Kmetijſke in rokodélſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
N 0
V ſrédo 17. Maliſérpana.
1844
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
KERST PER SAVIZI.*)
Povéſt v versih.
Sloshil
Dr. Preſhérin.
Vvod.
Waljhún **). ſin Kajtimára, boj kervávi
She dólgo bíje sa kerſhánſko véro,
S Avreljam Droh ***) ſe vèzh mu v brán ne ſtávi;
Konzháno nijno je in marfiktéro
Shivlênje, krí po Kránji, Koratáni
Prelita, napolnila bi jeséro.
Gnijó po pólji v bójih pokonzháni
Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki,
Şam Zhertomir ſe s májhnim trôpam bráni.
Bojúje ſe nar mlájſhi med junáki
Sa véro ftárſhov, lépo Bóg'njo Shivo *x**).
Sa Zhèrte, sa Bogóve nad obláki.
On s njimi, ki ſhe terd'jo véro krivo
Beshi tjé v Bôhinj, v Biſterſhko dolíno ,
V terdnjávo sídano na ſkálo fivo.
She dán danáſhni vidiſh rasvalíno,
Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje,
V nji glédaſh Zhertomirovo laſtníno.
Devétkrat vézhi mnósh'za jih obſúje,
In svéſte ſtrashe króg in króg poſtávi,
Odvsáme úp jim vſe pomózhi ptúje ;
Saviza je isvirek bohinſke Şave na Gorénſkim.
Valjhún, od latinſkih piſárjov Valhunus in Valdungus imen-
van, je bil koróſhki vájvoda in poſébin preganjaviz nejever-
nikov. She njegóv ôzha Kajtimar (Chetimarus) ſi je veliko
persadjál, kerſhánſko véro po Koratáni in Kránji rasſhiriti;
al Slovénzi ſo ſe ſtare vére terdó dersháli, in kriſtjane, po-
ſébno pa miſjonárje preganjali. Pogléj Valvasorja „Ehre des
Herzogthums Krain" 7me bukve, 2go poglávje.
) Avreli, Droh, (Aurelius, Drohus) dva poglavarja nejever-
nikov. Poglej Valvasorja na méſti rezhenim.
Shiva, bógnja ljubésni, Slovenſka Venera.
**)
Viſôke ódre támkej ſi naprávi,
Sidôvje podkopúje, vráta ſéka;
Ne polaſtí ſe njih, ki ſo v terdnjávi.
Şheſt méſzov mózhi tlá kerváva réka,
Slovénez shé morí Slovenza, bráta —
Kakó ſtraſhna ſlepôta je zhlovéka!
Ki niſo mèzh, ſekíra in lopáta
Jih môgle, lákota nepremagliva
Pertí odpréti gráda terdne vráta.
Dalj Zhertomír jim réve ne sakríva,
Beſéde té továrſham rêzhe sbránim:
„Ne mèzh, pregnála bo naſ ſrézha kríva.
Le málo vam jedíla, bratje! hranim,
Branili ſmo ſe dólgo bres podpóre,
Kdor hózhe ſe podáti, mu ne bránim;
Kdor hózhe vaſ dozhákat tèmne sóre,
Nepróſte dní shivét' nozhém enáke,
Ne bránim mu, al jútra zhakat móre.
S ſebój povabim druge vaſ junáke,
Vaſ, kterih ráma ſe vkloniti názhe.
Temna je nózh, in ſtréſa gróm obláke;
Şovráshnik ſe podál bo v ſvôje kózhe,
Le májhin prôſtor je tje do goſháve,
To nózh nam jo doſézhi je mogózhe.
Nar vèzh ſvetá otrôkam ſliſhi Sláve,
Tje bómo nájdli pót, kjer njé ſinóvi
Şi próſti vól'jo véro in poſtáve.
Ak pa naklónijo nam ſmèrt Bogóvi,
Manj ſtráſhna nózh je v zhèrne sêmlje kríli,
Ko ſo pod ſvetlim ſólnzam ſushni dnóvi!“
Ne sapuſtí nobèden ga v ti ſili,
Molzhé orôshje ſvôje vſák bersh vsame,
Strahlívza v zélim ní imèl ſhtevíli;
Al kómej vrata ſo odpèrte, vnáme
Şe ſtráſhni boj, ne boj, meſárſko klánje,
Valjhún tam s zelo jih mozhjó objáme.
