gosp dar tni v in ar Izhai ai o vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr J y.,. Vi • - _ . 1 . 1 A J OA 1^%. r»o lúfo O 9H Ir v polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt 1 gld. 15 kr den Ljubljani sredo januarija 1868. Novo leto. tika kot bankrot državni! Da smo večo butaro plačil na-se vzeli, kakor Ogri, tega nobeden ni tajil v držav- j i i * i à j . t «.«—w* «.vwvuvu xxj. vcvjxi v vix íá<\ v Kakošno bode novo leto? kaj nam bode přineslo? nem zboru. Da bomo morali več plačati, to je tedaj to je vprašanje, ktero si zdaj stavi vsak državljan, gotovo; al od kodi to vzeti, to se ne vé. Da bodi si kakoršnega koli stanů. gruntni in hišni davki nikakor več ne morejo povišati Odgovora na to vprašanje ne more dati nobena to vsaj bode sprevidil vsak minister. 7 živa duša sam Bog ga vé; zakaj če pogledamo v pre- teklo leto nazaj , prestvarilo se je naše cesarstvo To je tedaj stan, v kterem iz starega leta presto- pimo v novo, v kterem utegnejo v se AvStrij a - lanu , VAC» m r w J/UMW.1V f* ^""J----------"•» v«.«..« uuiuv » « Kdo tedaj more vedeti, kaj in kako bode v prihodnje? strijo v boj potegniti. tako nemške, talijan- da ni več podobno prejšnjemu. ske in turške zadeve po svetu vojsko vneti in tudi Av- Magjarom se je dovolilo vse, kar so zahtevali, in Mi smo s tem le na kratko popisali, J to, kar so oni ponudili, vzeti so morale hoté ali ne- preteklem letu premenilo v cesarstvu našem kar so zahtevali Mi smo s tem le na kratko popisali kar se je v in iz srca hoté druge dežele. To se je prav odločno reklo v du- želimo, da bi ta nova skušnja res tako srečno se izvr-najskem državnem zboru in krstilo se je „Zwangslage......... šila, kakor se nadjajo tisti, ki so nam za novo leto Avstrija seje tedaj po magjarski volji razcepila v prav novo Avstrijo skovali. Vsa odgovornost gré dve polovici, na dva kampa: to je dvalizem; ta razcep sega tako daleč, da so neogerske dežele sklenile z ogerskimi kupčijsko pogodbo kakor tuja dežela s tujo. Avstrijski cesar je Ogrom kralj. Po tem razcepu se je prejšnje naše cesarstvo přestrojilo v tako državno poslopje, da ga mu ni para na njim za to! Gospodarske stvari. Ljubljansko močvirje 9 svetu. To naj razjasni sledeči popis..... Na dvoje ločena Avstrija ima zdaj trojno ministerstvo: Ogri imajo svoje, neogerske dežele spet svoje, in nad obema tema deželnima ministerst voma stoji tretje, ki se državno imenuje, eno armado imamo, pa tri vojna ministerstva itd. Le kaj je bilo do leta 1830., kaj je sedaj in kaj obeta v prihodnji ćas? Ljubljansko močvirje (morast) je obsegalo pred sto leti blizo 40.000 oralov (johov) prostora, je dajalo po okrajih kaj malo nastilja in slabe konjske klaje, po sredi pa celó nič. Iz mokrih tal je vedno pun tela in Ogersko ima svoj državni zbor v Peštu, kajti vstaj ala gosta megla, da jo je solnce le malo kedaj moglo se Ogersko ponaša za državo, ktera obsega Erdeljo, prešiniti. V kužnem zraku so se pogostoma kazale bo-Hrvatijo, Slavonijo, Srbijo itd. Neogerske dežele pa lezni med prebivalci okolice njegove, vzlasti mrzlica. imajo spet svoj državni zbor na Dunaji. Ker pa Pred blizo 100 leti se je začelo prevdarjati 7 kako so Ogri vendar še tako milostljivi bili, da pnznavajo da je mogoče, to veliko planjavo osušiti, zboljšati zrak nektere nitke, s kterimi se z neogerskimi skupaj ? zato je še tretji, to je, mešani državni zbor iz pripravnega napraviti. in svetu plodnost pridobiti, sploh ga za obdelovanje nekoliko poslancev ogerskih in neogerskih le ga ci j a imenuje y ki se de- Prva skrb je merila na to, da se osuši; v ta namen se je izkopal cesarski graben po delovodju Grrubarjev Lejte! iz koliko kolés obstaja ta nova državna ma- imenovan. Tudi je bil vrezan Cornov graben o d^ Ljub- šina! Taka mašina je že okorna sama po sebi y kaj pa še, ako se le eno kolo pohabi? In že zdaj je vprašanje: graben. ljanice proti Brezovici, m od Lip proti Tomišlju Curnov ali bojo Hrvati hotli iti v državni