S. šfrsv.
Izhaja pasen sjossdefjfta In dneva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-
vrstica K 1*50, osmrtnice in zahvale po K 2‘50, razglasi tn poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dosjovorn primeren popust.
Pivialnl Vranko v državi SHI
V Llubileni, v nedeilo 11. fanuarla 1020.
let® IV.
Posamezna Slav. slano —— 50 vinarjev. ——
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom a ee:o ero K 66, r.u pol leta k 48 za četrt <eta K 24, za mesec K 8, Za Nemčijo eelo telo K 114. za ostalo tujino in An en»o K 120. — Rektamsc je za list so poštnine proste.
Upravništvo e v Ljubljani, Frančiškanska utica št.6 I.,
Učiteljska tiskarna.
Glasilo jugoslov. socilalno - demokratična stranic® a	TffiStaSoMaka it 312.
Pismo iz Berlina.*
Berlin 1 Središče Nemčije, ki \ je dolga leta svetovne vojne k ljubo-valo celemu svetu — kam- r so bile obrnjene vči vseh bojujočih! Berlin — proti njemu so bili Pariz, London, Rim. Washington.
Poznam Berlin že več let. Ko sem te dni iz Anhaltskega kolodvora korakal počasi proti znani veliki ulici »Unter den Linden« in dalje, da najdem sobo v enem večjih hotelov, prennšlial sem o usodi tega središča zgodovine poslednjih usodnih let. .Sedanji Berlin ni več takšen, kakor-šnega sem bil poznal. Ono veselo razpoloženje, ono samozavestno obnašanje, in tudi oria nadutost, — ki se ini je pred leti studila — nič vsega tega, — žalostni obrazi, skoro svečanostim trpljenje bereš iz mimoidočih. Mogoče, da je vse to tudi nekoliko pripisovati vtisu božičnih dni, ki so pred nami. Ali bodi že kakorkoli: poraz Nemčije, zmaga entente boli Nemce, silna jako boli Povsod to čutiš in vidiš. Iz razgovorov, iz časnikov, iz revij; v zabaviščih ču-Ješ. v gledališčih vidiš... A to ni topa resignacija — ne!
Mislim, da !e pesnik Ettlinger v monakovski »Jugend« v št. 52, ki sem jo te dni bral, najbolj pogodil duh ta razpoloženje Nemčije. Pravi:
O teurer Prachtbaa meines Vater-
lands.
Nut nocH Ruine deiner einstgen
Macht!
Wohta deta Stolz? Wohm dein reicher Glanz? Wie elend bat uns das Oeschick
gemacht j
Und doch: vielleicht ruht auch in deinem Schoss E i n O o 11, der $inst das helle Licht begrtisst,
Vielleicht besiimmt auch Dir ein
hartes 1 os Dass Du d n r c h T o d zu schdnem Leben bliihst.
Er lebt,-der Gott, und er \vird auf--
erstehn!
Er sprengt die Gruft, er lost der Ketten Zaiim,
* Op. uredništva. Sodrug N. N. nam je pred odhodom v Berlin obljubil da napiše svoje vtise iz prestolice nemške republike. Vsled neugodnih poštnih zvez ki iih povzroča predvsem pomanjkanje premoga, vsled ^esa_r morajo železnice bolj in bolj omejiti svol promet, dobili smo šele te dni več pisem naenkrat. Priobčili Jih bomo vse po vrsti in rade volje, ker so izredno zanimiv prispevek k spoznanju razrner v nemški republiki, Upamo, da se bc naš prijatelj še večkrat oglasil. Za poslane dopise se mu tu pmv tonlo zabvaludemo.
24. dec. 1919.
Er wird ein gliickgevveiines
Deutschland sehn, Erwacht aus einein tmheilschwerem
T raum!
Und sprossen wird ein Friiiding vol-
ler Luft,
und Feindeshass und Frechheit w!rd
zunicht —
O malt den aiten Gott in Eurer
Brust!
Er lebtl Er lebt! O fuhret ihm zum
Licht!
Ni topa resignacija, ki se zrcali na resnih, svečanih, mirnih obrazih — ne, v niih je kljubavost, volja, težnia. želta. da svet vidi. umrla je sedanjost, toda še živi bodočnost, ki mora biti naša. In ni samo volja, ne samo težnja in želia — dejanja so, ki dokazujejo, da ni resignacija prevzela duha in srca. —
*
Za 1. 1918. in 1919. je Nobelova nagrada za f i z i k o in kemijo bila priznana trem Nemcem, in sicer Fritzu Haberju. direktorju instituta za fizikalno kemijo in elektrokemijo v Dahlemu,' dr. Maksu PlaVcTcu, stalnemu tajniku akademije znanosti v Berlinu in J o -hannesu Stark n iz Greifsv/ai-da. — Waltherja Nemsla. člana pruske akademije znanosti, so imenovali letos članom švedske Akademije. Albert Einstein pa je nedavno s svojo revolucijonamo tezo o relativitetnem in gravitacijskem nauku, osupnil znanstvenike.
Politiki in narodni gospodarji, znanstveniki, profesorji in inženirji so na delu. Narod naj vidi. da so njegovi najboljši sinovi trdnega duha in dobre volie. da je zopetno vstajenje mogoče in brez vsake dvoihe, če bosta pamet in moč sodelovala. *
Nemški »narod«? Ta narod slabo živi. Tu je še »karta za meso*, karta za kruh, karta za krompir in »za krompirjev nadomestek«. In cene? 50 gramov govejega mesa z malo prikuho ie 7 mark; 50 gramov telečje pečenke z malo prikuho je 10 mark: mala porcija gosi s kompotom je 17 mark. Vsako kosilo stane nad 12 mark, večerja še več, zajtrk 6 mark: — plačaš 30—32 mark, in še lačen si!
»Kupčija« sicer silno cvete. Opazoval sem te dni življenje po trgovinah in industrijskih kontorih. Skoro enaka slika kot na Dunaju. »Ausver-kauf«. Trgovci iz ententnih dežel, ki gledajo na nemško marko z očmi svoje dežele, v kateri velja samo 5 (reci pet) centov, so tu in kupuiejo in kupujejo. Za nje kosilo, k} stane 40 mark. pomeni le strošek 200 centov tn nič več...
Narodni gospodarji se protivijo temu »Ausverkaufu« in razmišMajo o načinih, ki bi bili v stanu odpraviti nezdravo razprodajo za tkzv. »zdravo valuto«. V to svrho misli vlada urediti trgovino z inozemstvom. Državni podtajnik v gospodarskem ministrstvu Hirsch je v Berliner Tag-blattu od 19. dec. v intervjuvu razlagal, kakšna naj bo ta uredba. Zdi se mi, da je nemška vlada na napačni poti. ker po tej uredbi pripadejo ogromni dobički zgolj eksourterjem. Poslanec sodrug Rudolf VVisel se v »Vorwarlsu« tudi z vso vehemenco zavzema za pravilno ureditev vprašanja. Zahteva, da se valutni dobički uporabijo v to, da bodo surovine in živila cenejša'. Zdi se mi pa, da je v parlamentu večina drugega nazora, ker je v narodno-gospodar-skem odseku narodne zbornice tozadevni soc. dem. predlog propadel.
*
Kako se godi nemškemu delavskemu ljudstvu? »V6rwSrts« piše
te dni v enem svojih lepih člankov tako-le:
Velike delavske množice gonijo s svojimi trdimi pestmi ogromno kolo gospodarstva dalje, in to pri skrajšani delavni dobi, ali zato v poslabšanih življenjskih razmerah. Ko :e prihrumela nad nemški narod katastrofa, vzdignil se je en del --manjši del — delavskega razreda v divji, nejasni, upapolni težnji, drugi, večji del. pa je utrujen od dela, pofn gnusa nad vsem, kar se je zgodilo, zrl apatično na vse, kar se je vršilo krog nega. Sedaj pravijo, da se je volja in želja po delu povečala. Tudi to bo najbrže pripisovati dejstvu, da so prišle najširše množice do spoznanja, da ie svet no dolgi voini posta) sicer precei drugačen, vendar pa si ie treba sleikoprej nrislužti naino-trebneie s težkim, mukenolnim delom. Vendar vidimo, da sc medtem, ko se vrši to razveseljiv«, dirievro pomirlenje množic, po drugi strani pojavljaio neprestane težave, ki morajo roditi nova in nova vznemirjenja. Manjka premoga za delo v tovarnah, manjka surovin — naročila za izdelke je preveč, tovarne pa morajo počivati, delavci ostati brezposelni ... Plače in mezde se večajo — pa kaj nomaga. če ie denar nehal biti nekaj fiksnega, trajno veMavnega, ker ne veš kai bo z niim iutri, po-jutršnjim. Danes si kupil za tedenski zaslužek še ono, kar ti je zadoščalo, jutri tl je že vse premalo, po-pojuttšnjim le že vse smešno nizko in malo. Plača, ki ie bila včeraj višek možnega zaslužka, je danes »Hungerlohn«.