Tud' on ſe je sanéſil na njih ſpánje,
Preléſti miſlil je osídje gráda,
In ponevédama planíti nánje.
Ko ſvôjo mózh nar bolj vihár raskláda,
Okróg vrát ſtrásha na pomózh savpíje,
In vſtáne ſhúm, de mósh sa mósham páda.
Ko ſe neúrnik o povódnji vlije,
Is hriba ſtèrmiga v dolíne pláne ,
S derézhimi valóvami ovije,
Kar ſe mu soper ſtavi, ſe ne vgáne,
In ne pozhíje pred, de jés omága;
Tak vèrshe ſe Valjhún na nekriſijáne.
Ne jénja pred, doklèr ni sádnja ſrága
Kerví prelíta, doklér njih kdo ſôpe:
Ki jim je ſtárſhov véra bla tak drága.
Ko sór saſíje na merlízhov trôpe,
Leshé, k ob ájde shétvi, al pſheníze
Po njivah tam leshé ſnopôvja kôpe.
Leshí kriftjánov vezh od polovíze,
Med ujími, ki ſo pádli sa malíke
Valjhún saſtónj tam iſhe mládo lize
Njegà, ki kriv moritve je velike. —
(Dalje ſledi.)
Opomba. Ne posnamo je v krajnſkimu piſmenſtvu
lépſhi sverſtene povéſti v versih, kakor je „Kerſt
per Şavizi“, ki jo je naſh ſlavni pevez goſpod
Dr. Preſhérin ſpiſal in v létu 1836 dal natiſniti.
Zhe je ravno prav veliko Şlavijanam snana, jih
je vunder med bravzi naſhih Noviz, ki ſo po
rasnih ſlavjanſkih deshélah rasſhirjane, vezh ta-
kih, ktéri je ſhe ne posnajo: sató ſmo ſlavniga
goſp. piſatelja proſili, de bi nam pripuſtil, jo tudi
v naſhih Novizah natiſniti. Prav rad nam je do-
voljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno
in berite jo s takim veſéljem, s kakorſhnim Vam
jo srozhimo! V vezh naſledbah Vam jo bomo po-
dali; kdor jo pa v enimu svesku shelí imeti, jo
sna pri Janesu Giontini, bukvarju v Ljubljani
sa 20 kr. dobiti.
Ta povéſt bo naſhim bravzam shiv porok, de
imajo kaj poſébno lepiga od peſem prizhakovati,
ki jih bode, kakor ſmo ſliſhali, goſp. Dr. Pre-
ſhérin, v kratkim na ſvetlo dal. De bi ſe to pazh
prav kmalo sgodilo: gotovo veliko naſhih bravzov
je, ki po njih she davnej hrepené!
Vredniſhtvo.
Bolesen v gobzu in na parklih.
(Maul - und Klauenweh).
Kdor vé, od kodi shivinſke bolesni
pridejo, kdor njih vsroke ſi odvrazhati
persadeva, in vé, koga de ne ſme med
bolesnijo ſtoriti: verjemite mi, ta je sa
ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo nar bolj
potrebniga.
Bukve sa kmeta.
Ni davnej, kar ſim bil naproſhen, v „Novizah“
osdravila osnaniti, s ktérimi bi kmetovavzi samogli,
bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, kér um-
niga sdravitelja le malo kje pri rokah imajo , ime-
novane bolesni pa poſébno govéda, prav pogaſta-
ma napadajo.
Ni ga ſkorej léta, de bi ſe od teh bolesen kaj
ne ſliſhalo. Şpomladi in jeſeni ſe nar raji prika-
shejo; malokdaj le ſama bolesen v gobzu shivin-
zheta poprime, vezhidel je pa sdrushena s bolesnijo
na parklih, h kterima doſtikrat tudi bolesen na
vimenu pritiſne, takó de je shivinzhe na enkrat
na tréh delih shivota bolnó.
