Leto VI., štev. 219 Ljubljana, torek 22. septembra 1926 Poštnina paviattrana. Cena 2 Din ca Izhaja ob 4. »jutra], as Stane mesečno Din 15°—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. UpedniStvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/1. — Telefon štev. 72. Nočna redakcija: od 19. ure naprej r Knaflovi ul, št. s/I. — Telefon it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnittvo: Ljubljana, Prešernova nlica št. $4, — Telefon št. 36. Imeratni oddelek; LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it >. — Celi«, Aleksandrova Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana it 11.841 - Praha čislo 78.180 Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 21. septembra. Avstrijski časopisi pozdravljajo z neprikritim veseliem predlog francoskega delegata na Zvezi narodov gospoda Louisa Loucherja. naj se skliče svetovna gospodarska konferenca, na katero bi se imele povabiti vse države. V utemeljitvi tega predloga navaja gosp. Loucheur. «da mislijo vse države okoli Avstrije, izvzemši morebiti Češkoslovaška. da imajo pravico, onemogočiti izvoz in tranzit Avstrije, brez katerih ta ne more živeti.« Nadalje podučuie g. Loucheur te obmejne države, da ne smejo delati preveč «egoistične» politike. Gosp. Loucheur je bil za časa mirovnih pogajanj francoski trgovinski minister ter bi moral vedeti, da mora vsaka država. ki hoče čuvati svoje interese, nastopati napram drugim državam egoisti-čno. in da se tega principa drže vse države in seveda tudi njegova domovina. Nas pa najbolj interesira program nameravane svetovne gospodarske konference. v kolikor se tiče sanacije Avstriie. Poročali smo že. da ie Avstrija stavila Zvezi-narodov predlog, naj se prisilijo vse obmeine države, da sklenejo z njo carinsko pogodbo na podlagi pre-ferenčnih carin. Povdariali smo. da bi bila s tako pogodbo na.iboli oškodovana Jugoslavija. Taka pogodba ne bi nudila Jugoslaviji skoro nobenih ugodnosti, pač pa bi io ogromno oškodovala. Avstrija mora namreč pri nas kupovati živila, kakor pšenico, koruzo, krompir in slično. To blago Pa ima to lastnost, da je njegov transport v primeri z vr«.Jiostjo jako drag. Ker smo pa mejaši Avstrije, imamo največje prednosti glede izvoza živil. in to tem bolj. ker nam stoji na razpolago vodna pot po Donavi do Dunaja, oziroma- do Linza. Geografska lega in naravna prometna sredstva takore-koč silijo Avstrijo, da pri nas kupuje živila. ker ji Pridejo najceneje. Nam se torej ni treba bati, da bi nam Avstrija zaprla mejo. Se nekdanja mogočna av-stroogrska monarhija je s težkimi zlatimi milijoni plačala napako svoje carinske voine proti mali Srbiji. Takega luk-suza si pa današnja Avstrija ne more in tudi ne bo mogla v doglednem času dovoliti. Drugače pa je glede izvoza Avstrije v Jugoslavijo. Avstrija izvaža k nam industrijsko blago, posebno tekstilno in železno robo ter stroje. Te predmete mora Avstrija izvažati, ako hoče živeti. Ne more ;ih izvažati na Nemško. Češko in tudi v Italijo ne. Avstrija je prisiljena svoj izvoz usmeriti predvsem proti jugovzhodu. -Med vsemi jugovzhod nimi državami pa smo mi najboljši od-iemalci. Avstriia se zaveda svojega neugodnega položaja napram nam. Padi tega bi hotela to. kar sta ii priroda in ekonomski položai odrekla, nadomestiti z mednarodno trgovinsko pogodbo na podlagi preferenčnih carin. Zaveda se nadalje. da ne more tega z lastnimi diplo-matičnimi sredstvi doseči. Sicer so bili dosedaj naši diplomati napram Avstriji v gospodarskih stvareh jako šibki in nreveč popustljivi. Ta popustljivost pa vendar ne gre tako daleč, da bi privolili v preferenčno carino. Radi tega skuša Avstriia to ugodnost doseči preko Zveze narodov. Gospod Loucheur je bil eden izmed duševnih očetov sedanie Avstrije. Vodili so ga politični momenti: Da se avstrijske dežele ne pridružilo Nemčiii. ie treba ustvariti čim večjo in življenja zmožno Avstriio. Radi tega ie nastopila Francija na miTov.ii konferenci proti naši zahtevi po koridorju do Donave ter je bila v vprašanju Koroške dolgo na strani Avstrije. Sedanji poskusi francoskih zastopnikov, v prvi vrsti gosnoda Loucheuria. sanirati Avstrijo če treba tudi na račun Jugo-slaviie. so nuina posledica preišnie politike. Za enkrat je samo stavljen predlog, nai se skliče svetovna gospodarska konferenca, ki bi razpravljala tudi o sa-naciii Avstriie s pomočjo preferenčnih carin. Ze opetovano smo doživeli pri mednarodnih pogodbah huda razočaranja. Zato se moramo pravočasno pobrigati. da ne bomo postavljeni pred fait accompli. Na jasnem si moramo biti, da bi imela taka pogodba katastrofalne posledice posebno tudi za slovensko industrijo. Gledati bi morali, kako Avstrija vozi dolge vlake svojih industrijskih produktov preko naše zemlie v druge pokrajine naše države, medtem ko bi domače tovarne počivale, delavstvo pa bi moralo — s trebuhom za kruhom. Budžet izgotovljen Beograd, 21. septembra, p. Proračunski oddelek finančnega ministrstva je obvestil finančni odbor, da so dela za proračun popolnoma končana, ter da se je načrt proračuna dostavil finančnemu odboru. V političnih krogih se pričakuje, da bo finančni odbor sklicah v najkrajšem času ter da bo poleg drugih vprašanj vzel v pretres tudi proračun. Občutna nesoglasja med radikali in radičevci Oster nastop radikalov iz osješke oblasti proti radičevcem. — Zahtevajo, da se objavi protokol sporazuma. — «Politika» proti radičevcem. Osijek, 21. septembra, r. Včeraj dopoldne ob 10. uri se je v Osijeku pričela konferenca radikalov iz osi.ieške obla sti. Za konferenco je v vseh političnih krogih vladal velik interes. Udeležili so se je predvsem delegati srezkih organizacij in osiješke oblasti, došlo pa je tudi nekaj udeležencev iz zagrebške, sremske in baranjske. Predsedoval je državni pod tajnik dr Momčilo Ivkovič. V svojem govoru je poudarjal velika ne zadovoljstva osijeških radikalskih krogov nad načinom, kakor radičevci pojmujejo sporazum. Navedel je konkretne primere preganjanja unitaristično orijentiranih uradnikov. Svojo neiskrenost so radičevci posebno pokazali pri občinskih volitvah na Hrvatskem in v Slavoniji, kjer so odklanjali kooperacijo z radikali in se raje združili s frankovci Nato je govoril radikalski poslanec iz požeškega okrožja Milan Čudič, ki je naštel nadaljne konkretne primere radičevske nelojalnosti te izrekel še ener-gičnejše proteste kakor dr. Ivkovič. Na dalje so govorili Kosta Mladenovič, dr. Boža Bek. dr. Pajo Šumanovac in končno hrvatska seljaka Tli ja Martek in Lazar Kamulič. ki sta zahtevala preki-nienje koalicije z radičevci. Resolucije, ki so bile soglasno sprejete, najenergič-neje protestirajo proti dosedanjemu pre ganjanju vestnega in korektnega urad-ništva, ne glede na strankarsko in ple- mensko pripadnost. Vodstvo radikalne stranke se naproša, da objavi protokol sporazuma ali pa vsaj oficijelno izjavo, da srbski živelj in radikalna stranka v prečanskih krajih nista prepuščena na milost in nemilost Hrvatski seljaški stranki. Ako vodstvo radikalne stranke tekom dveh mesecev ne ustreže zahtevam resolucij, bo sklicana nova oblast na konferenca, ki bo sklepala o nadaljnem zadržanju. Beograd, 21. septembra, r. Zaključki oblastne konference NRS v Osijeku so potrdili vesti o ostrem odporu prečanskih radikalov proti radičevcem in o ob čutnih nesoglasjih v vladnih krogih. V ostalem je to razvidno tudi iz pisanja »Straže*, radikalskega organa za osije-ško oblast, ki neprestano iznaša konkretne primere preganjanja unitaristično oriientiranega uradništva od strani radičevcev in ostro izoada proti radi-čevskim ministrom, očitajoč jim neiskrenost in srbožerstvo, ne štedeč pri tem najostrejših izrazov ogorčenja. Posebno karakteristično pa je pisanje beograjske «Po1itike», ki včeraj in danes nrehaia v direktno opozicijo proti radičevcem. Danes nadalje razpravlja o velikih nesoglasjih med radikali in radičevci, osobito v vprašaniu uradništva, ki dobiva na.iočividnejšo ilustracijo v konfliktu dr. Ivkovičeve radikalne skupine z radičevci. Pašič se vrne še ta mesec Pričakujejo ča z vedno večjo nestrpnostjo. — Politično življenje postalo živahnejše. — Nesoglasja v Davidovicevj stranki. Beograd, 21. septembra, p. Današnji dan v Beogradu ni prinesel večjih političnih dogodkov, zato pa ie zanimanje za posamezne politične geste zelo veliko. Odpornost prečanskih radikalov proti radičevcem je izzvala veliko senzacijo in je predmet vseh političnih raz govorov v zadniih dneh Kakor vedno v takih primerih se že takoj javliajo mnogobrojne kombinacije, ki so dokaj fantastične, vendar na je značilno, da se tvoriio že v začetku razvoia koalicije RR. Danes je dospel v Beograd minister za izenačenje zakonov dr. Srskič. Izjavil je Vašemu dopisniku, da se ministrski predsednik Pašič vsekakor vrne te dni, najkasneje do konca tega meseca. Z njegovim povratkom je treba pričakovati hitrejši razvoj dogodkov, posebno glede na to. ker reševanje vseh važ-neiših zadev čaka njegovega prihoda. Pri radikalih se opaža tudi vznemirjenost radi energičnega nastopa Sveto-zarja Pribičeviča. Radikali z največjo brigo opazujejo prodiranje Pribičeviča v radikalske okraje, kakor je to zopet dokazalo včerajšnje zborovanje Pribičeviča v Banjaluki. Potrjuie se vest, da ie bilo imoozantno in da mu je prisostvovalo nad c00n Hudi, ki so burno akla-mirali politiko SDS. Nocojšnje «Vremes piše. da se v zadnjem času opaža v vrstah Davidoviče-vih demokratov gotova razdvojenost. Osebni odnoša.ii, posebno med voditelji stranke se brzo slabšajo. Posamezne struje v stranki se jačajo. Naimanjšo skupino tvori sam Davidovič z Grolom, Ljubo Mihailovičem in drugimi. Ta skupina ne uživa nobene simpatije, vendar pa ji je iz formalnih razlogov uspelo, da vodi stranko. Davidovič namerava ori orihodniih volitvah nastopiti v srcu Šu-maaije. Da se izvrši ta načrt, je v nedeljo bila v Kragujevcu konferenca, na kateri je govoril g. Davidovič. Njegova skupina tudi v ostalih okrožjih dela priprave, da tam izpodbi.ie večje število uglednih demokratov, ki se ne stri-njaio z Davidovičem. Delajo zlasti proti Kosti Timotijeviču, Aleksi Mihajlovi-ču, Kumanudiju in drugim. Mučen incident na pravniškem kongresu v Trstu Milanski odvetnik oroti «orosvetljeni vladi Benita Mussolinija» Trst, 21. septembra a. Včeraj se jc v gledališču Verdi začel pravniški kongres. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki vseh oblasti, med drugimi tudi tržaški župan senator Pitacco. Tekom njegovega govora je prišlo do zelo mučnega incidenta. Ko je župan v svojem govoru izrekel frazo »pod prosvitljeno vlado Benita Mussolinija«. je milanski odvetnik Momigliano vstal in odšel iz dvorane. Zunaj je navzočim ljudem izjavil, da igra župan vlogo ibaiaca«. To izjavo je slišal fa- šistovski tajnik kapitan Lupetina, ki Je takoi pozval odvetnika na odgovor, češ, da je razžalil župana. Odvetnik mu ie izjavil, da žvižga na njega in na njegove konstatacije. Z ozirom :ia te besede ie tržaški župan poslal odvetniku svoje priče in ga pozval na odgovor. Danes je kongres pričel z rednim delom m ie bila današnja dopoldanska seja precej burna. Razpravljalo se je o načinu glasovanja in o reformi civilno pravnega postopanja. Popoldne se ie seja nadaljevala. Svečanosti v Črni gori Beograd. 31. septembra, p. Iz Cetinja }av-vljajo, da so se danes na vse zgodaj začele zgodovinske slavnosti na Lovčenu Vršile so se v prisotnosti kralja in kraljice, članov vlade, raznih zastopnikov vojaških in civilnih oblastev in ogromne množice prebivalstva. Svečanosti so se pričele s službo božjo v samostanu metropolije na Cetinju. Krsta s kostmi Niegoša ie bila prenesena na Lov-čen točno ob 11. uri. Ob prenosu se je na Lovčenu obhajala kratka spominska slav-nost in je v imenu vlade govoril minister za vere Mlša Trifunovič, ki je v slavnostnem govoru slavil apoteozo vladike velikana. Govoril je: Pred 70 leti so v enakih jesenskih dnevih Črnogorci na tem posvečenem mestu pokopali svojega pesnrka, vladiko in gospodarja. Na tem mestu so takrat stali Črnogorci pobožni in žalostni. Izpolnjevali so želje vladike Rada, da do svoje smrti ostanejo verni oni misli, ki ie zagrabila ves niegov um in ajegovo plemenito srce, misli katere so s teh črnogorskfh vrhov prešle v Beograd, Sumadijo. Bosno in Vojvodino, v Skader, preko Dalmacije in 1. 1S48 v Hrvatsko bana Jelačiča. Božja pravica je bila, da danes misel velikega Njegoša ni samo tužna želja in sanja, temveč veličastna istina. Danes na tem istem mestu stoji vladarska rodbina stoji pobožni vladar, potomec velikih vladarjev Karagjorgja tn Njegoša. po katerih življenju in bricah se ponovno izpolniuje zaobljuba vladike Rada, da počK-a na svojem Lovčenu. Nadaljevanje pogajanj za konkordat Beograd, 21. septembra, p. Koncem septembra pride v Beograd predsednik naše delegacije za pogajanja z Vatikanom dr. Voja Janjič. da dobi instrukci-je ter da z našo delegacijo odpotuie v Rim. Pogajanja z Vatikanom radi sklepanja konkordata se pričnejo 10. oktobra v Rimu. V Beograd je dospel predsednik naše komisije za razmejitev z Albanijo general Milič. ki bo poročal na prvi seji ministrskega sveta o razmejitvi z Albanijo, ki jo ima ministrski svet odobriti. Demisija albanske vlade Beograd. 21. septembra, p. Ministrstvo za zunanje zadeve je dobfo obvestilo, da so vsi ministri albanske republike podali ostavko. Vaš dopisnik se je noooj obrnil na albanskega poslanika, b" mu je to vest potrdil Podoba je. da je povod za to ostavko žtlja Ahmed beg Zoga. da odpravi z vlade gotove Ijjdi. ki jih smatra za nesposobne. Poleg tega hoče Ahmed beg Zogu pomiriti plemeni Miriditov in Toskov s tem, da po enesa it obeh rodov soravi v vlado. Češka ponudila Nemčiji garancijska pogajanja Češkoslovaška hoče prisiliti Nemčijo k izjavi o vzhodnem paktu Nemčijo prisiliti, da bi svoje stališče v vprašanju varnosti vzhodnih mej po možnosti jasno izrazila še pred konferenco zunanjih ministrov. List pravi, da se nikakor ne sme podcenjevati taktična vrednost tega koraka. Na današnji seji ministrskega sveta, ki .ie razpravljal o varnostnem paktu, se je razpravljalo tudi o ponudbi češkoslovaške vlade. Berlin, 21. septembra, r. češkoslo- vašni poslanik Krofka je snoročil včeraj zunanjemu ministru dr. Stresemannu. da je češkoslovaška vlada pripravljena stopiti v pogajanja za zaključitev češkoslovaško - nemške obmejne pogodbe. Ta korak češkoslovaške vlade je zbudil v Berlinu veliko pozornost. «Mon-tagspost« vidi v tem prvi korak za re-šrtev vzhodnega pakta. Dr. Beneš hoče Akcija za priključitev Avstrije k Nemčiji Prihodnjo nedeljo se bo vršila na Dunaju velika demonstracija proti mirovnim pogodbam. Dunai. 21. septembra, s. V kratkem se prične aktivno izvajati boj za pri-klučitev Avstriie k Nemčiji. Zborovanje, ki se bo vršilo dne 27. t. m. na Hel-denplatzu na Dunaju proti sangermain-ski in versailleski mirovni pogodbi, se bo razvilo v veliko demonstracijo za po litično in gospodarsko rešitev Avstriie s priključitvijo k Nemčiji. Vsi govori in rcsolucije bodo zbrane v posebno spomenico, ki bo izročena inozemskim časopisom in poslaništvom vseh držav. Na ta način hočejo Avstrijci pokazati inozemstvu, kako se je gibanje za priključitev k Nemčiji razširilo in da je edina rešitev Avstrije v politični združitvi z Nemčijo. Zaključitev pravniškega kongresa v Beogradu Prihodnji kongres v Ljubljani. Slovenec. — Slovanska Beograd. 21. septembra, r. Včeraj se je zaključil oficijelni del pravniškega kongres sa. Kljub krasnemu solnčnemu dnevu, ki je vabil goste na razgled v okolico, je bila ven darle skupščinska dvorana čisto zasedena. Predsednik Nestorovič je predvsem preči* tal brzojavne pozdrave dr. Ninčiča, udruže« nja beograjskih odvetnikov in pravnikov, ruskih odvetnikov ter se končno spominjal tudi Njegoševe proslave na Cetinju. Sporom čil je, da so odposlanci položili venec tudi na grob kralja Petra I. Velikega Osvobodi« telja v Topoli. Zborovalci so se ob teh bc» sedah dvignili s sedežev ter počastili spo« min kralja Petra s trikratnim klicem «sla« va». Nato so posamezni referenti prečitali re« solucije posameznih sekcij in podali kratka poročila o njihovem delovanju. Dr. Markom vid je obrazložil, da sekcija za proučitev pritegnitve lajikov v kazensko postopanje ni mogla priti do enotnega zaključka, ker v tej stvari ne odločujejo samo pravniki, tem več tudi drugi faktorji. Velika večina, zlasti v onih pokrajinah, kjer nimajo porote, se je izrekla proti. V tem smislu je bila spre« jeta tudi resolucija, ki vsebuje obenem tudi zahtevo po materijelno dobro osiguranem sodniškem stanu, kar je najboljše jamstvo za nepristranost sodišč. O vprašanju, ali je dokaz po pričah v ci= vilnih zadevah neomejen, je bilo ravnotako deljeno mišljenje po pokrajinah. Kjer je ta dokaz pripuščen, so se pravniki izrekli zanj. Nasprotno pa. kjer ta dokaz ni pripuščen, so bili govorniki mnenja, naj se zaradi po* sebnih razmer, obdrži nadalje dosedanje postopanje. Soglasno se je izrekla zahteva, naj se sprejme v novo civilno postopanje določilo o prosti oceni dokazov. Referenta o zadružnem pravu in o izenas čenju dednega prava med moškim in žen. skim potomstvom sta poročala o soglasnem Cmenju sekcij, kakor smo to že označili v zadnjem poročilu. Rodbinske zadruge sc ne obdrže. V Bosni in Hercegovini, kjer ni« majo zakona o rodbinskih zadrugah, se naj uvede zakon o rodbinskih zadrugah, ki ve« lja sedaj v Hrvatski. V trenutku, ko je zbor soglasno sprejel predlagano resolucijo o dednem pravu, je poslala soproga posl. Pe« čiča v imenu Ženskega društva predsedniku kongresa velik krasen šopek rož kot pri« znanje za pravo razumevanje zahtev jugo« slovenjih žen. V interesu uspešnega delovanja kongresa •e je sklenilo izpremeniti pravila. Odslej more biti član kongresa samo oni, ki ahsol« vira pravne študije in ki je član kakega pravniškega udruženja. Ob živahnem odo« bravanju je bil izvoljen za novega predsed« nika kongresa pravnikov kraljevine SHS dr. Danilo Majaron iz Ljubljane, ki se je v iskrenih besedah zahvalil za izkazano čast in zaupanje ter končno predlagal, naj se na povabilo ljubljanskega gerentskega sveta vrši prihodnji pravniški kongres v Ljublja« ni. Ta predlog je bil sprejet z navdušenjem. Tako bomo imeli prihodnje leto na kongre« su jugoslovenskih pravnikov okoli 1000 ude« ležencev v Ljubljani. Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Boža Markovič in dr. La« dislav Polič, od Slovencev pa so bili izvo* Ijeni v odbor predsednik višjega deželnega sodišča dr. Babnik, vseučiliški profesor dr. Metod Dolenc ter sodni svetnik dr. Sajo« vic, vsi iz Ljubljane. Dr. Verona iz Zagreba je v imenu nesrb« skih pravnikov čestital predsedniku Nesto« roviču in vsem srbskim tovarišem na orga« nizaciji kongresa in se zahvalil za veliko go« stoljubje, kakršnega more pokazati edinoio Srbija. Končal je z markantnimi besedami: Mi Hrvati in Slovenci smo prišli s polnim srcem v Beograd, a odhajamo brez srca. ker smo ga pustili v Beogradu. S tem je bil kongres jugoslovenskih prav« nikov zaključen. Po zborovanju so si ude« leženci ogledali stari kraljevi dvor, popol« dne pa so se udeležili dirke Kola jahačev. — Novi predsednik kongresa je pogostitev v Šumadiji. Zveza advokatov Včeraj ob 17. so se zbrali v klubu beo» grajskih odvetnikov zastopniki posameznih organizacij k posvetovanju radi ustanovitve saveza advokatov, ki naj predvsem izvede organizacijo odvetnikov in forsira čimprej« šnjo izvedbo enotnega odvetniškega reda za vso državo, ki naj dvigne moralno in strokovno kvalifikacijo odvetnikov. Govo« ril jc na tem sestanku dr. Danilo Majaron iz Ljubljane, ki se je pohvalno izrazil o slovenskih odvetnikih, da so strokovno spo« sobni ter moralno v polnem ugledu, za kar se je zahvalil odvetniškemu redu. ki ga ima mo v Sloveniji, in pa odvetniškim zborni« cam. Beograjčani so povsod izkazovali veliko pozornost in gostoljubje napram gostom, čeprav iih je bilo nad tisoč. Že prvi večer so čakali kljub zamudi posebnega vlaka, ki je pripeljal Slovenec in Hrvate šele opolno« či, do 12. na kolodvoru, kjer je pozdravil došle goste beograjski župan. Slovenskih pravnikerv je bilo na kongresu nad sto, med njimi predsednik višjega deželnega sodišča dr. Babnik, podpredsednik dr. Rogina, pred sednik deželnega sodišča dr. Papež, več svetnikov višjega deželnega sodišča iz Ljub« liane, iz Maribora pa od okrožnega sodišča dr. Pajhler, državni pravdnik dr. Jančič, vod ja kaznilnice Vrabel, odvetnik dr. Lipuš, vodja okrož. sodišča dr. Stuhec in drugi. Tudi ostala sodišča iz mariborske in ljub« ljanske oblasti so bila častno zastopana. Žal da so se držali Slovenci preveč skromno in neopaženo. V Arangjelovcu je bilo to že naravnost mučno, ker se poleg dr. Poliča ni oglasil noben Slovenec. Slovanska pogostitev v Šumadiji Danes ob 5. zjutraj se je nad 1000 prava nikov odpeljalo s posebnim vlakom iz Bco« grada v Arangjelovac. Pridružila se jim j« tudi godba sodne poboljševalnice. Na vseh postajah je narod iskreno in navdušeno po« zdravljal drage brate. Proti poldnevu je pri« spel vlak v Arangjelovac, kjer je bil spre« jem, kakor si ga Slovenci predstavljati ne moremo. Bile so godbe, zastave, slavoloki, nepregledna množica ljudi, dekleta v sliko« vitih narodnih nošah, Sokolice, šolski otro« ci: jugoslovcnsko prežetemu pozdravu žu« pana je odzdravil Hrvat iz Zagreba med donebesnim vzklikanjem «Živeli!». Gosti so krenili s kolodvora v zdravili* ški park, kjer so jih sprejele dolge vrste s šumadinskimi dobrotami preobložene mi« ze. Seljaki so se pomešali med »gospodo®; seljakinje, beograjska in ciganska godba, pa še slovenski pevski zbor pod slikovitim topolom s kapelnikom Oskarjem Devom. Bratje Jugosloveni od Maribora do Gjevgje li je so se grlili v srcu Šumadije. Okrog 1200 ljudi je narod sreza Arangjelovac bogato pogostil. Potem so vojaški avtomobili prevažali go« ste v Topolo. kjer so se poklonih" tnanom kralja Petra I. Zvečer je vlak odpeljal goste nazaj v Beograd. Iskrenega sprejema v lepit Šumadiji ni mogoče opisati. Nocoj zapusto gostje svojo ljubljeno prestoiico. A. R. Požari v Tokiju Pariz, 21. septembra, a. V soboto zjutTa! je v Tokiju izbruhnil požar v palači ministrskega predsednika. Škoda se ceni nad 21 milijonov jenov. Kakor poroča «Newyork Herald» iz To-kije, je polioija prepričana, da so komunisti povzročili požar v parlamentu in palači ministrskega predsednika. TYi osebe so bile že aretirane. Stavka angleških mornarjev London, 21. septembra, s. V Južni Afriki je stavka mornarjev vsled prenapolnjenja pristanišč in kolodvorov zavzela katastrofalne dimenzije. Južnoafriški ministrski pred sednik je brzojavno pozval prometnega nji« nistra na razgovor v Pretorto, IU. gospodarski kongres v Beogradu Prebitek za izvoz v letu 1925.—26. ie ocenjen na 10 milijard dinarjev. — Resolucije. — Za državno hmeljarsko šolo v Žalcu. Kakor smo že na kratko javili, se je v soboto začel tretji izvozniški kongres, katerega so se udeleževale vse naše trgovske, obrtniške in industrijske zbornice ter vse centralne gospodarske organizacije. Kongres se je nadaljeval in zaključil v nedeljo. Med ostalim je kongres ocenil naš izvoz v tekočem izvoznem letu. Po tej oceni bo znašala vrednost viška naše produkcije okrog 10 milijard Din, to je za 60 milijonov Din več nego v zadnjem letu. Po tej prognozi se bo moglo od 1 septembra t. 1. do septembra 1926. izvoziti: zrnja 222.500 vagonov v vrednosti 2250 milijonov Din, sadja in sadnih proizvodov 6340 vagonov v vrednosti 309 milijonov, živine in živinskih proizvodov v vrednosti 2436.3 milijona, lesa in rud v vrednosti 1898 milijonov, industrijskih in obrtnih proizvodov v vrednosti 762.9 milijona, tobaka 1600 vagonov v vrednosti 500 milijonov, raznih proizvodov v vrednosti 400.3 milijona Din; skupno okrog 8556.5 milijona Din. Ako se k temu znesku prištejejo še razni nespecificirani predmeti, bo letošnji izvoz dosegel kakor omenjeno vrednost okroglo 10 milijard Din. Resolucije, ki so bile na kongresu sprejete, imajo naslednjo vsebino: 1.) Davki. Neenakost davčnih obremenitev, ki je posledica različnih davčnih sistemov, se veča s kupičenjem doklad in uvajanjem novih davkov. Davki so dosegli tako višino, da predstavljajo neznoslji-va bremena. Zato je potrebno, da finančno ministrstvo v najkrajšem času pred loži Narodni skupščini zakon o neposrednih davkih, s katerim bi se davčna bremena pravično porazdelila na vse državljane. Dokler ne stopi v veljavo ta novi zakon, naj se omilijo največja in najnepravičnejša davčna bremena, kakor na pr. davek na prejemke privatnih nameščencev, dohodninski davek ter da se davek na poslovni promet podvrže reviziji. 2.) Socijalno zakonodavstvo. A) Zakon o zaščiti delavstva in o inšpekciji deia naj se reformira s sodelovanjem strokovnega sveta, sestavljenega iz zastopnikov zainteresiranih ministrstev ter delodajalcev, delavskih zbor nic in organizacij. B) Pravilnik o zaposlovanju inozemskega delavstva z dne 14. jan. 1924.. ki je prekoračil meje. dane mu v točki 103. zakona o zaščiti delavstva, naj se ukine in na njegovo mesto donese novi, ki se bo nanašal samo na inozemske de lavce, ki so prispeli v državo po njegovem objavljenju, in ki bo dovoljeval določen odstotek strokovnih tujih delavcev, katere podjetja smejo zaposliti. C) Točka 14. zakona o inšpekciji dela naj se spremeni na ta način, da se izogne dvojni kompetenci ministrstva trgovine in industrije ter ministrstva socijalne politike. Ta kompetenca naj bo pridržana samo obrtnim oblastvom. D) Zakon o zavarovanju delavstva naj se čimprej podvrže reviziji s sodelovanjem zainteresiranih gospodarskih organizacij. E) Tabelica nevarnosti naj se takoj spremeni po statističnih podatkih zbranih za prošla tri leta. 3.) Promet A) Železniška tarifa, ki naj bi stopila V veljavo dne 1. oktobra t. 1., se ne bi smela uveljaviti prej, dokler ne da svojega mišljenja tarifni odbor. B) Tarifni odbor naj se takoj skliče. C) Čimprej naj se pripravijo potrebni vagoni in cisterne za jesensko kampanjo kakor tudi specijalni ter odprti vagoni na normalnih in ozkotirnih progah. D) Uvedejo naj se brzi tovorni vlaki v potrebnih smereh za živi brutto in za ves izvoz, ki je hitro pokvarljiv. E) Ležarina v domačih pristaniščih naj ne bo večja, kakor je v sosednih tujih pristaniščih. F) Z naglimi merami naj se omogoči čimprejšnje izkoriščanje solunske cone in ob priliki pogajanj z Grčijo naj se zahteva potrebno razširjenje. 4.) Hrana. A) Država naj posveti največjo pozor nost produkciji dobrega semena za setev in naj v tem pogledu podpira zasebno inicijativo. B) Zgradijo naj se shrambe in moderne mehanične instalacije za shranjenje in čiščenje žita v celi državi. 5.) Sadje. Čim intenzivnejše naj se pospešuje sadjarstvo. 6.) Živina. A) Obnavlja naj se pleme tako pri svinjah kakor govedih in čim temelji-tejše naj se pobijajo kužne bolezni. B) Klavniška podjetja in njihovi proizvodi v naši državi naj se favorizirajo na železnicah na ta način, da se izvozne postavke za živino, kadar se pošilja na klavnice, kakor tudi za klavniške proizvode (sveže in predelane) znižajo na točko stvarnih izdatkov. 7. Les. A) Ministrstvo za šume in rudnike naj 6o obzirno napram lesni industriji, ki se nahaja v težkem stanju. B) Vlada naj uveljavi postavko avtonomne carinske tarife za drva, tarifna št. 91. C) Ukine naj se izvozna carina na hrastove železniške prage, grede in stebriče kakor tudi na hrastove oblikovce 20 do 30 cm srednjega preseka. D) Izposluje naj se ukinjtev surtakse, ki obstoji v Španiji ca uvoz naših proizvodov. 8.) Industrija. A) Z upravičeno carinsko zaščito naj se osigura naši industriji možnost konkurence z inozemsko industrijo v naši državi ter se s tem obenem naša industrija vsposobi za izvoz. B) Zaradi nezadostne zaščite mlinske industrije naj se ponovno uvedejo polne carinske postavke, da bi se tako omogočila večja aktivnost te industrije. C) Trgovinske pogodbe naj se ne zaključujejo in obstoječe naj se ne menjajo brez predhodnega zaslišanja gospodarskih krogov. 9.) Zdravilna in industrijska zelišča. A) Ustanovi naj se državno - privatni zavod pri ministrstvu trgovine in industrije za zdravilne in industrijske rastline. B) Pospešuje naj se kultura zdravilnih rastlin zlasti v Dalmaciji in Južni Srbiji in znižajo naj se prevozne tarife na železnici. C) Dajejo naj se iz vozne premije. D) Ukinejo naj se šum ska taksa za nabiranje zdravilnih rastlin ter občinske prevozne takse. E) Država naj ustanovi v Žalcu pri Celju in v Vojvodini hmeljarsko državno šolo in Hmeljarskemu društvu v Žalcu naj se da državna denarna subvencija. 10.) Za trgovinski renome. Podvzamejo naj se najstrožje potrebne mere proti vsem onim, ki kvarijo proizvode, namenjene za izvoz, ali ki uvažajo takšne proizvode. Novi klerikalni porazi pri občinskih volitvah Devica Marija v Polju. V nedeljo, dne 20. septembra, smo volili pri nas novega župana. Vsi se še spominjate poročila v »Slovencu« iz prejšnjega tedna, kako sijajno je zmagala SLS pri zadnjih občinskih volitvah, dne 13. septembra. Klerikalci so pač hoteli prikriti pred javnostjo svoj poraz v trdnjavi, ki je bila desetletja v klerikalnih rokah. Še do zadnjega so mislili, da bodo ohranili to svojo postojanko. A vse zaman. Ni pomagalo prav nobeno prigovarjanje g. Smodeja in njegovih prijateljev iz Dev. Marije v Polju, ki so preteklo soboto prigovarjali nekdanjemu županu Dimniku, naj bi on prevzel mesto župana, da bi s tem vsaj deloma izbrisali svoj poraz pri županski volitvi to nedeljo. Kmetje, združeni v Gospodarskem bloku, možje delavci in naši vrli somišljeniki borci za Narodni blok. so ostali zvesti svoji obljubi, svoji besedi ter izvolili posestnika iz Sp. Zadobrave, Ivana Gartrožo, za župana naše občine. Izvolili so si moža, ki je zelo priljubljen med našimi občani, to je oni mož, ki je dal z ozirom na notico v »Slovencu« v sobotnem «Jutru» izjavo, da je na-prednjak in da s klerikalci nima ničesar skupnega. Podžupan je vzoren gospodar Janez Jenšek. Vsi svetovalci so vrli naši kmetje, delavci in obrtniki. Pristaši SLS niso dobili niti enega svetovalca ter bili pod vtisom velikega poraza, ki so ga doživeli tudi pri županskih volitvah, skrajno potrti. Za svetovalce so bili poleg podžupana izvoljeni še sledeči možje: Hlebš Franc (SKS). Hrome Josip in Požar Ciril (SDS). Dobovta Anton, socijalist, Plevnik Albin. SKS. Moste pri Ljubljani. V nedeljo 20. tega meseca so se vršile pri nas občinske volitve, katerih izid je sledeči: Napredna gospodarska in delavska lista (SDS) je dobiia 170 glasov in 7 odbornikov; združeni klerikalci, komunisti, socijalisti in narodni socijalisti 524 in 23 odbornikov. Občani šmartenske pod-občine so se združili na lastni listi (SLS in SKS). ki je dobila 82 glasov in 3 odbornike. Klerikalci, komunisti, socijalisti in narodni socijalisti so nazadovali pri teh volitvah za okoli 140 glasov, demokrati so pa pridobili 5 novih odbornikov. Križe pri Tržiču. Pri nas so v nedeljo občinske volitve pokazale, da ie tudi tukaj klerikalnim mogotcem odklenkalo. Izmed 425 oddanih glasov so jih klerikalci dobili le 131. kar znači za Križe lep in velik napredek napredniakov. Posamezne liste so dobile: SDS lista 79 glasov in 5 odbornikov; «čevljarji kri-žke občine* 41 glasov in 2 odbornika, od teh je eden demokrat, lista podobči-ne Duplje 113 glasov in 7 odbornikov, od katerih sta le dva klerikalca. De-lavsko-kmečko-obrtna lista (SLS) 74 glasov in 5 odbornikov, podobčina Se-nično 34 glasov in dva odbornika, ki sta oba napredna; »združeni delavci«, pri kojih so kandidirali delavci vseh strank, razen demokratov, so dobili 27 glasov in s tem enega odbornika: lista prejšnjega župana (SLS) 57 glasov in 3 odbornike. Večino v bodočem občinskem odboru ima dosedanji gerent. kar znači. da je občina prišla v napredne roke. Pri zadnjih volitvah so dobili klerikalci 295 glasov in so torej pri občinskih volitvah nazadovali za 164 glasov. Šmihel-Stopiče pri Novem mestu. — Naša občina se je odlikovala predvsem po številu list. kojih je bilo vloženih osem. Volitve so dale sledeči rezultat: SDS lista je dobila 77 glasov in 3 odbornike; SLS lista 136 glasov in 5 odbornikov; Kmetska zveza v Stopičah (SLS) 236 glasov in 10 odbornikov; Podgrajski farani (združeni SKS in SLS) so dobili 75 glasov in s tem 3 odbornike; Zveza delavnega ljudstva (NSS) 36 glasov in enega odbornika; skupina združenih stanov SLS 61 glasov in dva odbornika; SKS 175 glasov in 8 odbornikov; Gospodarska stranka Vavtavas (SDS in SKS) 41 glasov in enega odbornika. Na ta način so dobili klerikalci 18. odbornikov, naprednjaki pa 15 odbornikov. Pri zadnjih volitvah so dobili klerikalci 808. sedaj pa na vseh listah le 433 glasov in so torej nazadovali za 375 glasov. Z ozirom na to, da je bila občina doslej vedno popolnoma klerikalna, treba naprednja-kom k lepemu uspehu čestitati. Razočaranje nad Štefanom Radičem Kot član naše delegacije na zasedanju Zveze narodov v Ženevi se Stjepan Radič faktično nahaja pred »licem cele Evrope*, kakor je to oni dan navedel «Jutamii list«, hoteč z vsemi možnimi anekdotami jn epizodami osvetliti njegovo pomembnost. Da je Radič »cau-seur non plus ultra« in da ie s svojo jezičnostjo frapiral nekaj starejših dam in mlajših novinarjev, je prav verjetno. Vpraša pa se. koliko je s tem pridobila naša delegacija in neposredno z njo beograjska vlada . . .! Beograjska »Politika«, ki napram Stjepanu Radiču gotovo ne goji nikakih antipatij, saj se ie pred meseci močno zalagala za sporazum, prinaša o Radičevem nastopu uprav porazno sodbo. V pregledu politične situacije podčrtava »Politika« v nedeljski številki, da odnosi med radikali in radičevci postajajo vedno napeteiši. Situacija, ustvarjena s koalicijo RR, ne zadovoljuje radikalov. Iz njihovih vrst se čujejo vrlo ostri protesti, ker se radičevcem omogoča toliko razmaha. Poslednji govor Stjepana Radiča v Ženevi je napravil Izredno slab vtis, zato večina radikalov izraža željo, da v slučaju nadaljnjega obstoja koalicije RR ne sme več biti Radič v nobenem primeru odposlan v inozemstvo. Glede vesti da bi povodom sklepanja novega posojila odšel Radič v Ameriko, smatrajo radikali to za povsem Izključeno. V nadaljnjem dokazuje »Politika« s citati iz prečanskih radikalskih glasil (osiješka «Straža»), da osobito protesti vojvodinskih radikalov proti radičevcem zadnje dni dobivajo karakter sovraštva. ker da radičevski oblastniki neusmiljeno persekvirajo posamezne radikale. A v osiješki oblasti je. kakor doznava »Politika« iz Osijeka. situacija radi neumerjenega agresivnega zadržanja HSS nevzdržna. Opaža pa se interesantna pojava, da so hrvatski radikali napram radičevcem odpornejši radi .preganjanja uradnikov-radikalov, ki so večinoma Srbi. — Naravno, da so v sedanjih napetih odnosih tudi radičevci nezadovoljni in se pritožujejo, da radikali nočejo ustrezati njihovim željam glede izprememb med uradništvoni Takšno pisanje «Po!itike» nudi sliko vrlo razmajanih prijateljskih čustvovanj med vladnimi zavezniki in daje zelo pesimistične perspektive, tembolj, ker tudi Radičevo nadaljno zadržanje v Ženevi Ie še slabša dojme. O Radičevem drugem govoru, ki ga je imel v soboto povodom diskusije o ruskih beguncih, poroča »Politika« v posebnem poročilu, da .ie bil sicer krajši in manj energičen kakor prvi. toda Radič navzlic mnogobrojnim gestam in govorniškim domislicam, s katerimi razpolaga. ni dobil nikakega aplavza, dočim je drugim govornikom bilo toplo aplav-dirano. V Ženevi ne marajo improvizacij, marveč premišljene govore na angleški način. Po diskusiji je bila imenovana podkomisija deseterih Članov — a Radič zopet n! bil izvoljen. Vrlo značilno je, da beograjske režimske novine. pa celo niti dr. Ninči-čevo »Vreme«, ne prinašajo vesti o Radičevem drugem govoru. Težka obtožba Italije Manjšinska komisija Socijalistične delavske internaclionale obtožuje Italijo nečuvenega terorizma nad njeno slovansko in nemško manjšino. Socijalistična delavska internacionala je postavila posebno «manjšinsko komisijo«, ki je neposredno po socijalistčnem kongre« su v Marseilleu pod predsedstvom helgij« skega delegata De Brouckercsja pretresla položaj nemških in jugoslovenskih narod* nostnih manjšin v Italiji ter nato publicira* la obsežno poročilo s podrobnimi ugotovit* vami fašistovskega terorja. Poročilo ugo* ta vija: V nemških in jugoslovenskih krajih vlada enaka popolna brezpravnost prebivalstva napram samovolji fašistov. Fašistovska na* silja zagrešena nad pripadniki narodnostnih manjšin imajo drugačne psihološke učinke kakor v italijanskih pokrajinah. Kajti med narodnostnimi manjšinami se vidi kot izliv nacionalnega tujega gospodarstva, kar se v stari Italiji smatra kot metoda latentne dr* žavljanske vojne ene italijanske stranke proti ostalim italijanskim strankam. me* toda vodi med narodnostnimi manjšinami neizogihno k viru narodnega ogorčenja To tem bolj, ker so fašistovska nasilja naper* jena posebno tudi proti zgodovinskim na* rodnim spomenikom manjšin. Delovanje italijai. kih oblasti stremi pred vsem za tem, da onemogoči celotno dni žab ^ no življenje narodnostnih manjšin. Temu cilju služijo posebno nastopni ukrepi: Uni* čuje se avtonomija <~bčin Občine upravlja* jo komisarji večinoma fašisti, imenovani od državne oblasti, kakor tudi občinske tajni* ke imenuje prefe! ttrra. Društveno življenje narodnostnih manjšin se zatira. Zabranjcna so celo turistovska in gasilska društva in sc jim ugrablja inventar. Gostilničarjem, ki stavijo svoje lokale društvom na razpolago sc odvzema koncesija. Najhujše razburjenje med manjšinami pa vzbuja ravnanje s Solst\"om. Ljudske šole se poitalijančujejo. V prvih štirih razredih se sme poučevati samo v italijanščini, celo pri« vatni pouk v maternem jeziku je zabr«njen. Učitelji in duhovniki, ki so izven šole po« učevali otroke v materinščini, so bili težko kaznovani. Poleg tega se osobito v jugoslo« venskih krajih tudi občutno reducira število šolskih razredov in učiteljev. V tržaški pro« vinci je ie leta 1923 bilo 400 šolskih razre- dov s 161 učitelji, letos pa je samo še 254 razredov s 125 učitelji. Še brutalncjšc jc davljenje šolstva v Istri. Naravno zadeva italijaniziranje pouka na največje težkoče. V mnogih vaseh niti eden domačin nc zna italijanski. Če sc bodo torej otroci pouče* vali v njim popolnoma tuji italijanščini, ne bodo znali niti nje, niti materinščine. In ta« ko bodo v prvi novi generaciji obljudeni ti kraji z anelfabeti. Uradni jezik jc povsod italijanski, tudi pri sodiščih. Delavski pokret je v pokraji* nah narodnostnih manjšin zadušen. Želez* ničarji so bili odpuščeni, delavska društva razpuščena, tisk uničen. Manjšinska komisija socijalističnc inter* nacionalc smatra za nujno potrebno, da vse socijalističnc stranke opozori na režim fa* šistovskega terorja proti jugoslovcnskim in nemškim manjšinam. Poziva vse socijalistič ne stranke, da porabijo vsako priliko, da za narodnostne manjšine v Italiji zahtevajo: upostavitev avtonomije občin in pokrajin, pravico materinščine v šoli, pred oblastmi in na sodišču ter svobodo društvenega giba* nja. In pri tem ne smejo pozabiti, da jc te* ror, ki vlada v krajinah narodnostnih manj« šin samo del terorja, kateremu je fašistov« ska diktatura podvrgla ves italijanski