Učiteljski Tovariš ».aj.jjH.« J— ______ . Km*wwÄ1fhnirn hrt ritim fill Dnbnnixn*t rtt» A/ttfrn ti bi m rtih. tlfjtft Stanovsko politiško glasilo UJi/ — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din. za inozemstvo 80 Din. Clanl pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Haan BTiäB Velika razstava UJU ob priliki skupščine v avgustu. 1. Namen in ureditev razstave. Šolska razstava za vso državo, ki jo priredi UJU o prdiki desetletnice obstoja udruženja, ima namen pokazati kakšna 'je danes naša narodna šola in kakšen je njen napredek v zadnjih 10 letih. Prvič se bo sedaj lahko spoznal učitelj iz Šumadije, po» sredno na izdelkih z delom svojega tovariša iz Primorja, kjer so drugačne kulturne in gospodarske razmere, ki vplivajo na njego» vo delo v šoli. Učitelj iz Slovenije bo lahko pokazal delo v osemrazredni šoli svojemu tovarišu iz Bosne, ki deluje v najtežjih so» cialnih razmerah. Namen te šolske razstave za vso državo je: spoznanje celokupne naše narodne šole; s tem namenom je pa že tudi določena njena smer in delo na nje organi* zaciji. Državna razstava bo ipokazaia delo naše šole v najrazličnejših razmerah in pa najspecifičnejše lastnosti tega dela, ki ga zahtevajo kulturne in gospodarske razmere. Ta razstava naj pokaže: 1. Otroške pismene sestavke in risbe iz vseh učnih predmetov: računstva, jezikov« nega pouka, zemljepisja (zemljevidi) in zgo» dovina, prirodoznanstva ^(diagrami itdj), & iz krajev, kjer so že organizirani višji raz» redi narodne šole, posebni pismeni in drugi izdelki iz prirodoznanstva. 2. Ročna dela. deška in dekliška, v zvezi z ostalim poukom, kot učilo; posebno pred» meti, ki so jih izdelali učenci sami in s po» močjo učiteljstva z namenom, da se jih upo» rablja kot učila. 3. Ročna dela, deška in dekliška, kot predmet s posebnim ozirom na narodno or* namentiko in uporabo v folklori (primitivni modeli etnografskega značaja). 4. Učila v duhu delovne šole, ki so iih izdelali učitelji za svoje delo v šoli. Na ta način se dobijo razstavni pred» meti o delu v šoli za vse učne predmete, a na razstavi se jih bo grupiralo tako, da bo mogoče ustvariti skupno sliko o deiu v vsa» kem učnem predmetu pod raznimi okolnu» stimi. Ta del bi se mogel imenovati intimni del razstave, a poleg njega bo ponazorovalo našo narodno šolo še to: a) učne knjige za vse učne predmete, ki se jih uporablja v naših narodnih šolah. b) ¡Mladinski listi in pa najznačilnejše knjige iz mladinske književnosti, ki služijo kot dopolnilno čtivo. Razvrstitev učnih knjig, mladinskih li» stov in knjig mora izvršiti vsaka sekcija zase; učne knjige bodo razstavljene po učnih predmetih, listi in knjige pa skupno. Da bi se mogel pokazati vsestranski raz» voj narodne šole v naši državi po ujedinje* nju, smo naprosili ministrstvo prosvete, da pripravi za to razstavo posebne statistične tabele in diagrame. Statistični materijal o razvoju šolstva in grafični izkaz morejo pri» praviti sekcije za svoj teritorij — ali po ba» novinah, ali pa za teritorij, za kateri je ve» ljal neki zakon pred uveljavljenjem zakona o narodnih šolah iz leta 1929. Učiteljstvo naj da v ta namen na razpolago slike posa» meznih šolskih poslopij. Najbolj bi odgovar» jali temu namenu albumi šolskih stavb, ure» jeni po banovinah in srezih (slike v veliko» sti razglednic), a pod vsako šolo je treba označiti kraj, kjer se nahaja in leto, ko je bila zidana. Ti albumi bodo najjasnejše ilu» strirali stanje šol v posameznih banovinah in srezih. Poleg šolske statistike se naj pripravijo vse tiskovine, ki služijo šolski administraciji v posameznih banovinah tako, da se zamore dobiti čim popolnejša slika učiteljevega šol» skega dela. Tudi ta materijal bi morale pri» praviti posamezne sekcije. Na razstavi bodo tudi posebni oddelki: a) za ureditev otroških vrtcev in zave» tišč in delo v njih; b) za specialne zavode in šole za de» fektno deco. Razstavo šolske higijene in telovadbe po sokolskem sistemu bo pripravil poseben centralni odsek. c) Na razstavi bi mogle dobiti poseben oddelek tudi poskušne šole (razredi), če se javijo. Isto velja za kmetske in nadaljeval» ne šole. 2. Organizacije in zbiranje razstavnih predmetov. Zbiranje predmetov potrebnih za raz» stavo je določil že gospod minister prosvete z razpisom O. N. Br. 1502 z dne 21. febru» arja 1930. leta. Da se bo pa moglo to zbira» nje izvesti, je potrebno, da pripomore vsak učitelj po svojih močeh. Zato prosimo: 1. Da izbere vsaka šola predmete, ki bi prišli v poštev za razstavo kot je to rečeno pod 1. in da te predmete dostavi najkesneje do 5. julija t. 1. pristojnemu sreskemu šol» skemu nadzorniku. Sigurno pa naj pošlje vsak upravitelj sreskemu šolskemu nadzor» niku sliko svoje šole s potrebnimi podatk'. 2. Da sreski šolski nadzorniki z neka» terimi tovariši sortirajo prejeti materijal. To je potrebno, ker ni prostora, da bi se raz» stavilo vse, kar bode zbranega. Za razstavo so potrebni najmarkantnejši predmeti, s ka» terimi se more pokazati smisel dela in spe» cifičnost okolice in razmer pod katerimi se dela. Vsak predmet, namenjen za razstavo, mora imeti označeno šolo (kraj, srez, bano» vino) odkoder je. 3. Sreski šolski nadzorniki bodo poslali zbrani in sortirani materijal za Dravsko ba» novino na poverjeništvo UJU v Ljubljani in to sporazumno s prosvetnim oddelkom kra» ljevske banske uprave. Sekcije morajo izvo» liti posebne odseke, ki bodo ta materijal sprejeli, ponovno sortirali in uredili za po» samezne oddelke na razstavi in jih že ure» jene odposlali v Beograd najkasneje do 5. avgusta t. 1. 4. Vsaka sekcija mora določiti 2 do 3 člane iz odseka za centralo, ki bodo ob do» ločenem času šli v Beograd zaradi urejevanja na razstavi. 3. Stroški razstave. Da bi bili stroški za razstavo čim manjši, je delo posameznikov prostovoljno in se v nobenem slučaju ne honorira. Razstava je zamišljena idealno in zato apelira UJU na idealizem svojih članov, da čim bolje repre» zentirajo našo šolo. Razstava se ne prireja samo zaradi učiteljstva, marveč tudi zaradi ljudstva in pristojnih oblasti, da bi imeli pri» liko videti delo naše narodne šole in da morejo objektivno presoditi napore in ide» alno delo učiteljstva narodnih šol. Nadeja» mo se, da bode prišlo tudi učiteljstvo iz ino» zemstva, zato je potrebno, da tudi napram tem dostojno reprezentiramo našo šolo. Vsa razstava naj pokaže idealizem našega uči» teljstva in delo naše države za prosveto. Kljub prostovoljnemu delu učiteljstva, je treba računati s stroški: 1. za prevoz mate* rijala; 2. za bivanje prirediteljev iz notra» njosti države v Beogradu i. dr. Stroški za prevoz bodo nastali šele s po» šiljatvijo na sekcije UJU, ker šole lahko pošljejo nadzorniku brezplačno. UJU bo skušalo dobiti brezplačen prevoz tudi na že» leznici. V vsakem slučaju bodo nosile stroške za prevoz materijala sekcije UJU, na kate» rih teritoriju je zbran materijal za razstavo. Stroške za prireditev razstave v Beogradu bo pa nosil izvršni odbor, ki se bo pobrigal tjidi za preskrbo oseb, ki pridejo iz notranjosti države. Razstava mora biti vidna manifestacija pedagoško»prosvetnega delovanja jugoslo» venskega učiteljstva in zaradi tega apelira» mo na vse tovariše(ice), da nam pri tej akciji pomagajo z delom in nasvetom. Smisel stanovske organizacije učiteljic. (Referirala tov. Angela Todetova na občnem zbora Društva učiteljic.) Nelogično — vsaj na prvi mah — se zdi dejstvo, da spričo današnje politične, še bolj pa stanovske enakopravnosti obstojajo skoro v vseh državah v večini stanov posebne žen» ske strokovne organizacije, ali pa vsaj žen» ske sekcije v skupnih organizacijah. V Nem» čiji n. pr. so nameščenke vseh kategorij or» ganizirane zase. a tudi delavke imajo poseb» ne sekcije v svojih strankah. Isto je v Fran» ciji, na Češkem, v Avstriji, v Angliji. Neka bančna uradnica iz Grčije mi je nedavno iz» javila, da imajo ženske nameščenke sedaj mnogo ugodnejše stališče, odkar so organi» zirane ločeno. Skoro izgleda, da čimbolj se v teoriji poudarja enakopravnost, tembolj pokazuje praksa potrebo po samostojnem uveljavlje» nju s strani žen — službojemalk. Vzrok tej emancipaciji nedvomno ne leži samo v kon» kurenčnem boju za eksistenco, temveč ga je iskati globlje. To potrjuje zlasti dejstvo, da so celo učiteljice kot pripadnice stanu, kjer je praktično izvedena skoro popolna stanov» ska enakopravnost, v večini držav združene v posebnih ženskih stanovskih organizacijah, čeravno so poleg tega navadno tudi članice skupne stanovske organizacije. Zanimivo je, da imajo učiteljice v An» gliji popolnoma samostojno stanovsko orga» nizacijo, ne da bi bile obenem včlanjene tudi v skupni organizaciji. Vzrok temu je pred» vsem dejstvo, da niso v službi popolnoma enakopravne s svojimi moškimi tovariši, dasi uživajo tam ženske vse politične pravice. Iz» javljajo, da se proti temu nenormalnemu sta» nju mnogo uspešneje bore v lastni organiza» ciji, ker se ne morejo na nikogar zanašati. Ali je to stališče pravilno, o tem je nam težko soditi, ker premalo poznamo mentali» tet angleških žen, zlasti še učiteljic. Meroda» jen je tudi duh, ki vlada v moški organiza» ciji. Spričo današnje gospodarske situacije v Angliji nedvomno igra vlogo tudi kruhobor» stvo. ki je morda tudi eden vzrokov ceplje» nja. Toda v splošnem se lahko trdi, da ma» terijelna borba nikakor ni edini vzrok samo» stojni organizaciji učiteljic, kajti njih delo očituje tudi globlje vidike. Uspešno se udej» stvujejo v raznih odsekih, zlasti v stanov» sko»političnem, v odseku za žensko strokov» no šolstvo, posebno pa v prosvetnem, ki skr» bi za samoizobrazbo ter za prosvetno delo med ženstvom. Tudi avstrijske učiteljice imajo močno stanovsko organizacijo, ki jih je vedno vzpodbujala k javnemu, zlasti prosvetnemu delu. Znano je, da so avstrijske učiteljice kul» turno razmeroma na najvišji stopnji. V ma» terialnem in službenem pogledu so popolno» ma izenačene s svojimi moškimi tovariši, iz česar lahko sklepamo, da vrši društvo pred» vsem kulturne naloge. Za vzgled nam lahko služi stanovska or» ganizacija češkoslovaških učiteljic, ki so se vedno v polni meri zavedale svojega kultur» nega poslanstva; delale za osvobojenje če» škega naroda skupno z najboljšimi možmi in nato pomagale graditi državo. Voditeljica čeških žen Plaminkova je bila učiteljica. Da* nes je senator v češkoslovaškem parlamentu in prvi mož republike Masaryk visoko ceni njeno delo za narod. Ob priliki nekega med» narodnega ženskega kongresa v Pragi je re» kel: »Mnogo smo ustvarili odkar imamo sa» mostojno državo, a za uspehe se imamo za» hvaliti v veliki meri ženam.