Ta bolesen poprijema le malokrat poſamesne
goveda, temuzh pride, kakor kuga, zheſ shivino
zeliga kraja, zele ſoſéſke ali zelo zele deshéle.
Po rasnih krajih ima ta bolesen tudi mnogo-
verſtne imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſli-
ſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob-
114
zu in na parklih, ſèm ter tje pa tudi jesizhni,
gerlovi ali parkleni vovzhizh ali ſájovez
imenovati.
Dolgo ſim she priloshnoſti zhakal, od vovzhi-
zha in ſájovza v „Novizah" nektére beſedize
govoriti, kér ſi she ſkorej tri léta prisadevam sve-
diti, kaj de je vovzhizh ali ſájovez? bres de
bi bil mogel ſvoj namen doſezhi. „Kaj! vovzhi-
zha (ſájovza) ne posnajo, ki ga vſak kra-
var posna?" Ne posnam ga ne, pa tudi vi ga ne
posnate, ljubi moji „saſtopni moshje" kakor vaſ
vaſhi ſoſédje imenujejo, — ſaj ſim ſe she doſtikrat pri-
prizhal, de vſi ſkupej ne veſte, kaj de je. Vezh
ko deſet nar bolj glaſovitnih ſamoúkov, ki ſe po
deshéli s bolno shivino pezhajo, ſim praſhal, in jim
tudi she nekteri bokal vina plazhal, de bi mi ras-
loshili, kaj de je vovzhizh ali ſájovez, tóde
veſ moj trud je bil do ſedaj saſtonj. „Vovzhi-
zhov ali ſájovzov je vezh ſort" — ſo mi od-
govorili — „beli, zherni, rumeni, rudezhi,
podkoshni, navadni, otekleni, svunanji,
notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu,
na pljuzhah, na parklih i. t. d."; tó je bilo
vſe, kar ſo mi snali na moje vpraſhanje povedati.
V zhim pa obſtoji ta bolesen, ki jo vovzhizh ime-
nujete? kaj je njena natura? — to mi povejte! sakaj
pri vſaki bolesni njeno naturo ſposnati, je nar vezhi
umetnoſt sdraviljſtva. „Tega Jim pa ne morem
povedati" — mi je pervi, drugi in deſeti odgo-
voril: „vovzhizh je — vovzhizh!“ vezh niſim
mogel svediti.
V sazhetku, ko ſim nektere bolesni vidil, ki jih
vovzhizh ali ſájovez imenujejo, ſe mi je jelo
dosdevati, de bi bile morebiti priſadne bolesni
(Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh
vovzhizh imenujejo, tóde kmalo ſim ſe priprizhal,
de tudi vezh drusih bolesen takó imenujejo, ktére
niſo imele kar snamnjizhka priſadne bolesni.
Is vſiga tega vſaki umni zhlovek previdi, de
imenovani ſamoúki ſkorej vſako bolesen vovzhizh
imenujejo, bres de bi vedili, kaj de je. Şin ga od
ozheta prevsame in tako gre to ime od rodú do rodú
naprej, pod ktérim mojſtri Skase ſvojo vrazhiteljſko
neumnoſt ſkrivajo. Jes tedaj pravim:
Vovzhizh
Je nizh!
Teshko bi bilo rasſoditi, od ktére korenine te
dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata; rajnki
goſpod fajmoshter Shemlja, s kterim ſva ſe vezh-
krat od tega pogovarjala, je bil moje miſli, de je
vovzhizh, bersh ko ne, smanjſhajavna bedéſa od
vovka (volka, Wolf), kér ſo v ſtarih zhaſih more-
biti miſlili, de ſe v truplu bolne shivine kaka huda
materija ſprehája, ktera kakor kovarni volk ſèm ter
tjè notranje in svunanje dela shivinſkiga trupla po-
pada in takó mnogoverſtne bolesni pri shivini vsro-
119
kuje. Take miſli od bolesen ſo pa ljudje le takrat
imeli, dokler ſo ſhe v tamí sdraviteljſke umetnoſti ta-
vali in ſhe niſo nature rasnih bolesen posnali.
