SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (ld., aa jeden meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 18 (ld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden Mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Narotnino In oznanila (inserate) Tiprejema upravnlStvo in ekspedlelja ▼ ..Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice It. 2. Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je t SemeniSklh ulicah Rt. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izrzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne. ==== Štev. SOS. V Ljubljani, v četrtek 21. novembra 1895. Letnili XXIII. Nova Mažarska. Iz Velikega Varadina 17. nov. Ogersko ministerstvo notranjih rečij je izdalo ravnokar Statistiko o izpremembi imen 1. polletja 1895 1. Po tem poročilu je dobila požidovljena Mažar-ska zopet 496 .patrijotov" — domoljubov a 50 kr. Baznovrstna društva, ki se trudijo, kako bi po-mažarili čim največ imen, niso mogli vkljub vsemu ,patrijotičnemu' prizadevanju in vkljub vsemu Šovinizmu spraviti to poletje več ,patrijotov', nego šte-vilce 496. To je na vsak način hudo in žalostno. Potemtakem se komaj komaj vresniči sen nekega prismojenega mažarskega politika .d a bodo do tisočletnega jubileja vsa n e m a-žarska imena oseb in krajev poma-ž a r j e n a". Zastonj je mažarska zbornica in vlada plačo.za pomažarjenje imena znižala od 5 gld. na 5 0 kr. Kot rajni Dijogen se je treba s svetilnico v roki vlačiti krog lovit novih .patrijotov", ki imajo toliko Bmisla in srca, da izpremene svoje grdo zveneče romansko, slovansko ali nemško (?) ime v blagoglasno mažarsko. V tem obziru smo dolžni Židom vso čast. S pravim ,patrijotičnim' prepričanjem in z občudovanja vredno hitrostjo ,švindlajo' z imeni. Statistika javlja namreč, da se ravno židje najbolj pečajo z mažar-jenjem imen en d e t a i 1, pa tudi en g r o s. Če potem zlozvočni Šlezinger kot miloglasni Szildgji za stotisoče goljufa, kakor se je zgodilo vlanskega leta v Velikem Varadinu, to nič ne briga v s o zjedinjujočo državno idejo. Mundus vult decipi. Predsednik osrednjega društva za mažarjenje imen, Žid Simon Tel kes javlja podrobneje, ka- ni doma. Za kratek m še nastopne po-bo se p?eje nazivali: 14 Klena, 30 Kohn, berg, 2 Rosenfeld, einberger, 6 Deutsch, terih ver privrženci so prvega polletja 1895 zavili v pristne mažarščine odejo aroja imena. Bilo je: 153 rimskih katoličanov, 24 grških katoličanov, 15 luterancev, 19 kalvincev, 5 aezjedinjencev, 280 Židov, skupaj 496. Tu se vidi, kje je patriji čas podajem Slovenčevim bri datke. Mej imenovanimi ži< 4 Berger, 2 Fischer, 6 Gros 2 Lowinger, 2 Pollak, 4 13 Schlesinger, 4 Steiner, 4 2 Fried, 3 Gruubaum, 2 Kn»u8, 8 LoWy, 3 Neu-mann, 2 Rosenthal, 5 Roth, 3 Spitzer, 4 Sehwarr, 3 Teitelbaum, 18 Weiss. Vsi ti so dobili, kakor poročajo z veseljem mažarski časopisi, blagozvofna popolnoma mažarska imena. Ali ni to smešno ? Ob tisočletnici bo žarel Bosenthal kot R6zza-volgyi in ribaril Fischer kot Hal&sz ! Na zdravje, nova Mažarska 1 Politični pregled. V Ljubljani, 21. novembra. Deželnozborske volitve na Češkem. Včeraj se je pričel odločilen boj za deželnozborske mandate iz kmečkih občin. Dopolniti je treba 79 sedežev v deželnem zboru, toda kandidatov za ta mesta je gotovo še jedenkrat toliko. Splošno se trdi, da take zmešnjave Še ni bilo na Češkem, kakoršna vlada sedaj. Nemci vrivajo svoje kandidate v češke občine in nasprotno postavljajo Čehi svoje kandidate v nemških občinah. Poleg tega sta pa še te dve stranki tako razcepljeni, da je težko soditi, kateri kandidati bodo prodrli. Mladočehi, Staročehi, omla-dmisti in socijalisti so nastavili skoro po vseh okra- jih lastne