Rpzmere pač. ki jih pozna In pobila že vsak. tudi če ni sociialist Vlada hoče te razmere s postavami in odredbami urediti. Ali postave go-
spodarskega življenja se rogajo postavam države. Ni modrosti državnih oblasti, da bi država v nekaj mesecih zopet pridobila, kar je zaigrala vojska v petih letih na človeški sreči, blagostanju in veselju do življenja. Dve leti vladajo v Rusiji bolj-ševiki. vladajo absolutistično, nad eno leto so udeleženi nemški soci-jalnl demokratje na parlamentarični-konstitucijonalni vladi, in če smo s svojimi metodami dosegli mnogo boljše uspehe, nego Rusi s svojimi, je ta razloček med nami in njimi le zato tu, da se pokaže, da ni nobene metode sociialističnega vladanja ali sovladanja. ki bi mogla iz ra/.vahn nesrečne Evrope pričarati paradiž.
Socijalizem pa, naj bo te ah one smeri, ni božični sen. Osvoboditi se moramo vsake vere v čudeže, pa naj to storimo še s tako krvavečim srcem 1
Ne smemo prenehati biti socija-llsti. Postati moramo zrelejši, moža-ttjši in jasnejši. Ako to razumemo, bomo potem zopet lahko hodili s ponosnim čelom. Ali naj ne vidimo v ruskem bojševizmu svetovno-zgo-dovinski čin, četudi njegove zablode pobijamo iz svetega prepričanja? Ali nai ne ocenimo pravilno dejstva, da ie Nemčija postala demokratična republika, koje največja socialistična stranka kot soudeležnica v vladi pripravlja delavski razred na potu za novimi uspehi in novim napredkom? In ali ne čujemo, tudi iz zmagovalnih držav odmeve krepko
korakajočih delavskih bataljonov? Ce je neumno misliti, da se more preskočiti iz revščine, ki jo je povzročila svetovna vojna, z enim skokom, v »deveto deželo«, kjer e vsega v izobilju — potem je še nemirnejšo. da ni ta svetovna katastrofa s svojimi ogromnimi političnimi, gospodarskimi in spcijalniml prevrati in z ogromnimi otresi v moralnem pogledu bila nič drugega kot začasno prekinjente navadnega kapitalističnega živliema?
Prosil IliizII in otroških sanjariji, prosti vsake tope resignacije, ho-čentp nositi zla sedanjosti, da moremo kot socijalisti delovati za bnlišo bodočnost. Oni. ki so včeraj tipali; »vse ie dobljeno«, tarnalo danes: »vse je izgubljeno«, jutri pa zavpijejo: .-vse je izdano«. Nesmisel ie to: Borba za sociializem ni hazardna igra. Njen konec in uspeli ni odvbeti od ene karte. Koraiža. uvidevnost, prevdarnost, potrpljenje in neprestano delo — to nas pripelie k zmagi. Ne verujte v čudeže; ni jlhl Bodite složni!
Tako »Vorvvarts«. —
V meni pa zvene strofe pesnika Iz »JrKend«:
Er lebt, der Gott, und er wird auf*
erstehn —
Er sprengt die Gruft, er lbst det Ketten Zaurn.
Er wird ein gliickgeweihtes
Deutschland sehn...
In tako bode.
V nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v
veliki dvorani MESTNEGA DOMA
Javen ženski shod
proti draginji in proti nameravani potvoritvi volilne pravice za ženske.
Sodružice I Draginja narašča, le v samopomoči je protiutež I Žena I Potvoriti ti hočejo jednakopravnost v javnem življenju. Stopi na plan, pokaži da hočeš biti v demokratični državi jednako-pravna državljanka!	~	.	.	.	T0r.0
, Odbor kraj. pol. org. JSDS.
Proporcionalni volilni sistem.
Sliši se, da se misli uvesti v naše volilne rede za skupščino, občine itd. proporcionalni sistem, ki ie sicer bil tudi že dosedaj v veliavi za volitve v srbsko skupščino in pri nas za ljubljanski občinski svet. Bistvo propQr-ciionalnega sistema obstoji v tem. da se porazdele mandati po razmerju za
razne liste oddanih glasov in ne na’ podlagi preproste večine. Misei se zdi na prvi pogled pravična tn tudi socijalistične stranke doma in drugod so Ji no večini naklonjene.
Teoretično bi se proporciionalno načelo težko dalo utemeljiti. Repre-zcntačni sistem zahteva, nai se po-
42
LISTEK.
G L A D.
Spisal
K n ut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalle.)
1 o se mi dozdeva tako čudno, da sem nehote zlagodi! svoj korak, misli so mi v tem hipu V najboljšem redu: toda razburjen sem: živci SO mi PQ *ein zadnjem obedu še razdraženi 'Kot običajno stopam tesno mimo nie. dosnem skoro do vrat in hočem vstopiti. Zdaici obetanem. Hipoma mi pride nekaj na mn. Ne da hi si dal račun o tem. se zopet okrenetn in stopim naravnost k ženski, ji pogledam v obraz in pozdravim:
»Dober večer, gospodična!«
»Dober večer!«
Ali k6ga išče? Opazil sem jo bil že prej: ali hi ji mogel biti v kakršnemkoli oziru na razpolago? Sicer pa prosim tisočkrat oproščenja.
Ona da ne ve prav, če ...
v tej hišj da ne stanuje izvzeinši mene nihče m tioie dli štiri konj; sicer pa je to hlev »n kleparska delavrika... čisto gotovo da jc zgrešila sled, ako išče tu k6ga.
Okrenila se je in rekla :
»Nikogar ne iščem, kar tako stojim tu; domislila sem se. da...«
Tako-o-o, domislila si le, pa stoji tam va-čer za večerom. To ie bilo pač čudno: premišljal sem o tem in sem vse mani umel glede te ženske. Sklenil sem tedaj, da postanem drzen. Zarožljal sem malce ^ denarjem v žepu in i° brez drugih besed povabil, da spijeva vkup kozarec vina... Z ozirom na to. da ie zima. baha ... saj ni treba, da bi tralalo dolgo... Toda ona pač noče tega ?...	t
Ne, hvala, ni mogoče. Ne, tega ne more.
Pa jo hočem malce pospremiti, potem.. • Bot je tako temina in ženira jo. ako gre sama po Karel-lvanovi cesti; tako pozno je že
^eJa/*.sv.a s.e Pomikati; stopala je ob nv ji desnici. Čudovito lepo čustvo se me je ro!asti!o, zavest, da sem v bližini lepe devojke. Na ec’? poti sem zrl vanjo. Parfem njenih las, toplota, ki je izžarevala iz njenega telesa, ta ženski vonj, ki jo je obkrožal, njen sladki dih, vsakokrat, ko se je okrenila z iicem k meni, vse J? lilo name in mi z nebrzdano silo pronicalo v vse čute. Pod pajčolanom sem lahko razločil poiti, nekoliko bled obraz in visok uobokana prsa pod plaščem. Misel na vso to skrito krasoto, ki sem jo zaslutil pod plaščem in pajčolanom, me je zmedla, me napravila bedasto sreč-MK3. brez slehernega pametnega povoda; ni-
sem vzdržal deli. dotaknil sem se jo z roko,
Pal preko njenih ramen in se smehljal kot budalo. Cul sem. kako ie utripalo moje srce.
»Kako čudni ste!« sem rekel.
Kako to?
Torej prvič ie imela navado, postajati večer za večerom pred hlevnimi vrati, brez vsakršnega povoda, le ! cr se ie domislila ...
Saj je vendar mogoče, da ima svoje laz-loge za to; in razentega ostaja rada do nožni noči pokonci; to ii ie bilo vedno v posebno naslado. Ali hodim mar jaz rad pred 12. uro v posteljo?
Jaz? Ako česarkoli na svetu ne morem trpeti, je bilo to, da bi pred 12 uro iega! spat.
Torej vidite! No, in potein se hodi izpre-hajat vedno zvečer, ko niina ničesar. Kar bi zamudila: stanuje pa na Št. Olafovem trgu...
»Vlaiali!« sem vzkliknil.
»Kaj?« .
»Ylajali sem rekel samo... Nadaljujte torej!«
Na Št. Olafovem trgu stanuje, sama s svojo mama, s katero ni mogoče govoriti, ker ie tako gluha. Kaj ie bilo potemtakem čudnega na tem, ako je rada hodila malce na izprehod?
»Prav nič.« sem reke].
No torej? — Po njenem glasu sen; čul, da se Je. nasmehnila.
Ali nima sestre?
Da, starejšo sestro — odkod to vem? -«
Ta pa le odpotovala v Hamburg.
Pred kratkim?
Pred petimi tedni. Odkod vem, da Ima sestro?
Saj ne vem tega, kar tako sem vprašal.