Beſeda „ſájovez" je pa mende enake korenine
s priſadam, ktéri is-haja od beſede „ſaditi“
(pflanzen, ansetzen); miſlimo tedaj, de ſájovez
ſploh vſe priſadne bolesni pomeni. Pred enim le-
tam je z. k. kmetijſka drushba od vſih krajev na
Krajnſkim iména rasnih bolesen dobila , ktere po
deshéli ſhpogajo, is kterih ſe pa tudi vidi, de ni-
majo odvovzhizha in ſájovza nikjer prave ved-
noſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda pri sidanju
babilonſkiga turna, kakor ſe nam v ti rezhi meſha.
Rad bi svedil, zhe imajo tudi na Şhtajerſkim,
Koroſhkim, Goriſhkim in Tershaſhkim té dva, ali pa
morebiti kakoſhne druge imena, ktére sraviteljſki
ſamoúki pred drusimi ſploh bolj ſhpogajo.
To ſim hotel mojim bravzam enkrat rasodeti,
ter jim pokasati, de ſta vovzhizh in ſájovez le
prasne beſede, od kterih naſhi mojſtri Şkaſe ſami
ne vedó, kaj de pomenijo: eden tó trobi, drugi drugo!
Kér ſim ſe daneſ pre dolgo pri vovzhizhu
in ſájovzu pomudil, bodem v prihodnimu liſtu
rasloshil, kakó ſe imajo kmetovavzi pri bolesni v
gobzu in na parklih obnaſhati, de bo prav.
(Konez ſledi.)
Snamnja, is kterih ſe ſposna, de gré
kmetijſtvo rakovo pot.
Povſod ſe vidi, kamur ſe le zhlovek osre, na-
rodnoſti dovelj, in vſe ſe narobe vêde in dela. Hi-
ſhe nimajo ſtreh, plótovi ſo rastergani, koſolzi ſo
víſlizam (gavgam) podobni. Po vaſi je toliko bla-
ta, de ga shivina vſeſkosi do vampa gási in brede,
in vderajo ſe vosne koleſa do peſt vanj; po hlevih
ſe vidi govedov le po malim in vezhidel le revnih,
vmasanih in lokaſtih; polje je le po verhu obdelano,
in po redkama pognojeno, takó, de ſe vezh glôte .
ko shita pridela. Pazh réſ, kjer vrabez gnojí,
tam tudi vrabez shanje! Kaj bi rekel pa od rev-
nih konj, kterih doletí vezh tepésha, koker kerme;
vſeſkosi ſo muzheni in biti tako dolgo, dokler zlo
tudi vezhkrat obleshé ? — Med tém ſe pa bresſkerbni
kmet poredama, ſkorej vſak vezher v goſtivnizo
vlezhe, kjer ga shljevi, kvartá in kvantá doſtikrat
do beliga dné. — In njegova shena pa, nameſto
de bi tri vogle hiſhe podperala, in ſvojo ſrezho v
pridnim delu iſkala, jo iſhe vezhidel v lotrii in
drusih prasnih marnjah.
Te snamnja ozhitno kashejo, de taki kmetovavzi
nimajo daljezh do beraſhke palize!
„popiſ, in ſe lóti sa domazho hiſho eno narediti.
„Şrezha in umetnoſt ga podpirata, in glej dobro
„ſe mu je svedla. To pinjo viditi, nje rabo ſpos-
„naje, je hitro 5 bukovſkih kmétov eden sa dru-
„gim, ki ſo naſhi nar blishneji ſoſédje, per sgo-
„rej imenovanimu Jakobu, Ferlanovo pinjo na-
„rediti ukasalo. Kakor ſliſhim, prav dobro jim
„ſlushi. Le poſluſhaj ljubi ſobravez kmetijſkih
„noviz! kako mi eden téh poſeſtnikov nove Fer-
„lanove pinje na moje vpraſhanje: ali kaj velja?