može. Jednaka zmešnjava vlada v nemškem taboru. Takozvana nemška ljudska stranka je postavila v sedmih kmetskih občinah samostojne kandidate, mej tem ko so tudi nemški nacijonalci v istih občinah imenovali svoje može. Vrhu vsega tega pa skuša tudi socijalna demokracija posaditi nekaj svojih mož na deželnozborske sedeže. Umevno je, da take zmešnjave ne bodo obrodile dobrega sadu. Cehom kakor tudi Nemcem manjka jedinosti in potem ni čuda, ako zmaga v kakem okraju nasprotna stranka. Liberalni vodje o položaju na Dti~ naju. Dunajska nemško-liberalna, napredna stranka je imela predvčeranjim mnogoštevilno obiskan shod, na katerem so njeni vodje pojasnjevali sedanji položaj na Dunaju. Govorniki dr. Richter, dr. Menger, Noske in dr. so v svojih govorih strastno napadali krščansko-socijalno stranko z njenim načelnikom dr. Luegerjem, ter navduševali svoje somišljenike za svoj program. Z nekakim strahom je moral povedati dr. Richter, da je v njihovi stranki mnogo takih mož, katere so izvolili njegovi somišljeniki, ki so pa odpadli v trenotku odločilnega boja. Da bi vsaj nekoliko potolažil obupane poslušalce, je izrazil nado, da se bodo sedaj zopet povrnili v njihov tabor in trdno stali v boju za slobodo. Dr. Menger je v svojem neslanem govoru našteval nebrojne dobrote, katere je naklonila liberalna stranka nižjim stanovom. Sedaj ima rešiti le še jedno važno nalogo, namreč pridobiti nižjim stanovom volilno pravico. — Konečno je izjavil, da se je liberalna stranka vse premalo ozirala na socijalno demokracijo, da se je treba marljiveje pečati s socijalno politiko in delati posebno na to, da se mladina vzgaja v smislu liberalnega programa. — Vsi ti govorniki niso povedali sicer nič novega, toda pokazali so znova, da se ne sramujejo nikakih sredstev v dosego svojega namena. LISTEK Pravljica o potresu. Spisal Kdorkoli. Bilo je za ljubljanskega potresa. Na rotovžu se je gnetla kopa ljudij, ki so zbežali iz svojih poškodovanih stanovanj, največ ubogo ljudstvo : delavci in delavke. Iskali so si pribežališča v barakah. Uradniki z zelenimi naočniki in hudim pogledom so gravitutično korakali mej njimi, razdeljujoč jim listke. Mej drugimi prosilci je bil tudi siv in majhen možiček z majhnimi, okoli švigajočimi očmi. Na vsako stran imel je dolgi, globoki gubi, tvoreči oklepaj širokim ustom in dolgemu, kljukastemu nosu. Hotel pa je ta oklepaj reči: Ima ta mož nos, pa ne, da bi dihal, ima usta, pa ne, da bi jedel. Bil je res čuden človek. — Tudi on je dobil listek z napisom : Janez Zlovernik..... rodbina broječa . . 1 osebo, bodi nastanjena v leseni baraki IV. oddelek 1____ Na to je sledil podpis županovega namestnika in mestni pečat. Mož se je nasmehnil, pokimal z glavo in se izgubil mej množico. 1. Bilo je to življenje v barakah. Kdor hoče znati, kakošno, naj gre mej trgovce in kramarje na 88-manji dan. Kaj ne ! To ti vpije, kriči, ponuja, odbija, hvali, graja, se smeje, kolne vse vprek brez konca in kraja. In če te zadene stari Podgorjanec s kosom usnja v hrbet, ne bo ti rekel: pardon! In če ti je voznik, ko se je ravno obrnil za nekim prijateljem, ki mu je zaklical: .Hoj, hoj! Joža kam pa ?" stopil na nogo, morda celo na kurje oko, čim si ti ves zaljubljen ogledoval medeni in srčni napis na medenem srčku : če vidim tvoje golobje ooi ni se nemarnež brigal za tvoj: assss ! a dekleta niso te milovale, tista lepa, okrogla, rudečelična, ne, smejale so se, smejale, pa kako 1 Da, tako je bilo življenje v barakah. Pa še drugačno, kar pa povem nekoliko pozneje. Starec Zlovernik, ki sem ga imel čast omeniti koj od konca, nastanil se je v kotu, pretegnil tri plahte okrog svojega malobrojnega pohištva in jel godrnjati. Godrnjal pa