na* rod. Grško-jugoslovenski sporazum »Neue Zurcher Zeitung« priobčuje od svojega ženevskega dopisnika zanimiv članek o gTŠko-jugoslovenskem sporazumu. Ker bo članek, brezdvomno zanimal tudi našo iav-nost, ga priobčujemo v celoti. Glasi se: V mirnem ozračju ženevskega jezera sta zunanja ministra grške republike in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pretrgano nit pogajanj med obema državama zr.ova zvezala ter sta sklenila trden sporazum. ki je sposoben da spravi s sveta nesrečni spor za Solun. Dne 2. julija t. 1. je prišlo v Beogradu do nenadnega preloma pogajanj za sklep grško-.iugoslovenske zvezne pogodbe, kar je povzročilo v Beo-ogradu in v Atenah medsebojno nezaupanje, ki je le počasi izginevalo in odpiralo pot novemu pojmovaniu v interesu obeh držav. Zelja po sporazumu je dobila v beograjski in atenski vladi tla, še predno sta odpeljala voditelja obeh delegacij akte v Ženevo. Kot prvega oznanjevalca miru je poslal grški zunanji minister Rendis svoj načrt var nostnega in razsodiščnega pakta za balkanske države, ki v splošnem ni našel takojšnjega odineva, ne toliko radi svoje hvalevredne ideje kolikor radi svoje nenadnosti. Ninčiču in Dud tudi ni prijalo, da bi morala pristati na posredovanje kake velesile in da bi ostala Bolgarija izven pogodbe. Rendisov predlog so prizadete države kot prvi korak za zaščito balkanskega miru prijazno pozdravile, istočasno pa so tudi takoj uvidele težave pri njegovi praktični izvedbi vsaj v sedanjih razmerah. Sam grški zunanji minister je moral uvaževati važne argumente, ki nasprotujejo sklepu zvezne pogodbe med vsemi balkanskimi državami. Šele potem, ko je oficijelno umaknil svoj predlog, ie bilo mogoče zopetno zbližanje med Jugoslavijo in Grčijo in kar bi potrebovalo dolgih pogajanj in formalnosti, se je rešilo v Ženevi po par neposrednih razgovorih med obema zunanjima ministroma. Ugoden vpliv varnostnega pakta, ki se pripravlja med Nemčijo in Francijo, je opogumil Balkan ter je premakni! tudi grško - jugoslovenska pogajanja z mrtve točke. Sicer pa nasprotstva med Beogradom in Atenami niso bila nikdar tako velika, da bi izključevala sporazum. Na eni strani je šlo za prestiž nacionalistične vlade, na drugi strani pa za gospodarske potrebe. Ženevsko zasedanje je nudilo že dolgo za-željeno priložnost osebnega razgovora in še predno se je zunanji minister Rendis vrnil v Atene, je sklenil z jugosiovenskim zunanjim ministrom Ninčičem pogodbo, ki je ustvarila brez nadaljnih delegacijskih sestankov zgolj diplomatskim potom novo defenzivno zvezo med Jugoslavijo in Grčijo. Grčija je pridobila s to pogodbo v svoji politični izolaciji močnega in uglednega zaveznika, Jugoslavija pa sigurno izhodišče v Egejsko morje. Tehnična komisija obeh držav bo morala rešiti vprašanje spornih železniških prog in solunske cone. Rendis je pripravljen razširiti jugoslovensko svobodno cono v Solunu za ozek pas v smislu svoJcčnsne zahteve Jugoslovenske delegacije. Železniško progo Solun - Gjevgjelija prevzame zasebna skupina grških, jugoslovenskih in francoskih interesentov. Ta sestav bi onemogočil vse bodoče spore, ker bi se vsa nesoglasja rešila v družbi sami. Po ureditvi teh glavnih vprašani se bo mogoče sporazumeti tudi glede drugih problemov, kakor na pr glede narodnih manjšin. Uspeh ženevskih razgovorov je zelo zadovoljil jugoslovensko delegacijo. Zunanji minister Ninčič Je izrazil svoje prepričanje, da je z jugoslovensko - grško zvezo zasigu-ran mir na Balkanu in da ie vsaka teritori-jalna sprememba izključena. Po namerah jugoslovenskega zunanjega ministra naj bi ostala ta nova zveza politično dejstvo tudi za bodočnost, kar pa bo mogla bi-i šele tedaj, ako bodo mogle vse določbe te pogodbe dati obema narodoma to, kar zahtevajo njihovi interesi. Zato je bila pri pogajanjih vodilna Ninčiče^a misel, da ne sme pogodba vsebovati nobene določbe, ki bi nasprotn vala čustvovanju grškega prebivalstva. V tem smislu se je izrazil dr Ninčič nasproti v Ženevi prisotnim grškim novinarjem. Pri določitvi glavnih smernic nove grško - jugoslovenske zveze pa sta bila merodajna edino duh sporazuma in realne politike, ker so se polni obzira hoteli izogniti med pregovori postavkam, ki bi mogle kršiti grško suvercniteto in na ta način postati nov kamen spotike. od danes naprei v kinu «Ideal» Boje z orjaškimi polipi boste videli v filmu «Čudeži morja* Pride v hino «Dvor» Odkup zemljišč na kolodvoru v Dravljah Med vojno je avstrijska železniška uprava rekvirirala za kolodvor v Dravljah potrebna zemljišča. Za to je plačevala odškodnino. Po prevratu je naša država na tem zemljišču za parcele 320, 319 in 31S postavila delavnico za popravila železniških vagonov. Ko je ta delavnica kasneje pogorela, je bila prilika. to vprašanje končno rešiti, bodisi da se svet vrne lastnikom, bodisi da sc odkupi. Svet je večji del uničen za kmetijske svrhe. ker se je podzidavalo. na-voženo ie mnogo kamenja in ugaskov, težki betonski podstu\ k i pa se brez velikih stroškov ne bodo dali odpraviti. Naravno, da so prizadeti posestniki postali nestrpni. Tudi je nerazumno puščati v nemar precejšen kompleks sveta. ki bi bil drugače uporabljiv. Končno je 27. februarja 1925 bil odposlan generalni direkciji železnic v Beogradu v rešitev predlog, ki skuša med raznimi stališči zadeti ono. kar je praktično in obenem vsai kolikor toliko pravično za prizadete. Ugotovljeno ie namreč, da je en del zemljišč tudi nadalje za železniške svrhe potreben. Druga skupina zemljišč se da lastnikom vrniti. Ta zemljišča bj se morala seveda očistiti ter priznati lastnikom odškodninn. So pa tudi taka zemljišča, ki sicer niso naravnost potrebna za železniške svrhe. a so vsled vzidanih betonskih pod-zidkov. navoženih ugaskov in kamenja v takem stanju, da bi očiščenje več stalo nego so zemljišča vredna. Jasno jc, da je odkup teh zemljišč edino priporočljiv izhod, in bo železniška uprava lahko našla uporabo zanje. Vsi stroški za ureditev cele zadeve znašajo okoli 30f tisoč dinarjev. Generalna direkcija doslej predloga ni rešila, češ da v proračunu, ki še teče. za to svrho ni predviden noben znesek. Vsled tega stavl.ia zahtevano svoto v proračun za 1. 1925./26. Lastniki zeml.iišč_so hvaležni narodnemu poslancu dr. Ž e r i a v u. da je to vprašanje spravi! z mrtve točke blizu rešrtVe. vendar jih zavlačevanje generalne direkcije železnic ozlovoliuje. Mi smo se informirali pri naših poslancih v tei zadevi in smo dobili zagotovilo, da bo poslanec dr. Žerjav na jesen znova pospešil rešitev zadeve odkupa zemljišč v Dravljah. Če je odkup zemljišč na Teznu pri Mariboru končno mogel biti ugodno rešen (zn kar gre hvala predvsem tudi drju. Žerjavu in drugim voditeljem SDS), se bo moralo dati isto doseči tudi za Dravlje. Politične beležke -)- Svetozar Pribičevič v Banjaluki. Po uspelem zborovanju v Prijedoru se je Svetozar Pribičevič podal v Banjalu-ko. kjer je v nedeljo imel velik zbor pod vedrim nebom. Na trgu pred realno gimnazijo se je zbralo nad 5000 volilcev. meščanov in seljakov, med njimi tudi dokaj muslimanov. Nastop gosp. Pribičeviča je bil burno pozdravljen. V dolgem govoru je gosp. Pribičevič z znano temperamentnostio kritiziral sporazum in najavil snovanje velike enotne jugoslovenske stranke, ki mora nadomestiti obe članici sedanje vladne koalicije. Borbeni govor Svetozarja Pribičeviča .ie bil sprejet z močnim navdušenjem, enako pa tudi izvajanja generala Voje Živanoviča. dr. Krizmana, prote Kecma-noviča, prof. Jeremije Živanoviča in se-ljaka Milana Brankoviča. Po sijajno uspelem zboru je bil na čast Svetozarju Pribičeviču prirejen velik banket. Značilno za tamošni pomične prilike je, da je vodstvo radikalske organizacije v Banjaluki izdalo poseben letak, kjer se poziva pristaše stranke, nai sc ne udeležujejo manifestacij simpatij za gosp. Pribičeviča . . . Kakor poročajo listi, pa ta poziv ni mnogo zalcgel. -r Za invalide ni denarja- V finančnem ministrstvu izdeluje o strokovni eksperti in delegati posameznih ministrstev po navodilih vlade proračun za 1. 192o./27. Ko so pred par dnevi razpravljali o proračunu ministrstva socijalne politike, ie bil po poročilih beograjskih listov odklonjen predlog tega ministrstva nai se vstavi v proračun vsota 200 milijonov dinarjev za izplačilo dolžnih invalidskih podpor za prejšnja leta. in sicer z motivacijo, d? bodo te podpore izplačane, ko bodo državne finance v ugodnejšem položaju. Po svetu — Volilni poraz angleških konscr\-aliv--cev. V Stockportu so sc vršile nadomestne volitve za pa-!aincnt, ker je bil tamošnji dosedanji konservativni poslanec Grccn* \vood imenovan za guvernerja kolonije Ke* nva. Kandidat delavske stranke Tovncnd jc dobil 20.219, konservativec Castam 17.892 in Iibcralcc Fildcs 17.205 glasov. Za poslan* ca je bil torej izvoljen delavski kandidat Tovvnend. O volitvah piše konservativni »Evcning Standard": Prvič v zgodovini sc je posrečilo delavskemu kandidatu, da je zmaaal v Stockportu, kjer ima konservativ* na stranka prvovrstno volilno organizacijo. Zakaj je bila torej poražen i? Radi Mosuia in radi podpore premogovni industriji. Vo* Iitve dokazujejo, da sc jc navdušenje za konservativno stranko moaio zman<šalo. m Triumfalna pot kraljevske dvojice skozi Črno goro Slavje in navdušenje, ki spremlja kralja in kraljico na njegovem potovanju v črni gori. ie neopisno. Slavoloki, cvetje, mlaji, prapori vsepovsod. Vse to ie izraz narodnega veselja in prisrčno sti, s katero je bila sprejeta vladarska dvojica v Dečanih, Peči. Andrijevici Kolašinu in Beranah in sploh po vseh krajih, kjer se je peljala. V soboto je odšla kraljevska dvojica s suito in v spremstvu ministrov Maksimoviča.Sto-iadinoviča in generala Trifunoviča v Plavnico ob kadarskem jezerru. kjer pričenja železnica, ki spaja Črno goro preko Virpazara in Plavnice z Barom. Kralj in kraljica sta ostala dalje časa v cerkvi, ki jo je I. 1696 blagoslovil vladika Danilo Petrovič. Turki so takrat vladiko ujeli in so ga hoteli obesiti. Vendar pa se je zbrala «raia» in odkupila svojega duhovnega poglavarja za ogromno vsoto. V spomin na to so zgradili cerkev. Po obisku vasi Evlu-bovac se je vladarska dvojica vrnila v Podgorico in prenočila potem v samostanu Ostrogu. Na vsej poti so velikanski kresovi naznanjali narodu, da se mudita kralj in kraljica v njegovi sredi. Danilovgrad je priredil kralju veličasten sprejem. Celo pleme Bjelopavličev je prišlo pred kralja, med njimi mno«o preizkušenih borcev. Starček Tomo Sa-ranovič, barjaktar petrušinskega bataljona je izročil kralju srebrn jatagan z napisom: «Svojemu kralju Aleksandru I. vdani Bjelopavliči. Danilovgrad, 18. septembra 1925.» Pevsko društvo «Jedinstvo» pa je pozdravilo vladarsko dvojico s pesmijo: *Mi smo s Tobom, ^ca Kara gjorgje viču.» V nedeljo, ob 3. popoldne, sta se kralj Aleksander in kraljica Mariia pripeljala na Cetinje. Daleč naokrog so zvonili zvonovi, povsod grmeli topovi, mesto v zastavah, zelenju in cvetju. Po ulicah ogromni mlaji in slavoloki. V mestu je prihitelo nad 50.000 ljudi iz vseh krajev Črne gore. pod njimi ie tudi mnogo tujcev. Pri vhodu v mesto ie pozdravil vladarsko dvoiico cetiniski župan, naglašujoč pomen zgodovinskega dne. Nato je izročil kraljevskim gostom kruha in soli. Kjerkoli sta se pojavila kralj in kraljica, manifestacij in ovacij ni bilo ne konca ne kraja. Vbod kraljevske dvojice v mesto je bil veličasten prizor. Na čelu je iahal eska-dron gardne konjenice s fanfaro, nato različne edinice čet z godbami, končno kraljev avto in avtomobili spremstva. V noči pred prihodom kralja se je dogodil sledeči humoristični dogodek: Ko so se namreč čete pripravljale za slovesni sprejem svojega vrhovnega komandanta. je reflektorska stotnija z ostrimi, rmenimi žarki razsvetljevala mesto in okolico. Ze dan prej so preprosti seljaki opazovali to stotnijo z nekakim nezaupanjem. Ko pa so ponoči čudovito svetli žarki nenadoma prodrli tudi v kočlce in barake največjih siromakov, je med ljudstvom završalo. Vsi so govorili o čudovitih pojavih na nebu. Šele naslednji dan so vojaki pojasnili narodu, kaj pravzaprav pomeni ta prikazen na nebu. Cetinjske ulice so polne naroda, državnikov, politikov, zastopnikov kulturnih in prosvetnih društev, novinarjev. dostojanstvenikov vseh veroizpovedi itd. Navzoči so ministri Marko Gjuričič. Marko Trifkovič, Miša Trifu-novič. Velja Vukičevič. dr. Niko Nikič, Pavle Radič in poslanci Stevan Ka-lember. Liuba Jovanovič, dr. Ninko Pe-rič. Liuba Davidovič, dr. Spaho, Halid-beg Hrasnica, dr. A. Trumbld in drugi. Cetinjski listi so polni člankov s prisrčnimi dobrodošlicami, vse v narodnih barvah in s slikami kralja Aleksandra in kraljice Marije. Poslanec dr. Pivko med narodom V soboto in nedeljo je poslanec dr. Pivko obiskal svoje volilce v ptujskem srezu. V soboto dne 19. septembra zvečer se je v dvorani Narodnega doma v Ptuju, ki je bila natlačeno oolna pri' stašev SDS, vršil pod predsedstvom dr. Šalamuna velik, krasno uspeli shod, na katerem so zborovalci soglasno in z živahnim odobravanjem vzeli na znanje poročilo svojega poslanca o njegovem delu ter o sedanjem političnem in parlamentarnem položaju, zlasti z ozirom na preobrat med radičevci. Na željo poslanca samega se je razvila zanimiva gospodarska debata, v kateri je dr. Piv ko na vsa vprašanja dajal vsestransko zadovoljiva pojasnila. S toplimi besedami se je spomnil tudi starega narodnega borca, sedaj umrlega dr. Josipa Ser-neca. Zborovanje je dokazalo, kako neomajno stojijo vrste SDS v Ptuju in tudi bližnji okolici. V nedeljo zjutraj se je vršil v Za-vrču članski sestanek najmlajše organizacije SDS. Značilno je. da so se hoteli tega sestanka udeležiti mnogi kmetje in delavci, ki so nezadovoljni s politiko klerikalcev in radičevcev, pa so na vseh cestah stali klerikalni in radičevski agitatorji ter ljudem zabranjevali poset sestanka. Vendar pa so bili zbrani najodličnejši možje občine ter depu-tacija iz Dobrave. Zborovalci so izrekli svoiemu poslancu zaupnico. Ob pol 3. uri popoldne se je vršil na rotovžu v Središču članski sestanek središke organizacije, katerega se je udeležilo nad 100 oseb. Po izčrpnem poročilu poslanca dr. Pivka so zborovalci soglasno in z navdušenjem sklenili resolucijo, v kateri se odobrava par lamentarna taktika SDS in njenih voditeljev ter se izreka poslancu dr. Pivku in šefu stranke Svetozaru Pribičeviču ter ostalim voditeljem stranke zaupnica. V resoluciji se zlasti odločno podčrtava zvestoba v politiki. Ob 5. uri popoldne se je na G r a b a h v prostorih ge. Šulek vršil članski sestanek organizacije za Obrež in Grabe, ki ie bil tudi lepo obiskan. Ob 8. uri zvečer pa je bil članski sestanek organizacije v Ormožu, kjer so zborovalci istotako z odobravanjem vzeli na znanje poročilo poslanca in izrekli njemu ter vodstvu stranke zaupnico. Na vseh zborovanjih je spremljal g. poslanca središki rojak dr. Šalamun. Pogreb dr. Serneca v Celju Celje, 21. septembra. Dr. Josipa Serneca so položili včeraj v njegov zadnji, tesni in hladni dom. Mrak je že legel nad zemljo, ko so pričele padati na njegovo krsto grude z domače zemlje, katero ie tako ljubil fn narod se je otožno poslavlial od svojega velikega sina. V soboto so ves dan romale množice naroda iz Celia in okolice pred celjski Narodni dom. kier ie ležal miljenec naroda v vestibulu na veličastnem kata-falku, obdanem od častne straže Sokolov in Orjunašev. Venec za vencem je prihaial. šopek za šopkom, cvetie se .ie ^sipalo na pokojnikovo krsto. Na mnogih javnih in tudi nekaterih privatnih poslopjih so vihrale žalne zastave. V nedeljo ob 4. popoldne je čč. gosp. opat Jurak v spremstvu duhovščine blagoslovil truplo, nakar ie zapel moški zbor Celjskega pevskega društva žalo-stinko. Pred vrati Narodnega doma se je poslovil od pokojnika ravnatelj gosp. Josip Smertnik v imenu upravnega sveta in uradništva Celjske posojilnice, po-vdarjajoč pokojnikove neprecenljive zasluge za zavod ter njegovo dobrotlii-vost. marliivost in ogromno narodno ELITNI KINO MATICA Telefon štev. 124 Umetniški orkester svira pri vseh predstavah Cista Suzana ali Sčporč štev. 6 Veseloigra v 6 dejanjih Motto: Ples, devojke tobarina vlečejo očeta, strica, sina ... Predstave ob 4., Vj6„ '/28. in 9.uri. delo. Moški zbor mariborske Glasbene Matice je nato zapel «Viered». ki jo je tisočKlava zbrana množica poslušala z vidr.im ganotjem. Ob X5. se .ie pričel sprevod pomikati skozi mesto. Za vozom, bogato obloženim s krasnimi venci, ie stopala duhovščina in pevci. Ob mrtvaškem vozu sta tvorila častno stražo ob vsaki strani po dva Sokola s sabljama ter Orjunaša in lovca s puškami. Za vozom so šli pokojnikovi sorodniki in za njimi nepre gledna množica ljudstva iz Celja in raznih krajev Slovenije. V spremstvu smo opazili mariborskega velikega župana dr. Pirkmaier ja z vladnim svet. gosp. dr. Žužkom, ministra v p. gosp. dr. Ku-kovca. župana gosp. dr. Hrašovca z občinskimi odborniki in mag. svet gosp. Šubica. predsednika upravnega sodišča gosp. dr. Vertačnika. predsednika okrož nega sodišča dvor. svet. gosp. dr. Kot nika, komandanta puka in mesta gosp. polkovnika Naumovida. komandanta vojnega okrožja gosp. podpolkovnika Beraha s častniškim zbonom. zastopnika bubljanske odvetniške zbornice g. dr. Zirovnika. mariborskega podžupana in predsednika oblastne organizacije SDS gosp. dr. Lipolda s članom oblastnega predsedstva gosp. Lovrom Pe-tovarjem. predsednika krajevne organizacije SDS gosp. dr. Kalana. zastopni ka CMD člana vodstva gosp. Prekor ška. upravni svet in uradništvo Celjske posojilnice, profesorski zbor državne realne gimnazije, predsednika Gremija trgovcev gosp. Stermeckega, predsednika Zveze slovenskih industrijcev z. D. Hribarja, člane celjskega okrožnega in okrajnega sodišča, državnega pravd ništva. srezkega poglavarstva, šefe ter uradništvo drugih državnih uradov ter mestne občine, zastopnike celjskih denarnih zavodov, zastopstva mnogih krajev Slovenije, tako Ptuja (gg. dr. Jur tela. dr. Fermevc. prof. Vodnik). Žalca (gg. Fr. Roblek in Jos. Širca). obenem kot zastopnika Savinjske posojilnice). Biežic (župan gosp. dr. Josip Zdolšek in dirigent podružnice Ljubljanske kre ditne banke gosp. Pogačar). Trbovelj (gosp. Kuhar kot zastopnik tamošnje posojilnice). Braslovč. Mozirja (župan Matija Goričar). Šoštanja, Laškega. So-kolstvo s štirimi prapori (Celje. Maribor, Zagorje. Trbovlje), mestno Orjuno s praporom, dijaštvo in mnogoštevilne pokojnikove osebne prijatelje. Nepregledni sprevod se je pomikal mimo Narodnega doma po Ljubljanski cesti do pokojnikovega doma. kjer so pevci mariborske Glasbene Matice zapeli žalostinko. odtod pa proti pokopališču. V sprevodu sta svirali mariborska «Drava» in celjska železničarska godba žalne koračnice. Po mestu so sro-rele žarnice, zastrte v črnim. Ob odprtem grobu se je po izvršenem cerkvenem obredu poslovil od pokojnika župan gosp. dr. H r a š o v e c. ki ie v svojem govoru podal izčrpen životo-pis pokojnega dr .Josipa Serneca ter orisal njegove neštevilne zasluge na gospodarskem. organizatoričnem. kulturnem in nacijonal.iem polju. Minister v p. gosp. dr. K u k o v e c ie v svojem govoru osvetlil politično - nacijonalno stran dr. Serr.ečevega delovanja In udejstvovania. Pevci CPD in mariborske Glasbene Matice so zapeli dvoje nagrobnic. V imenu lovcev je spregovoril šolski nadzornik gosp. Č e r n e j. ki ie naglasil pokojnikovo izredno vnemo za šport in ljubezen do naše lepe zemlje. Po zadnjem govoru so oddali lovci nad grobom zadnji pozdrav iz pušk in z nasprotnega griča je zadonela z lovskega roga poslednja lovska pesem. Praoori so se zgrnili nad odprtim grobom in godba je zaigrala turobno pe-em. Bil je to veličasten prizor. Tako je minul topel jesenski dan, v katerem je slovensko ljudstvo spremilo enega svojih najboljših sinov k poslednjemu počitku. Slava njegovemu spominu! m- OBLEKE kupite najceneje pri mil Josip Rojina, Ljub|X-»-' ' '1. da ima pred seboj roparje in je hotela Komaj pa je vrata odprla, st« že počila dva strela. Ro« parji so nato vrata razbili, zavlekli v hišo tudi Jakoba Kosa, ki so ga srečali na poti ter g« držali, da ni mogel obvestiti ljudi, nato pa oropali 13.750 Din gotovine in zahte vali še žganja. Predno so odšli, »o grozili, da bodo «pucali», nato pa pobrali še nekaj domače kontenine in nekaj perila. Takoj zatem so odšli roparji v Zaklane k Brunarjevim. Tam je eden zgrabil Lovra Brunarja, drugi pa mu je nastavil samokres in rahteval denarja Ogrožali pa so tudi ie* nr in hčerko. V hiši so se obnašali kot po> noreli in ve« čas divje streljali. Roparji so dolgo časa brskali po hiši, ko pa niso niče« sar našli, so se Tadovoljili s hlebom kruha in izginili. Od Brunarjevih so se podali na Lesno brdo k Lončarjevim, kjer so se lo« tili najprej starega očeta Andreja Lončarja, ki je ležal v postelji. Na krik je orihitela v sobo hči Frančiška, poročena Veikavrh, katero je eden roparjev takoj zgrabil in zahteval denarja, rekoč, da so botjieviki. Ljubljančanke! Vaš lepi Vladimir Gajdarov igra danes zadnjikrat „Hohštaplerja" kot partnerica nastopa kras?