zbor v Pešt? so Srbi y ________________ . ____________________________Ta prva delà so pripomogla, da je bilo mogoče ob- Rumuni, Slovaki zadovoljni? Ali bojo Cehi šli delavati okraje močvirja, po sredi je pa vendar vedno v državni zbor dunajski? Ali Poljaci ne bojo ničesa premokro ostalo. Nevtrudljivemu prizadetju ranjcega več zahtevali? Ali so drugi slovanski narodi zadovoljni? ljubljanskega župana Hrade ck ega gré čast in hvala > Ali so cerkvene zadeve že rešene? itd. Ali bo večina da so leta 1827. bila dovoljena in pričeta še potrebna avstrijskih narodov zaupanje imela do ministrov, ki so delà za popolno osušenje tega močvirnega svetá, dozdaj vsi zaljubljeni bili v Nemčijo? itd. kmalu se je pričelo obdelovanje mahú po vseh krajih. m Da je prečudno sestavljena ta mašina, kaže prav Kodar so prej Štorklje, ^^ « aie, »c očitno to, da tisti, ki so jo sestavljali, se sami branijo dijo rodovitne njive, lepi travniki, sèm ter tjè tudi jej voditelji biti, kajti ministrov za neogerske dežele boršti. dobiti, silna je težava. gosi race plavale zdaj In najveća skrb so jim gotovo denarne zadeve našega cesarstva, ktere se pa v po- vrednosti mahú napeljalo To je ljudstvu oči odprlo, ga do spoznanja velike slednjem državnem zboru niso nič v pretres vzele y m vidi se zdaj y kako dan- 5 se vé da nemškemu liberalizmu je konkordat veča spo- kedaj sovražili ko špajko. danes hrepené po mahu tudi taki ljudjé, kteri so ga 2 Po tem je tuđina ceni pridobil; med leti 1830. do dvoma bode tukaj drenaža na pravem mestu; ona bo 1840. se je dobil oral mahu za gold., zdaj se odpeljala zakisano vodo iz ga komaj dobi oral za 200 gold., in še več je vredno plodnega zraka v mlj samo v šoti, kar se je mora ođpraviti, da svet stanovitno rodoviten postane. nJ in pot odprla dohodu Kako globoko Tako pripravljen svet se utegne porabiti za njivo žita in zelišča vseh plemen rodijo dobro in ali travnik ^ «li biavuLn., Ûiia 111 ûcutîtrt Y&CI1 piCIilCU IUU1JO UODTO 1U je treba šoto ođpraviti, pokaže po- hvaležno na njem, toda gnoja potřebuje enako drugemu vsod sam svet, namreč tako daleč, da se pride do blata, svetu ki ni vec prepleteno s koreninicami, in ki se na stran Namesti da bi rezali šoto, odpravljajo drug nese- vrženo razvali. Izrezana osušena šota je dobra za kur- gnjili mah s požiganjem, in sejejo večidel ozimno rž ali javo ) se lahko prodá, povrne obilo stroške za rezanje vred. in osušenje z vožnjo jdo šote al pridelek nikakor ne povrne vrednosti sežgane delà in semena. Zato bi bilo prav to potratno 3U.OW1JV, <0 '^UJV ^ ^ out^ , va^ic* m ooiucua. AJdLU Ui Uliu prav LU pOtratnO Na svet, po tej poti odkrit, treba je napeljati obilo navado tem več ođpraviti, ker s požiganjem se skoraj prsti s cestnim blatom, ali, kar je najboljše, zidne šute, vedno poškoduje pridelek bližnjih in do čevlja ga globoko prekopati ali preorati. Brez okolica s smrdljivim dimom f in se adleg vsa (Ko prih.) reg 9 koliko brez vojskine doklade znašajo potrebe in za potrebe u V V • od vsacega goldinarja direktnih davkov doklade za deželne odveze v posameznih deželah našega cesarstva in sicer: deželi Ceski Bukovini Dalmacii Galicii , Goriški, Istri in Trstu Koroški .... Kranjski . . Moravski . . Avstrii dol nj i Avstrii zgornji Salcburški Slezki Štajarski Tirolski in Vorarlberški ktera ima □ milj vsega svetá © S3 > O Duš p§ a N Za Odstotki I deželne stroške se potřebuje na goldinar davka Za stroške zemljišne odveze Doklade I Doklade Skupaj skupaj skupaj znašajo | znašajo za enega člověka za □ miljo goldinarjev |goldinarjev| goldinarjev| krajcarjev l^oldinarjev 902-8 778 5,000.000 16 181-6 176 590.0001 65 222-3 214 440.000 66 1364-0 1185 5,000.000 139 130 500.000 48 180 157 338.000 49 174 164 I 460.000 40 386 372 2,000.000 17 344-5 1 1 327 1,800.000| 1 18 208-5 189 720.000 32 124-5 102 150.000 30 89-5 89 480.000 19 390 359 1,090.000 35 509-6 421 V 870.000 21 Va 17 2,000.00013,000.00015,000.000 86.000 700.000 786.000 150.000 150.000 745.00015,000.00015,745.000 213.971 243.000 456.971 223.0001 470.0001 693.000 231.000 624.000 855.000 914.000 2.000.000 2,914.000 2,000.000 2,000.000 4,000.000 750.00011,000.00011,750.000 1,000.000 1,080.000 80.000 189.0001 278.0001 467.000 1,000.000| 1,500.00012,500.000 257.000 404.500 661.500 100 120. 