« Večino social» nega dela so vzele žene v svoje roke in pov» sod se odlikujejo med njimi učiteljice. Da morejo svoje delo uspešneje vršiti, imajo tudi one samostojno organizacijo: »Državna osredna jednota učiteljic na Češkem«. Zani» majo se in aktivno sodelujejo pri reševanju stanovskih, pedagoških, političnih in social» nih problemov. Imajo tudi lastno glasilo, iz» vrstno urejevan »Časopis učiteljic«, ki izhaja 14dnevno z mesečno prilogo »Šolska refor» ma« ter prinaša izvrstne članke o najrazlič* nejših vprašanjih, ne samo pedagoškega, temveč tudi splošno kulturnega značaja. To» rej tudi organizacija čeških učiteljic ne služi v prvi vrsti borbi za stanovske interese, temveč ima tudi višji smoter: delo za sploš» nost. Učiteljice v Nemčiji imajo poleg skupne stanovske organizacije istotako samostojno žensko stanovsko društvo, ki izvrstno uspeva ter se popolnoma jasno zaveda potrebe svoje eksistence, vsled česar mu tudi nihče ne osporava pravice do obstoja. Ker sem imela sama priložnost vpogle* da v delovanje tega društva, naj se nekoli» ko dalje pomudim tu. Že ime ustanoviteljice Helene Lange nam jamči o globljih smotrih tega društva. In res, to ni običajna stanov» ska organizacija, kajti njeno pedagoško, sta» novsko»politično in socialno delovanje ter duh, ki vlada v njej od vsega početka, po* Posetite koncert pevskega zbora UJU, dne 10. maja v UNIONU! LISTEK. Mladinska Matica in Naš rod. (Nekaj misli o združitvi obeh institucij.) Letošnja ločena akcija za »Naš rod« in Mladinsko Matico je pokazala, da v prihod» njem letu ne smemo iti več po tej poti. Šte» vilo naročnikov Mladinske Matice se je zo» pet toliko skrčilo, da bodo komaj kriti stro» ški za izdajo obljubljenih štirih knjig. Vzrok temu je iskati predvsem v dvojnem zbiranju naročnine. Na eni strani poldrugi dinar me» sečno, ki so ga starši lahko utrpeli, na drugi strani cel »kovač«, ki si ga marsikdo ni mo» gel pritrgati, četudi bi si ga bil rad. Vze» mimo samo težko gospodarsko krizo v naših premogovnih revirjih, ki je bila na vrhuncu baš v času zbiranja za Matične publikacije. V obeh prvih letih je imela Matica v teh krajih zelo lep odstotek naročnikov, ki jih bo morala letos pogrešati. So pa tudi kraji, ki so dali letos Matici več naročnikov nego lani. Tu je učiteljstvo gotovo že pred Bo» žičem začelo z zbiranjem in če drugače ne, pa po obrokih. Baš ti vrli tovariši in tovari» šice so največ pripomogli, da ne bo treba letos skrčiti obsega publikacij, kar bi sicer Matica morala storiti, ako ne bi hotela za» bresti v dolg. Ostati tudi v bodoče pri ločeni akciji, bi se reklo ogroziti obstoj Mladinske Ma» tiče. Tega pa gotovo ne bo želel nihče, kdor ima v rokah njenih sedem lepih knjižic in si predstavlja, kakšna težka vrzel bi nastala v naši mladinski književnosti, ako bi Matica morala ustaviti svoje tako sreino započeto delo. Velja torej zagrabiti problem združitve »Našega roda« in IMladinske Matice, v čemer vidim jaz edini izhod iz te kritične situacije. Za združitev ni treba drugega, nego for» malnega sklepa letošnje pokrajinske skup» ščine. Nekaj drugega pa je reorganizacija zbiranja naročnine, ki sem si jo jaz zamislil takole: Otroci naj bi v prihodnjem letu plače« vali po 2 Din mesečno, počenši s septem» brom, skupaj torej 20 Din (lahko — in to bi bilo celo prav želeti! — tudi ves znesek hkrati, ali polletno), pa bi za to dobili 8 šte» vilk »Našega roda« in Matične publikacije. Prva številka »Našega rodu« bi izšla v za* četku oktobra, zadnja v začetku maja, v ju» niju pa bi prišle knjige. Naročilo bi moralo ostati nedeljivo, to se pravi, kdor bi hotel dobiti knjige, bi moral naročiti tudi »Naš rod« in obratno. S tem bi se omogočilo tudi združitev obeh dosedanjih uprav in bi se poslovanje močno poenostavilo tako za upra» vo kakor tudi za poverjenike. Ako bi hoteli obdržati dosedanji obseg lista in publikacij, bi potrebovali po mojem računu, ki temelji na reelnih številkah, naj» manj 30.000 naročnikov. To bi nemara glad» ko dosegli. Dva dinarja mesečno se mi zdi znesek, ki ga bo vsak dosedanji naročnik Našega roda rad utrpel. Preko te vsote pa bi ne smeli segati, ako hočemo še računati z maso, kar je tudi v našem programu. Dosedanji bloki Mladinske Matice bi odpadli, Poverjeniki bi dobili samo naročil» niče po vzorcu »Našega roda« in po 10 polož» nic za vsako šolo. Odpadle bi tudi naročilne dopisnice in z njim lep znesek za fran* kiranje. Nar°čilo bi se označilo na vrhu po* ložnice, kakor je to prakticiralo že mnogo šol pri naročanju »Našega roda«. Eventuelne pripombe, ki pa jih pri rednem in točnem poslovanju ponajveč niti treba ni, bi se pri» pisale na zadnjo stran položnice, inikakor pa ne na stroške uprave. Reklamacije so poštnine proste. Kaj pa z menjavanjem naročnikov? Kdaj bi bil otrok upravičen do prejema pu» blikacij in kako bi se vodila o tem eviden» ca? — Mislim, da bo v prihodnjem letu prav malo menjavanja. Ako bi vsak razred» nik otrokom dobro pojasnil ugodnost skup» nega naročanja (— v deljenem naročilu bi morala biti cena listu 2 Din, to je 16 Din, cena publikacijam pa 12 Din! —) ne bo ho» tel nihče manjkati s poslednjimi obroki, ker bi tako izgubil pravico do prejema publika» cij. Otrok bi bil torej upravičen do prejema publikacij, čim bi se izkazal, da je vplačal vseh 20 Din. Zato bi moral dobiti pri pri» javi izkaznico, v katero bi mu razrednik (poverjenik) potrdil vsakokratno vplačilo z lastnoročnim podpisom. V upravi bi se vo» dila samo številčna (ne poimenska!) eviden» ca. Kolikorkrat po 20 Din bi izkazala po» edina šola do 1. junija, toliko serij Matičnih publikacij bi prejela. Kdor bi se prijavil šele ob koncu leta, bi moral prav tako poravnati vso naročnino, ne glede na to, ali bi mu mo» gla uprava dostaviti tudi vse izišle številke Našega roda v dotičnem letniku. Idealno bi bilo seveda, da bi se že ob začetku leta iz» vršile vse prijave in še idealnejše, ako bi vsi naročniki mogli ob tej priliki poravnati vso naročnino. Saj bi šlo tu za preko polmi* lijonsko vsoto, ki bi, četudi le prehodno, vrgla upravi lepe obresti. Tako gladko pa seveda ne pojde. Zadovoljni bi morali biti, da bi tekli obroki brez zamud in komplika» cij, kakor teko pri veliki večini šol že letos za »Naš rod«. Kako bi se preosnovala uprava, to j? drugo vprašanje, ki sega preko namere tega članka. Najvažnejše je sedaj vprašanje, kakšen bi bil odziv med naročniki in ali bi bilo mogoče zagotoviti pri mesečnem pri» spevku 2 Din gori omenjeni minimum na» ročnikov? O tem bi se trebalo zdaj razgovo» riti na društvenih zborovanjih, da bi mogli dobiti do pokrajinske skupščine že zanes» ljivo podlago za praktično izvedbo mojih in morda še drugih predlogov. V. Mazi. Pevski zbor bo izvajal program turneje po Češkoslovaški menja vstajenje ženine stanovske zavesti, zavesti o njeni vrednosti v poklicnem živ« ljenju ter o njeni nalogi v delu za narod. Helena Lange je s sugestivno silo ustvarila iz mnogih nemških učiteljic osebnosti, do« volj močne, da so preoblikovale duševnost nemške žene. Nedvomno je njena osebnost tako silna vsled dejstva, ker je postala to kar je, popolnoma sama iz sebe. Izobrazila se je sama, brez šole, brez voditelja zgolj iz notranjega hrepenenja po spoznanju res« niče. Nikdar ni bila deležna kake obvezne izobrazbe, zato je instinktivno izbirala iz zakladov znanosti ono, kar je imelo po njeni sodbi vrednost v odnosih do ljudi in do živ« ljenja. Vse njeno delovanje je pričalo, da bogastvo njene duše ni mrtev kapital. Njene ideje so prešle v življenje, njen stremeči duh je ožarial tisoče njenih učenk in poznejših sodelavk. Že kot usmerjena osebnost je ni« pravila v Berlinu učiteljski izpit — prej ie bila vzgojiteljica ter je dobila mesto učite« ljjce v Berlinu. Tu je kmalu našla idealna delavka tudi idealen delokrog: postala je voditeljica seminarja za učiteljice ki je bil tedaj (okrog leta 1890.) najvišje žensko iz« obraževališče v Berlinu ter je bila obenem duša društva učiteljic. Tako je lahko vršila smotreno svoje delo, vplivala je na svoje gojenke, ostala je še nadalje ž njimi v kor.« taktu potom društva, vzgajala je sodelav.ce in sobojevnice. Ona je vzgojila najmarkant« nejše ženske osebnosti sedanje Nemčije. Pod njenim vodstvom je društvo priborilo spopolnitev ženske izobrazbe v praktično smer, na društveno pobudo so se pričela že« nam odpirati vrata na vseučilišče, čeprav spočetka le kot izrednim slušateljicam. Duh, ki je zavel s Heleno Lange v dru« štvu nemških učiteljic, ga preveva še danes. Kajti nemške učiteljice se v polni meri za« vedajo svoje naloge v delu za kulturno in socialno povzdigo svojega naroda. Koliko smisla imajo za vzajemno delo, priča zlasti dejstvo, da so v skupni organizaciji zdru« žene učiteljice vseh kategorij, od otroških vrtnaric,' voditeljic zavetišč in mladinskih do« mov, osnovnošolskih ter strokovnih učiteljic do univerzitetnih profesoric. Celo privatne učiteljice imajo svojo sekcijo v društvu, ki se bori za izboljšanje njih eksistence, jih pod pira ter skuša reševati zlasti vprašanje enot« ne izobrazbe, gmotnega izboljšanja ter sta« rostnega zavarovanja. — V skupnem glasilu se jasno odraža njih stremljenje in delova« nje. Problemi, ki jih obravnavajo posamezni članki so mnogovrstni, često tudi taki, ki segajo v globino znanstvenih razmotrivanj. Vprašanja o socialni zakonodaji, socialnem zavarovanju, zaščiti dece, gospodinjskem šolstvu itd., obravnavajo navadno s sploš« nega stališča, a če je umestno, ga objasne tudi s posebnim ozirom na ženske naloge, oziro« ma interes. List se zanima tudi za uspehe drugih ženskih strokovnih organizacij, z za« nimanjem spremlja njih borbo za eksistenčni minimum ter napredek v strokovni izobrazbi, z zadoščenjem beleži vsak uspeh. Toda list se nikakor ne postavlja na kako ekskluzivno feministično stališče, temveč vneto zasleduje vse delovanje skupne stanovske organizaci« DRAGO GORUP & Co. " ' ■ LJUBLJANA..,.. JpL MIKLOŠIČEVA CESTA 14/11. W Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno b p .