« Ellen Kurtl. Pustolovina po Schiillcrjevem romanu. Kino «LJUBLJANSKI DVOR». Predstave: ob delavnikih ob 4, Yi 6, H 8. in 9. — Ob praznikih ob K 11, 3., H 5, 6., H 8. in 9 url Velkavrhova je dala roparju iz skledice ne« kaj malega drobiža, nato pa se ji je poste« čilo zbežati in priklicati sosede. Te pa jc opazil na straži stoječi ropar in opozoril tovariše, da so hitro zbežali v gozd. Ti nad vse drzni roparski napadi so kakot Ze rečeno spravljali ljudstvo v vrhniški oko« lici v silen stiah in trepet. Orožnikom pa se je končno le posrečilo, iztakniti pet lopo« vov in jih prijeti, dočim je Matija Čuden pobegnil- Porota je obsodila takrat brata Skubica in Antona Čudna na 20 let in Iva« na Mazija, ki je medtem že umrl na 15 let težke ječe. Matija Čuden pa se je podal v Italijo, kjer sc je zadrževal v Vipavi. Tam je bil aretovan šele čez pet in pol leta ter izročen našim oblastem, da sc je zagovarjal tudi on danes pred poroto. Obdolženec je priznal samo rop pri Kav« čičevih r.a Planinci, dočim je druge odločno tajil in trdil, da se je nahajal vedno samo na straži. Ker so ga zagovarjale tudi priče, bivši njegovi tovariši pri roparskih pohodih so porotniki z večino glasov zanikali vsa vprašanja glede njegove krivde in je bil obtoženec popolnoma oproščen in takoj iz« puščen iz zapora. • Maribor, 21. septembra Tatvine in vlomi Porota se je danes pečala s samimi tatvi« nami in vlomi. Prva sta bila na vrsti 331etni Štefan Horvat in 291etni Štefan Vugrinc iz Prekmurja, ki sta bila obdolžena. da sta vlo mila v hišo Katarine Legcn v Gančanih in ukradla tamkaj za približno 12.000 Din bla« ga- Početkom meseca majnika se je po dalj« šem bivanju v Ameriki posestnica Katarina Legen iz Gančanov v Prekmurju vrnila i7. Amerike in prinesla s seboj prccej dolar« | jev. Ti so očividno mikali oba obtoženca, k? sta dne 17. junija, ko so bili vsi Legeno« j vi na polju pri delu, vlomila v njih hišo, s prebrskala vse omare, razmetala obleko po tleh in ukradla 11.500 Din v gotovini ter dve uri z verižicami. Oba obdolženca sta tajila tatvino in se izgovarjala drug na dru« gega. Horvat je zatrjeval, da je dotično po poldne rezal doma živi plot, Vogrinc pa je zatrjeval, da je prišel kritičnega dne slučaj« no k Legenovim, kjer je zalotil Horvata pri tatvini, ki mu je dal bankovec za tisoč Din, uro z verižico in še nekaj drugih predmetov da ga no bi izdal. Preiskava pa jc dognala, da je zagovor obeh neresničen in da sta sporazumno izvršila vlom. Eden jc stal med delom na straži, drugi pa je nemoteno kra* del v hiši. nakar sta si bratski razdelila plen. Po izreku porotnikov jc bil Štefan Horvat oproščen. Štefan Vogrinc pa obsojen radi tatvine na 3 leta težke ječe. • Druga razprava se je vršila proti Albina Abravšku, pristojnemu v Mislinjc pri Slo« venjgradcu, ki je v noči od 9. na 10. aprila 1921. vlomil v trgovino Karla Voršeta v G Os sposki ulici v Mariboru in napravil lastniku za preko 30.000 Din škode. Pri vlomu so bili udeleženi še trije drugi zlikovci, ki so dobili zasluženo plačilo že pri porotni ob« ravnavi dne 2. julija 1921, Abrovšku pa sc je takrat posrečilo pobegniti v Avstrijo in je prišel šele letos našim oblastem v roke. Pripeljali so ga namreč dne 31. julija od« gonskim potom iz Avstrije ter ga izročili policijskemu komisarijatu v Mariboru. Pri zaslišanju je Abrovšek dosledno vse tajil in zatrjeval, da se je vzdrževal že od leta 1900 nepretrgoma v Avstriji. Kasneje pa se je pričel izgovarjati, da je sicer sodeloval pri vlomu, h kateremu pa so ga baje za« peljali njegovi tovariši. Porotniki so ga spoznali krivega in je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. KINO IDEAL predvaja od danes naprej velik, moderen film, poln luksuza in pikants nosti (film nemške produkcije) »Grešnica" V glavnih vlogah Alf Bliitecher. Gertrud VVelcker in Olga Belajeff. Predstave popoldne: ob 3., A 5., 6., 'A 6. in 9. uri. VI i BGDETE VEROVALI da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro alf zlato) M4CJ »ključ« traja kakor štirje pari dragih} ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh prodajalnah. Excella; |e najboljši ln vendar najcenejši stroj u rcdblno in obit _ Nadomestni deli za vse stroje, J. GORK, LJUBLJANA pal>e« Ljabljiatfke ktedita« b«s*jr Domače vesti * Priprave za kraljevo kronanje. Po vesteh iz Beograda bo vlada v kratkem pričela s pripravami za kronanje kralja Aleksandra, ki se bo vršilo prihodnje leto. * Nov železniški osebni tarif. V zveri z novim blagovnim tarifom, ki stopi dne 1. oktobra v veljavo, bo prometno ministrstvo izdelalo v kratkem tudi nov osebni tarif za državne železnice, ki se bo prilagodil novemu blagovnemu tarifu. * Razmejitvena komisija na Cetinju. Na CetiTije so pretekli petek prispeli Slani mednarodne razmejitvene komisije za razmejitev naše države in Albanije. Komisija ie dovršila vsa tehnična dela ter bo sedaj na Cetinju sestavila svoje poročilo. * Izpremembe v vojaški službi. Upokojeni so bivši častniki avstro-ogrske vojske: artilerijski kapitan Edvard Levak, kapitain avstroogrske mornarice Miroslav Plohi in mornariški komisar drugega razreda Vladimir Kmet-Bergant. * Izpremembe v državni službi. Imenovani so: Melhijor Rismal za stalnega ravnatelja meščanske šole v Slovenski Bistrici Marija Tavčar za stalno strokovno učiteljico na moški meščanski šoli v Krškem; Adolf Grobming za učitelja glasbe in petja na državnem učiteljišču v Ljubljani; Vasilij Markovič za carinika pri glavni carinarnici v Mariboru; Sima Petrovič za revizorja pri carinarnici v Dravogradu in Gvozden Pantelič za arhivskega uradnika pri carinarnici v Tržiču. * Žandarmerljsk! komandi v Beogradu. Orožniški upokojenci nam pišejo: Orožniki, upokojeni po zakonu z dne 18. febr, 1922, že vedno zaman čakajo po uredbi ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1934. pripadajoče jim draginjske doklade. Obračajo se zato na žandarmerijsko komando v Beogradu vljudno s sledečim vprašanjem: Kdaj namerava rešiti to za prizadete tako perečo zadevo in kaj je vzrok, da stvar še vedno ni urejena? Društvo upoMojemih orožnikov v Ljubljani je poslalo v tej stvari že več prošenj na razna merodajna mesta in tudi na pisarno Njeg. Veličanstva Kakor se doznava je dejanski že urejena in oddana komandi žandarmerije v svrho izpla čila, ki pa se še vedno zavlačuje. Zakai? Ah smatra žandaT>merijska komanda, da so orožniki, upokojeni po navedenem zakonu, manj zaslužni, kakor oni, ki so bili upokojeni po bivš:m avstrijskem zakonu, katerim se po uredbi z dne 8. oktobra 1924. izplačujejo draginjske doklade že od 1. oktobra 1S24. Da so imenovani upokojenci v skrajno težavnem položaju, ni treba še posebej pov-darjati. O tem so pisali mnogo že listi, omeniti je le še to, da se samo tem upokojencem za otroke, ki so dovršili 16 let. čeprav obiskujejo srednje ali višje šale, r.e i-r.laSujejo nobene draginjske doklade. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla včeraj gospa Julija A n d r e j k a, soproga podpolkovnika v pokoju s. Jerneja Andrejka ter mati vladnega svetnika dr. Rudolfa Andrejke in podpolkovnika Viktorja Andrej-ke. Pokojnica ki je živela le svoji rodbini, je uživala v vseh krogih, ki so poznali njeno dobrosrčnost, največje spoštovanje in simpatijo. Truplo se bo blagoslovilo danes, ob 8. dop. pred hišo žalosti na Miklošičevi cesti št. 16, nakar se prepelje v rodbinsko grobnico na Rove k večnemu počitku. — Po kratki mučni bolezni je umrl v petek zvečer g. Alsonz J a g eiim a n, šote>r pri g. Steletu. Zapustil je vdovo in tri nepreskrbljene otroke. — Dne 19. t. m. je umrl v splošni bolnici v Ljubljani g. Nikolaj; M a-z u r a n, davčni upravitelj v pokoju. Pokojnik je služboval v Krškem, Škofjiloki in Trebnjem in celih 16 let kot davčni upravitelj na Brdu. Več let ie bil občinski svetovalec na Prevojih, načelnik cestnega odbora in predsednik tamkajšnje mlekarske zadruge. G. Mazuran je bil zavedeti napred-njak in je užival splošen ugled. — V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl v nedeljo v starosti 42 let, g. Maks Dovžan, železniški strojevodja. Pogreb bo danes, ob 4. popol-de iz Rožne doline V/34 na pokopališče na Viču. — V Rogatcu je preminul v soboto g. Emeriik Supanc, trgovec. Njegovo truplo so položili včeraj k večnemu počitku. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika za zdrav-stevn; okoliš Got. Radgona. Ker v Gornji Radgoni ni sistemizirano mesto okrož. zdrav nika in ker sedanji zdravnik kot tuj državljan nima pravice izvrševati prakse in se izseli, se našim zdravnikom nudi ugodna prili-na za naselitev. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v »Uradem listu«. * Rezervni oficirji iz Slovenije, ki na svoječasno prošnjo še niso bili sprejeti v jugoslovensko vojsko, se opozarjajo, da morejo na podlagi pravil rn po sklepu izrednega zbora z dne 15. septembra postati rednj člani »Udruženja rezervnih oficrra i ratnika«, ako izpolnijo v čl. 11. pravil za vsakega rednega člana predpisane pogoje. Kdor hoče postati član, naj to iavi po dopisnici pododboru v Ljubljani, n^kar bo prejel pristopne tiskovine. Podpisani pododbor si je nadel nalogo, da bo za take redne člane pri vseh merodajnili činiteljih deloval na to, da se skoro sprejmejo v jugoslovensko vojsko. »Udruženje rezervnih oficira i ratnika« — pododbor Ljubljana, (poštni predal). * Poučen tečaj za zadružne funkcljonarje v Mariboru. Poučni tečaj za zadružne funk-cijonatie v Mariboru se bo vršil 27., 38. in 29. septembra. Predavanja se začno vsakokrat točno ob 8. zjutraj v mali dvorani Na-rodneg doma. Zadruge in gremiii, ki so se prijavili. so dobffi posebno obvestilo. Predavalo se bo: V nedeljo o ustroju obrtnih zadrug tn trgovskih greruijev, sadmžnih zvez in zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (2 tiri); o poslovanju obrtnih zadrug ta trgovskih gremijev (4 ure) o obrtnem strokovnem šolstvu ta ustroju Tehniške srednje šole v Ljubljani (l ura). V pondeljek: O važnejših določbah obrtnega reda (2 uri); samo za funkciionarje obrtnih zadrug: o vajenstvu, pomagalskih in mojsterskih preizkušnjah (1 uro) ter o ustanovah za pospeševanje obrta, obrtnih razstavah tn obrtniških kreditih (1 uro); samo za funkcijonarje gremijev pa: o ustroju gre-mijakie pisarne; dalje o važnejših določbah fz delavske zakonodaje (2 uri). V torek: O davčnih in taksnih predpisih ter o carini in prometu. Razni obrazci o poslovanju zadrug in gremijev in o davčnih stvareh bodo udeležencem na razpolago. Z * Cercle francais Ptul ima svoj redni občili zbor v soboto 26. septembra, ob 7. zvečer oziroma uro pozneje v slučaju nesklepčnosti. Občni zboT se bo vršil v dvorani Narodnega doma. Pri slučajnostih tudi licitacija .razkošno "oretnljenega ilustriranega tednika »Le Monde Illustrč. K obilni udeležbi vabi — Odbor. + Stanarina za državne uslužbenke. Z odlokom finančnega ministrstva se priznava popolna stanarina vsem omoženim državnim uslužbenkam in umirovlejnkam, katerih možje pripada;o svobodnim profe-sijam, ali pa so uslužbeni kot kontraktualni nameščenci ali dnevničarji. * Zveza slovanskih turistovskih društev. Slovensko planinsko društvo nam dostavlja nastopni komunike: Na predlog Kluba češkoslovaških turistov in poljskega Tovarzi-stwa Tatrzanskega so se sestal? delegati slovanskih turistovskih društev v dneh 12. do 14. t. m. v Tatrah (Starem Smokovou in Zakopanem), zastopajoči: »Bulgarsko Turistovsko Družestvo« Bolgarijo, »Klub češkoslovaških turistov v Pragi Češkoslovaško, »Slovensko planinsko društvo« v Ljubljani Jugoslavijo in »Poljsko Towarzi-stvo Tatrzanskega« iz Krakova Poljsko. Sklenila so soglasno da se ustanovi Zveza slovanskih turistovskih društev, ki bi delovala na kulturnem zbližaniu slovanskih narodov z medsebojnim podpiranjem planinstva, zaščite gorske prirode in narodopisne vrednosti. Zveza izbere odbor, čegar sedež je določen v letu 1926. v Češkoslovaški, 1. 1927. v Poljski 1. 1928. v Jugoslaviji in 1. 1929. v Bolgariji. * Koča na Urški tori. Vsled neugodnega vremena in ponehajočega obiska bo 'Turi sto vski dom« na Učki gori od 1. do 18. oktobra otvorjen in oskrbovan samo ob sobotah ln nedeljah. Dne 18. oktobra se koča definitivno zatvorl za to sezono. * Cvetje v jeseni. Gospod Vinko Medved nam poroča, da je našel v svojem sa-donosniku v Pišecah cvetočo hruško Poslal nam je v dokaz tudi nekaj cvetov. — Na vrtn z. Franca Olivatija v Rečici pri Bledu je jablan, ki ima sadove in še cvete. Na eni strani torej zori, na drugi pa cvete. Prrroda ima v resnici svoje nerazumljive muhe. * Avtomobilska zveza Maribor-PtnJ. Avtomobilski promet v Mariboru in okolici je postal letos precej živahen. Aktivirane so bile stalne zveze s Št. Lenartom. Ljutomerom, z Rogaško Slatino. V kratkem se otvori tudi stalna avtomobllna zveza s Ptujem. Pristojno ministrstvo je pravila avtomobilske družbe že odobrilo. Brezdvomno bo nova avtomobilska zveza znatno pospešila gosnodarsko življenje v obeh mestih. * Podporno društvo slepih nam javlja: Pričeli smo razpošiljati podpornim članom položnice. Prosimo jih, naj nam ohranijo svojo dosedanjo naklonjenost še v naprej in poravnajo zaostalo članarino. Zavedajo naj se. da pomagajo s svo;im plemenitim delom najbednejšim med bednimi. * Lov občine Homec se bo oddal na dražbi pri srezkem poglavarstvu v Kamniku v petek, dne 25. septembra ob 10. dop. Lovišče je ob Kamniški progi in je bogato zlasti na zajcih. Vsi prijatelji lova so vabljeni, da se udeleže dražbe. * Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 23. oktobra 1925. II. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe lesenega mostu črez Savo pri Bohinjski Bistrici v tiru deželne ceste I- vrste Bled-Bohinj-ska Bistrica. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Uradnem listu« * Zahvala. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je XXXVI. velika skupščina v Brežicah tako sijajno izvršila. * Zahvala. Vsem tovarišem mojega moža Alfonza Jagemana se tem potom najtopleje zahvaljujem za njih sočutje ob priliki njegove smrti. Prisrčno se zahvaljujem gospodoma Janku Kopaču in Novaku, ki sta med svoiiml kolegi nabrala lepo denarno podporo in mi jo Izročila. Vsem darovalcem prisrčna hvala. — Vdova Josipina Jageman z otroci. ,Grešnica' od danes naprej v kinu «Ideal» Dvonadstropna Trgovska HISA na Marijinem trgu 2 se ugodno proda. Problem večne mladosti sicer še ni rešen, zato je pa najdena mož* nost, ohraniti polt mlado in sve." pozne starosti. Svetovna krasotica AUciina Patti, je dobro vedela, da je treba iskati uničeval« ce lepote v luknjicah in gubah kože in da se te nečistosti ne dajo odstraniti z vodo ali milom. Iznašla je zato neke vrste mleko s katerim je vzdržala svojo polt do pozne starosti. Ta mlečna emulzija se še dandanes izdeluje v Parizu pod imenom Visagine Ade lina Patti. Steklenica 30 Din v vseh lekar. nah, drogerijah in parfumerijah. — Glavo* zaloga Zagreb, Gajeva ul. 8. Trgovec z dekleti pride iz St. Silosa v Ljubljano! Dekleta pazite! * Opozorilo. S tem opozarjam svoje cenjene naročnike in občinstvo sploh, da gosp. A. Stadler ni več pri meni in nima pravice za mojo tvrdko nabirati naročila ali prevzemati denar. Opozarjam še, da zavaja stranke s tem, da moje tvrdke ne imenuje s polnim imenom. — Ljubljana, 21. septembra 1925. — Anton Šimenc, industrija šče-tarskih izdelkov, Ljubljana, Gosposka ulica štev. 10. 1860 * Najdeno. Na poti iz češke koče na Kočno se je meseca avgusta našla na Krem-žarjevi stezi pelerina z dvema kapucama. Dobi se pri Osrednjem odboru SPD, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. Na Konju se je našel pri tam se nahajajoči skrin;ici žepni barometer. Dobi se pri SPD v Ljubljani. V Cojzovi koči na Kokrškem sedlu se je našla srebrna ura. Dobi se pri dr. Ivu Mazeku v Litiji. * Naliv uničil 300 vagonov sladkorja. V Baranji so letos nevihte opetovano povzročile veliko škodo. Ogromno škodo je napra-pravll tudi zadnji ciklon, zlasti na državnem posestvu Belje. Z velikega skladišča sladkorja je ciklon odnesel streho in tako .'e naliv uničil nad 300 vagonov sladkorja. Škoda znaša nad 30 milijonov dinarjev. * Jugoslovenl v BraziHjl. Braziljanski konzul v Beogradu Jacques Janathan, ie po svojem povratku iz Brazilije v soboto posetil pomočnika našega ministra za socijalno politiko ter ga izčrpno informiral o razmerah, v katerih žive v Braziliji jugoslovenski priseljeniki, katerih je tamkaj pri-blfžno 60.000 * Naši v Ameriki. V Frontenacu v državi Kansas so našli dne 5. avgusta na njegovem domu rojaka Josipa Goršeta mrtvega. Imel je prestreljeno glavo. Poleg njega je ležal revolver. Življenje si je končal zaradi domačih prepirov. Njegova žena je že prej vložila prošnjo za ločitev zakona. — V Pueblu je bila dne 23. avgusta otvor-jena nova slovenska šola. Novo poslopje je prav čedno in odgovarja vsem higijenič-nim zahtevam. V Clevelandu je umrla bolniška strežnica Josipina Rošlin, rodom iz Travnika pri aškem potoku. V Ameriki je živela 12 let. Istotam sta umrla tudi Ivan Budan iz Žužemberka v starosti 53 let ter Pavlina Rirpnik. rojena Kranjc, ki zapušča tri sinove in dve hčeri. Rodom je bila iz Cerknice. V Ameriki je bila 20 let. V Pitts-burgu je preminul rojak Anton Renko v starosti 33 let. Zadela ga je kap. Nekaj tednov poprej mu je umrla žena. * Razbojniki v Bosenski Krajini. V Bo-senski Krajini, zlasti v okolici Petrovca, se je v zadnjem času pojavila razbojniška tolpa, ki preži na potnike, ki jih oropa do golega. Prošli teden je oropala neko dalmatinsko družbo za 30.000 Din v gotovini, vzela pa je tudi vso prtljago in obleko. Orožniki zasledujejo roparje. * Najdeno moško okostje. Iz Kamnika nam poročajo: V gozdu Gaberska peč, ob planinski stezi, ki vodi iz Kamniške Bistrice na Veliko planino, so pasanti našli te dni okostje neznanega moškega, ki se je tamkai na'brže obesil ali pa ustrelil. Truplo je popolnoma strohnelo, preostale so le gole kosti, obutev in deloma tudi obleka. Sodeč po skeletu, zlasti po zobeh, je bil samomorilec približno 30 let star, srednje velikosti. SamomoT je bil izvršen najbrže pred kakimi 8 meseci. Čepica pokojnika je športna istotako sivokariran suknjič, telovnik temen hlače jahalne: gamaše so črnousnjate z zaponko. V žepu je ime! majhen koledarček in okroglo ©gledalce. Listnica je prazna. Eventualni podatki naj se pošljejo orožniški postaji v Kamniku. * Samomor mlade gospe. V Metkoviču je v soboto soproga geometra Koščine iz Splita popila močno dozo lizola, potem pa s! prerezala žile na levi roki. Umrla ie kmalu nato. Vzrok obupnega čina ni znan, domneva pa se, da je mlada gospa na ta način iskala rešitve iz težke živčne bolezni. * Smrt pod vlakom. Pišejo nam: Pod vlak št. 812. ki voz! iz Maribora v Koto-ribo, se ie vrgel v soboto pri postaji Kra-lievec-Prelog 36 letni Josip Držanič iz Strelca pri Mali Subotici v Medmuriu. Izvršil je svoje dejanje očividno v samomorilnem namenu, ker je hodil delj časa pred odhodom vlaka po železniški progi. Držanič je bil dvaiset let v Ameriki in si je tam nakopal bož;ast. Zapušča ženo ln štiri nepreskrbljene otroke. Vlak ga .ie razmesaril in )e bil takoi mrtev. Pravi vzrok samomora še ni znan. Iz Ljubljane u— Njegoševa proslava se je včeraj vršila po vseh ljubljanskih srednjih šolah. Učenci so se zbrali deloma v telovadnicah deloma v razredih, proiesorji so rim razložili pomen sedanjih svečanosti v Črni gori in orisali življenje in delo Petra Njegoša. Po tj?kod so bile na sporedu tudi recitacije iz »(Gorskega vijenca.