je ta človek vedno. Kadar pa je zaspal, godrnjal je njegov nos. Godrnjal je originalno. Najprej se ti je zdelo, da se pripravlja bržkone na nevihto, toda, če si pogledal skozi okno, videl si, da je jasno. Kmalu nato prešlo je to zamolklo godrnjanje v pijanissimo sultanovega kontra- basa, kadar jame pršeti v pasja jetra ostri žolč, a skoraj za petami mu je sledilo renčanje v presledkih, dokler niso konečno človeški, prav za prav nečloveški glasovi na znanje dali, da njih lastniku ni vse po volji. V takih slučajih je stopil k njemu dijak Su-holja, njegov sosed, rekoč : .Zlovernik, kaj se pa jezite?" „Ah, kdo bi se pa ne jezil, ti hentani otroci ne dado miru in ga ne dad6." .Resnica, gola resnica! Ti hentani otroci!" .Naj bi jih zlodej iz barak nesel tja na travnik, tam naj se pode, magari da se raztegnejo ti krač-mani." .Ampak res, magari da se razkra . . ., razka-ramač, raztegnejo ti karamačmani!" „Pa ne, ravno tukaj notri, pred mojimi vrati, hočem reči, pred mojimi plahtami se morajo dreti in robantiti. „Go — ... „Ampak jaz jim bom lase zmešal in skuhal kašo, da bodo pomnili." .Le, le; le zmešajte jim kašo in skuhajte la— kašo, saj druzega ne zaslužijo ..." Konečno se je starec potolažil in dijak seveda tudi, in zlezla sta zopet vsak v svoj brlog. Prvi si je mislil: Lačen sem! In začel je tako slastno jesti, S 7 M Francoska zbornica je bila 18. t. m. kraj živahnega političnega boja, ki pa vendar ni bil odločilen. Že dalje časa se je namreč predbacivalo francoskim zmernejim strankam, da si ne upajo odpreti ust v zbornici. Millerand jih je bičal z ostrimi besedami na govorniškem odru, nasprotni listi pa so jim mej raznimi psovkami svetovali, naj se skrijejo pod klopi. Se v večji meri so jih pa jeli obsipati s psovkami povodom zadnje Artonove afere. V zadnji seji so pa zmerneje stranke pokazale, da tega več ne morejo prenašati in da se ne ustrašijo niti Artona, niti njim sovražnih listov. Drug za drugim so nastopali konservativni poslanci Dufaure, Barthou ter liberalni republikanci Deschanel, Grand-maison in princ Arenberg ter mej živahnim cdo-bravanjem od strani centruma in desnice ostro bičali vladno politiko. Poslanec Dufaure je vprašal ministerskega predsednika gledč aretovanja Artona, nekdanji minister Barthou pa je zahteval, da se spremeni to vprašanje v interpelacijo. Res je nastopil predsednik Bourgeois, toda v svesti, da ne zmaga, je govoril jako tiho in nedoločno. Še le proti koncu govora se je nekoliko ojačil ter zaklical: „Za-htevam, da se nam zaupa!" Te njegove besede so dale povod splošnemu vznemirjenju. Glasni klici: „Vlada hoče na delo, bomo videli, kaj premore!" so odmevali od raznih stranij zbornične sobane. Posvetovanje o posamnih točkah dnevnega reda, o dednem davku, se je vršilo še nekako mirno, vendar pa je tudi tu sem in tje priletela kaka gorka na ministerska ušesa. Konečno se je vsprejelo osem odstavkov imenovanega zakonskega načrta; socijalisti so propadli s svojimi predlogi. Na to je sledila nebrojna vrsta raznih interpelacij. Glavno vlogo je igrala seveda Artonova afera, pri kateri so poslanci Vprašali, zakaj da je vlada še le sedaj prijela največjega defraudanta, ko je vendar vsakdo vedel, da biva v Londonu. Tej aferi ste sledili južnoželezniška in panamska zadeva ter konečno kabinetna politika. Konečno je predložil ministerski predsednik več novih predlogov, o katerih se pa ni glasovalo, ter izrekel nado, da bodo razne stranke krepko podpirale vlado; to je uvidel povodom glasovanja o de-dinskem zakonu. Na to je zaklical poslanec Dupuy: »Za ta zakon smo seveda glasovali, ker je povsem naše delo; gledš ostalih predlog bodemo pa še le tedaj izražali svoje mnenje, ko bodemo