*•' m - S i 3 "• m~ t f Drofenik Josip in f Likar Ladislav. Koncem februarja je odšel prvi, začet« kom marca je legel drugi v hladni grob. Prvega krije domača ruša, drugi počiva v bratski hrvatski zemlji. Prvoimenovani je bil sin bivše »zelen e« Štajerske, drugi pa doma iz solnčne Gorice. Nista bila reformatorja, njiju ime ne bo ovekovečeno v analih slavnih velmož a vendar zaslužita nekoliko pozornosti. Bila sta učitelja, bila sta vzgojitelja, ki sta delo« vala med našim rodom ob Soči. Drofeniku je posvetilo »Jutro« 9. marca t. 1. pod naslovom Učitelju«trpinu v spomin nekaj toplo pisanih vrstic iz Poljčan, -priob« čivši tudi njegovo sliko. O Likarju pa poroča isti list 7. marca, da je umrl in koncem lista nas obveščajo žalujoči ostali o njegovi smrti 6. marca t. 1. To je vse. Pijeteti je zadoščeno, svet hiti dalje po svojih potih. Ne morem pa molčati jaz ki sem ju po« znal, ki sem ž njima študiral na proslulem učiteljišču v Kopru in jima bil tovariš in pri« jatelj. Razmišljal sem, in čakal. Kaj naj pišem, kako naj se jima oddolžim za leta sreče in harmonije, ki smo jih prebili ob obrežju na«* še tako lepe Adrije. Čas je potekal, nepri« jetno mi je bilo ob misli, da jima dolgujem prijateljsko besedo, v deželo je prišla Velika noč. In ravno na ta dan skušam izpoiniti svo« jo dolžnost in obljubo podano znancem in prijateljem. je, informira svoje čitalce o vsem, kar je važnega za ves stan ter zavzema k vsem po« javom, predlogom, sklepom, ter vobče k vse« mu življenju v organizaciji precizno svoje stališče. Podobno kakor v drugih državah so tudi pri nas organizirane učiteljice v skupni or« ganizaciji, a poleg tega po posameznih ženskih stanovskih društvih s sedeži v Ljubljani, Ma« riboru, Zagrebu in Beogradu. Kakor znano, so pri nas društva samostojna ter so med« sebojno le v prijateljskih odnošajih. Če zasledujemo delovanje in stremljenje vseh teh ženskih učiteljskih organizacij, se kmalu prepričamo, da so cilji povsod enaki, četudi je ponekod bolj poudarjeno eno, po« nekod zopet drugo vprašanje, kakor jih pač trenutna potreba tira v ospredje. Toda glob« Iji smoter, to je oni, ki daje ženskemu sta« novskemu društvu pravico do trajnega ob« stoja, je in mora biti povsod isti. Tega se moramo z.avedati tudi me, slovenske učite« ljice, in sicer kot društvo in kot posameznice. Kakor vemo, je bilo društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani ustanovljeno pred 30 leti ob priliki, ko se je začelo med učitelji samimi agitirati za to, da bi prejemale uči« teljice manjšo plačo nego učitelji. Učiteljice so morale seči po samoobrambi. Danes naši tovariši vsaj javno priznavajo geslo: za ena« ko delo enako plačilo in se — upamo — ni bati, da bi se nam iz skupne organizacije osporavala pravica na enako plačo, kakor se je to zgodilo pred 30 leti. Tudi priznavamo, da je v UJU v glavnem vsaj teoretično iz« veden osnovni princip vsake stanovske or« ganizacije, na podlagi katerega morajo biti združeni vsi pripadniki enega in istega stanu na principu enakopravnosti, brez ozira na spol in seveda tudi na politično prepričanje, oziroma svetovni nazor. Toda teorija je eno, praksa je drugo. Nihče ne more tajiti, da se moški ne morejo otresti svoje tradicijo« nalne dedščine, to je zavesti svoje absolutne premoči nad žensko in da često manifestirajo to svojo premoč tudi v svojih dejanjih. Po« udarjam, da tega ne navajam kot očitek, temveč kot konstatacijo nekega stanja, ka« tero pomagajo v veliki meri ustvarjati žen« ske same, v našem slučaju učiteljice, ki stoje, dasi so v večini, pasivno ob strani in se ne brigajo niti za vprašanja, ki ravno nje v živo zadevajo. Tudi to ni očitek, kajti to je pristno ženska lastnošt, ki je posledica že« ninega podrejenega položaja. Toda kljub vsemu je žena primorana, da se poteza za iste službe kot moški, za iste plače, skratka: za iste pravice. Logično bi torej bilo, da po« kaže za isti delokrog tudi enako zanimanje ter enako aktivnost. Nedvomno je res, da so učiteljice v šoli navadno bolj natančne, oziroma vestne kot njih moški tovariši. To« da danes nikakor ne zadostuje samo delo v šoli in popolnoma pogresena je samozado« voljna izjava: »Samo, da storim v šoli svojo dolžnost, ostalo me ne briga.« Če tako govo« rimo, potem ni čudno, da nas tovariši oma« lovažujejo. Vsaj je mnogo vprašanj izrecno stanovskega značaja, ki učiteljico celo bolj tangirajo kot učitelja. Vzemimo samo vpr i« šanja, ki so ravno sedaj aktualna n. pr. i z-enačenje draginjskib doklad poročenih uč;« teljic, nameščanje uciteljic za ženska ročna dela, vprašanje glede stanarine učiteljic, ki so poročene z meščansko«šolskimi učitelji, celibat učiteljic itd. Navadno se tudi v ti« kih slučajih zanašamo na stanovsko solidar« nost tovarišev, ki urede zadevo po lastni pre« udarnosti. Šele, ko smo postavljene pred iz« vršeno dejstvo često uvidimo, da nismo po« vsem zadovoljne. Še manj nas seveda zanimajo vprašanja notranje ureditve organizacije, ki so ravno sedaj tako aktualna, n. pr. pravila UJU. In: ali poznamo temeljne principe deklaracije? — Priznati moramo, da nas večinoma ne za« nima delo skupne organizacije, kar smo v ostalem že večkrat ugotovile. Ponavljam: smo sicer enakopravne s tovariši v službe« nem oziru in v organizaciji, toda ta enako* Tri desetletja so prešla, odkar smo sc prvič videli v Kopru. Nesrečno mesto, ka« mor so pošiljali premnoge za kazen »Refu« gium peccatorum« za dijake, a tudi za profe« sorje. Kako pomilovalno so gledali na nas tovariši iz Ljubljane in od drugod. A vendar je bilo to učiteljišče najbolj slovensko najbolj slovansko. Na njem so študirali sinovi solnčne Goriške, tu so b:li tužni Istrani, sem so se zatekali tudi Kranjci in veseli Štajerci. Kolikim je bil ravno Koper zadnje za« vetišče pred popolnim duševnim polomom. Pometala je silna Avstrija po raznih za« vodih in odstranjevala z njih »pokvarjene elemente«, katerih edina napaka je le pre« mnogokrat bila ljubezen do rodne grude, do jezika »majke Slave«. Pa bodi to ali drugo, Koper je sprejemal v svoje stare zidine nesrečneže, žrtve lastne ali tuje zablode, ravno tako one, ki jim av« strijski birokratizem ni dovoljeval razmaha v narodnem in kulturnem smislu. Bil je zato tam konglomerat značajev, bil je to Babilon, v katerem smo životarili Slovenci, Hrvati in Italijani. Navezani sami nase smo harmonizirali in se ljubili, skuša« joč se obdržati na površini v močvirju tu« jega nam miljeja, polnega moralnih prepa« dov. Mnogo je bilo žrtev, a še več zmago« valcev. Kdor je vzdržal, ta je bil mož. Kdor ni utonil, ta je bil ojeklenel in življenje ga ni moglo požreti. Tak ojeklenel značaj je bil pokojni Jože Drofenik, naš ljubi »Trof«, ki je po dovrše« nih študijah leta 1902. nastopil službo v Bi« ljah pri Gorici. Bil je siromak kakor ogrom« na večina sošolcev; katere je tudi revščina silila, da so prišli na jadransko obalo študirat, pravnost je le papjrnata, dokler je ne bomo doživele same v sebi in uveljavile iz svoje notranje potrebe. K temu vzgojiti učiteljice, je ena bistvenih nalog društva učiteljic. Trs j« no eksistenčno upravičenost pa ima društvo učiteljic v smotrenem in poglobljenem delu za kulturno povzdigo naše žene. Iz prejšnjih izvajanj je razvidno, da imajo isto stremljenje tudi učiteljice v dru« gih državah in baš na podlagi tega smotra se uveljavljajo njih samostojna društva. Tu« di na naših občnih zborih se je že večkrat govorilo o teh nalogah kot o bistvenem deiu našega programa. Istotako je skupna orga« nizacija započela slično akcijo. Toda po« treba ni zrasla iz nas samih, zato delo ni uspevalo. Šele če bomo me same iz lastnega nagiba spoznale našo nalogo ter skupno or« ganizirale delo, bomo imele uspeh. Z delom med narodom bomo povzdignile ugled naše« ga stanu ter si priborile resnično enako« pravnost, ki nam jo more dati samo zavest o naši lastni vrednosti. Če govorimo o enakopravnosti in enako« vrednosti, nikakor ne smemo misliti, da je že vse doseženo, če bomo le znale moške posnemati. (Vzgojiti se moramo marveč v samostojne osebnosti, da bomo presojale z lastnimi možgani pojave okoli sebe. Šele te« daj bo naše delo uspešno, a uspešno bo tudi naše sodelovanje z moškimi. Pravilno bomo presojale prednosti in napake moškega dela, z ženski lastnim intuitivnim razumom bomo korigirale hibe in regulirale njihovo delo, ne da bi pri tem hodile po njihovih stopinjah in jih nekritično posnemale. Treba je, da se zavedamo zlasti me uči« teljice, ki smo v najožjem kontaktu z naro« dom, da je čas sam postavil ženo v ospredje narodovega življenja, vsled česar mora žena spoznati važnost svoje naloge v vsem nje« nem obsegu in v vsej njeni globini. A te naloge se imoramo -zavedati predvsem me same kot vzgojiteljice naroda. To spoznanje bo ustvarilo etično podlago našemu gibanju in našemu delu ter dalo globlji smisel tudi našemu društvu, ki ga bo povzdignilo visoko nad običajno stanovsko organizacijo ki za« sleduje le vprašanja eksistenčne borbe ;n šolske ureditve. Naše društvo bodi nekako duhovno ža« rišče vsega ženskega udejstvovanja ki bo dajalo inic;ativo in smer vzgojnemu delu. in sicer predvsem v lastnih vrstah, a vzporedno med ženstvom v narodu. Zato se mi zdi na« men današnjega zborovanja nad vse važen: vzbudi naj v nas zavest o potrebi in smislu našega društva, pokaže naj notranjo vez med obema bistvenima momentima našega dela. to je med samovzgojo in vzgojo. Samovzgoja in samoizobrazba nas bosta predvsem privedli do samostojnosti, do not« ranje usmerjenosti in ubranosti, ki je za vsako vzgojno vplivanje absolutne važnosti. V nedeljo dne 27. aprila se je vršil v Ljubljani v Unionu občni zbor Zveze držav« nih nameščencev, na katerem šb bili na« vzoči zastopniki vseh, v Zyezi včlanjenih uradniških društev, vsega približno 150 dele« gatov. Predsednikovo poročilo. Predsednik g. dr. Ferjančič otvori zboro« vanje in uvodoma izrazi pozdrave Nj. Vel. kralju, ki mu navzoči zaklčejo trikratni »Živio!