Molčala sva. Mož s parom čevliev pod pazduho gre mimo naju, drugače pa je cesta prazna. kolikor moreva pregledati. Iz TLoliia sije vrsta pestrih svetilk. Snežilo ni več, neho jo bilo jasno.
»O bog, kaj vam ni mraz, brez svršnika?« je rekla nnadenka hipoma in se ozrla vame.
Ali naj ji povem, zakai nimam zimskega plašča? Ji takoj razodeti svoj položaj in io takoj spočetka prepoditi od sebe? Sai ie b;‘o tako krasno, iti- tam ob njeni strani in jo objr-žati še za trenetek nevedno; zasmejal sem se torej in dejal:
»Ne. Čisto nič« In samo da prideva na drug predmet, s em vprašal: »Ali ste videli menežarijo v Tivoliju?«
»Ne.« ic odvrnila. »Jeli videti tam kai PO* sebnega?«
(Dalle prih.)
kaže volja celote, ne pa posameznih delov, demokratska ideja Da je. da volja večine izraža volio celote. Dejstvo pa le. da se proporcionalni sistem čimdalje bol} razširja in se le lansko leto vpeljal za parlamentarce volitve tudi v FrancMi in Italiii. Nismo mogoče na napačni sledi, ako mislimo, da vidijo konservativne in reformistične stranke v prcporcijo-nalnem načelu sredstvo za ozdravljene parlamentarizma. ki se. pri-šedši iz Anglije, na evropskem kontinentu nikoli ni prav aklimatiziral in se zviia v večnih krizah. — Tudi to zdravilo ne bo pomagalo!
Ni pa nobenega razloga, da bi se sociialistične stranke navduševale za tak volilni red. To nam dokazujejo tudi zadnje volitve v Italiii. ki so se prvič vršile po prooorcijonal-nem volilnem redu. Ifaliia razpada sedaj v 54 volilnih rkrožii. ki vof*'o naimani po pet in naivec po dvai^i poslancev. Socialistična stranka je dosegla absolutno večino v 16 volilnih okrožiih (med temi v naivečjih. kakor v Milanu. Turinu. Parmi-Mo-deni. Florenci), dalje relativno večino v 6 okrožiih in manjšinske uspehe v 14 okrožjih, brez uspeha pa le ostala v IS okrožiih. Novoustanovljena katoliška stranka pa le dobila absolutno večino v 4 okrožiih. relativno v 1 manjšinske uspehe oa v 37 okrožjih in propadla ie v 12 okrožjih. Socialistični stranki ie pripadlo 155 mandatov. katoliški ha 101 Po prejšnjem večinskem volilnem redu na bi bi.’a dobila sociialistična stranka najmanl 170 m katoliška največ HO poslancev. Nauk: proporcionalni sistem koristi stranki, ki ima razširjene svoje tmini ■ šine do vsei deželi, škoduje pa vobče socialistični stranki, ki ima koncentrirane svoje volilce v večith mestih in. industrijskih centrih, ker pomrre v njenih zanesljivih velikih okrožj i) tudi nasprotnim strankam do kakega uspeha, dočim nieni pristaši na deželi ne prideio v i (-štev. Ta nedosta-tek bi se dal odpraviti samo. če bi celo državno ozemlje tvorilo en satn volilni okraj.
Francoski proporcionalni volilni red pa le prava karikatura. Dopušča namreč manjšinam pravico do uspehov samo v okrožiih. kier ne dobi nobena lista absolutne večine T«dl v sestavi volilnih okrožij se kaže očividen namen, da se kaj- naib >'i iztisne socialiste iz kamere. Namen se Je Dri zadniih volitvah deloma tudi posrečil, ker le število socialističnih poslancev padlo od 93 na 68. čeprav ^'e število socialističnih elasov narastlo absolutno za 300tlsoč in relativno od 16% vseh oddanih elas^v pri predzadnjih volitvah, na 24% pri zadniih volitvah. Vzgled:	v	enem
volilnem okrožiu pariških predmestij z 27# tisoč volilci ni doh% ! 13 tisoč oddanih sociiaiistčnih elasov napram radikalno-konservartvni koaliciji niti enega poslanca. — Vendar veselje framasonov ni ostalo nekaljeno. ker so se kmalu zavedli. da toliko koservativnih poslancev ni sedelo že čez 40 let v francoski kameri. Zmerni desničarii rn konservativci so napredovali od 90 na 233 poslancev.
Ce se torej vpelie pri nas proporc, naj se ne misli, da se ie s tem storil kak poseben napredek ali da se je celo dala kaka koncesija soci-lalni demokraciji. Sai ie mogoče, da bi ji prinomogel nronorc do kakt*ga prehodnega slučajnega vsneha, a koncem koncev bo dajal zavetje le konservativnim struiam. C. J.
Glose.
Gibanje proti celibatu na Češkem. Velik del klerikov v ČehGs'0-vaški je odrekel poslušnost Rimu. Konzorcij' »Pravo Naroda« izdaja svoje glasilo, na katerega ie bil • naročenih 3000 češk. duhovnikov. Program tega lista ie reforma katoliške cerkve na Češkem v narodnem duhu in boj proti celibatu. Češki epi-skopat le izdelal v Vatikanu nared-bo, ki naistrožie prepoveduje diskusijo o reformi in celibatu in da se ped pretnio suspenzije prepoveduje vsem duhovnom Čitanje' tega reformatot-skega lista. A ta prepoved ie napra-vila malo učinka. Od 3000 naročni-kov-duhovtiov je odpovedalo naročnino samo 200. Potem je na Češkem suspend. 2800 duhovnikov. Tvda gibanie proti celibatu se vedno b.>IJ razširla. ne ve se več natančnega števila. koliko duhovnikov se je že poročilo, katero Je posebno med mladimi duhovniki zelo veliko. Posebno na Moravskem se je zelo veliko duhovnikov poročilo, a ves boj episl opata proti temu gibanju ni no-' kazal do sedaj prav nobenih uspehov.
Vročekrvni pešec Mustafa Ke-mal namerava, kakor iavllalo itali-
janska poročila lz Lugana, z dobro oborožuno četo 120.000 mož ofenzivno nastopiti proti grški fronti pri Aidinu. Različni paši in druga enaka človeška zverjad še nima dovolj prelite krvi.
Amerikanski strah. Policijski de-partement v Washingtonu ie 6. t. m.
Jugoslavija.
Železniški promet v Bosni,
• LDU Sarajevo, 8. Sarajevsko železniško ravnateljstvo naznanja: Po-čenši z 8. t. m. se uvedejo v rednem prometu nastopni vlaki: Na progi Satajevo - Slavonski Brod vlaki Številka 2, 3. 6 in 7. Na progi Doboj-Tuzla vlaka št. 512 in 513. Isti dan se vzpostavi promet na progi Sara-ievo-Slavonski Brod z vlakom itev.
1 in 4.
Po svetu.
Kabinetna kriza v Italiji
LDU Milan, 8. (DnKUk »Epoca« zagotavlja, da ni več daleč odstop petih ministrov sedanjega kabineta. Ko se Nitti vrne Iz Pariza, bo moral kabinet popolnoma preosnovati, sam pa obdrži ministrsko predsedstvo.
AMERIKA NAJ DOVOLI KREDIT
ZA OSKRBO AVSTRIJE.
Pariz, 8. (DunKU.) 'VsJed sklepa vrhovnega sveta, naj dovoli vse za oskrbovanje Avstrije z živili potrebne kredite izključno Amerika, ie avstrijska komisija v Parizu z vso tehtnostjo apelirala na ameriško ljudstvo in na njegovega zastopnika, na vlado. Potom okrožnic ameriškemu časopisju se slika beda v Avstriji, onemogočenje dela. muke mater in otrok in neznosna lakota in se pozivajo vsi kulturni narodi, da se tej bedi. kakor je ne pozna zgodovina, odpomore. Avstrijski pooblaščenec je danes po-setil ameriškega veleposlanika, ma pojasni* stanie v Avstriji in mu izročil kratko spomenico. Na podlaei šte-v*i nih dokazov sta prišla repara-ciiska komisia in vrhovni svet do sklena. da se more Avstrija rešiti le. ako se ti dovoli kredit za nabavo živil. Ameriški veleposlanik VVallaee je izvnfanja avstriiskega pooblaščen- j ca s toplim sočutjem poslušal in oblju j bil. da pošlje spomenico brzojavno v Washington.
Nemško delavstvo oodnlra sovjetsko Rušilo.
LDU. Berlin. 8. (DunKU.) Abend poroča z Newvorka: Zastopnik li>:ta »VVorld« Je brzojavil iz Odese vseb -no pogovora, ki ga je imel z Lieni-nom. Ljenln je na vprašan ie o možnosti zavezništva med sovietsko Ru-siio in Nemčijo odgovoril, da bi se dala aliansa težko uresničit: da pa pošilja Nemčija resnično na tisoče in tisoče delavecv na Rusko, da bi se dvignila ruska industrija in gospo-darsid položaj.