videli, kaj nam te dobrega podajo." S tem se je zaključila burna debata. Dogodki v Turčiji. V pokrajini Pajas, proti severu od Aleksandrette so se vršili 15. t. m. krvavi boji. Pri ti priliki se je pokazalo, da vojaška moč ne more pomiriti razburjenih duhov. Največjo preglavico provzročajo dobro organizovani kurdi. V mnogih krajih je moralo orožništvo odstopiti. Vsled splošnega vznemirjenja je uvidel tudi Goltz-paSa, da ne pomaga več nobena moč, ter je vsled tega opustil vsako nadaljno poslovanje. Vkljub temu demen-tujejo turški vladni listi vsa vznemirjajoča poročila in trdijo, da so ti nemiri brez vsakega pomena ter da so se ubogemu Suholji kar sline cedile od same radosti. Premišljeval pa je tako-le : „Ali je prav, ali ni prav, da oni je, jaz pa ne. To ne more biti prav, kajti ko je oni žalostno godrnjal, mislil sem si : Solamen miseris socios habu-isse dolorum, in šel sem mu pomagat. Tako bi moral tudi on zdaj misliti in priti k meni z loncem, da bi skupaj jedla." V tem se je že zmračilo. Velika družba bara-ških stanovalcev zbrala se je na zelenem travniku, kajti bil je tih, čaroben večer, a v takem času človeku tako dobro de poležati nekoliko na mehkej travi in dihati vdse, sveži, večerni zrak. Grad se je zasvetil v bledih lučicah in predrzno silil v nebo, češ, kaj boš ti proti meni! Ponižno lice nebeško pa je zardelo tam na vshodu, a kmalu potem so se zaiskrile prekrasne njegove oči, tako jasno, tako čisto, tako polno ! In če je morebiti plul sivi oblaček mimo jasnega meseca, pokrivši ga na pol, pač se ti je zdelo, da nebo le še pozornejše gleda, da napenja svoje oči, ugledati Loteče tiste komične majhne, predrzne stvari, ki se jim pravi — ljudje. In tako smo gledali mi v nebo, a ono v nas. Bilo nas je pa šest, in starec je bil sedmi, kajti tudi on se je proti svoji navadi izkobacal danes iz svojega brloga. Bila je tu stara Marnca, z bradavico na levem licu, malo pred brado in ušesi; jezična Kliprovka, suha Čuka in pobožna Nani; tudi še dve drugi brez pomena, ergo brez imena. (Dalje sMdi.) da se vladi v kratkim posreči zadušiti vse nemire. Konečno hvalijo omenjeni listi raznovrstne vladine naredbe ter blagotvorne korake raznih governerjev. — „ Reuters - Office" opisuje natančneje zadnje nemire v Karputu. Kurdi so napadli jeden del mesta, vendar se jim prvi napad ni posrečil. Vsled tega bo se podali na nasprotno stran, koder so prodrli v mesto in zažgali ameriško misijonsko postajo. Potem se je začelo grozno klanje po celem mestu. Poročilo sicer ne omenja števila žrtev, vendar je gotovo, da je to precej veliko. Angleška vojna ladija je dobila takoj povelje, odpluti proti Aleksandretti; koder bode v zvezi z ameriško ladijo „San Francisco" skupno postopala. Ilustem - paša, turški poslanik v Londonu, je, kakor se brzojavno poroča, umrl včeraj zjutraj. Rustem - paša je rojen katoličan iz italijanske rodo-vine. Po dovršenih študijah je vstolpil kot tolmač v službo pri turškem pomorskem ministerstvu, koder je kmalu postal generalni tajnik. L. 1862 je bil imenovan poslanikom v Turinu, 1. 1870 pa v Petro-gradu. Dve leti pozneje je postal governer v Libanonu, koder si je s svojim vestnim službovanjem stekel mnogo zaslug za turško cesarstvo. Leta 1885 pa je bil imenovan poslanikom v Londonu, kjer je služboval do včerajšnjega dne. Vstaja na Kubi se bliža po zadnjih poročilih svojemu koncu. Po poročilu »Times" iz Ha-vane so pridobili Španjci za-se oba vstaška voditelja, Gomeza in Mecea. Ostale voditelje so deloma premagali, deloma zapodili v beg ter razpršili njihove čete. S tem je v več pokrajinah zagotovljen mir. Jedina Brazilija provzroča Španjcem velike preglavice, ker ne odobruje predlaganega