« u— V deževnih jesenskih in dolgih zimskih večerih naše mamice dostikrat ne vedo kam z otroki. Nadležni in sitni so, naveličani igrač, matere na večer zopet utrujene od vsakdanjega dela, zato mani potrpežljive. Pomagajmo si! Društvo «Atena» ima specijalni telovadni tečaj za dečke in deklice od 4. do 12. leta v licejski telovadnici, kjer se naša deca koristno zaposluje in raz-vedruje. Gojila se bo telovadba predvsem po švedski metodi in upoštevala tudi dihalna gimnastika. Kakor je redna telovadba potrebna za otroke že v najnežnejši dobi, tako je tudi priporočljiva za dame, ker sc le potom telovadbe gibljejo enakomerno vsi človeški organi in si jih s tem ohranimo zdrave in prožne. Telovadba le najcenejše, a najzanesljivejše zdravilo zoper odebele-lost, bolezni v spodnjem telesu in prebavilih', krvni pritisk proti glavi, pljučam in drugim organom, zoper naduho, razne telesne hibe, živčne bolezni itd., dela hojo elastič- no, ohranjuje mladost, svežost in zdravje. Vpisovanje v oba tečaja se vrši v licejski telovadnici dne 24., 25. in 26. t. m. od 5. do 7. ure popoldne. — Društvo »Atena». u— Salonski orkester »Sloge« je koncer-tiral v soboto zvečer v Kolodvorski restavraciji, kamor je renome »Sloge* privabil lepo število poslušalcev. Dasi je salonski orkester le še nedavno sestavljen, je vendar s svojimi izvajanji dosegel splošno priznanje u— Na obrtno-nadaljevalni šoli za stavbne obrti v Ljubljani se začne šol. leto 1925 /26 dne 1. oktobra t. 1. Vpisovanje učencev se vrši dne 27. septembra od 9,—12. ure na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubl'ani »Na Grabnu«. (Šolska soba na desno v pritličju). Novinci naj prineso s seboj »Odpust-nico« in »Učno pogodbo«; oni pa, kj so že hodili v to šolo, naj prineso s seboj »Izkaz« izza šol. leta 1924-25. V interesu učencev in gg. mojstrov je, da se vpišejo zgoraj imenovanega dne vsi učenci; zakai le tako bo mogoče pričeti z rednim poukom žc 4. okt. V šol. letu 1925-26. se bo vršil pouk ob nedeljah v času od 8. do 12. ure ob pondeljkili in torkih Pa v času od 2. do 6. ure. — Voditelj. u— Tombola Sokola I. bo obsegala naslednje glavne dobitke: 1.) Nevestina oprema. 2.) Stenska ura. 3.) Kuhinjska posoda. 4.) Kolo. 5.) Voziček, naložen z špecerijskim blagom. 6.) Blago za moško obleko. 7.) Blago za žensko obleko 8.) Vreča moke. 9.) Usnjene hlače — Tombolske karte se dobivajo po 2 Din po vseh trafikah. Segajte pridno po njih! Tombola se vrši nepreklicno dne 4. oktobra na Kongresnem trgu. u— Zadruga čevljarjev v Ljubljani vabi vse člane na sestanek, ki se vTši v četrtek dne 2-4. septembra, točno ob 7. uri zvečer v restavraciji g. Mraka, Rimska cesta s sledečim dnevnim redom: Razgovor o obrtno-nadaljevalni šoli in o vajeniški preizkušnji, obnovitev mojstrskega cenika in raznoterosti. — Načelstvo. 1862 u— Najnovejše bluze, otroške in damske obleke, priporoča Krištefič-Bučar. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Julija pi. Andrejka, žena umirovljenega podpolkovnika, 86 let. — Olga Šiško, usniarje-va novorojenka, pol ure. — Marija Urba-nja, posestnikova žena, 45 let. — Ludvik Virant, mizarjev novorojenček, 3 dni. — Anton Sirk, mestni delavec, 63 let. — Helena Oblak, šivilja, 42 let. — Alfonz Jageman, šofer, 33 let. — Nikolaj Mazuran, davčni upravitelj v pok., 74 let. u— Truplo utopljenke. Obratovodja V. Lippa je našel v nedeljo ob 10. uri zvečer na rakah fužinske elektrarne, na levem bregu, utopljenca ženskega spola. Utopljenka je okoli 30 let stara in njena identiteta še ni ugotovljena. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 prestopek kaljenja nočnega mirti, 1 prestopek razgrajanja, 1 pretep, 1 telesna poškodba, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 2 prestopka cestnega policijskega reda in 1 prestopek obrtnega reda. u— Nočna ptička. Radi tajne prostitucije je bila aretirana v nedeljo ponoči v Tivolskem drevoredu Frančiška Baide, doma nekje z Dolenjskega. u— Tatvina otroškega kolesa. Tatovi postajajo že tako predrzni, da prihajajo tudi podnevi na dvorišče hiš v mestu in ukradejo vse, kar jim pride pod roko. V nedeljo se je priklatil neki dolgoprstnež na dvorišče hiše št. 27 na Medvedovi cesti in odnesel otroško kolo sinčku uradnika Petra Brc-liha. Iz Maribora a— Pouk v češčlni. Češko - Jugoslovenska liga priredi za ljubitelje in prijatelje češkega naroda pouk v češkem jeziku. Tečaj prične začetkom oktobra. Oni, ki se hočejo ves čas redno udeleževati pouka, naj se javijo do 25. septembra v trgovini gosp. Bureša, Vetrinjska ulica 26. Poučevala bo Čehinja gdč. Švecovš. ki poučuje tudi na mariborski in varaždinski češki šoli. Honorar bo tako nizek, da bn omogočen ob sk vsakomur. Natančni pričetek bo Javljen kon cem tega meseca. a— Pričetek pouka čeških otrok. Češkoslovaška kolonija je tudi letos slovesno proslavila otvoritev pouka na češki šoli, ki naj goji zvezo čeških otrok s češko domovino. V dekliški šoli v Cankarjevi ulici se ie v nedeljo dopoldne na povabilo predsednika g. Bureša zbrala mariborska češka koloni-)a v lepem številu. Navzočih ie bilo zlasti mnogo čeških otrok Slavnost je otvoril s primernim nagovorom g. Bureš, nak.-r je stopila z otroci v stik učiteljica gdč. Šve-cova. Gdč. učiteljico sta nato pozdravila in H želela obilo uspeha pri nlenem požrtvovalnem delu ravnateljica ga. Stupica in dr. Vinko Rapotec, predsednik Tugoslov.-češ'\o-slovaške li^e. Ga. ravnateljica je obljubi gdč. učiteljici vso pomoč za uspešno vodstvo češkega pouka Otroci so izpolnili proslavo s prisrčnimi deklamaciiatni prtrijotič-ne vsebine, v katerih so izražali ljubezen in udanost tudi napram svoji novi domovini Jugoslaviji. Nastopi otrok so n irr.-iii najlepši vtis. Iz Celja e— Sestanek članov SDS za Ct !' i llco bo v četrtek dne 24. septembra < i> 8. uri zvečer v Neradovi gostilni v Gaberiu. e_ Njegoševa proslava. Včeraj sc je vršila tudi na celjski realni gimnaziji Njegoševa proslava. Za to je bila določena posebna ur3. G. prof. Raič ie predaval v srbo-hrvatskem jeziku o kulturnem, narodnem in političnem pomenu slavljenčevem. e_ Celjsko pevsko društvo vabi svoje članstvo na izredni občni zbor, ki se bo vršil v pondeljek dne 28. septembra v mali dvorani Narodnega dama ob 8. uri zvečer. Ker ie ta občni zbor največje va/nosti za nadaljni obstoj in razvoj društva. Je polno-številna udc'ežba častna dolžnost vsakega člana. — Odbor. e— Cercle francais bo ime! v četrtek dne 24. septembra v krožkovih prostorih v Narodnem domu svoj rodni občni zbor. Na dnevnem redu so poročilo starega odbora, Prevzemajo se vsa preoblikovanja in popravili po najnižji ceni v MODNEM SA L C IV U Z. MAKNIČ - G0RJANC Kopitarjeva ulica 1. Zaloga vseh vrst najmodernejših klobukov po konkurenčnih cenah. volitve novega odbora in slučajnosti. Odbor prosi, da bi se člani vsi odzvaii in prišli i; zborovanju, ker se more društvo na novo poživit; samo, ako se dvigne in okrepi zanimanje. Novi člani se vedno sprejetnajo. javijo se naj ali pismeno ali pa naj podaj prijavo ustno cb četrtkih ob 6. popoldne. c— Knjižnica francoskega krožka je res dobro založena. Ima mnogo knjig z zanimivo vsebino, tako da dobi vsakdo kaj po svoji želji in okusu. Sezite po knjigah! e— Tihotapska zadeva. V soboto popoi-dne je v osebnem vlaku podinspektor celjske finančne kontrole g. Muc s svojimi organi pri reviziji zaplenil dvema železničarjema pet kilogramov saharina. e— Francoski učni tečaji krožka se otvo-rijo v oktobru. Pouk se bo vršil v dveh ali ceio treh razredih, če sc bo javilo dovolj interesentov. Dva tečaja bosta na vs-k način. Natančnejše podrobnosti določi obč. zbor. Iz Trbovelj t— Znižanja cen avto--voženj. Kakor do» znavamo, sc bodo ccnc avto voženj od Tp bovelj do kolodvora s 1. oktobrom izdatno znižale. Vsekakor bodo imeli lastniki od tc> ga dobiček, ker sc bo vozilo več ljudi in nc kodo dirjali avtomobili prazni gori in dol: Policijska oblast je izdala proti šoferjem strog ukaz zoper prehitro vožnjo. Vozili so s 30 — 40 km, sedaj jo pa ne smejo udariti čez 15. Kazen bo cd 100 — 1000 Din. t— Razvescijii'o stavbno gibanje. V 7 a (J n.icm času zaznamujemo živahno stavbno gibanje. Tolcg tistih hiš, katerih gradnje smo že omenili v «-Jutru», jc omeniti hišo c Omerza v Trbovljah. Prednji koncc stare hiše je precej pomaknjen n^izaj, da bo pri šla glavna cesta bolj do svoje veljave. Sc bolj pridno pa zidajo na Vodah in v Retju. Poleg dodelane hiše g. Prelogarja bosta v kratkem zrastli kar dve novi stavbi, ki ju zidata g. Ignac Sitar, uradnik bolniške bla-. gajne, in g. Golob, mesarski mojster. Niže deli pa si namerava postaviti lastno hišo trgovino g. Josip Mahkovec, ki je kupil vrt od g. Dreota poleg rudniške hjše. Dopisi SV. KATARINA NAD TRŽIČEM. Šob. bomo zidali, šolo! Pa so jo zopet pogruir.. očka župan s svojimi dolinskimi pomagači. So rekli, da je šola potrebna. Da, potrebna! Toda kje naj bo? Strašno je skrbelo župana, pa ne kje naj bo, ampak kje naj ne bo. Pa so zopet predlagali, da naj na Slapu nt bo, za Krvinom tudi ne in tam, kjer dela sedaj tuj(!) gospod apnenico, tam še manj. No, pa za Lomljane Je bolj prav, če je v Lomu. Seveda, gospod župan so potrdili, naj bo šola v Lomu in sicer za občinsko ubožnico nekje, kjer ni ne solnca ne svetlobe. In sedaj bo šola v Lomu — čujte in strmite — tudi za dolinske otroke. Sai nimamo zoper Lomljane ničesar, smilijo se nam samo dolinski otroci, ki bodo tolkli tako daleč in po taki poti. Kdo bo pozimi hodil z njimi, ko jih bo strah, kdo iim .delal pot v snegu, kdo jih bo varoval, da se ne bodo pobili v prepadih nad Čadolami?? Gospod župan gotovo nc! Kaj ne bi mogla šola stati kje nad Slapom? Lpm=ki otroci b po novi cesti že napravili par korakov več. ker jim ne bi bilo treba plezati po strmih potili kot dolinskim Pa še nekaj svetujemo! Ko boste šolo zidali, zidajte majhno, nizko in če le mogoče s prav majhnimi okni in izkazali se boste kot izvrsten pedagog. Ljudje božji, vi pa še volite takega župana! KOSTANJEVICA. Dne 16. septembra so imela tukajšnja kulturna društva zborovanje, na katerem so sklenila postaviti društveni dom na vogalu Kerinčkove in Tičar-jevc ulice, kjer je že prostor kupljen. Idejo je dalo nestrankarsko pevsko društvo , mladinska igra v treh dejanjih s petjem in spremijevanjem glaso-virja. 3.) - Vino in voda . spcvoigra. K obilni udeležbi vabi upraviteljstvo. [jenja in. sveta Morilec Lusitanije Te dni je- napravila žalosten konec vojna ladja, o kateri je pred par leti govoril ves svet. To je nemški podmornik št. 20, ki je dne 7. maja 1915 torpediral na južni obali Irske veliki angleški brzi parnik «Lusitanijo». Ta parnik ie imel na krovu več tisoč potnikov, od katerih je velik del utonil. Na ladji je bila tudi večja množina zlata, ki se je s parni-kom vred potopilo. Zadnje čase so za čeli to zlato v palicah dvigati s potapljači in so ga že precej spravili na dan. Nemški podvodnik ie dne 5. novembra 1916 nasedel ob goli, nevarni zapadni obali Jntlandije. V megli je prišel preblizu suhi zemlji in obtičal na nasipini. Moštvo se ie še pravočasno rešilo. Skušali so ga sicer uničiti s torpedom, ven dar se je poskus izjalovil. Šele po sklepu miru ic svet izvedel, kakšno ulogo je imel «U 20» v vojni. Podvodnica, dolga 60 do 70 metrov, je ležala na periskopnem stolpu popolnoma pod vodo in je pomenjala stalno nevarnost za plovbo, posebno za ribiče. Tekom let je prebivalstvo pobralo iz razbitine, kar je bilo količkaj vredno. Polagoma se je vsa notranjost napolnila s peskom, tako da ie bila železna ladja le še nevarnejša. Zato so sklenili, da podvodnik popolnoma uničijo. To se ie zgodilo nekako pred enim mesecem. 25. avgusta. Z življensko nevarnostjo so položili danski potapliači pod podvodnik devet min, od katerih je bila vsaka napolnjena s 70 kilogrami najmočnejšega raz-streljiva. Razen *tega se jo vedelo, da se nahaja v razbitini še kakih 200 do 300 ostrili granat in tudi nekaj torpedov. ki v morski vodi gotovo še niso trpeli. Daleč zunaj na produ so skopali globok jarek, iz katerega so napeljali električne žice do min pod vodo. Iz okolice ie prišlo na stotine ljudi, da bi videli, dobro zavarovani v jarku, kako bo končala ena najnevarnejših vojnih ladij za svetovne vojne. Na določeno znamenje je pritisnil poveljnik saperjev na gumb. Dva velikanska. nad 100 metrov visoka vodna stebra sta bliskoma brizgnila ob strašnem poku v zrak. Potem je zaprla razgled na morje velikanska črna stena dima prahu in peska, pomešanega z drobci železa. Takoj nato je začelo treskati daleč naokrog, kakih 400 metnov proč od «U 20.», polno maniših in večjih železnih drobcev, ki jih je pognala moč razstreliva visoko v zrak. Okrog pod-mornika je bilo nekaj sekund morje podobno peklenskemu žrelu. Kmalu se je voda pomirila in za vedno zagrnila pod seboj ladjo, pred katero je pred 10 leti trepetala marsikatera zavezniška ladja. Grozni pogreb nekdanjega strahu morja okrog Anglije je bil pri kraiu. Aretacija vlomilcev v Senti Zadnjič smo omenili, da so vdrli doslej neznani zlikovci v samostan v Svetli na Niž.ieavstrijskem in vlomili v zakladnico, kjer so spravljena velika bogastva in redke umetnine, Zlikovci so odnesli razno dragoceno cerkveno posodo, oblačila in druge cerkvene predmete. med njimi mnogo dragocenih umetnin. Odnesli so tudi dve monštran-ci, od katerih tehta večja okrog sedem kilogramov. To monštranco so morali roparji zlomiti na več delov, da bi jo lažje odnesli. Obe monštranci sta bili dobesedno posuti z žlahtnimi kamni. Vsaka je imela nad tisoč najrazličnejših draguljev, briljantov, rubinov, smaragdov, safirjev in biserov. Večja mon-štranca je stala takrat, ko je bila napravljena. v 17. stoletju, nad sedem tisoč goldinarjev. Koliko je monštranca danes vredna, si lahko vsakdo sam izračuni. Policija ie že dva tedna pridno iskala vlomilce, pa jih doslej ni mogla iz-takniti. Te dni je prav slučajno dobila v roke voditelja roparske tolpe, ki si je sam zavil vrat. Dunajska policija je prijela nekaj temnih elementov, ki so osumljeni, da imajo opravka z vlomom, ki se je izvršil dne 7. avgusta v vili gospe Lemberger-jeve pri Dunaju. Glede ene za vso deželo, in «gvardijo» 164 mož kot »m a 1 i s u d» ter kot izvršilni organ naredb in razsodb. Junija 1833. je Petar II. odpotoval v Petrograd k carju Nikolaju, ki ga je dal posvetiti za vladika ter ga je priznal kot vladarja. ki ga poslei ščitita ruski car in ruska vlada. Petar II. je ruski dvor in rusko inteligenco s svojim lepim nastopanjem naravnost očaral. Tako se je vrnil domov kot prvi v Rusiji priznani jugosiovenski vladar. Na Cetinju je nato ustanovil prvo črnogorsko osnovno šo-I o ter je odprl tudi prvi k o n v i k t za učence: I. 1834. .ie osnoval tiskarno in izdal svoi prvi pesniški plod »Puščavnik cetiniski«. Istega leta je (baje na poziv v snu) odprl grob Petra I. in našel truplo še popolnoma celo. Zato ga je pnoglasil za »svetnika*. Leta 1836. ie potoval drugič v Petrograd in dosegel primemo rusko državno podporo. S to podporo ie začel graditi ceste, skladišča za žito. mline za smodnik, še eno šolo, zgradil je zase in za senat večjo hišo, povečal jc plače senatorjem in uredil svoje odnose napram Avstriji. Leta 1844. je vladika prejel naslov mitropolita. Leta 1S47. je bil na Dunaju; ko se je vrnil, pa je doživel upor nekaterih rojakov, ki jih je bil podkupil Osman paša in nahujskal skadarski paša Skopljak. Toda Petar II. je udušil upor in vzpostavil red. Leta 1848. je pozval javno s proglasom Bokelje in Dubrovčane. nai bodo z dušo in srcem vdani svoji narodnosti. Pa zvesti in poslušni banu Jelačiču. K^> je moral Jelačič z vojsko proti Madžarom. mu je Petar ponujal svojo pomoč. Ko se mu je Jelačič zahvalil, češ da pomoči nc potrebuje, jc vladika ponovil svojo ponudbo, dajajoč duška svojemu slovanskemu čustvovanju ter svojim na dam v slovansko bodočo svobodo. »Tebe je tajna usoda« — mu je pisal — »postavila na čelo južnih Slovanov!* Zal. da je Petar začel kmalu nato bolehati. Vedno močan in trden kot kremen, je nenadoma začel bliuvati krt. Iskal je ozdravljenja dvakrat v Italiji. A še bolan ni imel miru pred intrigami Omerja paše in Porte. Omer paša je skušal šiloma izvesti novačanie v Črni gori in nato podvreči deželo. Tudi to ie Petar onemogočil. A bolezen sc mu je poslabšala in 19. oktobra 1951 je izdihnil. Veliki vladika Petar P. II. Njegoš ie bil literarno jako plodovit: L. 1834. ie izdal dve zbirki pesmi: »Puščavnik ce-tinjski* in »Lek turške jarosti*. Manjših in večjih pesnitev ic kasneje napisal in izdal še mnogo, bodisi posebei. bodisi po novinah. Zbrane so izšle v «Narodni biblioteki* bratov Jovanovičev v Pan-čevu. Njegove pesmi so narodnega, ba-ladnega in verskega značaja. O bojih s Turki jc naoisal več oesnitev. a bavil se je v svojih verzih celo s filozofskimi in psihološkimi problemi. Pomagal je zbirati narodne pesmi Simu Milutinovi-ču. dalje narodne^ pregovore ter je pošiljal tudi Vuku Šr. Karadžidu narodno pesniško blago. Leta 1S45. je vladika sam izdal »Ogledalo Srpskos. zbirko narodnih pesmi o črnogorskih bojih, svo jih narodnih pesnitev in nekaj jih je vzel iz Vukove zbirke. Dalje je pisal basni. L. 1854. jc izdal «Svobodijado». 10 pesmi v osmercih (okoli 6000 stihov) o vojnah in borbah Črnogorcev za svobodo od vladike Danila do Petra I. L. 1845. je zapel religijozno pesnitev »Luča mikrokozma >. v kateri odgovarja zlasti na vprašanje: odkod in čemu je človek na zemlji? Ta pesnitev je najbolj subjektivna in izraža duševno in čustveno življenje poetovo najbolj intimno. L. 1846. ie dovršil »Gorski venec*, ki ga je posvetil »prahu očeta Srbije*, t. j. Karagiorgju. Pilil ga .ie z izredno vestnost io in tankočutnostjo. Koncept tega krasnega dela se je nahajal v dunajski dvorni knjižnici. Ta pesnitev, ki ji je za vsebino nekaka črnogorska »jer-nejska noč-> pnori poturčencem koncem 17. veka. je bila do nedavna najbolj razširjena srbska kniiga na jugu. Slovencem jo ie prevedel rajni profesor Rajko Pcrušek i:i je izšla v izdanjih Slovenske Matice z izvrstnim komentarjem. Po svoji zunanji obliki ie < Gorski venec» drama, ker se dejanje vrši pred našimi očmi in se ne pripoveduje. A osebe niso značaji, nego tipi. Zato delo ni resnična drama, dasi so jo igrali že na mnogih odrih v različnih priredbah s prav močnim uspehom. Leta 1847. je napisal «Ščepana Malo-ga» zopet v dramski obliki ter v 5 dejanjih. dasi mu je značaj epski. Delo je izšlo 1. 