Železničarska stavka v Nemčiji.
LDU Berlin, 9. (DunKU.) Stavka železničarjev se je tudi včeraj nadaljevala. Tudi saksonski železniški uradniki so predložili vladi nove zahteve.
Stavka zavarovalnih nameščencev v Berlinu.
LDU Berlin. 9. (DunKU.) Stavka zavarovalnih nameščencev v Berlinu se v polnem obsegu nadaljuje. Tudi v Magdeburgu, Frankfurtu in Stuttgartu so začeli zavarovalni nameščenci stavkati.
Priprave za volitve predsednika francoske republike.
Pariz, 9. (DunKU.) V Versaillesu se pridno pripravlja kongres, ki ima voliti novega predsednika republike. Skoraj gotovo je, da bo izvoljen Clemenceau. V soboto se vrše senatne volitve. Drugi torek bodo ministrstva pod predsedstvom Poincareja določila osnovo novega proračuna In novih davkov. Od novih davkov se pričakuje prirastek sedmih milijard za proračun.
Novice.
— Raznašanje poštnih pošiljate* v Zagradcu. Dne 15. januarja se uvede pri kT. poštnem uradu Zagradec na Dolenjskem dostavljanje polnih pcšiliatev po selskem pismonoši v tele vasi: L Okraj: Deča vas. Draška vas. Brezov dol, Bakra. Višnjo. Pt itn" ča vas Ambrus. Kamni vrh. Kal. Mali Koren, Kuželjevec in Grintavec;
H.	okraj: Malo Globoko, Marinča vas. Gabrovka, Kitni vrh. Tolčana, Valična vas, Male Rebrce, VHike Rebrce in Češence. — Dostavljanje se to vršlo v okraju I. vsak ponle-
objavil, da le bilo do sedal 2907 komunistov aretiranih in deportiranih. Zasledovanja se nadaliujeio. Aretiran je bil med njimi tudi Martona. glavni komunistični agitator in osebni prijatelj Trockega. — Ameriški kapitalisti dobro vedo, da jim bije zadnja ura.
Militarizem Clemenccanla.
LDU. Berlin. 8. (DunKU.) »Tfg-iiche Rundschau« javlja iz Bazia: »Presseinformation« poroča iz Pariza: Clemenceau ie izjavil zastopnikom časopisja, da mora stremiti Francija po ozki voiaški zvezi s Poljsko, Čehoslovaško in Jugoslavijo, ker se samo tako zavaruje oblast na vzhodu. Potrjuje se. da se mude za-st< ppiki Poljske in Jugoslavije sedaj v Parizu, da se dogovore glede vojaške konvencije s Francijo.
Mirovna pogodba za Madžarsko.
LDU Pariš. 8. (DunKU.) Kakor se govori v političnih krogih, se Izroči mirovna pogodba madžarski delegaciji šele čez nekaj časa. Razen poveritve pooblastil, ki še ni izvršena. je še rešiti vrsto vpraianj, zlasti ona. ki se tičejo obnovitve. Obnovitvena komisija je zaposlena še vedno z formuliranjem. Po izročitvi mirovne pogodbe se bo dovolil madžarski delegaciji rok za odgovor, kakor poprei delegaci jam d jugih držav. s katerimi se je sklenil mir. Rok za odgovor bo precej kratek, vendar pa se bo grofu Apponyju dovolilo, da se med tem časom vrne v Budimpešto in da tara sestavi odgovor.
Ratifikacija miru z Nemčiio.
LDU. Pariz. 8. (DunKU. — Ha-vas.) Izmeniava ratifikacijskih listin se bo vršila dne 10 Januarja ob ?esr-naistih v zunanlem ministrstvu Obenem bo pisanie ministrskega predsednika Clemenceauja glede gradiva, k' ga mora oddati Nemčiia. izročeno voditellu nemške delegaciie. baronu Lersnerju. Temu svečanemu činu bodo prisostvovali zastopniki on:h držav, ki so ratificirali mirovno pogodbo.
Madžarska delegacija v Parizu.
LDU Budimpešta. 9. (DunKU.) Ogrski dopisni urad la v'ja: Hkrati z madžarsko mirovno delegacijo odposlani poročevalec ogrskega dopisnega urada javlja iz Pariza od 7. t m. Posebni vlak z madžarsko mirovno delegacijo ie dospel v Pariz v sredo ob devetih dopoldne.
NOVA MIROVNA KONFERENCA.
L.DU Nauen. 9. (Brezžično.) Datum za nove konference v Parizu le k or.čr dveliavno določen na sred«* prihodnjega tedna. Kakor pri prvi mirovni konferenci, tako bodo tardi pri tet imeli g.'avno besedo Liovd George. Clemenceau, Wallace in Nitii. Drnec udeležene države so povabljene k seiam, da razmotrivaio točke. kijiih interesirajo. Tudi Belgija In Japonska sta bili pozvani, poslati delegate pa dosedaJ še nista odgovorili. Prvi pride na vrsto turški problem.
Holandska orlstop) v zvezo narodov.
LDU. Nauen. 8. (Brezžično.) Kakor poroča izvestie iz Haaga, ie bilo v helandski zbornici naznanjeno, da Je v malo dneh pričakovati zakonski načrt o pristopu Holandske k zvezi narodov.
Razširjanje »n»ne«.
LDU. Berlin 8. (DunKU.) Kakor se p jroča listom iz Verone, so tamkaj opazovano, influenci podobno bolezen, ki se imenuje »n°na«. kon-statirali tudi v Rimu in iu*n' 'tahn. .Bolezen se začenja z zaspanosti^, napade vse živčevje in se konča po-največ s smrtjo.
Rdeča armada v OdesL
LDU Bukarešta. 8. (DunKU.) Ru-munski dopisni urad Dacia poroča: Iz Ukrajine preko Jaša dospeli pot-i niki potrjujejo vest, da so boljseviki s zavzeli Odeso.
Ijek, sredo in petek, v okraju II. vsak torek, četrtek in soboto.
— »Zveza ženskih društev na Kranjskem« je naprosila dijaštvo na Štajerskem, da ji pomaga pri nabya-niu prispevkov za prireditev božic -niee ubožni koroški šolski mladini. Naše zavedno dijaštvo se ie tejsjjroš-nji radovolino odzvalo in nabralo vsoto 1354 K 20 vin., za kar se jim odbor v imemt koroške dece najto pleje zahvaljuje.
— Nova politična in gospodarska revija. Čez nekaj časa začne v Sarajevu izhajati mesečna revij-« za kultu-co. politiko in gospodarstvo v nem-
škem, deloma tudi francoskem jeziku.
Revija se- bo imenovala »Sava«. Izdajal jo bo Josip Fran Knaflič. ki bo med drugim priobčeval tudi svoje spomine iz let 1908. in 1918. Gospod KnafliČ Je bil v tej dobi predstojnik avstrijskega presbiroia bosanske vlade in je imel vpogled v razne važne akte. Javnost pričakuje izdanje teh spominov z veliko napetostjo.
— Izvoz Iz Sarajeva prepovedan. Trgovska in obrtna zbornica daj*? na znanje, da je prepoved izvoza iz Sarajeva samo začasna, dok kr komisija za ugotovitev zalog in cen ne 'zvrši svojih poslov. Komisija začne poslovati 10. t. m. in bo s svojim delom po vsej priliki gotova do 14. t. m.
— Potres. Dne 7. t. tn. popoldne so čutili v Sarajevu lahen potres Potres ie bil lokalen; njegovo ognjišče ie bilo v neposredni bližini Sarajeva. Traial ie dve sekundi.
Dnevne vesti.
Seuzacijonalna vest »Večernega lista«.
Smrten greh po morali »Večernega lista« bi bil. če bi ne obvestili r.aše čitateije o duhovita in izvirni novosti, kakor Jo more v svoji duševni vzvišenosti natvezitl občinstvu ta duhoviti lisi, originalen v duševnem, moralnem m stvarnem oziru. Ne bomo vas mučili, kar čitajte; tako-le Se glasi duhovitost katoliških mož:
Pievrat v slovenski socijalni demokraciji. Kristan ou stavljen. Komunisti na čelu stranke. Ljubljana. 8. ja-nuaria.PoIom sociiaJisUčne politike ie tu. Snoči so se vršile volitve vodstva sloven. socijalno-demokratske stranke. Pri volitvah je zmagata komunistična Struja. Anton Kristan. Prepeluh, Mlinar, Kocmur so popolnoma pogoreli. Za načelnika stranke je izvoljen' mesto Kristana dr. Lemež. Strankina blagajna z »Naprejem« vred je prišla v roke komunistov, ki pozovejo iz Amerike svojega sodruga Etbina Kristana, ki tam zbira milijonski sklad za jugoslovansko sociali-tično stranko. Antona Kristana, ministra na potovanju, baje sploh ne bodo več pozivali, naj odstopi ter se zanj sploh ne bodo brigaii. To bo seveda zelo komodna politika. Stranka se postavi na stališče, da njen minister ni več njen minister. Delala bo opozicijsko politiko, da obdrži mase. Medtem pa bo njen minister v vladi delal za stranko. Tako bi bila ovca cela in volk sit, dokler se Kristanu in stranki ne bo zdelo primerno, da se tudi Anton Kristam proglasi za pravovernega komunista.