3. 115. 91. 206 185 145 220 244 719. 97 229. 75. 15 4 0 3 3 3 9 6427 4465. 700, 4848, 3515, 4413. 5213, 7833. 12232. 9259. 10588. 5247 '9 9 0 1 '9 4 2 '2 1571. <2 Ali me ne bode jutri ali morebiti že danes spod-rinila mašina? — tako se skrbno vprašuje delavec, in celó kadar zaspi, v sanjah sliši ropot kolés, ki go-nijo mašine, in ki mu žugajo še ta košček kruha vzeti, ki ga danes ima? In ta skrb ni prazna. Koliko delavcem so dandanes mašine res že vzele ves zaslužek! Fužine delajo z mašinami, kjer je prejšnja leta priden kovač sukal kladvo; mašine izdelujejo žeblje in igle, ki so jih poprej delali žeblarji (cvekarji); mizarjem so stružnice, rezbarice in druge mašine vzele mnogo zaslužka; mašine, ki izdelujejo pile, podkve, verige, kaveljne, šivanke, kopita, doge itd. so mnogim rokodelstvom snedle kruh; predil-nice, kjer se po 50.000, pa tudi 100.000 vretenec suce, so brezštevilnim predicam in predivcem iz pridnih rok vzele vreteno. Mašine, ktere tko, so vzele tkalcem delo in sto in sto tisoč tkalcev je ob zaslužek. Mašine, ktere same šivajo in pieto (štrikajo), vzele so šivaricam in pleticam delà. Papirnice z mašinami so ustavile papir-nice, kjer so pred le roké delale. In kdo more že danes reči, kakošne druge mašine se bojo še iznašle, da namestujejo človeško roko? Tako vprašanje si stavi boječ rokodelec, in ker vidi, da znajdeb človeškega uma ne more ovirati, ker so na korist Človeštvu, misli in misli, duhta in duhta, kako bi odvrnil od sebe še večo škodo in si vendar prislužil kaj kruha. V tolažbo pridnim delavcem moremo to reči: če tudi so mašine dobrotljive znajdbe, vendar je meja, čez ktero ne morejo seči, in meja, ktera mašinam klice ,,stojte!" je ta, da je mašine ondi konec, kjer se začne delo s premišljevanjem in svobodna umetnost. Kakor pajek svojo pajčevino zmiraj enako prede, kakor Čbela svoje celice zmiraj enako izdeluje, kakor lasto vica svoje gnjezdo zmiraj enako zidari, tako mašina zmiraj le po istem kopitu delà. Človeška roka pa pre-minja in boljša svoje delo, ker um in pamet jo vodi v vsacem trenutku, da zmiraj kaj novega, kaj lepšega lahko stvari. Pri kmetijskih delih je prevdarka treba, ki ga nimajo mašine, — pri rokodelcih, kjer je pre- mislika treba, ne zadostuj slep mašina sama m Gosp. dr. Josip Vošnjak naznanja, da se „slovenski je umetnosti treba, mašina ne zmore S taj u pridno spisuje 9 pa rokopis ne bode gotov Moč vode, sape in pare ni nadomestila roke re ni nadomestila roke, am- do novega leta, vendar pa misli, da se bode vsaj prva teškega delà in slepega hlap- polovica te knjige lahko natiskala v prihodnjem letu pak roko je čonskega laj š al delà um more y svoj je umetnosti treba da se je člověk znebil teh težav in da obračati na delo, kjer je prevdarka, Radi tako dalj ^XIiAUl - Wt»v pise * v w «..»j v. »» - UI J_LXJ dali zemljevid „Slovenskega Stajarja", izdelaneg dr. Vošnjak — bi mi do prih.) po vélikem general-stabnem zemljevidu, pa stroški bi morda bili preveliki za Matico, kajti tak zemljevid bi, kakor Sporočilo sem odbor? pozvedel, stal na 700 Ce 800 gld. Kaj misli Matičin o IX. seji Matičinega odbora 19. decembra 1867. je v stanu, dovoljiti te stroške lotimo se UUUUl i V^ J v/ I v»v T v.j»v* vv wnvoacj lULIUiU BC tega delà." Naj slavni odbor danes izreče svojo misel o tem vprasanji (Odb ne odobri tega nasveta Pričel je sejo dr. V da je Matica od poslednj čina z veselim naznanilom, Odsek za izdavanje &njig, voljen v ». odborov seje pridobila nekaj v nrav- seji, je sestavil j^enik knjig, ktere priporoča od Odsek za izdavanj knjig borovi stvenem, nekaj denarstvenem oziru, ker so jej pristo boru slovenske Matice. Ta imenik