1850. v Trstu. Vsebina mu je pustolovščina laži - carja v Črni gori koncem 18. veka. Nato je izdal še dve več.ii junaški pesmi: »Kulu Djurišiča® in «Čardak Aleksiča*. Zadnjo pesnitev «Polazak Pompeja® je napisal bolan 4. marca 1851 par mesecev pred svojo smrtjo. Petar II. je genijalen samouk; učitelj mu je bil le Simo Milutinovič. s katerim je mnogo čital, še več pa poslušal črnogorski nanod. Ta Simo. sam li-terat. ga jc storil plamtečega Srba in Slovana: a Petar II. se ie učil tudi na ruskem slovstvu ter je neprestano čital ruske knjige in novine. Čital pa je tud? francoske in italijanske knjige ter v prevodih angleške poete (Byron). Vrlo dobro pa je zlasti poznal srbsko narodno poezijo, ki mu ie bila vzor lepote m večne cene. Da je postal eden najboljših pesnikov, se ima Srbija zahvaliti le njegovi prirojeni nadarjenosti in pesniški duši. Bil je po naravi bistrega, globokega uma. plemenitega srca ter v svojem vedenju izjemno ljubezniv in simpatičen mož. Vodno je sanjaril o bodočnosti Slovan-stva, o ujedinjenju južnih Slovanov In o osvoboienju zasužnjenih jugoslovenskih plemen. Zato mu je bila narodnost mnogo važnejša, nego vera. In zapel je: »Ne pita se. ko se kako krsti, no čija mu krvca grije dušu. čije l'ga jc mPjeko za-dojilo.® Torej nc vera. nego kri in mleko ustvarjata človeka. Bil je velik Ilir, velik Jugosloven — prorok današnje naše svobode. Njegovo ime in delo ostaneta zato nepozabna v zgodovini naši in slovanski. Grobnica vladike Rada na. Lovčenu ki pa so jo porušili Avstrijci. V avgustn 1916 je namreč vojni guverner v Cetinju odredil priprave za mogočen kres, ki nai bi gorel na Lovčenu na predvečer cesarjevega rojstnega dne. Radi tega je bilo treba porušiti grobnico vladike Rada: a pred porušenjem je posebna ekshumacijska »komisija®, obstoječa iz samih Nemcev in Madžarov, s pomočjo vojaštva surovo izgrebla kosti vladike Rada. Kosti so bile prenesene v samostan metropolije v Cetinju. kar pa ie bilo v grobnici količkai vrednostnega. so vojaki uplenili zase. Častnik Matkovič. ki ic videl surovo rav-nanie z zemeliskimi preostanki vladikc-Rade. je naslednji dan skrivaj našel še neka.i kosti v grobu, jih hranil kakor svetinjo in po prevratu dostavil cetinjski inetropoliii. Po osvoboditvi je naša vlada grob. nlco nanovo zgradila in včeraj so bile Njegoševe kosti vnovič prenešene v n»o. Tako se je izpolnila zadnja želia velikega vladike. ki je v svoji oporoki sam določil, nai gu pokopljejo na vrini I-ovčena. arstvo Izgledi dinarja in izvoza Na gospodarskem kongresu v Beogradu je imel zanimiv referat podpredsednik beograjske Trgovske zbornice dr. Milutin Stanojevič, ki je podal nre-gled o prošlem izvoznem letu, ki se je zaključilo 1. septembra t. 1. Na prejšnjem kongresu je izvajal dr. Stanojevič, se je cenil izvoz na 10.4 milijarde dinarjev. Vrednost dejansko izvoženega blaga znaša, kakor se more že danes ugotoviti, 9.7 milijarde Din, torej za 700 milijonov dinarjev manj. Ta manjši znesek pa je samo dozdeven, kajti izza septembra prošlega leta se je vrednost dinarja povečala za 38 odst. in je torej izvoz, preračunan v zlate dinarje, bil znatno večji, kakor se je glasila cenitev. Tudi uvoz se je povečal in bo letos najbrže večii kakor v prošlem letu. V letih 1920. do 1924. se je uvozilo blaga v vrednosti okroglo 30„561 milijonov dinarjev, dočim je iznašal v tem času izvoz okroglo 25..060.000.000 dinarjev. Uvoz je bil torej za 5.5 milijarde večji kakor izvoz, če bi skozi 5 in pol leta bil izvoz letno za eno mil^ar-do večji kakor uvoz — odštevši državne potrebe na devizah —, bi se moglo po poteku tega'časa pričakovati povišanje dinarjeve vrednosti na njegovo predvojno vrednost. To stanje bi nastopilo, če bi bilo govora samo o izvozu in uvozu. Ker se pa medtem časom morajo urediti tudi državni dolgovi, se bodo za njihovo vračanje potrebovale velike vsote v tujih devizah, kar bi eventuelno moglo katastrofalno vplivati na naše gospodarstvo. Zato je neobhodno potrebno, da mi izvoz pravočasno tudi nadalie krepimo. Izvoz že pokazuje napredek, toda še ni dosegel vseh mej možnosti. Vsestransko energično delo in največje štedenje s strani vlade sta v to svrho potrebni. V najnepovoljnejšem položaju se nahaja sedaj naša lesna industrija, ki je doslej od vseh gospodarskih panog največ izvažala. Zaradi tega se mora tej Industrijski panogi posvetiti največ pozornost in se morajo vzroki te krize resno proučiti. V prošlem letu je znašala vrednost lesnega izvoza 1944 milijonov dinarjev, dočim je < prvih šestih mesecih tega leta bil izvoz lesa za 200 milijonov dinarjev manjši kakor v odgovarjajočem času leta 1924. Rezultati žetve so letos ugodni, povprečno za 50 odst. boljši kakor lansko leto. Posledica tega je. da se pri nas ne pokazuje skoro nikako povpraševanje za izvoznim žitom. Dva drugače zelo močna izvozna meseca sta prešla in izvoz je bil minimalen. Ponoven nastop Rusiie kot izvoznika nam ne škoduje mnogo, kajti tudi v predvojnem času smo mogli kljub Rusiji razpečati naše žito. Stagnacija nima vzroka v tem. temveč v splošno ugodni žetvi cele Evrope. Kar se tiče važnega izvoznega predmeta suhih češpeli. upamo, da bomo mogli vse prodati, kajti v zadniih letih smo dobili stalne odjemalce, ki nam plačujejo enako ceno kakor za kalifornijske češplje. ker so naše eešplie slajše. __ Hmelj Žatec (ČSR). 19. septembra. Čvrsto. Cene 4350 — 4700 za 50 kg. Niirnberg, 21. septembra. 200 bal dovo-fenih, 100 prodanih. Miren promet. Neiz-premenjeno. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Bi poslovala zaradi pravoslavnega praznika. = Pridelek žita v Jugoslaviji. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je dobil od naše vlade obvestilo, po katerem se je letos pridelalo v naši kraljevini: pšenice 22,403.000, rži 2,140.000 stotov, ječmena 4,000.000 in ovsa 3,681.000 metrskih stotov. Višek napram lanskemu letu znaša: v pšenici za 42.5 odst, v rži za 52.5 odst., v Ječmenu za 36.6 odst. in v ovsu za 22 odst. = Vprašanje Brodarskega sindikata. Iz Beograda poročajo: Komisija, ki je imela urediti vprašanje Brodarskega sindikata, je te dni končala delo. Na zadnji seji je predsedoval prometni minister Ante Radojevič sam. Za ureditev tega vprašanja so obstojale* tri solucije: 1.) vodstvo rečnega bro-darstva v državni režiji, 2.) ustanovitev nove delniške družbe za izkoriščanje rečnega brodarstva ali pa 3.) izročitev celega voznega parka staremu Srbskemu brodarskemu društvu. Komisija je sklenila, da se bo eksploatacija celokupnega voznega parka, tako državnega kakor tudi onega, ki je pripadal Srbskemu brodarskemu društvu, izvrševala v državni režiji. Ta sklep komisije se bo izročil prometnemu ministru kot predlog, nakar bo ministrski svet sklenil de-finitrvno odločitev. = Revizija agrarne reforme v Vojvodini. Ie Beograda poročajo: Ker se je svoječasno dala zemlja tudi nepravim vojnim do-brovoljcem, se je v svrho revizije vzela lastninska pravica vsem dobrovoljcem. Revizija bo končana do 10. oktobra t. I., nakar se bo izvršila definltivna razdelitev zemlje samo onim vojnim dobrovoljcem, ki imajo pravico do tega. = c Jugo - Istok«. Izšla je 10. številka tega lista, ki izhaja vsakih 14 dni in prinaša protokola«e, spremembe tvrdk, likvidacije, izbrisane tvrdke, poraivoave in konkurse. List izhaja v Zagrebu. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponndbe za dobavo svinca v kladah, do 39. t. m. po- nndbe za dobavo mehkih desk, za dobavo 1000 komadov zavornjakov. za dobavo letev ter za dobavo bitirmena (v sodih). Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenjn te direkcije. Dne 6. oktobra se bo vršila pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertalna licitacija za dobavo 300 tisoč komadov jutastih vreč. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Cenovnik za prodajo smodnika kamnl-vezu blaga je objavljen v zadnjem «Urad-nem listu« št. 8S. = Pred podržavljenjem Južne železnice v Madžarski Iz Budimpešte poročajo: Madžarska vlada se peča z načrtom podržavljena Južne železnice. V trgovinskem ministrstvu se vrše že zadevne priprave. Ako bi podržavljeni e naletelo na težkoče, se bo po izjavi s pristojnega mesta prevzel vsaj obrat v državno upravo. = Izredno ugodni rezultati žetve v Poljski. Po uradnih cenilnih podatkih se je pridelalo v Poljski 15.94 milijona ton pšenice, 67.76 rži, 16.44 ječmena ra 34.52 ovsa. Napram lanskemu letu je pridelek večji: v pšenici za 80.2 odst., v rži za 85.4 odst, v ječmenu za 37.7 odst. in v ovsu za 43.1 odst. = Hmeljska percnospora tudi v Alzaciji. h Strasbourga nam pišejo: Hmeljska pe-ronospora se }e tukaj letos prvič pojavila. Po predavanju profesorja strasburškega vseučilišča dr Burra se peronospora popolnoma razvije šele v treh letih. Od tretjega leta dalje postane lahko naravnost pogubna. Razen tega se je pojavila letos tudi plesnivost. Neki nasad ie bil popolnoma a ničen. Proti bolha-ču se uporabljajo v tukajšnjih hmeljiščih preparati arsemfka, proti ušem pa tobačni izvleček. Vsi ukrepi prot! boleznim so se letos bogato poplačali. J. L. = Severnoevropskl lesni karteL Iz Prage poročajo, da so dobile lesne tvrdke v severni Češki povabilo k udeležbi razgovorov o ustanovitvi severnoevropskega lesnega kartela.. Kakor poročajo, gre za kar-tel skandinavskih in finskih lesnih tvrdk, kateremu naj bi se pridružile tudi češkoslovaške in baltiške tvrdke. = Svetovna žetev 1925. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu ie objavil pred ne-Ijai dnevi svojo cenitev svetovne žetve. Iz teli podatkov je razvidno, da je bfl-a letos v Evropi zelo dobra žetev rn da so tudi rezultati v severni Afriki in Kanadi ugodni. Slabo žetev izkazujejo le Zedinjene države-in Indija, katerih pridelek zaostaja za lanskim. Poljedelski institut še nima v rokah podatkov rz Rusije, Francije. Nemčije, Jn-goslav'' in iz Češkoslovaške. V vseh teh državah je pričakovati boljše uspehe kakor lani. Iz Argentinne in iz Avstralije poročajo da lepo VTeme opravičuje nade na dober pridelek. Po sedaj zbranih podatkih bo letošnji pridelek pšenice za 3.4% večji kakor lanski, a ostaja za rekordnim pridelkom leta 1923. za 11%. Rži se ie pridelalo letos za 38% več kakor lani in ravno toliko kakor v rodovitnem letu 1923. Pridelek ječmena 'e za 15% večji kakor lani ln približno enak onemn iz leta 1923 Množina pridelanega ovsa zaostaja za ono lanskega leta za 2% ter za 2.5% za pridelkom 1923. Nadalje je Po sedanjih izgledih pričakovati v Evropi dober pridelek turščice dočim so Zedinjene države zaradi neugodnega vremena znižale cenrtev. Prilično dobro letino obeta v Evropi krompir; v Ze-diirenih državah v Uniji bodo letos pridelali manj krompirja. Ravnotako bo v Zedrnjenfh državah v Kanadi letos mani sladkorne pese kakor lani, dočim so izgledi pesnega pridelka v vseh evropskih državah ugodni. 21. septembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, dTuge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki,) Vrednote: investicijsko posojilo 85 — 0, Vojna škoda 354 — 0. zastavni listi Kranjske deželne banke 20 — 25, kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 20 do 25, Celjska posojilnica 201 — 202 (201), Ljubljanska kreditna 225 — 240, Merkantil-na 101 — 105, Praštediona 1045 — 0, Kreditni zavod 175 — 185 Strojne tovarne 100 do 0, Trbovlje 380 — 395, Vevče 120 — 0, Stavbna družba 165 — 1S0. — Blago: les: trami sortirani, po noti, fco meja, 11 vagonov 354 — 354 (354); smezzole: 4 25, 4.50, 4.75, od 8 do 16, fco meja 550 — 0; smrekovi ali jelovi hlodi, od 25 cm naprej fco naklad, postaja 0 — 335: bukovo oglje, praška, fco Borovnica 20 — 0; poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 260 — 0; turščica slavonska, par. Ljubljana, 1 vagon. 215 — 220 (215); oves slavonski, par. Ljubljana 180 — 195; fižol: ribničan, orig., fco Ljubljana 300 — 0, prepeličar, orig. fco Ljubljana 325 — 0, mandolon, orig. fco Ljubljana 250 — 0, mandolon odprema 22. cept. 1925., vejan, b/n, fco Postojna tranz. 335 — 0; krompir: beli, fco nakl. postaja 0 - 72. rožnat, fco nakl-d. noetaja 0—65. ZAGREB. Na tržišču bančnih vrednot je bil zelo živahen promet, vendar ie tendenca neznatno oslabela. Tečaji bančnih vrednot so tekom sestanka popustili. Edino Praštediona 'e porasla, a Srpska je ostala nespremenjena. Med industrijskimi vrednotami je zabeležen večji promet v delnicah Slavonije, ki so se trgovale po 55—58. proti koncu po 57. Eklploataci;a je porasla na 56. Tudi Gutmann se je popravil. Od državnih papirjev je dalje poskočila Vojna škoda. Promptna je porasla na 372. — Dinar v je v Curihu zabeležil nespremenjen tečaj. Zato v Zagrebu ni prišlo do večjih spremenit). Ponudba je bila velika, dočim je popraševanie bilo slabše. Zbog tega je bil tudi promet zmeren. Poslovalo se je na cu-rfški pariteti 9.20, v posameznih devizah tudi na pariteti 9.195. Narodna banka ni intervenirala. Skupni promet je znašal 8.8 mflijona dinarjev. NotiraOe so devize Dunaj 787.5—797.5, Berlin 1333—1343, Bruselj 347—251, Italija izplačilo 230.65—233.05 London izplačilo 271.92—273.92, NewygA ček 55.915—56.515. Pariz 265.25-3*75, Praga 165.85—167.85, Stockhohn 14S^-!505 Švica 1082.5—1090.5; valute: dolar 55.25 55.85. Kč 164.5—166.5, nemške marke 1320 —1330; efekti: bančni: Centro-Trgo, likvidirana 11, Eskomptna 14.3—144, Kreditna Zagreb 142—143, Hipo 75-76. Jugo 118—120, Ljubljanska kreditna 220-0. Obrtna 96—96.5, Praštediona 1075—1080, Slavenska 61—62, Srpska 144—146; industrijski: Eksploatacija 55—57, Dubrovačka, likvidirana 620, Šečerana 540—560. Gutmann 424—425 Slavonija 57—58, Trbovlje 370—385. Vevče 125—0: državni: investicijsko posojilo 85, agrarne 60, Vojna škoda, promptna 371—372, za ultimo septembra 373—374, za ultimo oktobra 373—375. BEOGRAD. Devize mlačne. Notiraro: Amsterdam 2267—2273, Dunaj 793-794. Berlin 1338-1340, Bruselj 248—350. Bukarešta 26.8—27. Italija 231.75—232.50, London 272 75—273.1, Newyork 56.25—56 275, Pariz 268—268.5, Praga 166.9-167.15, Švica 1087—1087.5. CURIH. Beograd 9.225, Newyork 518.25, London 25.115, Pariz 24.60, Milan 21.31, Praga 15.35, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.50. Varšava 85, Dunaj 73, Sofija 3.75. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 68.40, Zivnostenska 275. Assicurazione Generali 6550, Riunione Adriatica A 3250, Riunione Adriatica B 3200, Cosulich 278, Dalmazia 267. Libera 480, Lloyd 1280, Ocea-nia 164. Tripcovich 380, Dalmazia cement 630, Split cement 446, Krka 340: devize: Beograd 43.10 — 43.50, Dunaj 340 — 350, Praga 71.75 — 72.50. Pariz 116 — 116.50, Newyork 24.20 — 24.35, Curih 468 — 471; valute: dinarji 42.25 — 43, 30 zlatih frankov 92 — 96, zlata lira 169.99. DUNAJ. Beograd 12.61 — 12.65, Berlin 16S.73 — 169.32, Budimpešta 99.33 — 99.73, Bukarešta 3.445 — 3.465, London 34.375 do 34.475, Milan 29.11 — 29.23, Newyork 709.05 do 711.55. Pariz 33.70 — 33.86. Praga 21.0125 do 21.0925. Sofija 5.125 — 5.165. Varšava 116.50 — 116.65, Curih 136.82 — 137.32; dinarji 12.58 — 12.64. PRAGA. Beograd 60.175, Curih' 652.625, Milan 139, Dunaj 476.25. BERLIN. Beograd 7.45. Newyork 4.195, Milan 17.26, Praga 12.425. Šport Olimpijske tekme v Ljubljani V nedeljo sta se vršili v Ljubljani na igri« šču Ilirije dve olimpijski tekmi. Uvodoma moramo poudarjati, da naši merodajni fak; torji posvečajo tem športnim prireditvam, ki imajo narnen, da se dobijo kolikor mo« goče velika denarna sredstva za naš olim* pijski fond, premalo pažnje. Nikakor se nc smejo postaviti ra stališče, da je njihova dolžnost edinole ta. da sc odigrajo tekme neglede na to, ali imajo te tekme kako privlačno silo ali ne. Nikakor se nc bi smelo dogoditi, da odide ob taki priliki prvo mo* štvo našega prvaka v tujino in da nastopi v Ljubljani le njegova rezerva. Tako se ni* koli ne bo povečalo zanimanje za tekme med domačimi klubi. ŽSK. Hermes : SK. Ilirija rez 4 : 0 (2 : 0) Tekma je bila docela nezanimiva. Niti igra zmagovalca ni nudila užitka. Mnogo lepša je bila druga tekma ASK. Primorje : SK. Jadran 5 : 0 (3 : 0). Pred dvema tednoma je moštvo Primorja igralo proti Jadranu, ki je nastopil z neko« liko rezervami, s 5 : 1. Mnogi niso verjeli v realnost te zmage. Nedeljska zmaga Pri* morja proti kompletnemu Jadranu pa je po« kazala, da so Primorjaši, zelo napredovali. Moštvo se od tekme do tekme zboljšuje. Po daljšem času smo videli pri Primorju zo« pet igrati branilca Birso, ki je predvedel odlične obrambne akcije. Primorjaši so po* kazali lepo kombinacijsko igro. Napad je vzorno vodil srednji napadalec Buljevič. Zveza Erman je imel srečen dan ter je za* bil 4 gole. V krilski vrsti, ki je dobro pod= pirala napad, se mora omeniti zlasti desni krilec Zemljak. Vratar Erman ni imel mno> go dela. Iz poraza Jadrana ne smemo skle« pati, da je igral slabo. V njegovem moštvu se je odlikoval zlasti obrambni trio. Tudi krilska in napadalna vrsta sta predvcdli le* po kombinacijsko igro. Njuni napadi pa so se razbili od dobro razpoloženi krilski vrsti in obrambi Primorja. Tekmo je zelo dobro sodil g. Strrad. Maloštevilno občinstvo je bilo zadovoljno s to domačo tekmo. Druge nedeljske nogometne tekme MARIBOR: ISSK. Maribor : TSK. Mer« kur 3 : 0 (2 : 0). Z nedeljsko tekmo se je pričelo jesensko nogometno prvenstvo za mariborsko okrožje. Za srečanje imenova* nih rivalov je vladalo med občinstvom iz* redno zanimanje. Maribor je topot močno presenetil s svojim 'nastopom, kakršnega nismo že dolgo videli in zmagal povsem za* služetio. Njegovo skupno igro. igrano z iz* redno požrtvovalnostjo in borbeno voljo, je odlikovala kontaktna vigranost moštva, smiselnost in točnost v kombinaciji Zelo koristno je bilo hitro prenašanje žoge z ene na drugo stran napada, kar so z umevanjem izvajali krilci. V dobri obrambi je bil narav« nost odličen vratar Geuer. Merkur ima v igri povsem nasproten sistem, ki ga pri ta* kem nasprotniku ni mogel uveljaviti. Šele ko je v začetku druge polovice popustil igro s foreiranjem poedincev in začel s kombi« nacijo, je post?! radi svojih dobrih strel' cev nevaren. Nemogoča je bila krilska vr» sta. Zelo je zadovoljil obrambni trio. Tek« ma je potekla v prvem polčasu v veliki pre« moči Maribora; nato se je Merkur malo opomogel, zadnjih dvajset minut pa jc bil Maribor zopet v premoči. Scortali so Vo« deb 2 (1 iz enajstmetrovke) in Turina 1 go!. Sodnik g. Frani" zadovoljiv. — Maribor rez. : Merkur rez. 6:1. — Rapid : Ptuj 10 : 2 (5 : 1). Kompletni Rapid je na svojem igri' šču lahko in gladko odpravil goste. Prija* teljska tekma. TRST: Ponziano : Ilirija 2 : 1 (0 : 0). Obe moštvi sta bili precej enakovredni. En gol za Tržačane je padel iz enajstmetrovke. ZAGREB: Prvenstvene tekme: Hašk : Železničarji 6 : 2 (4 : 2), Concordija : Cro* atia 2 : 0 (2 : 0), Sparta : Gradjanski 3 : 3 (1 : 3). Stanje prvenstva je: 1. Hašk (2 toč* ki), 2. Concordia (2). 3. Sparta (1), 4. Grad* janski (1), 5. Croatia (0). 