« V svojem poročilu omenja g. predsednik predvsem prizadevanje Zveze za izboljšanje gmotnega položaja državnega uradništva. Nekatere kategorije uradništva so že do« segle materialno izboljšanje, vendar poudar« ja, da ni vse uradništvo organizirano v Zve« zi in da je nje stremljenje, splošno izbolj« šanje gmotnega položaja državnega uradni« štva. Nadaljen obstoj Zveze je zaradi tega nujno potreben, delegati pa naj o tem odlo« ker so bile tam razmere primitivnejše kot kjerkoli drugod. Samostana oo. kapucinov in frančiškanov, a tudi kaznilnica so dajali kruha in bornih kosil siromakom. Iz iRenč je našega Jožeta pobrala vojna vihra. Denuncijacija ga je spravila v zapor in mu po 18 mesečni temnici razrahljala zdravje. Rehabilitiran ni dolgo več služboval. Bil je na Koroškem po prevratu. Po ple« biscitu je bil upokojen. Dokler ga ni bolezen priklenila na smrt« no postelj, je kupčeval z lesom in parkrat sva se v tem času srečala — v Celju in v Grobelnem. Bil je še vedno naš Jože — lep mož uglajenih manir — eleganten in veder ito« variš. Dober glasbenik je v mlajših letih silno ljubil gosli in bil eden izmed redkih glasbe« nikov med nami, ki smo imeli tako malo smisla za lepo umetnost. Značajnemu prijatelju, vrlemu tovarišu bodi ohranjen blag spomin. Likar Ladislav, učiteljev sin iz Gorice, kjer je imel njegov oče upokojenec malo trgovino, je prišel leta 1899. v Koper in je leta 1903. maturiral. Bilo nas je pri ma« turi 14. Izmed teh je padel sošolec Pernic Adolf v Karpatih, ostalim je angel smrti pri« zanašal do letos, ko nam je pobral našega Ladislava. Razkropili smo se po maturi po bivšem Primorju in drugod, Ladislav je nastopil učiteljsko službo v Ozeljanu pri Gorici. Naj« več časa.je služboval v Števerjanu v Brdih. Izbruhnila je svetovna vojna. Začel se je krvavi ples z Italijo. Italijanska vojska je zasedla Brda in Furlanijo. O Likarju zmanj« Šele tedaj bomo mogle dati našemu kultur« nemu delu med narodom duhovno vsebino. Pa naj se to delo vrši v kakršnikoli obliki: v gospodinjskem tečaju, dekliškem krožku, izobraževalnem društvu, ali naj pbstoja v navadnih razgovorih, v socialni pomoči, v skromnem dejanju ljubezni do bližnjega _ vedno naj nas spremlja zavest o našem po« slanstvu: vzbuditi našo ženo, dvigniti njen kulturni in etični nivo, vzgojiti iz objekta subjekt, osebo, ki se zaveda polnovrednosti svojega človeškega dostojanstva, predvsem pa svoje vzvišene naloge roditeljice in vzgo« jiteljice novega rodu. To je naloga našega društva, naš pro« gram v jedru. Da bo pa moglo društvo izvesti svoj program, je treba predvsem, da članice čisto jasno spoznajo, kdo je društvo in komu pri« pada dolžnost izvesti program društva. Pred« ysem je potrebno, da se organizirajo vse učiteljice, ter da se vsaka posamezna članica zaveda, da je enakovreden del celote, da je torej dolžna po svojih močeh sodelovati za dosego društvenega smotra. Popolnoma na« pacno je naziranje, da more in mora par oseb, ki tvorijo odbor, izvesti program dru« štva, zlasti če je v svojem jedru idejnega značaja. Odbor ima nalogo, da daje inic:ati« vo, izvedejo naj pa idejo tovarišice širom naše pokrajine. Nasvete in želje glede orga« nizacije dela naj javijo zlasti tovarišice z dežele, ker je mnogo odvisno od poznavanja lokalnih razmer in potreb. Vsekako je po« trebno, da se delo organizira, zlasti pa pro« paganda med učiteljicami. V vsakem sre« skem društvu naj prevzame ena agilna tova« r šica nalogo, da na, ali še bolje po vsakem društvenem zborovanju zainteresira svoje ko« Uiginje za delo, da se razgovori ž njimi, sku« sa izvedeti njih mnenje, možnost dela, vzroke neuspehov. Vodi naj pregled o vsem delu svojega okraja in poroča društvu. Če bo imel odbor jasen pojm o razmerah po deželi, o možnosti in načinu dela, skratka: negativna in poz;tivna poročila tedaj bo tudi veliko lažje to delo organiziral. Vselej, kadar je več prostih dni, naj se skliče sestanek — na željo tudi izven Ljub« liane — da se pogovorimo o naših težnjah. Zavzemimo s poročili naše mesto v »Učit. Tovarišu«, ki nam je gotovo na razpolago. Vsakemu tečaju ki je namenjen teoretični ali praktični izobrazbi učiteljic dajmo tudi duhovno vsebino. Upamo, da nas bodo to« variši v tem našem stremljenju podpirali, vsaj z ozirom na tehnična in materialna sredstva. Če bomo uspele v tem našem stremlje« nju. bomo imele največ koristi me same: ne samo, da s; bomo pridobile ugled in spošto« vanje med ljudstvom, temveč obogatile bomo lastno življenje z notranjim zadovoljstvom. čajo. G. predsednik se še spomni umrlega člana in odbornika Zveze g. Svetka. nakar poda besedo tajniku g. Bekšu, ki je podal obširno in izčrpno tajniško poročilo. Iz tega je razvidno agilno delovanje Zveze v prid državnega uslužbenstva, ki mo« re zabeležiti tudi več zelo lepih uspehov, kot je prevedba kronskih upokojencev na dinar« sko pokojnino. Gledala je vedno na pravo« časno nakazovanje pokojnin. Skrbela je za v inozemstvu živeče upokojence. Delovala na tem, da se izplačajo razlike, kar je bilo letos tudi doseženo. Zveza je tudi izdelala in stavila predloge k novemu uradniškemu zakonu. Posvečala je veliko skrb stanovanj« ski zaščiti državnega uradništva. Tudi za uvrstitev Ljubljane v prvi draginjski razred se je Zveza že dolgo potegovala in je njeno prizadevanje bilo letos kronano z uspehom. ka poročil. Čez dolgo časa se oglasi iz Fi« renče v »Slovencu«. To je bil znak. da je še živ. Poraz pri Kobaridu je potisnil fronto na Piavo. Naš Ladislav je bil zopet v Števerjanu, kjer je za okupacije po vrnitvi iz Firance bi« val in deloval za ljudstvo. Prišlo je do poloma in zasedbe dežele po Italiji. Likar je bil občinski gerent, bil je učitelj, dokler ni bil primoran vse popustiti in priti v Jugoslavijo. Tu se ni več posvetil vzgoji mladine, po« stal je trgovec in prepotoval slovenski del Jugoslavije, a tudi nižje dol je šel z avtom v zastopstvu raznih tvrdk. Ustvarjal si je novo bodočnost in le malokdaj nam je bilo dano sniti se ž njim in obnoviti spomine na davno minule dni. Sredi tega del^, sredi naporov za bodoč« nost. ga je pograbila smrt in danes zremo ostali na njegovo svežo gomilo. Raztreseni smo, saj so nekateri še v Ita« liji, toda vez, ki nas je družila v 1. 1899. do 1903., je trdna in ni popustila niti danes po tolikih letih ločitve. Žal, da ničesar ne vem za pet sošolcev Italijanov; izmed obeh Hrvatov je tudi eden mrtev. Izmed 21 maturantov ravno sed« mina. Kdo bo prvi na vrsti. Blag Ti spomin dragi Ladislav! Bil si veseljak, bil si kavalir, bil si praktik, ki si se znal uveljavljati v življenju. Naj Ti bodo te skromne vrstice vsaj boren spomenik našega prijateljstva in harmonije izza štu« dijskih let. Anton Mervič. En gros. En delali. Občni zbor Zveze državnih nameščencev. Iz tajniškega poročila je nadalje raz» vidno, da se je »Naš Glas«, ki je glasilo Zveze v preteklem letu precej opomogel m da je število naročnikov naraslo za 35%. Novi urednik g. dr. Karel Dobida je list vsebinsko zelo dvignil, vendar se članstvo nc zaveda povsem svojih dolžnosti, ka.iti večina ni naročena na list. Strokovnim in stanovskim organizacijam je nudila Zveza vedno svojo moralno pod* poro. Ker ni prejelo učiteljstvo 1. marca 1929. svojih plač, zaradi izčrpanega kredita, je Zveza intervenirala pri Glavnem Savezu, da se dovoli začasno izplačilo v smislu čl. 131. zakona o drž. računovodstvu. Za« vzela sc je tudi za priznanje službenih let učiteljstvu, ki je pribežalo iz Primorja. Poročilo navaja še mnogo podrobnosti, a iz vseh navedb je razvidno res agilno de* lovanje Zveze drž. nameščencev. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Rus. Iz njegovega po» ročila je razvidno, da je štela Zveza koncem 1928. leta 32 organizacij s 7410 člani, a kon* cem 1929. leta pa 29. organizacij z 7305 člani. Dohodkov je imela Zveza v pretečene.m letu 92.320 Din in izdatkov pa 65.415 Din in izkazuje blagajna 26.905 Din prebitka. »Naš Glas« je imel 140.814 Din dohod» kov in izdatkov pa 105.165 Din. Saldo znaša 35.649 Din. Zbirka za uradniški dom je dosegla 27.503 Din. O tajniškem poročilu se je razvila ži« vahna debata in sta bili nato na predlog predsednika nadzornega odbora g. Rostana obe poročili sprejeti in izrečen absolutorij. Sprejet je bil tudi proračun za 1. 1930. Odbor je predlagal tudi nekatere spre* membe pravil, ki jih je občni zbor odobril. Volitev novega odbora je bila izvršena po listkih. Vloženi sta bili dve kandidatni listi. V novi odbor so izvoljeni: Bekš Joža, Bydlo Ivan, Fakin Anton, dr. Ferjanč'č Jo* sip, Franetič Anton, Gruden Martin Gvar* dijančič Ivan, Ilovar Ivan, Kck Josip, ing. Mencinger Leon, ing. Novak Leon, dr. Pe* čovnik Adolf, Petrovčič Fran, Rajič Slavko, Rus Ignacij, Skulj Andrej. ISpcnde Anton, Slavec Ivan, Šega Josip in Volčič Ivan; za namestnike: Matjašič Mirko, Golob Fran, Gregorič Vinko, Mahkovec Fran in Stritar Josip: za preglcdovalce računov: Skalar Jo» sin, Grum Rado in Perko Lovro; za namest* n ke pa: dr. Kozina Pavel, Čeh Josip in De* belak Anton. Po končanem dnevnem redu je bil ob* čni zbor ob 13. uri zaključen. Gibanje naše omladine. B. J.: LJUBLJANSKI ČETRTOLETNIKI V CELJU. »Jutri vsi v Celje!« Tako smo klicali v petek popoldan. Radost se nam je brala na licih. Pa zakaj ne? Saj bomo videli zopet ne* kaj novega, poučnega in zabavnega. Kakor po katakombah smo korakali po temnih ljubljanskih ulicah v soboto zgodaj zjutraj. Nekaj jih je ostalo doma, ker so za« spali a mi mladi strelci smo šli naprej. Na peronu v Celju sta nas čakala gosp. prof. dr. Višar in upravitelj državne osnovne šole za celjsko okolico, g. Voglar. Na poti v šolo smo si v cerkvi ogledali lobanje celjskih grofov, nato skoro vse me* sto in končno prišli do šole. To je nova, impozantna, dvonadstropna stavba. Na desni strani šole je zgrajena te* lovadnica, ki se da spremeniti v prireditveno dvorano z odrom za gledališke igre. Na levi strani pa je vili podobna hišica, upravitelje* vo stanovanje. Šola je zgrajena in urejena zelo higienično. Ima lične učilnice z električno razsvetljavo, centralno kurjavo, idealnimi klopmi, tablami in omarami v zidu. Otroci sc kopljejo vsako soboto. Razpo« lagajo s parnimi in pršnimi kopelmi, za uči« tel je so tudi kadne kopeli. V spodnjih šol« skih prostorih jc tudi kuhinja in obednica, kjer dobijo otroci iz oddaljenejših krajev ko« silo. Sploh je urejeno vse najmodernejše in zgledno za vso državo. Mislim, da je to edina šola v Jugoslaviji, ki odgovarja vsem higien« skim predpisom. Najprej smo hospitirali v L a razredu pri g. Zdolšku. Podal nam je sliko iz račun« stva in čitanja. Učencev je 34, pa znajo že vse tiskane in pisane črke. Da so dobro pri« učene, dokazuje dejstvo, da bolj gladko či« tajo, kakor na ljubljanskih šolah. Pridobili pa so vse po metodi normalnih besed. Pri računstvu smo opazili zvezke, ki imajo na sredi navpično črto. Pri nas pa morajo zve« zk"e pripogibati! Mislim, da so že vzeli vse računske ope* racije čez desetico do 20. (Seštevanje, odšte* vanje in dopolnjevanje se tu uči hkrati). Mimogrede smo se oglasili v l.c razre« du, kjer so memorirali in v 2. a razredu, kjer je bil nazorni nauk. (Utrjevanje snovi, ki so jo pridobili na šolskem vrtu). Nato smo prisostvovali prirodopisnemu pouku v 3. c razredu pri g. Pogačniku. Pri njem učenci snov prosto pripovedu* jejo, on pa si jezikovne napake zapisuje. Te napake učenci popravijo sami, ko končajo pouk. Ta način poučevanja smo si osvojili. Končno smo se oglasili v 7. razredu pri gosp. Gobcu. Tu je bil koncentričen pouk. Obrav* navali so pot iz Ljubljane v Celje. Na tej poti so pripovedovali vse, kar jim je bilo znanega iz zemljepisa, zgodovine in prirodo* slovja. Računali so dolžino poti, stroške za pot itd. Nato so obravnavali lokomobilo in loko* motivo, ki nas je pripeljala v Celje. Vse je bilo lepo, a preveč pripovedovanja. Premalo je bilo pridobivanja — samodelavnosti. Po končani hospitaciji nas je pogostila tamošnja gospodinjska šola. Najlepša hvala za vse, posebno pa še za prijazne in vzpodbudne besede g. župana celjske okolice. J. MAČEK v oblekah in površnikih najcenejši LJUBLJANA Aleksandrova cesta SI. 12. Splošne vesti. kupile «Mit ni fi.P.MJEt. optik Ljubljana, Stari trg 9. MIROSLAVA LE1T0EB mmmmmmm l j ub l j anh, jurčičev trg štev. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtis — Komisij® za definitivno redakcijo pravilnika k zakonu o narodnih šolah je pri* čela 1. maja s sejami v ministrstvu prosvete v Beogradu. V komisijo je minister pro* svete pozval tudi tov. Ivana Dimnika iz Ljubljane. _ Vsi predsedniki učiteljskih društev se pozivajo, da nemudoma, vsaj 8 dni pred zborovanjem zahtevajo poročevalce, ki bodo informirali članstvo o priliki zborovanj o Učiteljski gospodarski poslovalnici. To v smislu zadnje okrožnice poslane na vsa dru* štva in zadnje seje širjega sosveta. — Vsemu učjteljstvu, podpornikom pevskega zbora. Po petletnem trudapolnem delu stopa danes pred Vas pevski zbor, da položi obračun svojega dela. — Leta 1925. je ustanovil g. prof. Srečko Kumar s po« močjo g. prof. Marka Bajuka pevski zbor slovenskega učiteljstva. (»Društvo učiteljev glasbe« mu je dalo hrbtenico. Po združitvi vsega slovenskega učiteljstva je stopil tudi zbor pod okrilje skupne organizacije. Naj« več zaslug za to je imel poverjenik tovariš Andrej Skulj, skupno s celotnim poverjeni* štvom. Uverjeni smo bili, da more zbor uspevati le, ako ga podpira vse slovensko učiteljstvo včlanjeno v UJLL Nismo sc mo« tili. Kljub malim zaprekam in pomislekom je učiteljstvo spoznalo pomen stanovskega pevskega zbora in ga podprlo z rednim pri« spevkom. Ve tovarišice in tovariši podpor« niki, ste s svojo materialno in moralno pod« poro pripomogli zboru do te višine. Brez tega danes zbora nc bi bilo. Nc bomo ipa poudarjali koliko 'žrtvujejo člani pevskega zbora in naš pevovodja Srečko Kumar. Go« nilna sila vsega dela je, prenaša vse — vse, uteha so mu le uspehi učiteljskega pevskega zbora, za katerega deluje neumorno že od leta 1920., t. j. 10 let. \Ni to delo lahko, a s svojo žilavostjo in neizčrpno ambicijo jc privedel učiteljski zbor do upoštevanja pred nepristrano 'inozemsko ^kritiko. | Ob strani mu pa stoji 80 tovarišic in tovarišev, ki verno slede in podpirajo njegovo delo. — Turneja .'na Češkoslovaško je P vsestransko uspela, ponosni smo lahko na uspeh, danes pa sodite Vi, uverili se boste, da so Vaši prispevki dobro naloženi. Želimo, naj l>o 10. maj nekaka revija pevskega zbora pred svojimi podporniki in sestanek Vsega uči« teljstva, ki se zaveda pomena te svoje kul» turne institucije. Légation Royale de Yougoslavie Prague Prag, 23. aprila 1930. g. Pevskemu zboru Udruženja jugoslovenskega učiteljstva — sekcija Ljubljana u Ljubljani. Jako me je dirnula pažnja poštovanog zbora i poklon koji če mi ostati u trajnoj i miloj uspomeni. Poštovanom zboru najljepše zahvalju» jem želim svako dobro i napredak, a svoje drage poznanike u njemu srdačno pozdrav« ljam Dr. Angjelinovič. Konsulât Ceskoslovenské republiky v Ljubljani. Č. j. 78/30 res. V Ljubljani, dne 24./IV. 1930. P. n. Pevski Zbor AJdruženja Jugoslovenskega učiteljstva — sekcija Ljubljana v Ljubljani. Konzulat ČSR v Ljubljani je prejel od pisarne g. prezidenta republike nalog, da tolmači najtoplejšo zahvalo g. prezidenta za pozdravni brzojav ter prekrasno darilo Ada» mičevega zbora »Zabučale gore« in iskrene čestitke ob priliki njegove SOletnice. Proseč, da blagovolite sprejeti izraze prezidentove zahvale na znanje, beležim z odličnim spoštovanjem konzul: Dr. Resi. — Matineja za šolsko mladino. Pevski zbor učiteljstva UJU priredi v nedeljo 11. maja ob Mil. uri v dvorani hotela Union matinejo za šolsko mladino. Progra« mi à 3 Din, ki bodo obenem služili kot vstopnice, sc bodo prodajali drugi teden po šolah. Tovariše iz okolice Ljubljane, ki bi hoteli pr'peljati šolsko mladino k matineji, prosimo, da nam sporočijo število obisko« valcev vsaj do 6. t. m. — Na matineji bodo šolski otroci ljubljanskih osnovnih šol vsa» ko pesmico pred izvajanjem deklamirali. Uvodno predavanje pa bo imel poverjenik UJU tov. Skulj. Isti program jc zbor izva» jal na matinejah po Češkoslovaški in ga je mladina sprejela z največjim navdušenjem. — Vstopnice za koncert pevskega zbo« ra UJU (10. maja) so v predprodaji v Ma^ tični knjigarni, in sicer po: 40, 30, 25', 20, 15 in 12 Din. Z dopisnico jih lahko rezervi« k. rate, toda morate jih dvigniti najkasneje do 8. t. m. Prepričani smo, da se zbor ne moti, ker pričakuje največji obisk od uči» teljstva. Za ljubljansko publiko ni sobota koncertni dan. — Učitelji iz Brna. Poročilu v zadnji šte« vilki dodajemo, da sta spremljala učitelje in učiteljice tudi tov. Kus Viljem in Ma« horčič F r a n c»k a. — Veliko razstavo šolskih izdelkov iz vse države priredi UJU letos v Beogradu Zaradi organizacije te razstave opozarjamo na današnji članek, ki je priobčen na drugem mestu ter opozarjamo vse člane, da ga pre« čitajo. — Bolgarsko učiteljska udruženje. V 1. 1929. je štelo bolgarsko učiteljsko udruženje 75 društev iz 11.368 člani. Od teh je bilo 5809 učiteljev in 5559 učiteljic; 9297 je osnovno« šolskega učiteljstva, 1485 jih poučuje na pro» gimnazijah, 115 na gimnazijah, 475 pa je bilo organiziranih upokojencev. — Udruženje skr» bi, da se sedanji zakorii pravilno izvajajo in skuša doseči reformo onih, ki ne odgovarjajo modernim načelom šolstva in prosvete. Bori se za uvedbo splošne šolske obveznosti in nje povišanje na 7 let. Šolska obveznost ne sme avtomatično prenehati z dovršenim 14 le« tom, marveč z dovrä'tvijo progimnazije (ne» kake meščanske šole). — Razstava avtodidaktičnega materijala v Pragi. Z začetkom februarja se je odprla v Pragi zanimiva razstava avtodidaktičnega materijala. Razstavo je priredila praška vi» soka šola pedagoških naukov. Razstavile so skoro vse sosedne države, da pokažejo svoj napredek tudi na tem polju. Čehom in dru* gim pa bo mogoče primerjati svoje uspehe s tujimi in napraviti iz te primere potrebne sklepe za bodočnost in razvoj novodobne šole. Razstavil je Dunaj svoja učila za samo* učenje, Charles Chatelain je pokazal svoj ma* terial za. nov zgodovinski pouk, lipski peda* goški zavod je poslal svoje znanstvene igrače, kakor so tudi razstavljene znamenite wal* dorfske igrače. Tudi Italija se je razstave udeležila poleg instituta J. J. Rousseaua. — Program i metode nastave u školi za slabomiselne, od M. Wawrzynowskega. Iz poljskega je prevedel prof. Žarko St. Kali* nič. Delce je izšlo v pedagoški biblioteki »Nova svetlost«, kot 7. zvezek in ponatisek iz »Glasa Nedužnih«, glasila min, soc. polit, in nar. zdr. odd. za abnormalno deco, ki obravnava vprašanja vzgoje in pouka slepe, gluhoneme in slabonadarjene dece. Avtor obravnava temeljna načela, ki pridejo pri učnem načrtu v šolah za slabonadarjeno deco v poštev. Nadaljnja poglavja se dotičejo praktične strani vzgoje in pouka ter obse» gajo: razgovore in ročno delo, pouk narod» nega jezika, računstvo, vaja v mišljenju. Knjižica daje temeljne migljaje za vzgojo in pouk slabonadarjene dece. V isti založbi sta izšli tudi knjigi »Kako se gluhonemo dete priuči govoru« in »Govorne hibe, vzroki in njih odprava«. Posebno zadnja knjiga je važna tudi za učiteljstvo narodnih šol. Na» roča se pri upravi Doma slepih v Zemunu. — Članom(icam) radovljiškega uičitelj« skega društva sem razposlal te dni položnice z označbo zaostale članarine do meseca ju« nija. Prosim, da poravnate članarino do 5. junija t. I. Člani dolgujejo '576275 Din. Denar rabim nujno, ker moram poravnati članarino v Ljubljani poverjeništvu U}U, kjer dolgujemo približno 5500 Din. ' Neki članici, ki dolguje 407'80 Din, smo ustavili stanovske liste. — Golobic Peter, blagajnik. — Redni občni zbor Pedagoike centrale v Mariboru se bo vršil v nedeTjo dne 4. maja t. 1. na deški meščanski šoli v Mariboru, Kre« kova ulica. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Volitve. 3. Pre» davanje oblastnega šolskega nadzornika v pok. M. Senkoviča: »Poizkus združitve glav» nih ciljev nove šole«. 4. Delovni program za bodoče leto. 5. Slučajnosti. — Učiteljska gospodarska ptoslovalnica v Mariboru javlja članstvu, da sta pristopili v krog naših dobaviteljev naslednji novi tvrdki in jih priporočamo: 1. The Rex & Co. v Ljubljani, specialna trgovina pisarniških potreščin za pisalne stroje in potrebščine za iste. 2. J. Peteln, diplomiran optik v Mari» boru -j barometre, termometre, povečevalna stekla, mikroskopi, ure, očala, triedri, zlat» nina in srebrnina, reparature naštetih pred* metov. — Risarski tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev. Na tehnični srednji šoli v Ljubljani se bo priredil trimesečni tečaj (drugi del) za učitelje risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah v času od dne 1. junija do 31. avgusta 1930. Pripuščajo se učitelji, ki so usposob* ljeni za osnovne in meščanske šole. Pred* nost imajo učitelji, ki že poučujejo na obrt* nih nadaljevalnih šolah. Število udeležencev je določeno na 30. Prošnje naj se vlože po službeni poti do 15. maja pri upravi Dravske banovine. — Pravila UJU. Na zadnji seji glavne* ga odbora UJU v Beogradu jc bila sprejeta končna redakcija pravil UJU, ki bodo pred* ložena letos glavni skupščini v potrditev. Poročilo o seji glavnega odbora, kakor tudi o sestavi pravil priobčimo v eni prihodnjih številk »Učiteljskega Tovariša«. — Popravek. V zadnji številki »Učitelj» skega Tovariša« se je v poročilo o izred» nem občnem zboru »Društva učiteljic« vri« nil pogrešek glede poverjenic posameznih srezov. Pravilno je tako: Za srez Novo me» sto sta izvoljeni Milena Sušnikova in Saša Tavžljeva, za srez Radovljica pa Milena Bratinova. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Osebne zadeve. —i Stalnost je priznana: Pertot Milanu, učitelju na Muti; Prešeren Josipini, otroški vrtnarici v Tržiču; Jurinec Emiliji, učiteljici v Svečini; Štefančič Jakobu, učitelju v Ko« njicah; Rošker Janezu, učitelju pri Sv. Be« nediktu in Ozvatič Leopoldu, učitelju pri Sv. Juriju. —i Napredovali so: v II./3. skupino: Pod« boj Elza, učiteljica v Begunjah; Žumer Jo« sipina, učiteljica v Križah; v II./4. skupino: Fedransperg Olga, učiteljica v Ribnem; Mah« nič Marija, učiteljica pri Sv. Juriju; Kopač Marija, učiteljica v Moščancih; Potočnik Adalbert, učitelj v Zagorju. Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoiči. V aprilu 1930. sta umrla dva člana: Pavla Rojina, Zg. Šiška in Fran Lavtižar, Ljubljana, 210. in 211. (10./11.) smrtni slučaj. Obe posmrtnim znašata 24.500 Din. S položnicami, ki jih prej« mete v teh dneh, nakažite članski prispevek 11 Din, zakonski pari 21 Din; zamudnikom je prištet še zaostanek iz prejšnjih mesecev. — Upravnik vljudno prosi vse člane — zlasti one z večjimi zaostanki — da nakazujete članski prispevek v prvi polovici meseca ali najkasneje do 25. v mesecu; po tem dnevu došla nakazila se ne morejo vselej upošte« vati v tekočem mesecu, kar povzroča rekla« macije. — Učit. Samopomoč ima 2450 članov, posmrtnina znaša 12.250 Din. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila: = SLOVENJ EBISTRIŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto dne 10. majnika v Spodnji Polskavi ob 10. uri dopoldne v šoli. — Tovariši(ce), za» radi važnega dnevnega reda pridite polno» številno. — Predsednik: Miloš Tajnik. = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJANA* OKOLICA zahodni del bo zborovalo v soboto dne 10. (desetega) maja 1930. ob %9. uri na II. mestni deški osnovni šoli na Grabnu. Spored: 1. Situacijsko poro* čilo. 2. Vtisi s pevske turneje po Češkoslo» vaškem. 3. Nova pravila UJU. 4. Učiteljska gospodarska poslovalnica. 5. Razno. RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČI» TELJSKO DRUŠTVO UJU bo zborovalo v ponedeljek dne 12. maja 1930. pri Sv. Kri» žu nad Jesenicami. (V slučaju slabega vre» mena se pa vrši zborovanje isti dan na Je« senicah v osnovni šoli). Pričetek zborovanja se izve na postaji ob prihodu gorenjskega vlaka. Dnevni red običajen. — Odbor. = ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO bo zborovalo dne 8. maja 1930. ob 10. uri na osnovni šoli v Šoštanju. Dnevni red: 1. Zadnji zapisnik. 2. 'Situacijsko poro» čilo. 3. Poročilo o seji širjega sosveta. 4. Do« pisi. 5. Ali šola preveč zahteva od otrok? 6. Slučajnosti. — Ker je poročilo o seji šir* jega sosveta važno, prosim, da se udeležite zborovanja polnoštevilno. — Fr. Rejec, t. č. podpredsednik. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SOD« NI OKRAJ ŽUŽEMBERK bo zborovalo v soboto dne 10. maja 1930. na Selih pri Šum« berku. Dnevni red: 1. Stanovske zadeve. 2. »Rastlinski pouk v zvezi s kmetijstvom«, predava tov. predsednik Mervar. 3. »Vtisi iz potovanja po Franciji«, poroča tov. Bezla« jeva. 4. Slučajnosti. — Pridite vsi! — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA bo zborovalo v so* boto dne 10. maja 1930. v iNedelici z začet» kom ob 9. uri. Razven običajnega dnevnega reda je na vzporedu referat odposlanca UGP iz Maribora ter (predavanje tov. Drekonje Pridite polnoštevilno. = PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v zgornji dvorani Narodnega doma v Ptuju dne 12. maja ob 9. uri po na* slednjem dnevnem redu: 1. Izredni občni zbor. 2. Situacijsko poročilo predsednika. Po* roča o seji glavnega odbora in o seji širjega sosveta. 3. Tov. Debenak predava o temi: »Z razsipanjem se človeške sile umore, s štednjo se uničujejo.« 4. Slučajnosti. — Po naročilu za odbor — Kaukler V., t. č. tajnica. = SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto dne 3. maja 1930. na osnovni šoli pri Sv. Trojici v Slov. goricah ob 10. uri. Udeležite se zboro* vanja polnoštevilno! — Žigart Avgusta, taj» niča društva. Poročilu: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA je imeilo izredni ob« čni zbor dne 18. marca 1930. v Dolnji Len» davi. Tov. predsednik otvori občni zbor z po« zdravnim govorom ter pojasni sklicanje ob« čnega .zbora. Spomnil se je tudi velikega Slovana, predsednika čehoslovaške republike Tomaža Masaryka. Nato preide na dnevni red. 1. Tajnik prečita zapisnik rednega let« nega občnega zbora, ki se je vršil v Beltin« cih dne 16. junija 1929. Zapisnik se brez debate vzame na znanje. II. Poročila. 1. Tov. tajnik poroča, da je društvo zborovalo v tekočem šolskem letu le dvakrat. Vsega učiteljstva je v srezu 108, članstva 74, navzočih 46, izstopilo je 8, vsto« pilo pa 14. Pedagoški krožki niso delovali. Društvene razmere so zahtevale sklicanje izrednega občnega zbora. — Poročilo je bilo sprejeto brez debate. 2. Tov. blagajnik poda natančno stanje društvene blagajne, iz katerega je razvidno, da dolguje članstvo za prejšnja leta 6327'70 Din. Tudi v tekočem šolskem letu članstvo ne plačuje članarine redno, vsled česar bla« gajnik ni mogel nakazovati članarine glavni blagajni. Zahteva ureditev plačevanja čla« narine. Po blagajniškem poročilu se je razvila živahna debata, .v katero so posegali tov. Drekonja, Peternel, Preininger, Horvat Izi» dor, Kreps in Peternelova. Koncem debate se soglasno sprejmejo ''predlogi felcde ure» ditve društvene blagajne, ki so bili že spre« jeti na zborovanju 12. maja 1929. in ki sc glasi: 1. Od dolžnikov, ki dolgujejo članarino za prejšnja leta, se takoj izterja članarina, če bo potrebno tudi sodnijskim potom. Ako kateri član v tekočem poslovnem letu ne plača članarine skozi 3 mesece, se iz društva izključi in članarina se od njega izterja. 3. Vsak član mora takoj prijaviti svoj izstop iz društva v slučaju premestitve. 4. Članarina se plačuje redno v meseč« nih obrokih 16'20 Din. III. Dopisi. Predsednik prečita došle do« pise, in sicer dopis poverjeništva št. 710 z dne 13. februarja t. 1. in št. 716 z dne 13. fe« bruarja 1930. ter dopis U. D. v Mariboru. Sklene se, da se udeleži občnega zbora tov. Šajna Marija. Izvoljena preglednika računov tov. J. Horvat in Čehovin poročata, da sta našla blagajniško knjigo v redu in predlagata, da se da blagajniku absolutorij s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto. IV. Volitve. Preden je.prešlo k volitvam je podal tov. Izidor Horvat program bodo« .čega delovanja učiteljskega društva. Med drugim je poudarjal naj se uredijo notranje društvene razmere, zlasti finančno vprašanje. Bodoči odbor mora imeti vsak mesec redno sejo. Udeležba na zborovanjih naj bo ob« vezna. Potrebna je večja aktivnost v dru« štvenem delovanju. Društvo mora posvečati vso pozornost vsem društvenim in šolskim problemom, ki se tičejo učiteljskega stanu, zlasti z ozirom na posebne prekmurske razmere. Več po« zornosti je treba polagati izvenšolskemu de« lovanju učiteljstva med narodom, ki se mo« ra gibati v nacionalno prosvetni in socialno gospodarski smeri. Predlaga, da se ustanove v okviru društva nujno potrebni odseki. 1. Odsek za manjšinsko šolstvo. 2. Odsek za izdajo domoznanstva. 3. Odsek za izven« šolsko delovanje učiteljstva. 4. Sreska uči« teljska knjižnica. Poziva učiteljstvo k delu, ki je v prvi vrsti poklicano, da pripomore k preporodu prekmurskega ljudstva. S programom je članstvo soglašalo. Volilo sc je z ozklikom po celotnih kan« didatnih listah. Izidor Horvat predloži kandidatno listo, ki se je sestavila v smislu zahtev po občnem zboru in novega programa. Lista je Jjila sprejeta skoraj soglasno — le nekaj članov se je vzdržalo glasovanja. Protikandidatne liste ni bilo. Društveni odbor tvorijo tovariši: Peter« nel predsednik, Izidor Horvat podpredsed« nik, Bela Horvat tajnik, Preininger blagaj« nik, Horvat Janko tajnikov namestnik, Če« hovin blagajnikov namestnik, Drekonja od« bornik. Namestniki so: Pavline Anica, Sreš Tine in Brelih Oton. Nato ,so se vršile volitve v odseke. 1. V odsek za manjšinsko šolstvo so izvoljeni: L. Cepuder, Izidor Horvat, Bela Horvat, Peternel in Birsa. 2. iV odsek za domoznanstvo so izvo« ljcni: Cepuder, Peternel, Izidor Horvat, Bela Horvat, šnajderjeva in Kuntaričeva. 3. V odsek za izvenšolsko delovanje so izvoljeni: Drekonja, Šajna .Marija, Horvat Ivo, Čehovin, Tivadar, Sreš, ,Kreps, Lutar, Preininger, Šnuderl in Čolnarjeva. 4. Knjižnični odbor tvorijo: Birsa, Ce« puder, Skočir in Križeva. nnrr^nnrnnrsrsnnnnnní'i Sklicatelje odsekov bo določil odbor na prvi odborovi seji, nakar se bodo odbori v odsekih konstituirali. V. Slučajnosti. Tovariš Drekonja izrazi željo, da bi se pritegnili učitelji izven dru« štva. Peternel pojasni zakaj stoje nekateri učitelji izven društva. — Tov. I. Horvat pri« poroča, da bi učiteljstvo ukrenilo, v okviru možnosti, med šolsko mladino nabiralno akcijo za spomenik kralja Petra Osvobodi« telja. Glede kraja za bodoče zborovanje se ni dosegel sporazum, zaradi tega bo odbor sam določil čas in kraj zborovanja. Peternel, t. č. preds. Bela Horvat, t. č. tajnik. + SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto 5. aprila 1930. v slovenjgraški osnovni šoli po slede« čen dnevnem redu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Referat tovarišice Dulerjeve o Fleretovi i»Naši prvi čitanki«. 4. »Ali šola preveč zahteva od otrok?« (tov. Mrovlje in tov. Gobec). 5, Raznoterosti. Statistika: Število članov 39, navzočih 33; odsotnih 6; obisk je torej znašal 84'61%. Tovariš predsednik pozdravi uvodoma navzoče članstvo, posebno še novopristopiv« ša člana Fercnčak Marijo in Sekirnik Maksa, katerima želi, da bi se kmalu udomačila v društvu. Tovarišu Purkhardu, ki se je pre» selil v Maribor pa želi, da bi še dolgo užival zasluženi pokoj. Nato poroča, da so prispele knjige Šolske Matice, ki se dobe v pisarni sreskega šolskega nadzornika — ter vabi k seji Z. K. D., ki se vrši ob 14. uri. S tem otvarja zborovanje in prehaja na dnevni red. 1. Zapisnik zadnjega zborovanja se pre» čita in odobri. 