„odgovori: „Naj bi tudi — ſo bile njegove be-
„ſéde, deſét goldinarjev veljala, vender
„nobenimu kmétu ni biti bres nje, poſeb-
„no pa per gorſhih kmetijah. Popredje mo-
„gel per ſtari navadni pinji en junak ſe pol ure in
„pogoſto tudi eno zélo uro dobro vêſti in potiti, pa
„ſrezha je ſhe bila, zhe je le vmedil. Sdaj pa
„v novi Ferlanovi pinji en otrok v deſetih mi-
„nutah, ino ako ji bolj vetra da, tudi v ſheſtih
„bres potu ſrovo maſlo is nje dobi“. — Kdor bi
„dvomil nad reſnizo rezheniga, naj pride k meni
„na Panikve, ga bom peljal sa Verh k Seljaku,
„Hribarju ali pa k Shkofizhku na Bukovo.
— Le ſhkoda, de Hribarjov Jakob zheſ-
„kiga kolovrata ſhe ni videl.“
Sled Ciriloviga obréda (ritus) na
Krajnskim.
Kristjanstvo je po raznih potih do Slovanov
dospelo. Bulgari in Serbi, ki so po Mezii in Ma-
cedonii do Tesalije in Epira se raširili, so bili ver-
jetno pervi, kteri so svetlobo prave vere zagledali.
Veruje se, de je bil Cesar Justinian njih rodú.
Primorce dalmatinske in hrovaške so kerstili
rimski duhóvniki v sedmimu véku. Korošce so
spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali
devetiga stolétja. Skoraj ravno v tem času so dali
se kerstiti Slovani v Panonii in Moravii. Ko
je Svatoplukovo kraljestvo nar lepši precvétaló,
so panonski poslaniki podali se v Carigrád (Con-
stantinopel), prosit kristjanskih učenikov, tacih,
ktéri bi slavijanski jezik razumeli. Cesar Mihajl
jim da v letu 862 dva brata, modrijana sta bila,
Konstantina in Metoda iz Tesalonike , gerške
dežele, ki sta slavijanski jezik gladko govorila. Ne
vé se prav, če sta bila rojena Slovana, ali sta se
jezik slavijanski naučila od Slovanov, ki so blizo
njih stanovali. Ko med Slovane v Panonijo pri-
deta, precej začneta prestavljati sveto pismo iz
gerškiga v slavijanski jezik, sveto mašo v slavijan-
skimu jeziku sta brala in pela, Slovanam sveti
evangelji oznanovala v domači besedi takó ročno,
kakor de bi bila med njimi zrejena. Slovani, ko
so božjo besedo v svojim jeziku oznanovati slišali,
so se jako veselili, de jim se nar sveteji reči v
damači besédi oznanujejo, in de se sveta maša po
slavijansko poje. — Ali zavid in nevošljivost, ki
She nekaj od Ferlanove pinje.
Goſpod F. Vidmar, duſhni oſkerbnik pri De-
vizi Marii na Panikvah v Tominſki goſpoſh-
zini ſo nam to le piſali: „Goſp. Ferlanovo pinjo
„ſo ſi tudi she v naſhih tominſkih gorah nektéri
„kmetje omiſlili. Kako ſe je to sgodilo? Hribar-
„jov Jakob sa Verham bukovſke ſoſéſke, ſa-
„moúk teſarſkiga rokodelſtva, je, ne vém kje,
„obras Ferlanove pinje v róke dobil; tresne in
„brihtne glave mladenizh prebere s samerklivoſtjo
*) Ali bi ne bilo mogozhe, de bi umetni Hribarjov Jakob
enkrat v Ljubljano priſhel, zheſki kolovrat ogledati? More-
biti ſedaj, kér bo pri obertniſki rasſtavi v Ljublja-
ni ſhe vezh drugih rokodelſkih rezhi viditi? Mi bi pazh prav
sheleli, de bi ſe zheſki, vſe hvale vredni kolovrat tudi v
Vredniſhtvo.
Tominſkih gorah ſukal!
Ni dolgo, kar ſmo is Doberlaveſi (Eberndorf) poſledno
piſmo prijeli: „Hvala Novizam, s kterimi ſe veliko dobriga
„tudi v Podjunski Dolini bliso Drave na Koroſhkim korenini.
„Med drugim je tudi Andrej Ştare, kolar na Şhkorjan-
„zu per Doberlaveſi Ferlanovo pinjo po zherteshu naredil.