je v „Novicah raz- pili svetli knezoškof Jernej Vidm volil petino svojega premoženja ran Debeljak, ktero bode pri sodniji zastopal tajnik in ker jej je glasil s prošnjo, da blagovolijo do novega leta 1868 č* JL y AH JV/J JV^ ~ ---J - 7 ---- , , • ' ^ ijki blagi profesor oglasiti se pisatelji, ki bi spisati hoteli ktero omenjenih knjig, da odsek to poroča Matičinemu odboru, za knjige pa, za ktere se ne bi dotlej nihče oglasil, da Matica Naj slavnému odboru na- ostane slavno v let profesor Lésar. Ime Debeijakov _ . . nikih naše Matice med prvimi dobrotniki, in počastimo sama si poisce pisatelj tudi mi vstávši njegov spomin se tudi godi) znanim, za ktere knjige so se doslej oglasili pisatelj Na to se potrdi zapisnik VIII. odborové sej XT A • • i y in Za Safařik tajnik g. Lésar je poročal Število matičinih ud se je ijših stvaréh tako-le: od 8. odborové seje v j • • stirje Stare teljski y y namreč visokoč. profes suplent v Oseku tarožitnosti oglasili so se Ladislav gimn pripravnik, in Jan Franjo Vesel, duhovnik Marn y Josip uči-i filo- pomnožilo za 36, med kterimi je 5 ustanovnikov (med _ _ . temi so milost, ljubljanski knezoškof g. Jernej Vidmar zohjsko propedevtiko, kakorsno je spisal Zimmer J «/ _ r ^ . • I /^é 1 H ,1 1 _ ___ 1__I Î ^ Xr. ^ /\ ri w ^ ^ X 1 ^ Y _1 1 * 1 Matici podarili 200 gold.) ] 29 letnikov. Glavna Ma- mann tičina knjiga imela bi toraj kazati številko 1312, a zad le nekoliko okrajšano s pomočjo češke, poljsk nja številka jej je ravno 1300 Ta razloček zhaj od hrvaške in talijanske g. Mat. Cigale hrvaško-srbsko slovnico: sr. y y tod ker nam vneti poverjenik letnino 12 udov poslal brez imen, pozneje Dominik Colnik M". XJ (j Lil 111 i v^uilliiv Za „Olu y v^x-ioixv^^jt-. -«- * . auujoivíj piioiči ktera nam naznani na ljubljanski viši realki, ki je že dovršil vse skušnj lovenskega Zidarj u za slovensko prof. Ivan Macun Fr. Tomšič. pristav y za realkino učitelj stvo, in Franjo Vodop telj na Najvažnejši dopis, ki je došel Matici, je gotovo ta Zirt jl ^ w T ^ > *** J w v y užitci j ua reški realki; za sodelavca pri „naučném slovniku" za v kterem jej gosp. dr. Jernej Zup kot sodnijski komisar, y y jc guiuvu ta, xcoivi j w«««*«. w c. kr. biležnik medicinske članke ponudil 30. nov. 1867 naznanja t da dr. Jos. Vošnjak jki gimn. profesor Matija Debeljak v Trstu umri 18. oktobra 1867. leta ter v svoji oporoki, pisani Vrh tega pa so došli še predlogi, ki dopolnujej Je odsekov nasvet, namreč: Visokočest 24. decembra 1866 in 15. junija 1867. leta, 24. oktobra 1867. leta naši Matici po odbitih darovih skličuj petino svojega premoženja gi nasvetuje, da IV Ladisl PM y w • » g» JL • JU a U 1 O 1 a v se Šafařikovim starožitnostim dodadé tudi bukve Herodotove, na ktere se Safařik čestokrat in presojuje in izdá staroslověnsko berílo pustil proti temu, da Ma tica svoje "knjige vsako" leto pošlje njegovi rojstni^ hiši na Visokem v Poljanski fari. To premoženje je Matici Za obé knjigi se omenjeni slavni profesor Gosp. odbornik M. M ajar nasvetuj št večidel v laških državnih pismih, in znaša 70.618 gld y šole ponuja to-le : „Ako bi bilo slavnej družbi všeč, da bi naša Matica na světlo izdala bij pisal y knjigo zabavno y ako ta dadé toliko , na kolikor se Bog plati pod v kteri bi bile pripovědke resnične to rodoliubnemu velikodušnemu dobrotniku, ter mu obudi ktere so se večji děl resnično prigodile; izvirno so spi- J . _____.i m v v• __i___• • i • kakor jaz menim , bi na y mnogo posnemalcev ! Vsled tega naznanila oo jc u^c* o«,uo v xuowu„ . j«^ muuim, ±Xi decembra 1867. 1. pri dotični sodniji oglasila za po- jednej strani se tiskala po ruski, na drugoj pa sloven ne^a dediča omeniene petine, sodnija pa je že 3. de- ski pripovědka." — Gosp. Matej Cigale predlaga, na Je Matica sane v ruščini, in v knjigi pa de ski pripovědka gojnega dediča omenj ene petine, sodnij cembra 1867. 