Da ne boste mislili, da je vse to res, kar piše krivokljuna in 'ažnjiva »Večerna sova«, vam povemo samo to, da v tem nadvse izvirnem poročilu »Več. sove* navedeni hC^rugi v svojih funkcijah še s prav takim veseljem delajo v proletarskem gibanju kakor so delali doslej. Ne »Večerni list«, ne drugi obrekovalci in politični intriganti Jim ne bodo izpodkopa'* tal. ker so delali že dolgo vrsto let in bodo še delali. Kaj so delali in kako so delali, naj pa sodi proletariiat, ki ie z njimi delal v dneh najhujšilt bojev. »Večerni list« in njega pisec so mnogo prebedasti. da bi odločali o naših zaupnikih. Bastal
Razlastitev veleposestev.
Ljubljana. 9. Po informaciiah pri poverjeništvu za asrrarno reformo objavlja ljubljanski dopisni urad tole: Po r.aiedbi od 25. novembra 1919 in uredbi od 21. julija 1919 se vsa veleposestva razlaščajo. in sicer proti odškodnini. Brez odškodnine se raz-laščaio vsa habsburška veleposestva, veleposestva dinastij nam sovražnih držav in veleposestva, ki so iih da rovali za zasluge Habsburžani, ako niso le-ta prešla Že v tretie roke. Prepovedane so vse odstopitve in odprodaje od teh posestev, razen v primeru, da sta lastnik ali pa hipotekarni upnik v gospodarski stiski: tedaj le pa zato potrebno dovotieric ministra. V Sloveniji velja za veleposestvo 75 ha zemlie. ki se da ob delat!, ali pa 200 ha zemlie sploh. Vsa veleposestva v Slovenili obsedalo 242.286 ha, in sicer tako-le: 16.104 ha njiv, (6.6%), 16 594 ha travnikov (6.8%), 1181 ha vrtov (0.5%), 732 ha vinogradov (0.3%). 1291 ha pašnikt. v (0.5%). 11.526 ha planin (4.S^). 171.742 ha gozda (70.9%). nerodovitne zemlje je 0.5% m 0.01% (360 ha) zemlie s poslopji.
Ljudstvo pa trpi pomalkaniel
Prejeli smo in priobčujemo: Zvečer 7. t. m. ie peljal meni neznan voznik en voz zgnitega krompirja iz mesta po Dunaiski ces!i. Ou kje i':i ie peljal mi ni znano. Resnica je. da leži v nekaterih skladiščih krompir v velikih množinah in gnile. Ljudstvo ga oa ne dobi, ali ga mora plačati oa
naravnost gnusnih cenah. Zakaj s« ne razdeli krompir med prebivalstva po zmernih cenah in se raje pust',, da se uničuje. Zahtevamo tudi. da sq nam pojasni od kje se je odpeljal ta voz uničenega krompirja.
m
Surovost. Poslovodja neke tukajšnje sedlarske tvrdke se je včeraj pedal v tovarno Pollak po usnje. Prišel ie okolo 2. ure popoldne, in ker ni našel nobenega od poklicanim je počakal pred vhodom v uradne prostore, mesto, da bi zmrzaval na dežju. Tega mnenja ni bil ondolni veljak Mausser, ki Je začel kričati nad omenjenim poslovodjo in ga sili« z ?• Ml-vimi, surovimi besedami ven. Tudi g. Pollak ie bil seveda nazadnie solidaren s svojim g. Mausser jem. In tako je bil odločni prizor popolen. Surovost pa taka...
Obratno ravnateljstvo Južne že-Icznlce javlja: V nedeljo 11. t. m. se vzpostavi osebni promet na južni železnici kakor ob delavnikih.
Prireditve.
Mesečni sestanek »Slov. zdrav, društva v Ljubljani se vrši dne 15. januarja ob 16. uri na med. oddelku deit bolnice. Na programu so znanstvene demonstracije.
Redni občni zbor »Slov. zdrav, društva v Ljubljani« se vrši 29 januarja 1.1. ob 16. uri v magistralni dvorani z važnim sporedom. Vabi se vse zdravnike - nečlane radi važnih zadev, ki se tičejo zdravniškega stanu.
Društvo zasebneca uradnlštva za Slovenfio. kralevna skupina Cel}© sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo, dne 25. prosinca 1920 <b
10.	uri v malo dvorano »Narodnega doma« v Celju. V slučaju nesklepčnosti tega zbor a se vrši skupSčma v sredo, dne 28. prosinca 1920 zvečet ob 7. uri v hotelu »pri Kronia v Celiu.
»Na dnu«. Slika v štirih delanjih. Spisal Maksim Gorki. Prevel Pavel Golia. Režiser: Osipovič - Šuvalov, — Na dnu življenja, v brezupnih globinah sociialne bede. se odigravala te scene. Tam. kier na periferiji usiha blato milijonskega velemesta, v zadušni atmosferi tatov, razboiri-kov. propaiic. mater, prerokov '.n blodnic. se križalo in dotikalo usode izobčencev. Kakor veter smeti, jih ie nagomiliio živlienie vsevprek v to zavetišče brez imena: vse te Hu JSl brez strehe, razjedene od živlien-a, otrovane v dušah, brez bodočnosti pred sabo Kal«>r groteskna pisanosi živlienia. ie ta družba: na poslednji etapi se je pobratila usoda propal^a barona z usodo tatu Vaške, usoda delavca z usodo igralca: prelili so' se v eno. v eno v neveri in brezupu, v tisto strašno in odurno, za kar ni človeških besed. Pa pride mednje, mrke in temne, zli dobrotnik. Lul.a imenovan, svetla laž obupanih duš. zvodniški demon dobrote, pravice* vere in ljubezni. Pride, dotakne se s svojo skrivnostno zvabljivostjo mrtve monotonije teh ljudi, zamami jih, coprnik, v svoj krog in — gre naprej ...
Vprizorltev te drame, najsijajnejšega dela našega velikega ruskega sodruga. ki je pred kratkim izšlo prevedeno v »Napreiu« in ki ga v( doglednem času izda »Socijalna Matica« slovenskemu proJetari}a*u v posebni knjigi »Dramatske knjižnice«. le bila na našem odru za možnosti letoSniega ansambla dokal do* bra in. ne glede na težko pojmljivi, specifično ruski miljč. kvalitativno tako svojerodna umetnina, da Je ljubljanska površna, zdolgočasena in plehka publika seveda zdaleka ni umela. (Kal pa sploh razumelo siti tn samozadovoljni ljudje?!) Tu ie bila predvsem trojica Satin (Gaherščik), Akter (Danilo). Baron (Rogoz), ki je učinkovala deloma s svolo masko, deloma z rutinirano in izpiljeno igro. Romar Luka (Sest) le v svojem značaju podčr taval predvsem dobroto j zato ie nemara bil premonoton m ot bilo dobro, ako bi polagal težo tega značaia na njeeovo demonsko sugestivnost. Lirična nota Pregarčeve je dobrega slovesa: tudi kot Nastja ie I našla svoj pristni izraz. Presenetil j me ie to pot Nučič (čevljar AHošca),
; o katerem sem se svoj čac menda vedarle motil; njegova igra zlasti ob' prvem nastopu je bila zelo zammiva, Tudi drugi, predvsem Bubnov (Plut). Vaška (Martinčevič), Klešč (Pregare) in Tatar (Potokar) so bili k povsem v okviru:	MedvcdJeva S
mesto Ločnika z vervo in rutino podal Osipovič-Šuvalov. Vasilisa (Juvanova) tokrat ni našla tako markantnega izraza kot običajno; igra
Brzojavne vesti.
Stev. 8.
NAPREJ.
$traa &
Bergantove (Nataša) le bila zelo nesorazmerna. V tej ulogi bi želel videti Vero Danilovo. — Režija je biia dobra, tudi scenično ie bila vnrlza-ritev očividno zelo verna. F. A.
Iz olsarne dramskega gledališča. Vsled bolezni g. Ločriika se v nedeljo. dne 11. t. m. popoldne predstava »Protekcija« ue more vršiti. Mesto nje se vprizorijo Cankarjevi Hlapci.