„Naprej tedaj! kakor ſerzhno budijo Novize v 23. liſtu s
J. Hofbauer.
„poklizam: „Naprej!"
116
sta povsod doma, sta jela tudi Slovanam in njih
učenikam to nedolžno radost ogreniti. Nemški škofje
so se v Rimu pritožili čez ravnanje tih posiljenih
gerških prenoviteljev: tode sveti Oča, po imenu
Ivan osmi, je potem, ko se je bil Konstantin
v Rimu opravičil, slavijanske pismena pohvalil, in
Konstantinoviga brata, Metoda, postavil veli-
kiga škoſa čez Panonijo in Moravijo. Pohvalil jih
je papež tudi v svojimu pismu do Svatopluka v
letu 880 s temi besedami: „Pismena slavijanske,
ki so od nékiga Konstantina modrijana, iznaj-
dene, de bi se z njimi Bogu, kakor mu gré, čast
in slava izkazovala, hvalimo in zapovémo, de naj
se v tem jeziku slava in dela Jezusa Kristusa na-
šiga Boga oznanujejo. Tudi ni pravi véri in nauku
zoperno, sveto mašo in vse druge uroslovne službe
(horarum ofſicia), v tem jeziku péti, ali sveti
evangelji in sveto pismo noviga in stariga zakona
dobro prestavljeno in iztomačeno, v slavijanskimu
jeziku brati, zakaj kteri je naredil tri poglavitne jezi-
ke, namreč: judovskiga, gerškiga in latinſkiga, ta
je tudi vse druge stvaril v svojo hvalo in slavo."
Metod je potem, ko je njegov brat Konstantin,
po imenemu Ciril v samostan (klošter) šel, še
blizo 30 lét marljivo delal v vinogradu Goſpodovimu
v svoji škofii, ki se je razprostirala med Dunajem
in Kolpo, ob Savi, Dravi in Moravi i. t. d.
V slavijanskim jeziku, kakor je bilo gori rečeno, je
vredil božjo službo, in tako je slavijanski jezik po-
stal jezik, pismeni in cerkveni. — Ta blažena in
sveta vredba je bila od Metoda upeljana med
Slovane, de bi jim prijazno božja beséda od ol-
tarja in is prižnice v domačim ljubkim glasu na
ušesa vdarjala in v sercé ségala; tode tega njim
modro pripravljeniga užitka so oni nar manj savžili.
Komej, ko je Metod oči zatišnil, so že njegovi
zoperniki, némški in talianski duhovniki in misio-
narji na noge vstali, preganjali slavijansko božjo
službo in vſe tiste, kteri so se je stanovitno deržali.
Morala je sapustiti Slovane: Krajnce, Korošce,
Stajerce, Hrovate in Slovake, in se je k njim zrod-
nim bratam proti Severju in Jugu obernila, kjer jih
še dan današnji oblažuje okoli pétdeset miljonov ljudi.