2. ©opisi: Prečitali so se sledeči dopisi poverjeništva UJU v Ljubljani: a) glede nesporazuma med uredniškim konzorcijem »Popotnika« in med poverjeni« štvom. Ta predmet se je že obravnaval pri odborovi seji (19. februarja 1930.) in sta se tozadevna sklepa že odposlala poverjeništvu: 1. sklep: »Glede dr. Žgečevega članka »Prvi korak k delovni šoli« je odbor mnenja, da se isti v popolnem obsegu objavi. Za slučaj pa, da se večina društev izreče proti objavi, naj poverjeništvo priporoča društvom, da se ta razprava prečita na učiteljskih zborova« njih.« — 2. sklep: »čičekova razprava je po« polnoma objektivna in proti nikomur naper« jena. Če pa poverjeništvo misli, da bi mogla izzvati nesoglasja, naj jo uredniški konzorcij vrne avtorju s pripombo, da jo ponudi v tisk reviji »Slovenski učitelj«. b) Tičoč se uradniškega zakona in pre» jemkov učiteljstva. c) »Prispevki društvenih • odborov za potnine delegatom za seje širjega sosveta ter pokrajinsko in glavno skupščino«. Učiteljstvo sklene soglasno, da bo tukajšnje društvo sa« mo izplačevalo svojim delegatom dnevnice in potnine po izmeri, kakor to predvideva predmetni dopis poverjeništva. č) »Nova pravila UJU«. Glede čl. 5. se sklene, da naj tvori udruženje IUJU 9 sekcij, ki naj se krijejo s teritorijem banovin. 3. Referat tovarišice Dulerjeve o Flere« tovi »Naši prvi čitanki«. — Razvnela se. je živahna debata, v katero sta posegla posebno tovariša Kavčič in Križman, ki sta iznašala le svoja osebna mnenja glede potrebnosti, oziroma nepotrebnosti šolskih čitank. 4. »Ali šola preveč zahteva od otrok?« Tovariš Mrovlje je nadaljeval s svojim že pri zadnjem zborovanju načetim referatom. (Odgovor na anketo v dnevniku »Slovenec«) (1. Glavno oporo naj ima učitelj pri vzgoji otrok pri njihovih starših. — Stik doma in šole je predpogoj učnega in vzgojnega uspe« ha. — Roditeljski sestanki. — 2. Mladini se mora brezpogojno prepovedati obiskovanje bioskopa; pripusti naj se mladino samo k znanstvenim filmom in izjemoma k drugim, ki jih učiteljstvo — ne pa kinopodjetnik spo« zna za mladini primerne. — 3. Proč z otro« škimi maškeradami — pa naj se vrše kjer« koli. — 4. Vsaka nabiralna akcija pri šolski mladini naj se omeji na skrajni minimum. 5. Odklanjamo mnenje, da na marsikateri enorazrednici znajo otroci več, kakor na večrazrcdnicah. Ob istem šolskem obisku bo nudila večrazrednica gotovo več, kakor eno« razrednica. — 6. Za višji razred nesposobni otroci naj se ne pošiljajo v višji razred z motivacijo, da v razredu ni prostora. — 7. Ne« razdeljeni pouk naj bo povsod, kjer ni iz« rccnih in nepremostljivih ovir za uvedbo istega. — 8. Kratke domače naloge so po« trebne, a se naj dajejo le čez prosti dan oziroma prosti popoldan (samo po ena). — 9. Starši naj povsod čuvajo avtoriteto uči« telja — v največji meri pa pri šolski mladini. 10. Izvenšolsko delo učitelja smatrajo mnogi že kot njegovo dolžnost. — 11. Sodobna šola nikakor ne zahteva od učenca preveč — pouk naj temelji na praktični bazi — naj uspo« sobi gojenca za življenje!) — Tovariš pred« sednik se obema predavateljema za trud, Ki sta ga imela z referatoma, v imenu društva zahvaljuje. 5. Raznoterosti: a) Tovariš predsednik da navzočim šolskim upraviteljem smernice, kako naj postopajo, da dosežejo izplačilo uzakonjenih učiteljskih stanarin in b) pred« laga, da pokloni društvo svojemu častnemu članu, bivšemu predsedniku društva, šolske« tnu upravitelju v pokoju-, * tovarišu Josipu Purkhardu diplomo. (Sprejeto!) c) Prihodnje zborovanje se bo vršilo v soboto 7. junija v Slovenjgradcu. č) Tovarišica Gobec prečita dopis poverjeništva glede dekliških krožkov. Na teritoriju tukajšnjega učiteljskega dru« štva obstoja dekliški krožek samo v Slo« venjgradcu, ki ga obiskuje 30 nad 16 let sta« rih deklet. Kopač Leop., preds. Iglar Rajkos tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA 'BREZ LAŠKO je zborovalo dne 5. aprila na Zida= nem mostu. Od 118 članov je bilo navzočih o7, t. j. 57-2%. Predsednik otvori zborovanje in pozdra« vi vse navzoče, posebno še tovariša g. sre« skega šolskega nadzornika Potočnika ter upokojenega nadzornika g. Štreklja in tov. Jenčičevo, ki se je udeležila kot gost našega zborovanja. Nato poroča, da je izstopilo v zadnjem času 9 članov, kar pod nobenimi pogoji ni opravičljivo. Ravno v sedanjem, nadvse resnem času, ko stremi učiteljstvo za izboljšanjem svojega gmotnega položaja, nebi smeli tovariši izstopati, nasprotno, morali bi vsi v organizacijo, ki bi le tedaj lahko nastopila z uspehom. Čestita nato Učit. pevskemu zboru k od« ličnim uspehom, ki jih žanje te dni širom bratske češkoslovaške republike. V teh res» nih časih je to edin vesel pojav v naših vr» stah, ki kliče vsem malodušnim: srca kvišku. Po odobrenju zapisnika je predaval g. Štrekelj prav zanimivo in poučno o gojitvi cvetic in grmičevja. Zborovalci so se mu oddolžili z živahnim odobravanjem. Nato je podal tov. Kislinger poročilo o spreminjevalnih predlogih k projektu novih pravil UJU. Predlogi so se v celoti sprejeli, nakar se je sklenilo, da se naj isti v celoti objavijo v »Učiteljskem Tovarišu«. Nato poda tov. Plavšak kratko situacij« sko poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je poverjeništvo v 'Ljubljani storilo za izboljšanje gmotnega položaja pač vse, kar je bilo možno storiti v danih okoliščinah. Tega priznanja pa — žal — ne zasluži glav« ni, oziroma izvršni odbor. — Temu je sle« dila živahna debata, ki so se je udeležili tov. Plavšak, Kislinger, Pleskovič, nadzornik Po« točhik, Bratuž in Hofbauer. Tov. Pleskovič je resumiral potek debate v točkah, s kate« rimi navzoče članstvo soglaša in ki se glase: Učiteljstvo je po veliki večini vršilo ved« no in povsod svojo dolžnost napram dina« stiji, državi in narodu, kar mu je bilo pri« znano tudi z najvišjih mest. Vse prosvetno delo, posebno na deželi, sloni na ramah osnovnošolskega učiteljstva, ki dela več kot mu nalaga njegova službena dolžnost. Pro« svetne, humanitarne in tudi gospodarske ustanove po deželi bi propadle, kakor hitro bi jim odreklo učiteljstvo svojo pomoč in sodelovanje. Kljub težki borbi za svoj ob« stanek je delalo učiteljstvo nesebično z vso požrtvovalnostjo. — Zato naš tem bolj boli dejstvo, da se nas je prezrlo pri izboljševa« nju gmotnega položaja, ki se je izvedlo sko» ro pri vseh vrstah državnih uslužbencev. — Z ozirom nato bo težko obdržati ves ide« alizem, ki je danes še edina gonilna sila v učiteljevem izvenšolskem delovanju. Organizacija naj posveča vse svoje sile v prvi vrsti izboljšanju gmotnega položaja. Vse ostalo naj zaenkrat opusti. V organizaciji UJU naj vlada mir, da zamore ta posvetiti vse svoje sile samo re» ševanju našega gmotnega vprašanja. Tovariše, ki bi še nadalje delali v orga« nizaciji zdražbe in vodstvo ovirali pri nje« govem delu, naj se izključi iz organizacije. Po prečitanju dopisov so se osvojili na« slednji predlogi: 1. Na podlagi dopisa poverjeništva UJU v Ljubljani št. 880 je Učit. društvo za srez Laško sklenilo, da poravnajo stroške za pot« nino delegatom za seje širjega sosveta, po» krajinsko in glavno skupščino društva sama, ker bi v obratnem slučaju bili stroški dru« štva previsoki. 2. § 29. novega državnega zakona o na« rodnih šolali predvideva izplačeyanje učitelj« skih stanarin iz občinskih budžetov. Pri reali« zaciji te zadeve se je izkazalo, da je trčil predmetni paragraf na hudo nevoljo pri pri« zadetih občinah. To pa je službeni poziciji in priljubljenosti učiteljstva med občani — pa tudi šoli sami — v očitno kvar Z občin« skimi stanarinami je ogrožena in ovirana razčlcnba 'šol, razširjevanjc istih, otvar« janje paralelk in nameščanje potrebnega šte« vila učiteljstva. V interesu štednje se po« stavljajo in se bodo postavljale občine na stališče da bodi na šoli nameščeno čim naj« manj učiteljstva — in da se naprti posamez« nim učnim močem čim največ učencev. Ka« kor znano, pa je prcnapolnjenost razredov prava nesreča za učni prospeh v šoli, pa tudi za zdravje ter službeno počutje učitelj« stva. UJU se prosi, da izposluje v izogib tem nepriličnim okolnostim na odločilnih zako« nodajnih mestih spremembo § 29. v tem smi« slu, da bi prevzela plačevanje učiteljskih sra« narin zopet država iz svojega lastnega bud« žeta — in sicer v isti odmerni višini, kakor je to po § 29. določeno za občine. Dokler pa spremembe § 29. ne bo možno doseči, naj bi se omogočilo izplačevanje učiteljskih sta« nar n iz banovinskih fondov. Kake posebne občinske doklade pod izrecnim imenom — za »učiteljske stanarine« — naj bi odpadle — ter bi se naj denar za to svrho črpal >— ka« msr OBLAC1LNICA ZA ¿LOVENiJO TSeS LJUBLJANA, Miklošičeva casla 7 priporoča svojo bogato zalogo mamifakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških iu angleških tovarn. Dižavni nameščenci ¿obe bago tuli na obroke protf predložitvi legitimacij. kor dosihdob — iz donosa splošnega držav« nega prihoda. Pač pa je potrebno, da država vrši kontrolo, je«li v posameznih, osobito podeželskih občinah — dostojno poskrblje« no za stanovanjsko možnost učnih moči ter ako razpoložljiva stanovanja niso predraga, odnosno če so i zdrava i stanu primerna. Priporočljiva bi bila uradna ocena istih. 