Sprememba repertoiria: V operi v petek, dne 16. t. m. mesto »Sanje« na abon. C »Rigcletto« izven abon, —
V soboto, dne 17v t. m. »Sanje« na »bon. C. — V drami v sredo, dne 14. t. m mesto »Korenček - Ženitev« na tibcn. DT»H!apei« na abon. C. — ^Korenček- Ženitev« na abon. D se vprl-zori v pondeltek. dne 19. t. m
Gospodarstvo.
Preooved oddajanja kontlngen-tlraneea sladkoria v obrtne namene, Vsem političnim okrajnim oblast-vom. Ministrstvo za prebrano in obnovo dežel je z brzojavnim odlokom z dne 4.ianuaria 1920, št. 212, prepovedalo oddajanje kontingenti-ranega sladkorja* ki se dovoljuje le za prehrano ljudi, v obrtne namene. Tvornice bonbonov, slaščičarne in drugi obrtniki morejo predelovati samo oni sladkor, ki ga v prosti trgovini uvozijo iz inozemstva. Obveščam o tem s pripombo, da le odsek za prehrano že davno postopa! v tein smslu. — Direktor.
V c ine odškodnine. Pravosodni minister Tin.utilevič ie setavil komisih. ki bo v kratkem pripravila na-redbo r vojnih odškodninah za one. ki so bili med vojno oškodovani V to komisijo \sVpiio predsedniki Save-za zemljo? armika, trgovske in industrijske zi o’nice. obrtne zveze it,t. Po tei nareubi bi imeli prvenstvo pri odškodninah n ni ki streme v svojih f)oJj*-;ti;b za vem da pospešilo delo in produkcijo v državi.
Gosoodarska ktimlsHa stvarne demobiIi?3cit9 v Liubliani. bo v svoii seji do 15. januarju 1920. oddajala tračnice, barake, železniške vozičke za noliski tir in milarno. Že vložene nr< šnie za te predmete se bodo upoštevale. nove prošnje naj se vlože pravočasno z navedbo ponujenih cen.	35
Gosnodarska komisifci za stvarno ueirto!iHlza?Ho naznania. da ostanete skladišča za demobilizaeiisko blago
V Ljubljani v svrho redne dovršitve inventarizacije zaprta do 15. t. tn. Pri vlaeaniu prošeni nai vsak nrosi-!ec stavi tudi ponudbo glede kupne cene. —
Komoenraclh ka ooeodba m<jd Čehoslovaško in Nemčijo. Med 7\-Sropniki rehrs’t vaške sladkorne k> misMe in čti'< slovašk i urrfbe za izvoz sladkorja ter zastopniki berlinskega bančnega konzorcija se ie jo-segel sporazum glede dobave 2‘'iio nemških železniških tovornih voz za čeboslovaško sladkorno industriji. Prve nemške tvornice vag nov b1 do v^dveh mesecih izročile te vozove. C11-oslovaška sladkorna komisija .. kompenzacijo dobavila Nem-č‘ii t'soč vagonov sladkorja Iz letošnje ie(ine.
Iz stranke.
Oovomfkl za shode Dozirate se.
oa so zanrotovo snidete v nedcHo. one M. t. m. oh 10. url donoidne v
tajništvu nolitične organizacije v
Mahrov! hiši.
Odbor nolitične organizacije.
Oohor krajevne nolitične organizacije ima sejo v nedeljo. 11. t. m. ob 2. uri popoldne v tajništvu krajevne politične organizacije v Maorovi hiši. — Predsednik.
II J?“b. SOc-’dem- obč. svetnikov •lunljansKib ima v pondeliek ob po) 6. vc:er sejo v drnštvemli prostorih u,id- UdelsiIte «
Sela osrednleea društva kovinar, lev in podružnice Ljubem, se >"iv nedelio. dne 11. t. m. ob 9. Uri donoidne v restavraciji pri »Novem svetu«, Gosposvetska cesta.
IZREDNA SKUPŠČINA KEMIČNIH DELAVCEV. iJ2redna glavna skupščina »Osred-sor ^ C?ru^tva kemičnih delavcev in 07^1^ str°k« na slovenskem I9?n ise ,bo.vr§i!a II. Januarja V ;'u^[jan' v društvenem prošt ,	™ Buserju, Novi Vodmat
Predan -nevni "ed: *• Poročila a> b) tajnišrva: c! bla-= d ^ntro,e- 2- Razprava o
oreanizTciSS 2 ,0StaUrni bratskimi na	u	v	^c^siaviU.	3.	Dcl-
feVr,;ememh* onraviInika 4 VoTl-ros ti 71°ra m kontiale- 5* Raznote-Ž. uri iboroXan’e s,e Prične točno ob dopoldne. ,Vsaka podružnica
Ima pravico poslati po enega delegata. V krajih, kjer sta dve podružnici. ima istotako vsaka izmed obeh podružnic pravico poslati po enega delegata. V podružnicah določeni de-legatie morajo že v soboto, dne 10. januarja 1920 zvečer Priti v Ljubljano, ker je ob nedeljah promet ustavljen.
Občni zbor podružnice pekovskih delavcev v Ljubljani se vrši v nedelio. dne 11. t. m. ob 2. uri poiHil-dne v prostorih Malirove hiše. Krekov trg. Sodrugi, udeležite se polnoštevilno 1
Vabimo na občni zbor stavbnih
delavcev, ki se vrši v nedeljo, dne
II.	t. m. ob 9. uri dopoldne v Mah-
rovi hiši.
Sodrugi!
Edini list, ki neustrašeno zastopa pravice delavstva, njegove težnje in cilje ie »N a p r e j«.
Dočim ie poskočila naročnina vseh meščanskih listov na 10 kron. stane > N?piej« mesečno le S K. četrtletno T4 K. polletno 48 K. In celoletno % K ter posamezna številka 50 vin.
»Narrej« je edini slovenski delavski II s t in obenem n a j e e -
nejši’
Ckajte. razširjajte »Naprej«.
Osrednje društvo kovinarjev
podružnica Ljubljana
priredi v torek 13. t m. ob 6. uri v Mestnem domu
Javni protestni shod.
DNEVNI RED:
1. Odpustitev delavstva vojnega tehničnega zavoda.
2. Naša. industrija.
8. Slučajnosti.	s
Sodrugi, sodružice! Pokažite svojo solidarnost kovinarjem s tem, da se vsi udeležite shoda. Da protestiramo proti zaslepljeni in zakrknjeni politiki gotovih gospodov, ki ogrožajo s svojimi nakanami obstanek delavstva in celokupnega narodnega premoženja.
Keka in ustanovitev „Vmesne reške drža\e“.
Kal so zahtevali Italijani in kaj so SKienlli zavezniki.
Italijanska vlada je bila za Reko v velikih skrbeh, ker je morala opustili misel na aneksijo tena mesta. Zato je v Parizu predlagala, da se Reko direktno po suhem zveže z Italijo in da se jo popolnoma loči od »Vmesne reške države«. Zavezniki pa so ta italijanski predlog zavrnili, ker so to državo ustanovili nele iz strategičnih ozirov v korist Italije, temveč tudi vsled Reke same. Reka bi po njihovem mnenju brez »Vmesne reške države« ravno tako ne mo«la eksistirati, kakor ta ne brez Reke.
V spomenici, ki so jo zavezniki glede jadranskega vprašanja kot odgovor na nove italijanske zahteve izročili	decembra meseca	italijanski
vladi,	so navedene podrobnosti o
tem,,	kako naj izgleda	»Vmesna
reška država«, kakšen je njen smoter in kaj naj bo prazaprav Reka. Več kot gotovo je, da so ti »dosedanji«	sklepi zaveznikov	tudi že
končnoveljavni.
Evo jih:
Reka in »Vmesna reška država <?.
Reka in »Vmesna reška država« sta v tesni medsebojni zvezi. Kakršnikoli način, ki bi ločil Reko od »Vmesne države«, bi pomenil onemogočenje vsakršnega ugodnega razvoja tako za Reko, kakor tudi za njeno zaledje Ker zavezniki upoštevajo splošno razpoloženje, ki vlada v Italiji glede vprašanja Reke, so se potrudili, najti za ugoditev italijanskih zahtev, praktični način, ki ce da realizirati. Pripravljeni so mest« Reki v »Vmesni državi« zasigurati privilegirano stališče.
V to svrho dobi Reka svojo avtonomijo. popolnoma podobno oni, ki io je Imela pod avstroogrsko vlado.
V svesti si, da ie ta sklep eminentne življenske važnosti in da bo simpatičen tudi Zvezi narodov, so zavezniki tudi pripravljeni. Italiji zagotoviti popolno prednost prebivalstva Italijanskega plemena in Italijanske kulture na Reki.