Ako ravno ni ne duha ne sluha od Cirilove
in Metodove vrédbe med Slovenci, se vender
sléd in oſtanki še najdejo. Govorica ali pripoved se
še dan današnji med ljudmi na Trebelnim (gor-
njim Mokronogu) hrani, de so pervi navéstniki
(oznanovavci) svetiga evangelja skrivali se po sa-
motnih krajih in gorah, in kažejo cerkvico, v ktéri
so skrivaje sveto mašo brali. Ta cerkvica stoji
na desni strani ceste gori gredé nekaj stopinj ods
Petra v griču. Ostermiš na pervi pogled, ko noter
stopiš, ker vidiš nekaj, kar na Krajnskim nikjer
ne najdeš. Tu zapaziš zidanje, ki te na šege izhod
ne cerkve opomni in v stare veke prestavi. Cerkvica
je okrogla in precej visoka, z lahkim kamnam so-
zidana, zgorej lepó obókana (velbana); iz pod obóka
na križ stoji tak kinč (Verzierung), ki v naših starih
cerkvah se nikjer ne najde; okna ima vozke po-
dolgovate, za oltarjem prostor prizidan, kjer je
mašnik po Cirilovimu obrédu (ritus) maševal. Pod
cerkvico je prostrana raka, ki so jo zdaj z mertvaški-
mi glavami iz grobja s. Petra tako nametali, de se
noter iti ne more. Razumni možje jo v deſéti vek
postavljajo; gotovo se pa reči zna, de je naj
stareji na Krajnskim. Desiravno nima nobene
strehe, se vunder le že tolikanj let mnogoverstnim
vremenam v bran stavi, in kakor de bi jo božja
previdnost čudno ohraniti hotla, je obrašena z ze-
lenim beršlenam, čigar rozge in korenine ji se raz-
valit ne dajo; mislil bi od strani, de je visoka pe-
čina z zeleníno okínčena. Spomladi in poléti čbele
okoli nje tako buče in gomazijo, de bi človek mi-
slil, de se več rojev na njo vsesti hoče. Vsa je še
nepokvarjena, samo iz pod prizidaniga svetiša so
se začeli kamni izmikati, in razvalina bo zmeraj
veči postajala, ako se ne podzida. Gospod Andrej
Rojic, ondešnji kaplan, so obljubili, tó na svoje
potroške storiti, ali so pa besedi zvesti ostali, tega
nevem. Gotovo bi dobro in koristno bilo, de bi se
ta stari spomenik za našo cerkveno zgodovino še
dolgo ohranil.
Jure Sodevskí.
Prislovice Stajerskih Slovencov.
95. Kar te ne žge, tiga ne vgašuj. 96. Zab-
stojn doblenimu konju se ne gleda v zobe. 97. Kar
serce misli, to jesik govori. 98. Zato kovač kléše
ma, de 'mu ni treba z' golimi rokami v ojgen se-
gati. 99. Z' velkimi gospodi ni dobro črešnje zo-
bati. 100. Ma svoje muhe v glavi. 101. Kakor se
mi stréže, tako mi kosa réže. 102. Rana ura
zlata ura. 103. Kter visoko léče, nisoko sede. 104.
Černa krava tudi bélo mleko ma. 105. To je z' kru-
hom ni dobro. 106. Ktera krava se skózi dere, ta
malo mleka ma. 107. Kod' se vovk kota, tam dlačje
(vouno) pustí. 108. Hudiga psa se ne treba bati.
A. Krempl.
Oznanilo.
Po priporočenji gospoda profesorja J. Safári-
ka oznanimo prijatlam pismenstva, de se ravno zdaj
v Belgradu natiska s Cirilovimi čerkami peti del
„Golubice s cvetom knjižestva srbskog"
(golobica s cvetam pismenstva sèrbski-
ga), ki bo z mnogoterimi, sosebno mikavnimi in
za vsaciga Slavena važnimi spisi olepšan, do kon-
ca Velikiserpana na svitlo prišel. Naročivna cé-
na mu je 1 gold. sr. — G. G., ki se na imenovane
bukve naročiti želijo, naj rečeni naročivni dnar s
svojimi imeni k večim do 15. Velikiserpana t. l. do
bukvarja in izdajavca tih búkev g. Gróga Voza-
roviča v Belgrad, kjer se bodo bukve natisnile,
poslati potrudijo. Ker so v dopisu, ki smo ga pred
nekimi dnevi is Belgrada prijeli, častiti gospod Sa-
fárik, profesor pri serbskimu učelišu v Belgradu,
sami te knige priporočili, ne gre dvomiti, de jih
bodo vsi tisti Slaviani z veseljem sprejeli, ki znajo v
Cirilovih čerkah brati.
Danaſhnimu liſtu je peti dél vinoréje perdjan.
V Ljubljani
V Krajnju
Shitni kup.
13. Maliferpa-
na.
kr.
9. Malifer-
pana.
fl.
kr.
1 mernik Pſhenize domazhe
„
„ banaſhke
„ Turſhize . . .
1 „ ˛Sorſhize . . .
1 „ Rèshi . . . .
„ Jezhmena . . .
Proſa . . . .
Ajde . . . .
Ovſa . . .
1
22
22
1
1
1
28
22
57
„
59
3
40
1
—
12
40
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.