6. Železničarji (0). BUDIMPEŠTA: Nogometna tekma med Avstrijo in Madžarsko je končala neodloč* no z 1 : 1 (0 : 1). Igra je bik napeta in vse« skozi fair. Moštvi sta bili prcccj enakovred* ni, le Madžari so bili nekoliko jačji v kril* ski vrsti. Posebno zanimivega ni bilo videti na nobeni strani. Tekmo je posetilo 40 tisoč glcdalcev. GRADEC: Amatcure (Dunaj) : Sturm 6 : 0. DUNAJ: Radi meddržavne tekme v Bu* dimpešti sc je vršila v prvem razredu samo ena prvenstvena tekma, in sicer med \VAC in Hertho. ki je končala z 2 : 1 (2 : 0). V II. neamaterski ligi so bili doseženi med drugi* mi sledeči rezultati: WAF : Gcrsthof 0 : 0, Bewegungsspieler : Nicholson 2 : 2 (1 : 1), Sportfreunde : Vonrarts 06 3 : 3 (1 : 2), Bewegung XX. : Gcrmania 7 : 6. \VR. NEUSTADT: Slovan (Dunaj) : Sportklub (Wr. Neustadt) 6 : 1 (1 : 0). INOMOST: Tirolska : Prcdarlska 3 : 3 (2 : 0). PRAGA: Slavija : Rapid (Praga) 8 : 0, Vršovicc : Viktorija Žižkov 4 : 1, Cricke* ter (Dunaj) : DFC. 3 : 2 (2 : 1), Viktorija Žižkov : NVacker 4 : 1 (2 : 1). VARŠAVA: Varšava : Lvov 3 : 3 (2 : 3). PARIZ: S. K. Freiburg : Olvmpic 4 : 1. KODANJ: Kodanj : London 4 : 2. Nedeljske hazenske tekme MARIBOR: Ilirija (Ljubljana) : Maribor 4 : 1. Tekma je bila prav zanimiva, zlasti je družina Maribora pokazala lep napredek. Pri Iliriji sta manjkali Omanova in Bcrni* kova, kar sc je v napadu precej opažalo. Leganova jc po daljšem času zopet igrala v napadu. Vidi se. da ji manjka trening. Naj« boljša je bila Pavla Vidrova, čeprav sc je še pred tekmo precej ranila na roki. Sodil je g. Peheim. ZAGREB: Olvmp (Opatija) : Viktorija 12 : 4, AŠK. : Olvmp 17 : 3 (9 : 2). ASK : Vesna 15 : 5. Nacijonalni propagandni lahko-atletski miting Gradjanskega V nedeljo je priredil I. hrv. sportski klub Gradjanski v Zagrebu v proslavo lOOOIetni* ce hrvatskega kraljestva velik nacijonalni propagandni lahkoatletski miting za dame in gospode. Udeležba na mitingu je bila ta* ko s strani atletov, kakor s strani občin* stva zelo velika. Od ljubljanskih klubov se je mitinga udeležila Ie Ilirija, in sicer s šti* rimi atletinjami, ki so zopet jako častno zastopale barve svojega kluba ter ponovno dokazale, da prednjači Ljubljana v damski atletiki pred vsemi drugimi jugoslovenslami športnimi centri. Miting za dame je obsegal sledeče točke: troboj (50 m, skok v dalj, disk 1 kg), skok v vis. z zal., krogla, 100 ra, 4 X 60 m. Od vsega programa pa so se absolvirale samo točke spadajoče v troboj in pa predteki na 100 m. Od moških točk se jc absolviralo: 50 m, akok v dalj, skok v vis, skok s palico, 3000 m in predteki 200 m. Vzrok prekinitve mitinga je bil v nastali temi in pa v veli* kanskem navalu občinstva, ki je prihajalo trumoma k čarobni umetalni razsvetljavi igrišča, ki je bila na programu po mitingu. Rezultati doseženi na tem mitingu so z ozirom na slabo tekališče in slabi zalet pri skakalnici povoljni. Doseženi so bili nekate* ri boljši rezultati od jugosloven. rekordov tako na primer v damski konkurenci v sko« ku v dalj in metu diska. Tudi v moški kon* kurenci so rezultati jako dobri, predvsem skok v dalj in vis. V naslednjem podajamo dosežene rczul* tate: Damski troboj: 50 m: 1. Oman (TL) 7.8, 2. Pervan (Ašk), 3. Flick (Hašk). Skok v dalj: 1. Pervan (Ašk) 4.82, (dosed. rekord 4.74), 2. Tratnik (II.) 4.67, 3. Oman 4.54 (n.) Disk 1 kg: 1. Tomljenovič (Ašk) 27.35, 2. Oman 'n.) 25.38 (dored. rekord 25.17\ 3. Flick (Hašk) 2410. Končni placement; 1. Oman (11.) 25.38 (dosed rekord 25.17), 3. Tomljenovič (Ašk) 10, 4. Flick (Hašk) 10, 5. Tratnik (0.) 12. 100 m (8 tekmovalk): I. predtek 1. Trat. nik (n.) 14.2. 2. Flick (Hašk). II. predtek: 1. Oman (II.) 14.2. 2. Baranjay (Ašk). Za fi* nale so se plasirale: Tratnik in Oman (Iliri« ja). Flick (Hašk) in Baranjay (Ašk). Za klube in zmagovalce v troboju so bile razpisane dragocene častne nagrade, med temi za damsko konkurenco štiri darila. Jako zanimive so bile točke, ki so se vr* šile po 6. zvečer ob svitv reflektorjev. Po prekinitvi mitinca se je vršila veličastna čarobna razsvetljava igrišča, kateri je pri* sostvovalo . id 10.000 ljudi, ki so z velikim zanimanjem in navd"šenjem sledili posa« meznim točkam produkcije. Nedeljske kolesarske dirke Gorski kolesarski prvak države Kramo (Orao. Zagrc-b). Dirke za gorsko prvenstvo na 6 km do1., gi progi pri Vrhniki so se udeležili člani klubov Orao (Zagreb). Ilirije, Primorja (Ljubljana), Edehveis, Perun (Maribor) in Zvonček (Ptuj). Takoj po startu se je pričel ljut boj med dirkači. Nastali sta dve skupini. V prvi skupini so bili Kranjc, Šolar, Kosmatin, Hvala in Glavič. Šelar je že pri prvem kilometru padel, vendar pa je že pri 3. km zopet ujel vodilno skupino v kateri sta bila Kranjc in Ramšek. Kot prvi je dospel na cilj Kranjc (Orao) v 14.32, drugi :e bil Ramšek (Zvonček), tretji pa Šolar (Iliri-ja). Ker pa se Ramšek ni pravočasno priglasil, je pripadlo drugo mesto Šolarju. Sledili so Glavič (Primorje), Podboj Ilirija), Kosmatin (Primorje) in ostali. Krirrc je dobil naslov državnega prvaka na gorskih progah, lovorjev venec in lep poka". Prvak Slovenije je postal Ramšak, prvak kol. Ilirije Šolar, prvak Primoria Glavic. Po dirki se je vršil obhod po Vrhniki, ki je bila slavnostno okrašena. Zanimanje za dirko je bilo ogromno; zlasti se je pripeljalo Izredno mnogo avtomobilistov, motociklistov in kolesarjev. Kolesarske dirke, ki jih je priredilo v nc. del.io ljubljansko kolesarsko društvo »Sava« so prav dobro uspele. Vršile so se štiri dirke, in sicer glavna dirka na 80 km dolgi progi Šiška-Krani-Tržič in nazaj, dirka društva Zarja Šiška-Kranj in nazai (44 kir.) invalidska dirka (16 km) in damska dirka (4 km). Pred startom se je vršil ob zvokih vodiške gedbe lep sprevod od Sv. Jakoba trga do starta. Rezultati dirk so bili nastopni: Glavna dirka (80 km): 1. Nagode 2:47, 2. Strohsack 2:51.50, 3. Grabeč 2:58.51. Dirka Zarje (44 km): 1. Vrbinc 1:30.55, 2. Smrekar 1:36.12, 3. "Trtnik 1:42.54. Invalidska dirka (16 km): 1. Rozman 0:39.9. 2. Preša 0:40.20, 3. Sevnik 0:42.30. Damska dirka (4 km): 1. A. Kržinova 0:11.7, 2. D. Potokarjeva 0:11.14, 3. Fari Batjelova 0:11.19. Po tekmi se je vršilo srečkanje za tri lepa daila. Prvo darilo (kolo) je zadela št.397S drugo (voziček) št. 1579 rn tretje (srebrno uro) št. 3927. Pri lahkoatlefskem mitingu za pn>en> stvo srednjih šol si je priborila z 32 točka* mi zmago in prehodno darilo Športne zveze ljubljanska realka. Drugo mesto je zavzela s 30 točkami tehniška srednja šola, tretje pa z 9 točkami III. drž. gimnazija. Obširnci šc še poročamo. Teniški turnir za prvenstvo Slovenijt še tudi v nedeljo ni bil končan, ker ga jc motil dež. Nadaljuje in konča se v soboto in nedeljo, 36. in 27. t m. Prvenstvo junior jev si je priboril g. Oberlintner (S. K. Ptuj). Obširnejše poročilo objavimo v prihodnjih dneh. LLAP. Tehnični odbor. Danes ob 19. seja tehn. odbora v kavarni Emona. Predsednik. Damska sekcija S. K. /firi/a. Danes pr>' poldne ob 6. uri lahkoatlet. trening za one. ki so startale v nedeljo v Zagrebu. Ker jc trening radi ponovnega nastopa v Zagrebu izredne važnosti, naročam imenovanim, d? se ga zanesljivo in točno ob navedeni uri udeleže. — Načelnik. Službeno iz LHP. Jutri v sredo se vrs na igrišču Ilirije prvi trening za sestavo ljub Ijanskc reprezentance, ki igra proti reprezentanci Zagreba. Treninga se morajo udeležiti vse hazenašice S. K. Ilirije. Opozar jam, da bodo vse one, ki se treningov ne bodo udeleževale, najstrožje kaznovane. Po četek treninga ob 17.30. Tehnični referent Vsi tenis Igralci, ki so tekmovali na tur nirju za prvenstvo Slovenije in niso odigra li semifinala ali finala, morajo priti v soboto točno ob 14. na tenis»prostor S. K Ilirije v dresu. Kdor ob določeni uri ni na prosto ru, odpade iz tekmovanja. Vodja turnirja Poil^illiji na veleselmu v paviljona ,.E" Poslano* Tem potom sporočamo naši konkurenci, naj se ne poslužuje umazanih in poštenega trgovca nedostojnih sred stev. s katerimi ista zadnje čase oper? ra tu in v Zagrebu proti meni in md-ieriu Kino .Matica, da mu s tem hoti tnično škoduie na ugledu. — Pnš*enr> orožie za uspešno konkurenco nai Vam bo dober film in dobra godba a prot' vsaki drugi umazani sjinii z Vaše strani si bom poiskal sod.iiisko zaščito. Istočasno pripomnim v Vašo informacijo da sem proti poslovanju davčnega in-šnektor'a. gospoda Mihaela, sedai «Mi-baj>D» Amona od dne 13. t. m. v Kinu Matica, vložil pritožbo na naivišio oblast, na finančno ministrstvo v Beogradu. V Liubljani. 22 septembra 1925. 1S65 .Mirko Mernatovič. * Za vsebino uredništvo ne odgovarja. Vremensko poroč? « Uuhljana, 21 septembra 1925. Liubliana, 306 m nad morjem Kraj opazovanja L'ub! ana . . Ljubljana . . Zagieb Beograd Dunaj Praga Inomost • • • • ob Zračni tlak Zračna temperatura 7. 764-1 15-2 14. 762 1 185 21. 761 9 16-2 7. 7650 200 7. 765 6 190 7. 7. 7611 110 • 7. Veter jug. vzh. jug iug jug. zap. '3<*no Padav ne 1—10 mm pol. obl. 01 obl. dež pol. obl. 9 več. obl. Solnce vzhaja ob 5 44 zahaja ob 18-2, luna vzha:a ob 7*48, zahaja ob 19"30. Barometer nižji, temperatura vloka Dunajska vremenska naooved za torek: Oblačno, oozneie deževno. Toolo. Dnevni koncerti: V kavarni od 5 do 7j 1 ure ponoči. V kleti , 6 „ 12 , V restavraciji „ 7 „ 12 , , Ob nedeljah in praznikih zajutrkovalnl koncert v restavraciji. DAMSKA KAPELA RESTAVRACIJI ..ZVEZDA". Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, gorka in mrzla jedila. se priporočata Fran in Roza Krapež. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t*—. Najmanjši znesek Din 10'—^ Popravila Mehanik Ivan Legat specijaiist zu pisarn, stroje Maribor samo Vetrln;s!bro vpeljano, v najbližji okolici Ljubljane, prodam. Cena ugodna. Naslov pove uprava »Jutra«. 23908 Nemščino poučuje po najboljši me-;,.di izkušen učitelj. — Pila pod »Uspeh garantl-ruu« n:i upravo »Jutra« — 20749 Volonierka Ka pi-amiška dela, absolv. trg:, šole. ki bi imela ev. veselje do trgovine, se — sprejme. Naslov v upravi ? Jutra« 23677 Krasno bodočnost iti lahko ustvari ueenpc v starosti o-l 15 do 18 leta. ako vstopi v naš fotoke-mični atelje. Prednost imajo učenci, ki imajo veselje za ribanje. Ponudbe naj se vposijejo na upravo »Jutra« pod »Risar«. 23667 2 solidna potnika M takoj se iSčeta za potovanje po Kranjskem, in sicer 1 po možnosti s sede-ž. m na Gorenjskem, a dru-jri r.a DoIenj>kem ali No-trani-kem, za prodajo Šivalnih strojev. Potniki, ki vstopajo že enak pred-n- t ali so v enaki stroki z uspehom delovali ter so pri privatnikih _ dobro vpeljani, raj stavijo svoje pomibe z navedbo referenc na upravo »Jutra« pod »Agilni potnik«. 23615 Trgovska pomočnica dobra moč. verzirana v špecerijski in maufakturni trgovini, se sprejme tatoj. Tozadevne ponudbe z na-v-vlbo plače in sliko na — upravo »Jutra« v Ljubljani pod »Zanesljiva«. 23S71 Pozor, slaščičarji! Prvovrstnega slaščičarja — zagrebška slaščičarna. Ponudbe pod »Za — 6122« r.a Publieitas d. d.. Zacrreb Ounduličeva 11. 23S66 Pozor, slaščičarski pomočniki! Spretnega slaščičarskega — pomočnika za pečenje ZTač-nej»a in Simonovega kruha išfe zagrebška slaščičarna. Ponudbe rod »Za — 6122« na Publieitas d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. — 23S67 Dva čevljarska poniočn?ka se sprejmeta takoj Hrana "n stanovanje v hiši. Plača po dosrovoru. T. Flach, Bevško, Trbovlje. 23312 Damska frizerka samostojna, dobra moč, se sprejme takoj ali pozneje proti plači in proeentom nn farfumu. A. Turk. Miklošičeva cesta 7. Ljubljana. 23S94 Deklica zdrava in snažna, stara 16 'lo ?9 let. lepega vedenja, vajena tudi otTok, s'e takoj sprejme za pospravi.-inje boljših sob. Naslov v — upravi »Jutra«. 23986 Gospodična prijazna, -e išče za pisarno." Kavcije potrebno 30P0 Din. Ponudbe na upravo -Jutra« pod »Razgovorna«. 2390T Krajevne zastopnike froti visoki proviziji i5Ee ivornica za Stampiije. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »K. F.«. 23755 Potnika r.a HrvaŠkem vpeljanega. Služkinja /. dobrimi spričevali, za vsa hišna dela. poleg kuharice, se išče. Naslov v uprav, »Jutra« 23029 Šivilje mlajše, tudi neizvežbane, se sprejmejo v stalno — službo s hrano in stanovanjem za takojšnji nastop. Pismene ponudbe na Miš-jak, Smihtd pri Novem mestu. 23934 Provizijskega potnika pericktaim znanjem slovenskega. srbohrvatsKega in nemškega jezika, dobro vpeljanega v moški medni stroki, iščem za lacoj. Ponudbe s curricuium vi-tae in sliko pod št. II711 na upravo »Jutra«. 23901 (šSSešo) Absolvent dvorazredne trgovske šole z nekaj prakse, išče mesta. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »2. — 11672«. 23821 Kuhati bi se rado Slo učit dekle iz dobre kmetske družine. Ponudbe pod »Čvrsta !n pridna« na upravo »Jutra«. s 23302 Uradnica išče službe. Gre tudi kot bla^ajničarka. Ponudbe — pod »Uradnica« na upravo »Jutra«. 23753 Fotografski pomočnik Želi vstopiti v Ljubljani ali v drugem mestu v službo. Ponudbe na naslov V Kovšca, Col, Vipava, Friuli. 23457 Blagajničarka išče mesto z večletno praK-so in dobrimi spričevali ▼ kaki boljši restavraciji ali kavarni. Dopise pod »Zanesljiva 11661« na upravo »Jutra«. 23817 Mizarski pomočnik izurjen v pohištvenem in stavbnem mizarstvu, i 5 č e dela za takoj. — Karel Unterlechner, Mislinje. 21836 Kmečko dekle ki dosedaj ee ni služilo, išče službe. Naslov poslati na Vika Zanda, p. Lu-kovica. 23882 Mladenič star 25 let, vešč v sprejemanju lesa, dober računar, išče službe. Ponudbe naj st- pošljejo pod »Vesten — 11706« na upravo »Jutra«. 23883 Mladenič star 26 let, išče službo tajnika ali kaj sličnega. Cenj. ponudbe pod »Marljiv 11706« na upravo »Jutra«. * 23884 Kuharski vajenec Mlad slaščičarski pomočnik, lepe zunanjosti, ne-omadeževane preteklosti, išče mesto kuharskega vajenca kjerkoli, v hotelu ali restavraciji. — Cenjene ponudbe pod »Mlad« na — upravo »Jutra«. 23868 Postrežnica išče mesta s stanovanjem in nekaj plače. Ponudbe na upravo »Jutra« pod — »PostreSnica«. 23862 Mladenič pošten in priden, išče me-pta lovskega ali gozanega čuvaja, najraje na veie-posestvu. Ponudbe pod — »Gozdni čuvaj« na upravo »Jutra«. 23881 Trgovski sotrudnik starejša moč. epecenst, za dež. pridelke, s llletno — prakso, želi primerne s4uz-b»\ sprejme tudi mesto poslovodje proti kavciji. Ponudbe pod »Zanesljiv — 11701« na upravo »Jutra« 15.000. Upokojen uradnik išče primernega zapo?ien]a, akoravno ne cel dan. Dopise na uoravo »Jutra« >h>u značko »Vesten 11717«. — 23890 Trgovski pomočnik starejša moč. z večretno prakso kot poslovodja večje mešane trgovino r.a deželi, želi nastopiti primerno mesto z novim letom. Reflektanti r.a j blagovottjo poslati svoje naslove na upravo »Jutra« pod »Poslovodja«-. rrOOO Mlad gospod agilen, zirozeu slovenščina nrvao«vuu» ___ ne in nemščine, išče mesto samo* prvovrstno moč. išče sluge, vratarja ali pJZmKa. ra takoj tovarna ta?tenin j Ponudbe pod »Zanealiiv — ^Pekatete, Glince pri Liufr- 11740« na upravo »Jutra«, ljani. =5^751 2392S Šivalni stroj in plišast plašč se progasta. Naslov v upravi »Jutra«. 23770 Tapetni papir za sobe ln izložbe priporoča M. Tičar, Ljubljana. 386 Drva in žaganje bukovo in hrastove odpadke od parketov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaga V. Scagnetti, za gorenjskim kolodvorom, 382 Landaver skoro nov, 6e proda ali zamenja za landaver aH za drug stari voz. Bruno Balantič. sedlar. Spodnja Šiška, Jernejeva cesta 41. — 23$ 40 Werthefm blagajne In jeklene denarne omare za v zidanje, priporoča Ljubljanska komercijalna družba. Ljubljana, Bleiwei?ova št. 18. 219 Pletllne stroje 10/24, 9/27, 8/36, se zelo malo rabljene, zelo ceno prodam. Stroje tudi zamenjam z večjimi. Naslov v upravi »Jutra«. Štedilnik nemškega sistema, na dve luknji, cmajliran. zelo lep, se ceno proda ali zamenja za krompir, fižol itd. — Istotam so zamenja mandolina za kitaro. Ponudbe na upravo »Jutra« pod — »Štedilnik«. 23720 Avto-plašči novi, z zračnicami, se prodajo po ugodni cen!: 4 avto-pl«šči 30X3. 4 avto-plašči 30X3%. Poizve se: Yerc, Ljubljana. Kongresni trg 9. 2S716 Plinova peč in železna peč se po nizki ceni proda. Naslov rove uprava »Jutra«. 23341 Skobelnik popolnoma nov, za 750 D in sani za 400 Din. se — proda sta. Naslov pove upr. »Jutra«. 23869 Pohištvo Radi preselitve ae proaa dobro ohranjeno pohištvo: salonska garnitura, suue, predal za gostilno ali rokodelca itd. Pojasnila v — gradu Tivoli, pritličje. — 23SS0 Posteljna blazina z 20 kg perja, se proda. Rimska cesta7, pritličje, levo, vrata 2. 23898 Otroški voziček ponlkljan. dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Jutra«. 23S97 Bar Prodam živež za ptice pevke in večjo množino sno-pičev letošnjega pridelka. Verhič, Stara Vrhnika, Slovenija. 23919 Spalna soba popolnoma nova. se radi selitve ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra«. — 23917 Moško kolo dobro ohranjeno, se proda. Ogleda se: M. Brezovar. Poljanska cesta 70. 23918 Novo pohištvo temnordeče politirano, ia 1 osebo, se za 3000 Din proda na Dolenjski cesti št. 7. 23935 Krompir, zelje Več vagonov soropoliske- ga lepega krompirja, fižola. trdoglavnatega zelja proda Anton Križnar. trgovec v Stražiščo pri Kranju. Brzojavi: Križnar, Kranj. 23511 Oorenjski krompir odbrano, prvovrstno blago. oddaja po Din 1 za kilogram veletrgovina poliskih pridelkov A. Volk. Ljubliana, Resljeva cesta 24. 23808 Gorenjski krompir odbrano prvovrstno blago, oddaja vsako množino p° Din 1 za kilogram veletrgovina poljskih pridelkov A. Volk, Ljubljana. Resljeva cesta 24. 23808 Čebulo po konkurenčni ceni, vsako množino, razpošilja — E. Resman, trgovec, Ptui. 23874 Čebulo in krompir na drobno tn debelo, nudi najceneje Jos. Lah. Velika Nedelja. ' i3600 Destilacijski aparat (za destiliranje vode), dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Destilacija, Celje« na upravo »Jutra«. 2SS14 Bukova drva več vagonov, kupim. Ponudbe pod »Plačilo takoj« na upravo »Jutra«. 23S04 Ježice več vagonov, se kupijo proti takojšnji dobavi. Ponudbo s ceno na upravo »Jutra« pod »Ježice«. 23799 M. Geršak & Co. Ljubljana, Kongresni trg 10 Cene čim višje! 22138. Tovorni avto na bencin ali oglje, takoj vporaben. se kupi. Ponudbe z navedbo znamke, kapacitete in cene pod »Tovorni avto« na npravo »Jutra«. 23807 Pisalna miza amerikanska. Jn register omara, se kupita. Naslov pove oprava »Jutra«. 23654 Suhe gobe lečo in kumro kupuje vedno in vsako množino ter plačuje po najvišji dnevni ceni trg. tvrrika: J. Ku-Šlan, Kranj (Slovenija), — 23109 Večja količina vreč ra oglje se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod »Stare vreče«. 23870 Omara za violo, dobro ohranjena, se kupi. Minka Kaetelic. manufaktuma lopa Št. 1, Vodnikov trg. 28908 Trgovina z mešanim blagom, na telo prometnem kraju na — Gorenjskem, oddam. fle-flektanti naj pošljejo tvoje naslove na upravo »jutra« pod »Trgovinac. 23892 Gostilno vzamem v najem ali na račun v Ljubljani ali okolici event. jo kupim. Ceniene ponudbe na ujnavo »jutra« pod »Lt. 1000«. — 23887 Lokal za trgovino in stanovanje n« prometnem kraju se išče event. se prevzame trgovina. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Lokal«. — 238S8 Lokal s skladiščem Da Marijinem trgu, se odda proti odškodnini ali so proda bi*a (2 stanovanji). Naslov v upr. »Jutra«. 23936 Trgovski lokal lep, srednjevelik, v sredini mesta, na prometni točki, se išče za takoj ali posije. Cenjene ponudbe poa »K 1926« na upravo »Jutra«. 23937 Hišo r večjem mestu, v prometni ulici, katero bi poineje odkupil, iščem v najem za svojo obrt. Ponudbe na KoStomaj. brivec v Celju, Prešernova ulica 9. 23544 Prodam radi pelitve lepo, vili slično hišo z vrtom, kTa*Blm. udobnim, takoj prostim stanovanjem 4 večjih m 2 manjših sob z vsemi pri-tiklinami. HBl ima še — dvoje manjših stanovanj, ki sta pa popolnoma ee-parirani od gospodarjevega. Cena in pogoji fzvan-redno ujrodni. Interesenti naj javijo svoj naslov na Poštni predal 89 LJu»na-na. 23626 Trgovska hiša v mestu aa Gorenjskem, na najbolj prometnem Kraju, se proda. Ponudbe ra upravo »Jutra« poj »Din 200.000«. 23659 Večja parcela ob Dunajski cesti nar roda j po ugodni ceni. Naslov r uuravj j Jutra« . 23864 Vila v sredi vrta, za sadje in zelenjavo v najlepšem delu mesta Celja, se proda. V hiSi parketna tla, moderna kopalnica, vodovod in — električna razsvetljava. — Poleg hiše novo zidana ga-raga in 4037 m; zemljišča. Ponudbe na G. Pileeki, Celje, Jurčičeva ulica 2. — 23863 Kmečka posestva manjša in večja, gostilniške in trgovske hiše. mn-ce, lage, gozdove itd. za svoje interesente, iSčcm. —■ Agrarni bureau, dipl. agr. Jamnik. Ljubljana, Selen-burgova 7. I. najprort glavne poŠte. 