mirovnega razsodišča, ki ima razsoditi glede posestniških pravic na otoku Trinidad. Deželnozborske volitve. Pri deželnozborski volitvi za ljubljansko okolico so dobili Franc P o v š e 102 glasa, Gabrijel Jelovšek 95, Gams 3, Peruzzi 13, Ogorelec 1 glas. — Izvoljena sta tedaj Povše in Jelovšek. — JedinoBt v pravih načelih, ki se je od nekedaj kazala v ljubljanski okolici, se je iznova spričala današnji dan. Bog živi zavedne volilce 1 Volilni shod v Kamniku. Slovensko katoliško društvo kamniško napravi v nedeljo 24. novembra natanko ob pol štirih popoldne v mestni dvorani v Kamniku volilni shod. Iz Preserja, 20. nov.: Ko se piše v »Narodu" z dne 13. novembra št. 262 glede volitev pri nas, opomnim naj sledeče: Agitacija moja ni bila strupena, ker nisem deloval zoper nikogar, ampak le zato, da bi bili dobri možje, kakor so tudi res izvoljeni, le eden se zna krhati. Ni bila agitacija nesramna, ker glasovi se niso iskali b pijačo in golaži, ampak po prepričanju. Ni bila agitacija protipostavna, ker taka agitacija, pri kateri se ni nobenemu krivice, še manj pa sile delalo, se ne more imenovati protipostavna. Kar zadeva lečo, bi moral dopisnik „Narodov" bolje poslušati in si tudi kaj notirati, ne le samo z odprtimi ustmi loviti besede in potem zavijati. Pripoznati mora sam, da t e h besedi v takem smislu ni nihče v cerkvi govoril, in z njim vred tudi cela fara, kolikor jih je bilo tačas v cerkvi. Kar zadeva volitveni dan, naj bi se bil dotični g. dopisnik sam potrudil do g. župana, če vživa pri nas volitveno pravico, če jo pa ne, naj pa molči. Iz tega se ravno vidi, da ni bil uavzoč, ker se kaj tacega ni vršilo, kar tudi vseh 14 mož mora pritrditi. Res slabo je pri nas, ko se tako malo menijo za volitve. Imelo bi priti čez 200 mož, pa prišlo jih le jel4. Kar zadeva vtihotapstvo med volilne može, no saj mu je prosto iti na c. kr. okrajno glavarstvo in si natančneje ogledati ono polo. Ce je bil pa on pri volitvi, je s tem pokazal, kako malo da je on mož, ker je tačas molčal. „Narodov" g. dopisnik se je malo prehitro veselil zmage svoje stranke in ravno s tem si je zelo tla spodkopal, ker bo zares trije glasovi za kat.-narodno stranko. —s. Iz Metlike 20. novembra. Kako se za dr. Tavčarja agitira. Ko so Crnomeljci in No-vomeščani dr. Tavčarju ponudili kandidaturo, so seveda tudi Metličani morali brzojaviti dr. Tavčarju, da so vsi njegovi. To sicer pri sedanjih razmerah ni nič čudnega, ali občudovanja vredno je to, kar se je zgodilo, predno so odposlali brzojavko. Županstvo je zbobnalo v mestno hišo nekaj volilcev. Tam je župan Salloker dejal, da bi bil najboljši dr. Tavčar. Predlog je bil sprejet brez ugovora. Kdo bi bil tudi ugovarjal, ko se priprosti Metličani kar tre* sejo pred »županstvom". Da bi bila stvar bolj varna, so se morali navzoči tudi podpisati. — Mi stavimo slavnemu »županstvu" metliškemu sledeča vprašanja: Je-li tako ravnanje zakonito, ia če je zakonito, po katerem paragrafu občinskega reda sme »Županstvo" na ta način posegati v volilni boj? Ni li to indi-rekten pritisk na volilce, ki bi imeli biti prosti pri izvrševanju svojih pravic ? Je-li še kje na svetu mogoče kaj takega, kakor v Metliki? Večini izmed tistih, ki so podpisali, ni bilo doslej druzega znano o Tavčarju, kakor da je advokat, nekateri pa še tega niso znali. Zgodilo ee je tem zapeljanim volilcem tako, kakor tiBtemu, ki je kupil »cigana v ,žaklju'". G. dr. Tavčar je lahko ponosen na take volilce, ki ga bodo volili »v duhu neodvisnosti in prostega mišljenja". Sedaj se marsikdo teh »neodvisnih" volilcev kesa, da se je podpisal za dr. Tavčarja. Da bo pa svet zvedel, kako »županstvo" imamo v Metliki, naj povem, da to županstvo ni župan, ampak