3. Društvom naj se pusti več avtonomije s riosebnim ozirom na plačevanje raznih pri; spevkov, ki niso v ozki zvezi z organizač« nim' dajatvami. Pokrajinska skupščina skle« pa le o višini organizačnega poreza, o pla« čevanju prispevkov za domove, pevsko dru« štvo itd. sklepa vsako društvo zase. Zadnje zborovanje, ki se bo vršilo v začetku junija bo kot občni zbor, na kate« rem se bodo izvedle društvene volitve. Kraj, čas in dnevni red za občni zbor določi odbor. Rob. Plavšak, t. č. preds. A. Jesih, t. č. tajnik. + SAVINJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je zborovalo dne 3. aprila 1930. na Gomilskem. Po običajnostih preide predsednik na dnevni red. K. 1. Došli dopisi se prečitajo; z ozirom na te se sklene sledeče: a) Učiteljsko dru« štvo zbrano na rednem zborovanju na Go« nilskem dne 3 aprila 1930., soglasno odo» brava postopanje poverjeništva glede neob« iavljenih člankov dr. Žgeča, Marije Dolen« čeve, Josipa Dolgana in Frana Cička, ker bi sc z objavo teh člankov kratil ugled uči« teljstva. b) Naše učiteljsko društvo se strinja s sklepom zadnje pokrajinske skupščine, da se naj izplačujejo dnevn;ce delegatom za seje širjega sosveta, pokrajinsko in glavno skup« ščino iz glavne blagajne. c) Glede agitacije Mladinske Matice je dopis brezpomemben, ker vrši učiteljstvo našega okraja svojo nalogo v polnem obsegu. K 2. Nova pravila naj obravnava dru« štveni odbor. K 3. Sledi predavanje tov. M. Tomažiča: »Cankar kot borec in umetnik«. Članstvo je z zanimanjem sledilo predavanju, predsednik se imenovanemu prisrčno zahvali za referat, izražujoč obenem željo, da bi se tudi ostali tovarši(ice) dvignili iz mrtvila ter pripravili kako predavanje. K. 4. Prihodnje zborovanje bo v Št. Jurju, čas bo objavljen pravočasno. Jos. Jarh, t. č. preds. M. Tomažič, t. č. tajnik. —k Brackel: Cirkuški otrok. Roman. Ljudska knjižnica« 35. zvezek. V Ljubljani, 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. Stra« ni 228. Cena vezani knjigi 42 Din, broširani 28 Din. — Romantične zgodbe pri modernih kritikih sicer niso več v posebni milosti, toda bero jih široke plasti ljudstva, zlasti pa še ženske vendarle najraje. To nam izpričujejo tudi poroč la vseh javnih knjižnic. Prevod je gladek, ima pa tudi vse druge že toliko« krat priznane prednosti naše Ljudske knjiži niče. —k U izdanju Nolita izišla je ovih dana knjiga Džeka Ldndona »Kralj Alkohol«. U ovoj knjiži nema ni jedne izlišne reči, ni jednog neinteresantnog reda. Demonski ob« jekat »Alkohol« je bio tako potčinio Lon« dona da_se ni eitalac ne može oteti njegovoj čarobnoj moči. — Dobija se u svima knjiža« rama i u Izdavačkom preduzeču »Nolit«, Beograd, Knjeginje Ljubice 28/3. Cena: kar. 30 Din. U tvrdom povezu 38 Din, u čelom platnu 50 Din. TTHMUr»»1 .......V Mili li, .V.....I- Mat* «*U»i K> jtiuil}« < poor t d«-»■«in« i* «oelain« abtlnitt*«, &6 par, Rajrea»^, ttieawfc Din 5 — Šolskim vodstvom se priporoča restav» racija »Soča« v Ljubljani, Sv. Petra cesta 3, kjer dobi šolska mladina za majniške izlete kosilo po 6 Din. Javiti z dopisnico. Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže. 18 Din likanje moške, damske obleke. Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gawie» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. "Î i" Vaše potrebščine krijete najceneje v manufaktunii trgovini „PRI SOIMCU" l'riporoëanio Vam € E LIE Glavni trg 9 Prodaja tudi na obroke! /.h o Iti le u oliis k se priporoča ALOJZ DROFEfMK UCH KOLESA lii ko vedno najboljša: Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki LJUBLJANA — NOVO MESTO Najnovejši modeli. j: Oglejte si igračne in otroške vo- : imsrr zičke, triciklje, holenderje, male : ^mM >a»»r avtomobile, šivalne stroje, najno-: vejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. i Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., J tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovsksta - J; ■ Gostilna s senčnatim vrtom in kolonialna trgovina S I j T. MENCINGER 1——■ L JCBLJANA ■ • s SV. PETRA CESTA 43. S : - j .......... r-------------------------------------------........................... .. ~ i OBLEKE. PERILO. POVRŠNIKE, KLOBUKE, : ......................••....«.^....••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V : (K VI..I K, NOGAVICE, KRAVATE itd. —^ ■ «jr- ' 4Uki m nudi ugodno v veliki izbiri ■■■■ s i konistvo konfekcijska modna trgovina | za opremo stanovanj in pisarn i j | J* f} R I JtU 4 MARIBOR I ■■■i hran Dogan i! JMKUD Lwn LJubljana, Dunajska cesta Štev. 17 i Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANlA. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP PETELINC, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. ■ : manufakturna in konfekcijska trgovina 11 ZflLOfifl MEH STO» IVAN MASIHAK celje, kralja petra cesta 15. Fine noftt suknent oblike le u 340 Din Lepe saknene deške obleke ie za 135 Din .................M.....M...M....MM.*.....*1 Tovarna pohištva 1.1. Naglas, Turjaški trg 6 * prlporota svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. NAJVEČJA IZBIRA BLAGA ZA ŠPORT IN TURISTKO PRI A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA a ■ ■ : ■ : „J IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE „ELITE" D. Z O. Z. LJUBLJANA prešernova ulica 9 prodaja damske, moške in deške konfekcije. HI DEBELO! NI DROBNO! PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI! Majniški izlet na Bled Vsem šolam, šolskim vodstvom in zavodom naznanjamo, da smo tudi letos napravili najnižje cene, da omogočimo Vaši mladini izlet na Bled. Hotel in restavracija na Blejskem gradu, nudi vsakemu še tako skromnemu učencu možnost udeležiti se lepega izleta na Bled. S ■ i Očarljivo lep razgled na jezero in Triglavsko pogorje! Velika grajska terasa primerna za igre na prostem! Prepričajte se in čitajte naš CENIK Zajtrk ali južina: kava, čaj ali mleko z 2 kruhoma .... Din 3'— Kosilo: I. vrste: juha, pečenka, 2 prikuhi, močnata jed..........„ II. vrste: juha, govedina, 2 prikuhi „ III vrste: juha, pražen krompir, sala ta v Večerja: I. vrste: pečenka, krompir, salata „ II. vrste: rižota s salato ali golaš s krompirjem .... „ 8"— Okrepčiia: Malinovec, limonada V« 2 . . „ 2'— Prenočišče: Ležišče s perilom za osebo . „ 6'— ležišče na žimnicah .... „ 3'— Sobe so čiste in snažne, kuhinja izborna, porcije velike!!! Pri udeležbi 30 učencev in naročilu hrane I. ali II. vrste dobita 2 revna učenca isto hrano zastonj kakor tudi prenočišče. Za obilno udeležbo in pravočasno napoved se toplo priporoča UPRAVA HOTELA GRAD, BLED j Avgust Agnola I • j Zaloga stekla, porcelana, : : kamenine, zrcal in šip. • • Kompletne opreme za re- : • stavracije, hotele, gostilne, • : kavarne in bare ter za • • splošno gospodinjstvo. i • Luksuzni predmeti. : I LJUBLJANA j I DUNAJSKA CESTA 10. j : : Telefon 2478. ★ D. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO St. li DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon iteo. 1282. Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni Čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din USPEIL LJDDIia iKtiim»* Wrlmiliu] H OTELI ZAKA * BLED-JEZERO nudi šolskim izletnikom celodnevno prehrano in prenočišče ž Din 30 — do 40'— za osebo. Samo zajutrek s kruhom Din 3 50 Samo kosilo s kruhom Din 8-— do 15' — Samo večerja s kruhom Din 8-— do 12'— Prosimo, da izletniki svoj prihod najavijo. Vse potrebne informacije daje rade volje uprava hotela. :lCS33£SZCT3XSXe! RESTAVRACIJA NOVI SVET LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. ŠIVALNI STROJI izboma konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvomice. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno PISALNI STROJI „ADLER» Kolesa iz prvih tvornic, Ddrkopp, Styria, Nero ,Kayser. — Pletilnl stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5 % po-viškom; pri takojšnjem plačilu pa s 5 % popustom normalne cene. Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX IN SIN L JPBL J4BTA Gosposvetska cesta št. 2. i NE POZABITE, da Vas obleče za vsako priliko po najnižji g ceni in najmoderneje priznana domača tvrdka DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠT. 3 Specijelno angleški in češki kamgarni, ševjoti itd. (tudi na metre) v najmodernejših vzorcih, perilo ter razni drugi modni in športni predmeti, dežni plašči itd. i KARO Industrija Čevljev ■ ■ ■ ■ ■ ■ : ♦ Samo dobre kvalitete! za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov za smučanje. MARIBOR Koroika cesta 19. ♦ Cenjeno učitelj stvo uživa še vedno že znane plačilne ugodnosti. Zahtevajte cenik! Oblaiilnica „ILIRIJA" vodi! Da udovoljimo željam naših utrnil k, smo ustanovili novi oddelek za Poleg vseh oblačilnih artiklov boste lahko dobili pri nas damske, moške in otroške čevlje prvovrstnih kvalitet čevlje. na obroke. Oblaiilnica „Ilirija1 i LJUBLJANA, Mestni trg 17/1. Telefon 28*25. DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM A Račun poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadruga z neom. zav. Brzojavke: „Kmetski dom". / Telefon 2847 KB^ poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadrug V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1. ♦ ♦ Brzojavke: PODRUŽNICI V KAMNIKU IN V MARIBORU Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 Vj %, brez odbitka davka na renie. — Stanje vlog okroglo 30,000.000 Din. Rezerve nad nOO.OOO Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8 do 12 '/2 in od 3 do4 '/2, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8do 12 72. Radio omogočen vsakomur! V drugič stopamo s tem geslom pred cenj. občinstvo z namenom, da omogočimo vsakomur brez izjeme poslušati radio ter biti s tem deležen vseh ugodnosti, ki jih nudi poslušalcem ta iznajdba. V želji, da postane vsakdo naš naročnik oddajamo v času od 7. aprila do 7. maja 1930. po sledečih senzacionalnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate: 1000 200 100 50 komadov finih detektorskih aparatov, kompletnih, s kristalom, eno slušalko ter materialom za zunanjo anteno za Din 60'— ter štirikratno mesečno plačilo a Din 45'—. komadov enoelektronsklh aparatov, kompletnih, z dvomrežno elektronko, z baterijami, eno slušalko ter materialom za zunanjo anteno za Din 90'— ter osemkratno mesečno plačilo a Din 72'—. komadov troelektronsklh aparatov z avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt., angl. zvočnikom Amplion AC 11 ter materialom za zunanjo anteno za Din 200-— ter desetkratno mesečno plačilo š Din 185"—. komadov Stlrielektronskih aparatov z visokofr. elektronko z zamreženo anodo, avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih z akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt. ter finim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 za Din 380'— ter desetkratno mesečno plačilo a Din 320'—. RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 37 m« ti Naročajte vsa tiskarska dela jgl H za društva, šole, urade itd. itd. M fif v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! §f 53485323539153484848534848235353482323532348235348010002010100232353000248235323480102000002010100020201010023534823234853534823022353484823232353532353535348230102000202