135 Posojilo 50.00 Din na prvomestno vknjižo, so iiče. Naslov pove uprava »Jutra«. 23891 Sobo čedno, v sredini mesta, pri ugledni družini, išče boljša gospodična. Ponudbe s polnim naslovom na upravo »Jutra« pod »Takoj 23839 Mesečna soba v sredini mesta, se odda 2 gospodičnama. Naslov pove Uprava »Jutra«. 23876 Dijakinja se sprejme na stanovanje in dobro hrano v zračno sobo. Naslov v upravi — »Jutra«. 238TB Opremljena soba s prostim vhodom, se odda. Poiive se Zalokarjova uiica 14. I. Z u rman. 23863 Sostanovalka se sprejme k mirni gospo. Naslov v upravi »jutra« 23889 Soba in kuhihnja s pritiklinami so odda s t. oktobrom — stranki brez otrok, i laea se za celo leto naprej. — Ogleda se od 10—VJ in 2—3 pop Naslov v upravi »Jutra«. 2387« Sobo s posebnim vhodom !»če solidna gospodična za vtke'. Ponudbe pod značko »Cista« na ttpravo »Jutra«. 23906 Sostanovalka ali otrok se sprejme v dobro oskrbo. Poizve se — Bleiireisova cesta 15, m Blatnik. 23915 1—2 lepi opremljeni sobi s souporabo kuhinje, se oddasta. Naslov v uprav, »Jutra«. 23916 Sobo z elektriko in prostim vhodom išče miren gospod. — Ponudbe pod Soliden 11733 na upravo »Jutra«. 28913 Opremljena soba lepa, z električno razsvetljavo. s posebnim vhodom, so odda 2 boljšima gospodoma s 1. oktobrom za ceno 500 Din. Naslov povr uprava »Jutra«. 23909 Prazna soba ali majhen lokal za pisarno v sredini mesta, se — ilče. Ponudbe pod »1. oktober 11734« na upravo — »Jutra«. 23910 Dijaka iščeta snažno in čisto sobico z dvema posteljama. Ponudbe i navedbo cene pod »Snažaostc na upravo »Jutra.. 23912 2 visokošolca se sprejmeta na stanovanje in hrano. Na željo tudi brei lite. Naslov v upravi »Jutra«. 23914 Opremljena soba s posebnim vhedom. v bližini kolodvora, s** odda boljšemu gospodu s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Jutra«. 23926 Mesečna soba se odda solidnemu gospodu. Ogleda se od 12. do 15. ure. Naslov v upravi > Jutra«. 23927 Sostanovalec se sprejme na stanovanj« na Krakovskem nasipu 1«. 23932 Lepa sof^a se odda boljšemu starejšemu gospodu pri samostojni gospe. Pismena vprašanja r.a upravo »Jutra« pod — »Blssostattie 7«. 23930 frvpifi Gospod lep. popolnoma diskreten tnačajen. želi znanja. Pisma s pripombo »Mlada« va upravo »Jutra«. 289S1 Katera gospodična bi hotela s korespondenco krajšati mučne dneve gospodu. — prevaranemu v ljubezni — prezlranema od svojih domačih. — ter pognanemu v pregnanstvo, — naj pošlje naslov pod »V pregnanstvu« ca upravo »Jutra«. 23896 iMaribor 32 Hvala! Pridi kmalu, ker težko čakam. Veeelim se. Poljube Tvoj. rS5?5 Eksfilister naj dvigne pismo v upravi »Jutra«. S ... .a. 23877 Starejši gospod trgovec, obrtnik v Ljubljani. s- ijsko bree Ustne kri- ločen, bi se poročil s čedno, dobro, pošteno žensko, ki zna dobro kuhati in je vešč« nemščine v pisavi. Ponudbe pod »Zmeraj« na upravo »Jetra.. 23848 Klavir poučuje absolventinja praškega konsorvatorija. Naslov v unravi »Jufrn«. — 23905 Harmonika prvovrstna, se poceni proda. Priložnost začetnikom. Naslov v upravi »Jutra«. 2390! Kompletno šolo za citre kupim. Naslov v upravi »Jntra«. IS767 Majhnega konjička z opremo in vozičkom kupi Hribar, Ljubljana, unča na grad 5, I. 23747 Volčjaka čistokrvnega, do 6 mesecev starega, kupim. Naslov povo uprava »Jutra«. Ž3P33 Družabnik za dva s.deža v središnji loži I. nadstropja se išče. Pismtne ponudbe pod »St. 11412« na upravo »Jntra«. 23310 Strojno vezenje re poceni snrejme na dem. Naslov v upravi »Jutra«. 23895 Dojenček ali starejši otrok se sprejme takoj v dobro ossrDu. Vprašati: Poljanska cesta 15, pritličje, desno. 23893 Daltr.taniski mošt bel, letošnji, jc dospel in se toči po 12 Din v do-broznanih gostilnah pri An-!okn v Sp. Šiški, ca Krakovskem nasipu št. 18 in ca Jesenicah na Gorenjskem. Se priporočata brata Losan. n?25 po najn;žjih cenah pri .t, t Sv. Petra c. 27, poleg hotela Tratnik. Popravila, prekroienfe, spatri oblike. Nujna popravila v šestih urah. lOO-OODI&IOE ISKU6TUO I PROKUŠANI RECEPTI DAJO UV1EK PAEONOST LE0NHARPI-EV0M SMSTILU TOŠEV1MA LlEPIVIMft 0»]AMAZA ŽTAMPItJE rAORIKACIJA ZA TUOOSUVIJO, PMEAM-T¥OBNICE COMUND MOSTCR I D H t) O O. O. ZAOKEB —✓ Zanimive športne momente Zahtevajte AgfH-poučno knjigo A 6 v hrvatskem aH nemškem jeziku z mnoplmi dobrimi navodili. -Dobiti jo je v vsaki foto-trgovini ali proti vpoSiljatvi znamk pri generalnem zastopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog In prospekt brezplačen. — ActienGesellschaft Foto-oddelek je nova telefonska številka inseratnega oddelka BJutra". Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava ,Jutra", ne pa inseratni oddelek. Zahvala. Povodom smrti gospoda Jflnezo LotričG se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se nas spomnili ob njegovi smrti in sprevodu, zlasti čč. ss. uršulinkam, njih gojenkam, vsem I darovalcem cvetlic in drugim. Škof j a Loka, 21. IX. 1S25. Žalujoči ostali. morete pridržati na sliki. S tem ne po\ cčate samo veselja do Vašega športa in stvorite krasne spomine, temveč prožite stvarni materijal vsakemu ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikanje prvo vrstni materija!. Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i so zelo občutljivi za svetlobo, enostavni za razvijanje, vložljivi pri dnevni svetlobi in vedno brzo pripravljeni za slikanje. fiir Anilin-Fabrikation Berlin SO 36 Izšel Je v knjig! Taksni in pristojbinski pravilnik. Kdor plačuje takse in pristojbine, potrebuje poleg; zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga inpojasnuje. Knjiga, ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43'50 in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ul. 54. , OSPRODHJH! Radi preselitve odprodajamo vso zalogo manufakftur-nega blaga, galanterije in usnja po globoko znižanih cenah. Ne zamudite ugodne prilike! „DANICA" MAJZELJ & RAJiELJ, LJUBLJANA Tarjailil trg *tev. I 4581-a Tnrlaikl trg štev. 1 ZAHVALA. Podpisani sem pri .Commercia/ Union- zavaroval svoje konje proti nezgodam. Pred par dnevi mi je 1 konj poginil, kar sem trpel veliko Skod'- .Commercial Union• avar. družba, nu je to škode takoj kulantno likvidirala, vsleu česar se druibt zahvaljujem ter jo vsakemu priporočam. Ljubljana. 19. IX >925. ANTON KOBl. Zahvala. Za mnogostransko sožalje, izraženo nam ob priliki pre-bridke izgube našega ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, strica in brata, gospoda Jakoba Krivta izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem za prekrasne vence in cvetje, pevskemu zboru za pretresljive žalostinke ter vsem onim ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Žainjota hiteli Kri?ec. HRUS1CA, 19. septembra 1925. N. Gosolj: Soročinski sejem Tu je prekinil filozofiranje našega Čerevika debel in rezek glas. Pred njim je stal visok cigan. »Kaj prodajaš, človek božji?« Prodajalec je pomoičal. si ga ogledal od nog do glave in rekel mirno, r.e da bi se ustavil in spustil uzde iz roke: »Sam vidiš, kai prodajam!« »Jermene?« je vprašal cigan in gleda! na uzdo v njegovih rokah. »Da, jermene, ako je sploh kobila podobna jermenom.« »Za vraga, rojak, pa si jo najbrž s slamo krmil!« »S slamo?« Tu je hotel Čerevik potegniti za uzdo, da bi sprovedel svojo kobilo in postavi! na laž nesramnega zabavljača, pa ga je roka z nenavadno lahkoto udarila pod brado. Pogledal je — v nji prerezana uzda in na uzdi privezan — o. groza! lasje so mu šli pokonci — kos rdečega rokava svitke! . . . Pljunil je ui se prekrižal, z rokami inahaje stekel proč od nepričakovanega darila in hitreje kot kak mlad fant izginil v gneči. XI. »Lovi ga. lovi!« je kričalo nekoliko fantov na ozkem koncu ulice, in Čerevik je začutil, da so ga naenkrat zgrabile krepke roke. »Zvežite ga! To je baš tisti, ki je ukradel kobilo.« »Gospod l vami! Zakaj me vezete?« »In še vprašuje! Zakaj si ukradel kobilo kmetu Čereviku?« »Zbledlo se vam je. fantje! Kje ste videli, da bi kdo sam sebi kaj ukradel?« »Jalovi izgovori! Jalovi izgovori! Zakaj pa si bežal na vso moč, kakor da bi te gonil sam satan?« »Nehote zbežiš- če satanova obleka . . .« «E. golobček. varai s tem druge. Ti že asesor pokaže, da :ie gre strašiti ljudi s hudičarijami.« »Lovi ga. lovi!« se je zaslišal krik na drugem koncu ulice: »evo ga, ubežnika! « In očem našega Čerevika se je predstavil kum v stanju, vrednem največ- r-- jega pomilovanja, z zadaj založenimi rokami, ki ga je peljalo nekoliko fantov. »Čudeži se gode!« je dejal eden izmed njih. «Da ste slišali, kaj pripoveduje ta lopov, ki mu je treba pogledati samo v obraz, da vidiš tatu. Ko-smo ga začeli izpraševati, zakaj je bežal kot blazen, je rekel: »Segel sem v žep, da ponjuham tobak, in namesto tobačnice sem privlekel iz žepa kos hudičeve svitke, od katere je švignil rdeč plamen, — pa sem zbežal!« «Ehe. he, he! To sta pa dve tiči lz XII. »Kum, nemara si pa res kaj pouz-mal?« je vprašal Čerevik, ki je ležal zvezan skupaj s kumom pod slamnatim šotorom. «I'udi ti. kum? Naj mi odsaitnejD roke in noge. če sem kdaj kaj ukradel, izvzemši seveda sirove kolačke s smetano materi in še to, ko mi je bilo kakih deset let.« »Zakaj pa je prišla na naju taka nesreča. kun? Toda kaj ti. tebe vsaj dol-že. da si ukradel drugemu; zakaj pa je padlo name, nesrečneža, tako podlo obrekovanje, češ da sem sam sebi po-uzmal kobilo? Očividno je nama bilo že pri rojstvu določeno, da ne bova imela sreče!« >-Gorje nama, bednima sirotama!« Tu sta začela oba hlipati na vso moč. «Kaj je s teboj, Solopij?« je rekel Gricko, ki je tedaj vstopil, »kdo te je zvezal?« »A! Golopupenko, Golopupenko!« je zaki cal v zadoščeni Solopij. «Lej. kum. to je tisti, o katerem sem ti pravil. Junak- Nai me Bog ubije na tem mestu, ako ni izlokal pred menoj vrčka skoro kot moja glava, ne da bi se namršil!« «Kako 'o. kum. da nisi upošteval tako imenitnega fanta?« »Vidiš,« je nadaljeval Čerevik, obrnjen proti Gričku, »očividno me je kaznoval Bog. da sem se pregrešil zoper tebe. Odpusti mi! Bogme, rad bi bil napravil za te vse . . . Todaj kaj čem? Starka jc obsedena od hudiča.« »Nisem tak, da bi dolgo pomnil zlo, Solopij! Ako hočeš, te oprostim!« Tu je namignil fantom, in ravno tisti, ki so ga stražili, so ga šli razvezovat. ^Zato pa tudi ti napravi, kar je tre- ba, svatbo! In popirujemo tako, da nas bodo celo leto noge bolele od plesa!« »Dobro, prav dobro!« je rekel Solopij in plosknil z rokami. »Tako veselo mi je zdajle postalo pri srcu, kot da so mojo starko odpeljali moskali! Kaj bi premišljeval, če je prav ali ne — danes naj bo svatba in stvar je v redu!« »Čez eno uro bom tedaj pri tebi. Solopij. Sedaj pa pojdi domov, kjer te pričakujejo kupci za tvojo kobilo in pšenico!« »Kako? Mar se je kobila našla?« »Našla!« čerevik je oa veselja kar otrpnil, gledaje za odhajajočim Gričkom. »No, Gricko. ali smo slabo napravili svojo stvar?« je rekel visoki cigan hi-tečemu mladeniču. »Kaj ne, voli so sedaj moji?« »Tvoji, tvoji!« XIII. Podpiraje z laktom svojo lepo bradico se je zamislila Paraska. ki je sedela sama v koči. Mnogo sanj se je vilo okoli ruse glave. Včasi ji je naenkrat lahen smehljaj razgibal rdeče ustnice in radosten občutek dvignil temne obrvi, včasi pa jih je zopet oblak zamiš-ljenosti spustil na rjave, svetle oči. »Kaj pa če se ne uresniči, kar je govoril?« je šepetala z izrazom dvoma. »Kaj pa če me ne dajo? . . . Ako . . . Ne, ne: tega ne bo! Mačeha dela vse po svoji volji, zakaj pa bi jaz ne na-nravila. kar se mi hoče? Tudi jaz bom imela dovolj trme? Kako je lep! Kako čudovito mu žare črne oči! Kako lepo pravi: »Paraska. golobička!« Kako mu pristoja bela svitka! Še pas bi moral imeti bolj žive barve! . . . No, mu ga pa jaz sešijem, ko se naseliva v novi koči! Ne morem si zmisliti brez radosti,« je nadaljevala,, vzela izpod pazduhe majhno zrcalce, oblepljeno z rdečim papirjem, ki si ga ie kupila na sejmu. in se ogldedovala v njem s tajnim zadovoljstvom, »kako se kdaj srečam ž njo, pa se ji ne poklonim za nič na svetu, če tudi poči. Dovolj si pretepala svojo pastorko, mačeha! Prej zraste pesek na kamnu in se hrast kot vrba nagne v vodo, predno se bom jaz nagnila pred teboj! O, pa sem kar pozabila .. . daj, naj pomerim čepico če- prav mačehiuo, kako mi bo pristojala?« Tu je vstala ter držeč zrcalce v rokah in sklanjaje k njemu glavo je zi-baie se stopala po koči kot da se boji pasti, videč pod seboj namesto tal strop s pod njim naloženimi deskami, s katerih je nedavno loputnil popovič, iu police. polne loncev. »Pa se res bojim kot otrok,« je zaklicala. smeje se. »stopiti z nogo.« In začela je pritrkavati z nogami, čim da-istega gr^da. Zvežite ju skupaj!* lje tem bolj pogumno; nazadnje se ji ie roka povesila in uprla v rok. in spustila se je v ples, venketaje s podkov-ci, držeč pred seboj zrcalo in napeva-ie svojo priljubljeno pesem: Oj, ze!eni zimzelen, spusti se mi nizko! A ti, dragi, črnoobrvi, primakni se blizko! Oj, zeleni zimzelen, spusti se še niže! A ti, dragi, črnoobrvi, primakni se še bliže! Čerevik je pogledal tedaj skozi vrata in obstal, ko je zagledal svojo hčerko plešočo pred zrcalom. Dolgo je gledal in se smeja! nenavadni kaprici deklice ,ki očividno v svoji zamišljenosti ni opazila ničesar: ko pa je zaslišal znane mu zvoke pesmi, so ga zasrbele noge: ponosno je uprl roke v bok, sto-oil naprej in se spustil v ples s počepom, pozabivši na vse drugo. Kumov glasni krohot ju je zdramil iz tega početja. »Imenitno, očka in hčerka tu kar lepo sama praznujeta svatbo! Pojdita hitro. ženin je prišel.« Pri zadnji besedi je zardela Paraska bolj jarko kot rdeča pentlja, ki je obdajala njeno glavo, breskrbni njen oče pa se je spomnil, čemu je prišel. »No, hčerka, le hitro! Hvrja,« je dejal ter se bojazljivo oziral okrog, »Hiv-rja je od veselja, da sem prodal kobilo, odhitela nakupiti si spodnjih kril in vsakovrstnih vezenin, zato je treba do njenega povratka vse končati!« Ni še prestopila Paraska praga, že se je začutila na rokah fanta v beli svitki. ki jo je z gručo ljudi pričakoval na ulici. »Bog blagoslovi!« je rekel Čerevik ter jima sklenil roke. -Bilo srečno!« Tedaj se je začul hrup v množici. »Prej počim, nego to dopustim!« je kričala sožiteljica Solopijeva. ki pa jo je s krohotom odrivala gruča ljudi. »Ne divjaj, ne divjaj, ženska! • je govoril hladnokrvno Čerevik, ko je videl, da jo je par hrustov-ciganov zgrabilo za roke. -kar je storjeno, ie storjeno: spreminjati ne maram!« »Ne, ne! Tega ne bo!« je kričala Hiv. rja, toda nihče je ni poslušal; nekoliko parov je obstopilo novi par in napravilo okoli njega r.eprodirno plešočo steno. Čudno, nepojmljivo čustvo bi obvladalo gledalce pri pogledu, kako se je vse od enega potegljaja godca v grobi svitki, z dolg;mi zavihanimi brki, hote ali nehote zedinilo in prešlo v soglasje. ! Ljudje, o katerih bi trdil, da jim po mračnem obrazu še nikoli ni šinil smeh. Ijai. so pritrkavali z nogami in migali z rameni. Vse se je gibalo, vse plesalo. No, še boli čudno, še bolj nerazgonet-no čustvo bi se prebudilo v globini duše pri pogledu na starke, ki jim je raz , uvelih obrazov dihala navdušenost gomile. in ki so se mešale med novim, smejajočim se. živim človekom. Brez-skrbnice! Celo brez otroške radosti, brez iskre sočutja, ki jih samo pijanost kot mehanik svojega neživega aparata dovede do tega, da delajo nekaj človeškemu podobnega, so maiale s svojimi opijanjenimi glavami plesajoč za vese-lečo se množico, ne da bi obračale oči na mladi par. Hrup. krohot, pesmi so se čuli bolj in bolj tiho. Lok je zamiral, slabeč in srubeč nejasne zvoke v zračni praznini. Še se je slišal nekje topot, nekaj grmenju oddaljenega morja podobnega, in kmalu je zamrl sleherni glas. Mar nas ne zapušča takisto radost, prelepi in nestalni gost, in bi osamel zvok zaman rad izrazil veselje? V lastnem odmevu že sliši tegobo ir. praznoto in se mu čudi. Mar se takisto razposajeni drugovi burne in brezskrbne mladosti drug za drugim ne izgube po svetu in ostavijo naposled starega brata samega? Dolg čas je zapuščenemu! I težko i tegobno postaja srcu, a ni mu s čim pomoči ! (Kon-ec) i JoSko Kazleviar urad. mest. branil. Zora Kazlevčar roj. Marteianc urednica istotam poročena ItokltMa, 1J. sejt. 1«tS Sprejme se takoj učenec it poštene rodbine pri tvrdki Ivan Pordan ■tal,, trgovina s špecerijskim blagom v Ljubliani. 5387-a 454-» Globoke žalosti potrti naznanjamo j vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, naš srčno ljubljeni oče, sin, brat. | stric in svak, gospod Maks Dovšan železniški strojevodja [ v 42. letu starosti v nedeljo, dne 20. se~t. t. I. po dolgi mukepolni bolezni, pre- | viden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu | zaspal. Pogreb dragega ranjkega se bo vršil j v torek 22 septembra ob 4. uri iz hiše I žalosti, Rožna dolina V/34 na pokopa-' iišče na Viču. Rožna dolina, 21. sept. 1925. Žalujoči ostali Kdor oglašuje, ta napreduje! 'ftiiiuy, umu, uyijč, uu&c Ilirija* Kralia Petra trg 8, tei. 2:0. Razpis. Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v smislu odloka IMBr. 10.659 od 22./VII. t. 1. ustmeno licitacijo na dan 26. oktobra t. 1. ob 11. uri za prodajo 6.800 komadov kartonov g lesenimi okvirji v velikosti 45*5 X 78 cm. Predmetno blago je na vpogled v ekono-matu tobačne tovarne v Ljubljani, kjer se dobe tudi tozadevna pojasnila. Toba6na tovarna v Ljubljani. )g>00eee^ Posojilnica na Vranskem naznanja žalostno vest, da je njen ustanovitelj in dolgoletni zaslužni predsednik, gospod Karol Schwentner trgovec in posestnik na Vranskem danes preminul. Čast njegovemu spominu! Vransko, dne 19. septembra 1925. Odbor. Naša ljubljena mamica, gospa © je danes ob 7. uri, previdena s tolažili sv. vere, mirno v gospodu zaspala. Nie življenje je bilo ena sama velika ljubezen do nas. Truplo nepozabne pokojnice se bo blagoslovilo 22. septembra ob 8. uri pred hišo žalosti Miklošičeva cesta 16, na kar se prepelje v rodbinsko grobnico na Rovu k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se vrše v petek, dne 25. septembra ob 10. uri v cerkvi Marijinega oznanenja. V Ljubljani, dne 21. septembra 1925. Jernej Andrejka polkovnik v. p. soprog. Rudolf, Viktor sinova Blicika, Milena snahi Milica, Vera, Marko vnuki. Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubi, dobri soprog, gospod Emerik Snpanc trgovec v Rogatca v soboto, dne 19. septembra zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil v ponedeljek, 21. septembra ob pol 4. iz hiše žalosti na pokopališče v Rogatcu. Bogatoc* dne 21. septembra 1925. talajofta tona Milka ia oatall sorodnih!. Tužnim srcem naznanjamo, da je naš nepozabljeni dobri oče, oziroma dedek, gospod dr. Josip Seraei od&gfriik u Celili dne 18. septembra ob polnoči, po kratki mučni bolezni v 82. letu starosti, zaspal na veke. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 20. septembra 1925 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Celjske okolice. Celje, dne 21. septembra 1925, Gabrijela Mnrko, Melanija Koderraan, dr. Gvidon Sernec, dr. Janko Sernec, Olga Sernec, Ljudmila Sernec, otroci. Marica Sernec roj. Podgorelec, Olga Sernec roj. Šorli, dr. Matija Murko, dr. Karel Koderraara, snahi. zeta. Breda Koderraan; Vladko, Gabrijela, Ivo in Stanko Murko; Zvonirair, Terezija, Gvidon in Vlasta Sernec, vnuki. m Urejuje Stanko Vlract. ladaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja h- Jezer-ek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novai. Vsi v Ljubljani