njegov tajnik, g. Leopold Gangl in tega adju-tant, g. Fleischmann. Kakor ta dva moža godeta, tako mora plesati Metlika. Da, g. Gangl hoče imeti odločilno besedo celo v čisto cerkvenih zadevah, ker je cerkveni ključar. Ko so prizidavali cerkvi novo kapelico in je bilo delo že pričeto, je prišel g. Gangl k zidarjem, ter jim je oblastno rekel: »Nehajte zidati; jaz ne dovolim, da bi bila tukaj kapelica". — Kdor hoče imeti na pokopališču pri sv. Roku svojo gomilo, gre samo h g. Ganglu prosit dovoljenja, da sme dotični prostor ograditi. Morda gospod Gangl ne zna, da je blagoslovljeno pokopališče izključno cerkvena last? Sicer pa pri tej priliki opozarjamo na naše pokopališče slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju. Pokopališče je malo in vrhu tega je že skoro vsak drug grob ograjen z železno ograjo. Tako je torej naše »županstvo". Poročali smo že, da so policaji raznašali po Metliki onega »Rodoljuba", ki je grdo obrekoval gospoda Schweigerja, katerega spoštujejo vsi pošteni Metličani. Policaji so služabniki mestnega »županstva" in njihova naloga je vse druga, kakor z raz-našanjem takih rovarskih listov ščuvati ljudstvo proti katoliški stranki in duhovnikom. Na ta nered opozarjamo posebno slavno c. kr. okrajno glavarstvo ter je prosimo, da odločno prepove tako ravnanje. Toda vrnimo se nazaj k volitvam. Večina Me-tličanov ne bo glasovala za Tavčarja, ako ue bodo začeli strahovi mestnega »županstva" z vso silo nanje pritiskati. In ako vprašaš tiste, ki so odločni Tavčarjevi privrženci, zakaj so za Tavčarja, ti bodo odgovorili: »Zato, da bo naša kapelana ukrotil." Med temi je posebno mož, ki je na shodu dr. Tavčarju najbolj dopadel, namreč naš prvi svetovalec Jutraž. Da ga bo gospod Tavčar še bolj vesel, naj mu povem o njem neko zgodbico iz zadnjih let njegovega življenja. V bližnji unijatski župniji je delal vodnjak. Kar zazvoni zvon k molitvi. Unijati, ki so bili tam, se kot dobri kristijanje odkrijejo in molijo. Ali modri Jutraž jim zakliče: »Cujte, ljudje, kaj molite? Vam bo li zvon kaj dal?" Neki mož pa odgovori: »Dobro si zapomnite, ljudje božji, dokler Jutraž v cerkvi ne bo naredil očitne pokore, ta vodnjak ne bo držal vode." In res vodnjak še sedaj »curi". Take može ima torej za-se g. dr. Tavčar v dolenjskih mestih. Ti ga bodo v resnici volili iz prepričanja. Iz Črnomlja. Pretečeno nedeljo je imel, kakor ste že poročali, dr. Tavčar volilni shod v gostilni »Grad" v Črnomlju. Poleg volilca je bilo tudi dosti n e v o 1 i 1 c e v : financarjev, pisarjev itd. Ko je naš liberalni župan proglasil Tavčarja za kandidata, je rekel: Sedaj naj se pa vsak prosto zabava. Na če-gave stroške so se zabavali ti volilci in nevolici, je znano. In sosebno nevolilci so nestrpno zahtevali pijače. Troški so znašali v nedeljo blizo stotak ; no pa saj morejo še kaj zapiti, ako hočejo vse zapraviti, kar je prišlo iz Ljubljane v Črnomelj. Saj je še nedelja, in v ponedeljek jutro za »golaž". Tako je torej kar z denarjem kupljena neumnost nekaterih Crnomeljcev. Istim, ki so to storili, povemo, da je bilo to zanje nečastno in nemožato; ker bodo morda sami obžalovali , ko pridejo do spoznanja. Fiat! Črnomaljski kandidat. Nehote moramo tudi mi z našim mnenjem na dan glede izvolitve od »Na-rodovcev" priporočenega kandidata g. R. Dolenca. Prav ste jo pogodili, ko pravite v sobotni štev., da je t» kandidat »šviga švaga čez dva praga". Čuditi se je, kako morajo tako prebrisane liberalne glave, takšnega človeka kandidatom postaviti; taka mesta morajo posesti vendar možje, bodisi pa klerikalec ali liberalec, nikakor pa veternjaki. Možu, ki obrača hrbet po vetru, pač ni zaupati, tem manje pa še takšnemu, ki je vsaki