1. št. 24.015 odgovorila, da potrdi in Matici se namesto „ prispozná dedovalno to pravico. Za daljno obravno- ali vsaj bibliografy Gosp. Matej Cigale predlag naJ starožitnosti" izdade slovenska literatura Gosp Raie želi, da bi Ma vanje te dedičine je prvi podpredsednik gosp. dr. Leon Vončina 2. dec. 1867. 1. pooblastil poročajočega tajnika tica izdala Pop vseh zelišč rastočih na Slovenskem m d, kako je ravnati z berilom, da je poduk in odbornika, kteri po dovršeni obravnavi vse naznani raben ter prebirajočim učencem korišten * JL . . A . • \ • i n v n slavnému odboru. Družba „the Smithsonian Justitution1' Janežič nasvetuj Gosp po < v Washing- in pripovedek slovenskih izdavo najlepših narodnih pesem y izdavo zbranih del naših ton-u je poslala z listom od 29. dec. 1866 svoje knjige najboljših sedanjih pesnikov: Cegnarja, Levstika in isto leto izdane. Přejela je je Matica 10. oktobra t ter imenovani družbi poslala svoje knjige dozdaj > na Vilharj knjigo kakov krasen roman y Buch der Natur Schodlerj Gosp. odbornik dr. U lag svetio dane. Prepri ravnanje. — (Odobri sem y se i3 VUJC rvuji^o, uuůuaj ua JVUJI^U jjuuvu ^ v«^* ^ 1 < da slavni odbor potrdi to predlaga: Naj se izdá Jirsikova poljudna dogmatika ka Přejeli smo začetek rokopisa Hafnerjeveg slovenski stenografiji; tajnik ga je v presojevanj o toliška, in za-njo razpiše poštena nagrada (Konec prihodnjič.) dal hitrop Stempiharju. Naj slavni odbor vdobri tudi to ravnanj Presojevalci Zepičeve (Odobri • v Slovstvene stvari latinske čitanke" so dovršili O P. Ladislavovi „latinski slovnici" sem danes přejel pismo, v kterem g. proí. Macun naznanja, svoj posel 14C41JL1VO X VJ ^ «, ^xkjixiv y f ^wví. ^ • ——— —-----J—; da jo pregleda o božičnih praznikih. Tako pride poročilo o teh dveh rokopisih še le v prihodnji seii na prihodnj seji vrsto Slovniške drobtine. Spisal Cigale. Spominjam se, da smo se čudili svoje dni slovenščini, kako se je od Truberjevih časov sem malo spre-menila. Današnji dan ne bi se to več moglo trditi, kajti 4 dosti očiten je razloček med sedanjim knjižnim in onim jezikom, s kakoršnim se ponaša Truberjevo sv. pismo, dozdanjo svobodo bi odgovoril kratko, da ne kaže, ter bi se potegnil za « — ~~ r .------;---j ^ r----- Knjižna slovenšcina napreduje tako jaderno, da je kje kdo še težko dohaja, in prav je, da napreduje, saj jo je tisocletna nezgoda marsikako popacila. zika Moj Toda j stališče če tudi utrj je znano. Posebnost slovenskeg v odu razum staroslovenščine i ako }Q se ne more ni iz ni iz živih slovanskih narečij izkazati JO UO^Ul^lUO) J^ A OLOíl UOIU V ^UOUIUU y 111 LU til VI 11 OiU Y aJLlb lilii II bodi voditelj k dobro premišljenemu koncu. Ne morem (legitimirati), daje slovanska, nima cene. si pa misliti in želeti takega konca, do kterega dospěvši Taka tukaj pa je Ce se namrec kolikorkoli ozremo po slovenskih t « t « i • t A « « A . 9 bi nam jezik še dalje bií od jezika druzih Slovanov, in slovanskih knjigah, videli bomo precej , da takega zlasti pa srbsko-hrvaškega, nego je zdaj. besednega reda ne poznajo staroslovenski in brizinški to željo izre- ostanki, niti ga poznajo Truber in njegovi nasledniki Da v tem ne zastranimo JL/a, v tCULL UC Zičtonaunuu J naj ui - uv Xiwjv U3LČlilii.l, lULi gčt I kam tu — slovenski pisatelji, sosebno přiznáni veljaki, do današnjega dne, ^01 ktere radi posnemamo, predno kako novoto vpeljejo v hrvaška in bolgarska knjiga česka, poljska , ruska, srbsko knjigo, očitni sodbi izročili jo in z razlogi podkrepili. *) Iz nekterih novejših spisov y sosebno tudi iz služ- Vzemimo v roke ktero bodi Vukovo izvirno knjigo benih izdatkov slovenske Matice razodeva se neko slo- ali prestavo, povsod bomo našli, da se sanega drži gon prepi Metelkovega pravila. Vuk o v „Novi Zavjet" venskim slovničarjem in pisateljem prej neznano pra- Mat. VII, 3. „A zašto vidiš trun v oku brata svojega vilo, po kterem bi bilo bolje, rodivnik **) (genitiv) po- (kaj pa vidiš pezder v u stavljati pred samostalnik, nego za samostalnik kterega je odvisen. od Piše se namreč z neko dosled- y Duh oca vašega