Ker bo torej Zveza narodov Imela absolutno suvereniteto nad Reko in »Vmesno državo«, Italija pa bo itak reprezetitirana v sve‘u Zveze narodov. so interesi Italije s tem popolnoma zavarovani. Če bi se pa Reko popolnoma ločilo od »Vmesne države«, bi to pomenilo nele nernožnost obstoja za »Vmesno državo« samo. marveč bi Jugoslovani sčasoma Reko popolnoma obljudili, ker so že razmere take. Novi predlog, ki zahteva aneksijo ozkega jezikovnega pasu v okolici Volr°ke do vhoda ra Reko, je zadel na praktične težkoč -.
Iz vzroka, ki ga italijanska vlada navaia v svojem sentimentalnem predlogu, ie razvidno, da Italija želi imeti z Reko neposredno zvezo po suhem Nedvomno pota s? a italijanska vlada na to stvar veliko važnost le vsled tesa, ker ji ni bilo znano pravo stanje o vprašanju mesta Reke. »Vmesna država«, ki bo popolnoma neodvisna od ,lugos*avi"e, je določena med drugim tudi v to, da ščiti Reko kol prosta država, katere glavni del bo Reka sama. Na ta način je Reka tudi že v direktni 2vezi z italijansko državo ne samo po moriu. ampak tudi po suhem, in sieer ra čffl. dolni ca 160 km. Ta sklep torej bi popolnoma odgovarjal želji italijanske vlade, ki ie na to polagala toliko važnost. Zavezniki so prepričani. da bi novi predlog italijanske vlade ne mo<iel ta k o_ dobro zadeti svojega cilja, ker se bi bilo bati, da bi se v praksi pokazal popolnoma izgreše-nega.	..
Črna knjiga slovenskega klerikalizma.
Ko se ie na tisoče in tisoče družin, pahnjenih v pogubo in smrt. solzilo in se vilo v brezupnih krčih, sc klerikalci strastno hujskali na vojno in »Sfovenec« je pisal: ». . . Celo noč pribaiaio rezervisti v Ljubljano. Zavrela jim je junaška kri. Vse hre-petn za tem. kaznovati cinično-tm jo-delsko Srbijo, to banditsko državo, ki je garla na telesu Evrope, sramota za kulturo današnjega ve^a Ni ie države v celi Evropi s Turško vred, kier bi se dosledno delalo s takimi banditskimi sredstvi kakor v Srbiji. Jrbiia Je država Judežev, stalna sramota na telesu jugoslovanstva. Kite »živijo Avstrija« se razlega pc celi deželi. Ce ie kdal kaka vojska bila pravična, je to vojska proti Srbiji, tel sramotni državi, ki živi samo od umora, sleparile in verolom-stva. Ta država mora biti ponižafia. To le edina pot do resničnega, trajnega miru. Miru nikdar ne bi bilo. če bi Evropa na sebi trpela banditsko srbsko gnezdo. Hvala torej našemu presvetlemu cesarju, da ie v obrambo in čust skupne domovine prijel za meč! Junaška Kranjska je pripravljena napraviti čudeže junaštva. (Menda invalide!) Kranjska #e in ostane ponos Avstrije, nepre-
(Dalle.)
cenljiv biser v habsburški kroni . . . Smrt sovražnikom, smrt SrbomI
S kanoni vas pozdravimo,
vi Srbi,
Dom hladen vam postavimo
ob vrbi
V imenu Božjem pride k vam
_	. armada,
Pogledat, kaj se sveti tam
z Bel grada.
Z zeleno vas odenemo odelo.
In prestol vam operemo krvavi...
Na plan! Presvetli cesar kliče nas!... Velesrbska svojat, pref tak-, glasna in ki je s smrtjo grozila našemu velezaslužnemu voditelju, se ie poskrila v kot. Slovenski iuoaki bodo »če pridejo na junaški n-ejtian, s svojo krvjo oprali v slavo in čast naše monarhije madež, da le zločinska roka jugoslovanska jjovzro-Čila sedanfi položal ... in v resnih časih je bil včeraj (26. JuMja 1914.) v Lurdu evharistični kongres, kier so naši zastopniki Mariji, za-Sčitniri Avstriie, položili v roke bodočnost naše države. Od lebe, narod, ie danes morebiti odvisna ne samo tvoja lastna bodočnost, temveč tudi bodočnost katoliške cerkve. Ceta Tvojih sinov in hčera z nadpa-stirjem Juvatskega in slovenskega
naroda, knezoškofom Jegličem na oelu pošilja ta čas v Lurdu vroče molitve in navdušene pesmi k svojemu Kralju v presveti Hostiji in Kraljici Slovencev in Hrvatov, Ma-liii, da ti v teh dneh dasta vso moč. da moreš izvršiti svcio domovinsko in katoliško dolžnost — za vero. cesarja in domovino .,,
Na Srbe!
Mi gremo v boj! In prapor naš in božii nosimo s seboj! . . .«
I!
(Vesti LDU.)
DEMENTI.
Ljubljana. 9. (Uradno.) »Slovenec* prinaša vest, da je deželni predsednik dr. Žerjav predlagal na po svetovaniu Jugosiovenske demokratske stranke, naj se za stare dinarske novce da novih dinarjev v razmerju 1 : 5 ali 1:6, Ta vest Je prosto izmišljena.
NITTI NASPROTUJE DIREKTNIM POGAJANJEM.
Wasfiington, 8. (DtmKU-Brez-žlčno.) Kakor poroča »New Ynrk Herald« iz 1 ondona, je italijanski ministrski predsednik Nini izjavil v pogovoru, da se Italija nikakor ne more neposredno pogajati z Jugoslavijo o rešitvi tadranskega vprašanja lil ds se bo eventuelno pogajala z Jugoslavijo o tem predmetu samo s posredovanem pariške konference. Kakor bi bilo želeti, da pride do pametnega sporazuma, le delal nadalle. vendar bi direktna oosraiana z Jugo-
slavoo pnnipnilrt JffTftpv !tnlii'a>icl-Arrg
nacHonrdnera čuta IHiai ve da Reka te in hoče biti italijanska in da bo pref alf slef tudi postala ftaTfianska,
FNTFNTA PROT] RtlMfJNIJf.
BerHn. 9 (CTI') Fntentra nota. na katero mora Rumunila odgovorI*i do denes. le zadala beseda vrhovnega sveta. Ako Rmmtmia. kakor na orelšr.ie note. ne bi odgovorna, se bodo ž njo Prekinil! vsi adno?!tji
UVELJAVI. JEN fE VFRSAIL-LESKE POGODBE.
Lvon, 8. (Brezžično.) Končnove-1 lavno ie določeno, da se versaille-ska mirovna oogouba u.eliav: prihodnjo soboto, dne 10. januarja Ce-remoniia uveljavljenja se bo vršila v pariškem ministrstvu za zunanje stvari v takozvanem Sa^n de L’ Horloge ob 1f> uri. Naiprei se bo podpisal protokol, ki je bil sestavlien !. novembra 1919. nato se bodo izme-niale ratifikacijske listine in končno bo predsednik mirovne konference izroči! načelniku nemške mirovne delegacije pismo, ki vsebulc nekater re olajšave k določbam protokola z dne 1. novembra glede izročitve ia-dijskeda materiiala. Aktu uvelavljt-nia bodo prisostvovali zastopniki onih držav, ki so že ratificirale ver-saillesko mirovno pogodbx namreč: Francije, Velike Britanije Italije. Japonske. Belgije. Boliviia Brazil je. Ouatemale. Peruia. Poljske. Ceho-slovaske. Siama, Uruguava in Nemčije. Do sobote se bodo z vso naglico uredila še zadnja ne popolnoma pojasnjena vprašnja elede uprave na plebiscitnih ozemljih, zlasti glede pravosodstva,
AVSTRIJSKA KRONA.
Dunaj. 9. (ČTU.) Deviza na Zagreb 182.50—192.50. na Prago 292.50 do 302.50. SHS-kronski bankovci 165 do 185.
ODCEPITEV ČEŠKE DUHOVŠČINE OD RIMA.
Praga, 8, (ČTU.) Na danalnjem posvetovanju reformirane češke duhovščine so z veliko večino sklenili odcepitev češke duhovščine od rimske cerkve in ustanovitev lastne Češke narodne cerkve.
BOJI V RUSIJI.
Moskva, 9. (DunKU. — Brezžično.) Ftontno poročilo od 9. t. m : Na zapadni fronti se le z uspehem začel protinapad rdečih čet med Jakcb-stadtom in Dvinskom.Poljske Čete so bile ocibite. Na južni fronti si a bila osvojena Berdjansk in Novočeikask. Rdeče čete stoje osem vrst prei Rostovom.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagreb, 9. (Borzni tečaji, devize in valute.) Devize: Berlin 100 mark 210-216, London 1 funt 360-380, Milan 100 lir 715-725, Pariz 100 frankov 915, Praga 100 čelioslovaških kron 172-178, Dunaj 100 avstrijskih kron 56-58. Valute:	100	ameriških
dolarjev 8800-5)000, avstrijske krone J00 komadov 33-55, carski rublji 100 komadov .130-135. čchoslovaške kro-
ne 100 komadov 170, dinarji 100 komadov 404-406, angleški funt 361-370. francoski franki 100 komadov; 900, grške drahme 100 komadov. 1400-1500, napoleon 340, nemške marke 100 komadov 210-222, romunski leji 100 komadov 280-290, italijanske lire 100 komadov 680-700.