govorice nostjo, ki ne more biti naključna, na pr. „Slovenske je dano da znate tajne carstva nebeškoga' Matice odbor", „odborové seje zapisnik", „te teorije ob- dano vedeti skrivnosti nebeškega kraljestva) __X__: ___J *___lrnlrnn rio Ki hûoIa. --V ki ne more biti naključna pr Slovenske v ■ ■■ H. lim te, Gospode neba i zemlj svojega brata). Mat. X, 20 iz vas." Mat. XI, 25. „Hva " Mat. XIII, 11. „Vama je dano da znate tajne carstva nebeškoga" (Vam je y >> y yy itd. kakor da bi neslo- „Odbor slovenske Matice; zapisnik u račanje na dej ans ke izkušnje vensko bilo pisati: odborné seje Imenoval sem to nekako pravilo slovenskim slovnicam neznano, ker ga ne nahajam razločno zlasti ne v Janežičevi niti v (Konec prihodnjič.) Zabavno berilo. postavljenega v nobeni Metelkovi. ktera na str. 262 JLTJL VI y tv Lv3ž 1 Ch 11Ć* O ti • i-l\J U y • Genitiv steht gewôhnlich nach dem 93. uči: yy Der regierte Worte von welchem er regiert wird y kann aber auch vor dem- seiben stehen, z. B. „svoje matere edini sin." Nihče naj ne misii tu, da jaz to novino pripisujem kakor da ne bi se y zgolj samovolji naših pisatelje v mogli opravičiti z národnim govorom ; marvec na misii so mi dotični primeri y kakor: „vseh vernih duš dan" a itd. y Originali iz domaćega življenja. Druga vrsta. . Slovenski Nikodém. Spisal dr. V. Zarnik. (Dalje iz pretečenega leta.) Dolgo smo se smejali pustni burki; pa Boštjan je bil ponosen, da je prvikrat v svojem življenji zaslu- (pa „Device Marije lasci", „Device Marije prosó —, tudi nasproti: „zakrament svetega krsta" itd.). Vpraša y ko se mu je en se samo kaže iz teh nekoliko primerov povzeti tako obširno, splošno pravilo za nepregledno množino pri-merljajev, v kterih ima rodivnik službo svojo? ***) Jaz ♦ Take razprave o tem ali onem slovniškem vprašanji, kakor smo na pr. letos dobili od č. g. Ladislava Hrovata in nedavno od g. Ž ep i ča, jako so koristne in ob enem zanimljive. Gosp. profesor Zepić po pravici hvali gosp. Ladislavova „pravila za pisavo" ter jih v vsem sodi tako, kakor se meni zdi, da je prav. Sploh moram jaz odobriti do malega vse Zepićeve opazke, kterim vem glas, samo temu, da bi pisali posojivo, ne bi jaz pritegnil, ker me ženo priznanje našel. Rekel je, da krat sreča nasmehljala, bode ga tudi, ako Bog dá, dalje spremljevala, da zaželenega Mecena najde in s tem tudi nekaj zvonečega priznanja. In ni se motil. Zvedel je, da se v Bledu že nekaj časa mudita dva ruska diplomata: knez Merčinski in baron Knorring. Misiil si ker me baron Streusandbiickse in umetniški odbor y Je tako zaničujeta, videli bodemo, ali so yy bratje a morebiti naši ruski bolj usmiljenega srca in bolj denarni? Dade krasopiscu svoje na Turka srborite „Sišenčanke" prepisati, in jih pošlje lepo zavité v Bled brez vsega pra-vega upanja, da bode ta poskus boljši sad rodil. besede: kupilo, plačilo, hranilo, selilo, šacilo, drugače napotujejo. treh dneh dobi list, kteremu je bilo na závitku napi- List Je bil Naj izrečem še željo, da bi se g. Žepič račil večkrat oglasiti ter sano : noter SO 3 bankovci po 100 gold.! primerjaje slovenščino s srbsko-hrvaščino svetovati nam to ali ono jako lakoničen, kajti brez naslova in nagovora se je popravo; n. pr. ne bi li imeli Hrvate posnemati gledé na genit par- ' francozki tako-le : Evo vam 200 gold, baron tit., kier se mocno locimo. Hrvat pravi: imam povoda (ich hábe r v r» fr • jji* j. tt> tt i\r\ n 'III HTI r ■ T I I \ J°zei Knorrmg, a od zdolej spet: Evo Vam 100 gold. Grund), vidio sam konja (ich habe Pferde gesehen, Jeli to slovansko? des chevaux). Pis. knez Dragotin Merčinski; v Bledu 1. junija 1867. Rodivnik ali rodilnik? To je pravopisno vprašanje. Hrvat Ali ta tehtna in izdatna lakoničnost je Boštjanu veliko bi pisal rodionik, spreminjaje 1 v o. Vsakakor je l pravilen. Vendar bolj srce in duŠO pogrela, nego uljudnost barona Streu- so nekteri pomisleki. Ni Še menda prav dognano, kako se obrazijo take besede, zlasti samostavniki na -ec, od glagolske osnove sandbiichse. Boštjan, kakor pravi Nikodém, je bil velik sovražnik panslavizma, kajti bil je po svoj ej politiki , ali od participa (glej Janež. II. J. stran 119), ni li kak razloček med enim in drugim; niti je prav jasno, kaj se bolj prilega Hrvatom, ki imajo: samostavnik, starostaven, vladavina, merodaven itd.; tudi kov, ki pomenijo nežive stvari. Sem li koga preveril z njim, ne vem » bode prav težko biti dosleden v vseh primerih. Staroslovenšcina dvomim pa vendar, ker se še v letošnji knjigi bere na pr. močvir- (Mikl. slov.) ima najveckrat 1 : kadilnik, kupil'n, ležalnica, pobegaťc, jevo obdelovanje. Toda jaz, da-si nisem nepreučljiv in trmoglav, ne pa tudi: pitav'c , pištodav'c, plenoprodav'c, predavnik, rosodav'n, morem noostati pri tem, do zdaj jugoslovanska narečja takih pev'c. Pridevnike ali priloge na -aven, -iven (-alen, -ilen), kterih svojivnikov nimajo. Kaj prinese napredek, tega ne vemo. Kdor se drugi Slovani v našem pomenu nimajo, kakor da prepogosto delamo. staroslovenščine ne drží samo v tistih rečéh, v kterih nas loči od Kadar imamo iz dotičnega glagola izpeljan samostavnik na -ilo, to Hrvatov, mora preiskavši Miklošičev slovar priznati, da v njem smemo iz njega dalje narejati tudi pridevnik, n. pr. pravilo, pravi- (in va-nj gredo pridevniki svojivni kakor posebne besede) ni od ne- len, kresilo, kresilen, plačilo, plačilen. Ako pa nasproti gre za žen- živih stvari najti pridevnikov na -ov in na -in razen dveh edinih, ski samostavnik, kakor: pisava, zidava, veljava, ter nas je misel iz namreč iglin, jugov (uši igline, Ostr., jugovo vejanije), v tem njega napraviti pridevnik, ne bode prav: pisalen, zidalen, veljalen, ko ima dokaj drugih dotičnih pridevnikov, kakoršni se izpeljavajo če nećemo pisati tudi: držalni zbor. ***) Jaz sem bil v 8. in 9. Pis. listu „Novic" od leta iz besed neživih reči, n. pr. ložnič'n (od ložnica), loz'n (od loza), 1859 napisal luž'n (od luža), lun'n (od luna), marmor'n (ne marmorov), mrež'n obširnejši sestavek o rodi vniku, na kterega se tu sklicujem, čeravno (ne mrežin), narod'n, papir'n, pepel'n, pušč'n (od puška), stegn'n meri najbolj proti izpeljevanju svojivnih pridevnikov iz samostavni- (od stegno). Pis. 5 Slovenec; posebno je zmirom v sveti jezi rentačil in da je slavnému možu čestitala. — Drugi dan so podali žolč razlival na narodopisno razstavo v Moskvi in na tukajšnji Jugoslovani, večidel dijaci, g. prof. Purkynětu popevanje ruske himne, česar ni mogel nikdar Hrva- adreso, ktera se v slovenskem jeziku tako-le glasi: 17. grudna 1867, mladež tom odpustiti, da so jo o binkoštih v Ljubljano zanesli; „Janezu Purkyně-tu, na dan ~ ------7--~ J m ;---------- . J---J--------;--- 7 77--------, - • • ^ • } ali te 3 bankovce ruskih diplomatov je pa s tako mirnô jugoslovanska v zlatni Pragi bivajoča. Slavni, visoko- zbasal, kakor da dušo v božjem strahu v svojo mošnjo bi mu iih bila poslala ministra Beust in Bečke, - Ko î cisto nič ga ni „rodoljubna" vest pekla! Je kar imel Isti dan, ki vse slovan- enkrat stotinjake v žepu, premišijuje kakih 5 minut, piu^uiu tum uii omuvi ju^uoiuvauoam uoz,oi, u» kaj bi se dalo početi? Pa hipoma svoj cilinder ob tla Te v imenu svojih bratov prisrčno pozdravljamo. Tvoje učeni gospod! spoštovani oče stvo v globoki hvaležnosti in v neskončnem spoštovanji do Tebe, visokočastiti gospod, praznuje Tvoj 80. rojstni god pridemo tudi mi sinovi jugoslovanskih dežel, da zažene, z obema nogama k višku skoči in ga pomandrá, ime ostane na veke z zlatimi črkami zaznamovano ne ta-le kratki monolog govoreč: Heute werden wir durch aile Poren Wein schwitzen pot potili) ! v zgodovini naših bratov Cehov, nego tudi v zgodo- danes bomo pa vinski vini vsega druzega slovanstva zvezdo na obzoru vednosti y ktero v Tebi j krasno zvestega sina domovine, sta- iz ^uiiii / • ? u^juv uc« \jkju\jl\x v vuuiroii^ a vgoiugc« o lia c* uumv tiuuj otd" Povabi nas vse stare pajdaše, potem svoje tovarŠe novitnega boritelja za svobodo in pravico, očeta učeče bureau-a gospode: Žmitka, Kozoprska, Ablativa in se mladosti in aposteljna prave priljudnosti, časti in s kolodvora Bingelbônglja in pa Quo minusa. Bilo ljubi. Stopimo pred Te, da vsaj deloma pretolmačimo je veliko posvetovanje, kje bi si izbrali vrt, da bi ta čutila spoštovanja in ljubezni, ktera cvetó za Te o bre- J V ▼ UillWJ T vvv » WUJ v y "J v V.** ' * w ^ ^^ v UVA1U) Uj/votv V J IJ UHfV^ill^ Cl» \J V \J V\J HJiAà JL V \J UI U po Boštjanu napovedani vinski pot potili. To se vé, on govih Save in Donave, in v podnožji Balkana, da Te se je poganjal za „debelega botra", pa večina je rekla, blagoslovimo in da je predaleč, in da nimajo tam več vrst vina na slovanov voscimo ; srečo v imenu vseh Jugo-visokocastiti gospod! že s tem Jicuaioti J J.U. t naj bo ti imé Denarni zapisnik Matičin. Novi udje: ustanovniki: Gospod Piree P. France Salez, benediktin v Sent-Pavlu K .... Vekoslav.....v Trstu...... Murnik Janez, odvetniški koncipient v Ljubljani 99 99 10 gold 10 5 yy yy yy >9 1 etniki: Marinko Janez, župnik v Logacu za 1867. leto . 2 Lenasi Anton, kaplan v Logacu za 1867. leto . 2 Polák P. Alojzi, minorit v Gradcu za 1867. leto 2 Novak Janez, mizar in posestnik v Ljubljani za 1867. leto..............2 9f 99 9r 11 19 19 91 11 Vovšek Franjo v Brazlovčah za 1868. leto . . Ramor Janez, kaplan v Brazlovčah za 1868. leto KrČon Jožef, župnik v Predosljih za 1867. leto . Hrovat Blaž, gimn. profesor v Kranji za 1867. 1. Fercnik Lambert, fajmošter v Zabnici na Koroškem za 1868. leto ............ 2 2 2 2 11 19 ir i> 2 Stari udje so plačali: a) ustanovniki : v • v Za 2. leto : g. Lenček Alojzi, sl. Čitalnica tminska, g. Holinger Neža» Za 3. leto: gg. Lenček Alojzi, Irkič Ivan, Mežnarec Anton, Holinger Neža. Za 4. leto: gg. Rozman Jožef, Kukovec Jožef, Marn Jožef, dr. J. Ulaga, Trafenik France, dr. Cebašek Andrej, Blaž France, Re& Janez, Cigale Matěj, Sventnar Leopold. Doplačali so : gg. Globočnik Janez, Globočnik Anton, Brolih Matija, Robič Andrej, Bergant Jožef, Wolf Anton. 1 e t n i k i : fm^jn Za 1865. leto: gg. Zarnik Janez, Klinar Karol, Žurman Janez. Za 1866. leto: gg.Kožer Jožef, Novak Janez, Zarnik Janez, Kmetič Jožef, Klinar Karol, Lukanec Jožef, Zurman Janez. Za 1867. leto : gospodičina pl. Hoffern Vilhelmina, gg. Svajger Jož., Janežič Janez, Kožer Jožef, Potočnik Blaž, Kušar Mat., Stiger Albert, Klinar Karol, Vakanovič Jaroslav, Lukanec Jožef, Brod-nik Anton, Jevnikar Jakob, Vomberger Blaž, Herrman Mihael, Robas Janez. Za 1868. leto: gg.Fortuna France, Janežič Janez, Kramberger Lovro, Tomec Juri, Arnoš France, Klinar Karol, Magdič Anton, Kořen Matija, Lukanec Jožef, Podobnik Ignáci, Strmole Janez, Robas Janez. V Ljubljani 30. decembra 1867 Dr. J Zup Ker Opomin se Matica slovenska pri izdavanji knjig mora ravnati po svojih letnih dohodkih, zato prosimo, da Častiti njeni udje obljubljene svoje doneske plačujejo o pravem č je, vsaj prvo pol vsakega ki se ozir doneskov pričenj j a n u a r j udje, ki so za eno leto ali Še v zaostali v plačilu Naj toraj zaostale doneske pošljejo z doneskom za 1868. vred. Naj pri tej priliki tudi damo znanj e, v da udj kterih se to leto mnogo nadjamo lahko dobé Še lanskega leta knjige, ako svojemu donesku za 1868 leto pridenejo Še 2 goldinarja za preteklo 1867. leto. Pole za vpisovanje se kmalu razpoŠljeio časti tim gosp. pover jenikom Iz slovenske Matice odbora v Ljublj Dr. Leon V( Anton Lésa 1. januarja 1868. lina, 1. podpredsednik odbornik in tajnik. Kursi na Dunaji 30. decembra. kr. 5% metaliki 55 fl. Narodno posojilo 64 fl. 20 kr. Ažijo srebra 119 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 78 kr. Tukajšni trgovci so o božiču kupovali deteljno seme po 24 gld., suhe češplje po 6 gold, in pol, nove ježice po 12 gold, in pol, fižol po 6 gold., prodajali so najlepšo banasko pšenico po 7 gld. 40 kr., srednjo po 6 gold. 70 kr. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.