ORKAN.
Hamburg, 9. (DunKU.) Na vsem Severnem morju divja strahovit orkan. Ves promet ie ustavljen.
Iz Slovenile.
Iz Št. Vida pri Stični.
Podpisani prosim, da obuivite z ozirom na dopis iz št. Vida pri Stični v »Domoljubu« št. 47. sledeče: Načelnik čebelarske podružnice g. Lovro Jevnikar me stavi kot pričo, da so čebelarji določili v nedeljo. dne 14. decembra, da se sladkor. ki ga ie g. Jevnikar dobil, razdeli med čebelarje. Podpisani izjavljam. da nimam s tem ničesar opraviti. ker nisem v odboru čebelarske podrnžnicc .Izvedel sem o slaJkor-j !e po Karlu Erženu, ki le izvedel tudi od drugih oseb med potjo, ko je šel k maši. Ta je po maši stopil k g. levnikarjn. ter vprašal za sladkor. O. Jevnikar se je vdal in priznal, da ga ima. Navada le bila prel. da sc m vselel. ko le prišel sladkor, naznanilo to pred cerkvijo. Sedal se p* ni. Tudi denar se ie vedno vnaprej oobii al za naročilo. Zato se tudi meni čudno zdi, odkod ie ta sladkaj sploh prišel. — A. Jereb.
Kropa.
Naročniki »Nanreia« dobivamo! list zeio neredno. Temu le vsekakor kriva poštna uprava. Slutimo tudi. da se ie naibrže ,naš pismonoša v svoji klerikalni strankarski zaslepljenosti morda spozabil takos daleč, da nam hoče kakorkoli že nagalatu Če se nerednosti takof ne odpravijo, napravimo odločne korake na pristojnem mestu’ To nal vzame na znanje tisti, ki se čuti prizadetegaV
Struge orl Dobrepolja!?.
Klerikalci so pri nas v cerkvi na novega leta dan obhalall zmago, ki so je kmečke zveze odnesle v Kranjski kmetilskj družbi. ŽunniK le gorel navdušenki in veselia. Vabi' .ie vse,-kl še niso v Kmečki zvezi, «la se nemudoma vpišelo. ker klerikalci, tako ie rekel, nočeio plesati tako, kakor bo žvižgala sedanja vlada, ki hoče« da bi bili lindje bfez vere. duhovščina na brez bire. Tako torei znalo klerikalni velmožle! Ali so to besede za hišo božlo? Ali. mi dobro vemo, kako ste delal! z ljudstvom že me| volno' Kako ste ga nagtmtali v fronto. doma na obrali zadnieea vinarja z vašimi volnimi posolili. Trezni in pametni lludie vam ne bodo nikdar, nasedli, pa četudi govorite s prižnice! . ..
Aprovizaciia.
Cenejša prehrana. Stranke, kf že irnajo izkaznice za cenejša živila, naj lili takol predlože tisti aproviza-ciii, kjer so včlanjene in kier bodo dobivale cenejše blago in sicer:
1. Člani »Samopomoči« pri »Samopomoči«;
2. člani »Vojne zveze« v konzn-mib. kier dobivalo dingo blago:
3. člani »Splošne gospodarske zadruge« pri tej zadrugi;
4. člani »Gospodarske zveze« pri »Gospodarski zvezi« in
5. stranke, ki niso nikler včlanjene, pri mestni aprovizaciii na magistratu, Galetova hiša. pritličje, leva — Kdor ne predloži pri kakem izmed teh oddajališč svoje i7kaznice, ne dobi cenejših živil ker bode dobila vsaka aprovizaciia le toliko cenejših živil, kolikor bo predložila magistratu kontrolnih-kuponov, ki se odvzamejo strankam.
Vsaka aprovizaciia. ki odvzame stranki kontrolni kupon, mora na kontrolni kupon kakor tudi na izkaznico, ki se vrne stranki, pritisnit? sVojo štampiljo. da ne more stranka nikjer drugje dohivati cenejših živil kakor tam. kjer ie včlanjena oziroma kjer ie oddala kontrclni kupon.
Brez dovoljenja magistrata na more nobena stranka spremeniti aprovizacije. kjer je včlanjena.
Uradne ure za stranke Dri mestni aorovizaciB. Stranke snrelema mestna aprovizaciia (oddelek za karte) radi notranjih poslov le vsak ponedeljek. sredo in petek od 8. do 12. tire. Ostale dni se stranke ne spreje-malo.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik; Rudolf Goloulu Trsk »Učit. tiskarne« v Ljubiiani,
Odvetnik
naznanja, da je
o tvoril svojo pisari? o v
Ljubljani
®|n fifjffnil? ^ »rahljajie Fe-lerjevo' pr vo Elza obrazno, | lil UjjiUSg! kožo obvarujočo pomado! Občudovani bo- g <ietcl Zavidanil 1 lonček 6 K, št. Hi. močnejše vrste 9 K H K temu Felierjevo najfmejše ljiljanovomlečn > milo 15K'
InMe teli lepe, Avis lase? SeS.S”
pomada za rast las doseže bujn.> late!
Zavreči prhaj,	prerano	osiven c.	Za- fŠ?
brani plešo! 1	lonček 6	K,	št	lil.	9 K.
K temu močno terovo milo za umi-
vanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo	ji
in brke 1 K 80 vin. in 2 K 50 vin.	jUvM' jj
Ho Kas taja sfesa?
ristovaki ob! z ucnkuje brez bolečin, ^ JR hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev !	*«-;*•**•
Nobene	trde	ko2e!	Mala škailjca 3 K	BO vin,	JE1S& /
-■	velika	škatlja 6 K 50 vin.	=====	pl9SfeX*
fnlifn in ni? Fellerjeve El m umivalne pa-	M*$W
UllIB 86 Kaji st lje (Koionjska voda) 1 škat-
l.a 5 K. Fett* rjev umlvalni prašek prati potenju
! škatlja 6 K. Fdierjev mcntolm žitnik zoper
glavo- in zobobol 1 škatljica 3 K 50 v. Feiler-
jev Elza flu d 6 dvojnath ali 2 veliki stekle-
niči špecijalni 24 K. Najboljši parfum z naj	jgjj-Tiiitp/
finejšim duhom od 8 K n?prej. Najfinejž
Hega-pttder Dr Kluger, bel, roza in' mmen,	1 velka škatljn	12	K.	Močna
Francovka v steklenicama po 6 K in .fi K. Omot m poštnina posebej a najceneje
Eugen V. Felfer, Ijsitarnar, StnMca BonJa, flzetrg !t.Z52 (HnratsKa). |
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne mažo perila. 1 lonček za eno os( bo G K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Ti ni. de* y v Ljubljani, zraven rotovža.
ifUJO DELIČ
-H@va smrt
/a otJgone in miži, katere se zamore popolnoma in zanesljivo zatreti le z novo, 10 let rabljivo iznaidbo, je avtomatična past „SamostavltHnka,‘. V eni noči so lahko vjame 20-SO miši ali podgan. 7a nspeh jamčijo mnogo-broina priznanilna pisma. Cena z navodilom za 1 komad I. vrste, juekoliko večja K 25’—, II. vrste, malo manjša K 16*—. Cenjena naročila se prosijo od *Samo-siavljanka" na Anončni zavod Draga Beseljak v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5. 918
Vzajemna zavarovalnica
(žš vi,jenski oddelek)
v Ljiib jani, Dunajska cesta 17.-I.
»prejme več stalnih
Posredovalcem nudimo lep postranski zaslužek.
Večje trgovsko m&iicfakturfto podjetje
sw gpr^lm® "fsa
za vodstvo a meri kanskega knjigo- 30 vodstva in drugih pisarniških poslov
sprejme ta niml pogoji
Izredni občni zbor Slovensko eskomptne banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 28. septembra 1919, je sklenil a ozirom na ugodni razvoj vseh bančnih poslov ter Imajo« pred očmi važne narodno-gospodaiske naloge, zvišati delniško gla\nico od
Ljubljanska kreditna banka
Tsasrasasa v Ljubljani.
Rezervni » o n *J S okroglo U 8 000.000»
Berivka gievnica
k ao.«ce.®e©*
Kupuje in prodaja v » e vratc
vrednostnih^aj^^
erarirne o.obavo m dovoijuje
—• itproviiacijuke kr^diu- -™
Sprejema vloge na knjižice m	račun	proti
UL-odnemn obrestovan iu.
PodruinUo: v SptStu, (teševcu, Trstu, Sarajevu, Sorici, Colju 1» Mariboru
—
Stev. 8.