dan druzega mnenja. Enkrat je bil Dolenc liberalec, kar na enkrat je pa postal strasten klerikalec in ni ga bilo shoda, da se ga ni udeležil tudi Dolenc, mene, da se bode s tem prikupil ; a ko je videl, da tudi tu ni nič, in so ga klerikalci pravočasno spoznali, hajd — na mah pre-rodil se je v liberalca. In glejte čudo 1 Otrebke „Slo-venčeve" hočejo sedaj »Narodovci" sejati. Mi nimamo ničesar proti temu, naj se poje hvala pa komur gre in kdor jo zasluži, ali reči moramo, da tolike hvale gori imenovani kandidat še ne zasluži, kajti Dolenjci ne morejo še ničesar pokazati, kar bi bilo smatrati kot trud g. Dolenca. Od šole ne vživajo n. pr. prav nič; še celo sedaj v tem kritičnem času, ko je po Dolenjskem vse ugonob-ljeno, dotičnim vinogradnikom grmska šola nič ne pomaga; od g. Dolenca pa, še prijaznega in primernega Bveta-pojasnila — ne dobijo, ako se osebno do njega obrnejo. Ljudstvo pravi: »mož je prevzeten". Zato pa jemlje mazače (šušmarje), mesto izučene živinozdravnike, če je živina bolna; zato se je pa tudi prodala 7 mesecev breja krava, češ noče se ubrejiti. Strokovnjak in v 19. stoletju 1 Kako sploh mora on kandidirati? V slučaju, da bi bil izvoljen (?) on kot vodja kmetijske šole, vendar ne more pustiti kar za cel teden šolo. Iu kedo bode učence podučeval ves ta čas, ko bode on v Ljubljani ? Iz Krškega, 17. nov. 15. t. m. je tudi Krško s svojim obiskom počastil vodja liberalne narodne stranke, kateremu je župan pot pripravljal. Zvečer ob 8. je kake pol ure govoril v sobi bralnega društva. Udrihal je po kapelanih, pravil to, kar navadno podaje »Narod" svojim čitateljem. Navzoči so bili uradniki in nekaj meščanov. Slišal se je po tem meščanski glas sodeč o tem: Tako pa vendar ni, kakor je ta gospod povedal. — Se mimo teče Sava ko poprej. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. novembra. (Nove zvonove) je danes blagoslovil p. n. g. generalni vikar pl. Pauker za podružnico Primskovo pri Kranju (852'5 kg), za podružnico sv. Marka pri Trbovljah (564 kg), za podružnico sv. Leonarda pri Gornjem Gradu (852-5 kg), za opatijo oo. Trapistov v Rajhenburgu (62 kg). (Volitve v medvodski občinski odbor.) P.še se nam: Letošnje leto je tovarniška stranka napela vse svoje sile, da bi kmetom na škodo spravila svoje kimovce v občinski odbor. Toda zastonj so bile vse njene spletke. Pri volitvah, ki so se vršile dne 19. in 20. t. m., je sijajno zmagala kmečka stranka v tretjem in drugem razredu; in sicer je stalo v tretjem razredu 130 proti 40 tovarniškim volilcem; v drugem naših 42 proti 2 nasprotnima. V prvem razredu je bilo jednako glasov za obojne stranke kandidate. Žreb je odločil za 2 naših iu 3 nasprotnike. Kmečka stranka ima sedaj 21 odbornikov, ker smo izmej 10. v 9. podobčinah popolnoma zmagali; nasprotniki pa imajo 4. (Osobna vest.) Gen. nadzornik tobačne režije in dvorni svet. L. G r i 11 je po 431etnem službovanju stopil v pokoj. Tem povodom mu je podelil svetli cesar v priznanje mnogih zaslug vitežki križ Leo-poldovega reda. (Posestnikom žrebčev.) Na podstavi deželnega zakona z dne 18 februvarija 1885 (dež. zak. številka 13), se s tem splošno uaznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 10. decembra 1895 pri političnem okrajnem oblastvu, v čegar okolišu se nahaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je zglasilo zvršiti pismeno ali ustno; ob jednem pak je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žrebče-vega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje iu kedaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledovala in za nje dajala dopustila, da se ob svojem času na zuanje. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko. — V Ljubljani, dne 18. novembra 1895. (Nevrjetno ali — resnično!) Poroča se nam: Soboto, 16. t. m., je prišla neka delavsko oblečena oseba — po obleki kovač ali tesar v vsako barako na Tržaški cesti ob 11. uri — vrata odprla ter notri zakričala: »Daues ob 1 uri bom prišel z delavci in policaji barake zabit, vpirati se n;č ne boste mogli, zato bom imel policaje, vse bomo ven postavili na cesto in zaklenili". — Cujte je li to mogoče, da bi kdo tacemu pozivu vrjel? Jeli mogoče vrjeti, da bi Čudni mož v povelju slavnega magistrata ravnal? Ali nima slavni mestni magistrat dovolj službenih organov, da bi jim vsaj Človeško, če že ne dostojno naznanil — da se imajo izseliti družine iz barak recimo vsaj v osmih dneh ? I Ali gospoda moja I V 2 urah naj se izselijo vsi — v tem času naj stanovanje iščejo, naj vse vred spravijo, vse v zaboje, kovčeke i. t. d. — naj tudi postrežnike za izselitev iščejo — vsi na «nkrat, povrh tega naj tudi gospodinje kosilo za svojce pripravijo. — Kaj ne, čudno zahtevanje I Razburjenost je bila huda, ki je še zrasla, ko je prišel oni že imenovani mož kot poveljnik kake armade s 5 delavci, ki so' voz z deskami vlekli za zabitev okenj — za njimi pa gravitetično dva mestna policaja. Precej pri baraki štev. 1 so začeli svoje delo, akoravno jim je ondi stanujoče občinstvo povedalo, da tu stanuje bolna žena, kateri bi utegnilo to ravnanje na zdravji jako škodovati — ali za to se ni nihče zmenil — ubogi revi so okno sneli ter z deskami zabili — seveda da je za-kraljevala takoj popolna tema notri — še ne dosti tega — pride še jeden policajev notri, ter zahteva ključ od nje, da bi jo zaprl in ključ oddal. — In tako je šlo dalje. — Do pol tretje ure so bile barake zabite, okna snete — vladala je notri tesna temota, stokali in jokali so notri otroci in žene, kajti ravno ta dan je bil občutljivi mraz in gosta megla je ležala nad Ljubljano. Seveda srčni niso to v ne-mar pustili, ter šli pomoči iskat — a kam? — Urad je do 3. ure zaprt, in ko pridejo do dotičnih faktorjev nihče e tam ne ve — ne g. Kališ, ne g. Barle, ne g. vodja — nihče o tem nič vedeti noče; jaz ne, jaz ne, pritožilo se je na vseh navedenih mestih, g. kancelist Barle je ubljubil takoj vkreniti, da se to ustavi — in istina je bila — da so oni delavci pod nadzorstvom g. policajev do 4 ure zopet deske od okenj odbili ter okna nasad'li — vladal je zopet beli dan — radostni smeh se je prikazal na prej toliko prestrašenih obrazih. Vprašamo, kaj je li hotel mestni magistrat s tem provocirati! Smejali bi se, ko bi stvar ne bila tako žalostna. * * * (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Premeščeni so naslednji čč. gg. kaplani: Ivan H o r-j a k iz Smartna pri Slov. Gradcu v fioheneck, Jos. K r ž i š n i k iz Hohenecka v Dobrno in Jos. M e š k o iz Starega Trga v Šmarje. (Imenovanje.) Štajerski deželni odbor je imenoval prakt. zdravnika g. Adolfa Rosina okrožnim zdravnikom za občine sv. Duh v Ločah, Zbeluško, Ziče, Zgor. Laže, Tolsti Vrh, St. Jernej. (Iz Radgone) se 19. t. m. poroča: Včeraj popoludne se je podala soproga zdravnika in deželnega poslanca, gospoda J. Kotzbecka, na sprehod. Ker je mej časom nastopil mrak in je gosta megla pokrivala vso okolico, poleg tega pa je bila g. Kotzbeck nekcliko kratkovidna, je zgrešila pot ter padla v precej narastlo Muro. Pozneje prihiteli delavci so jo našli pod bližnjim mostom. * * * (Zvouik v Branici,) ki se je, kakor se nam piše, jel zidati dne 18. septembra 1894, je dne 18. t. m. ravno dokončan. Delo se je hitreje vršilo, kakor smo se nadejali. Ljudstvo je z vnemanjem in veseljem vozilo kamenje in drugi potrebni materijal, ter robotilo z veseljem. Vsa čast gre staremu 86 letnemu zidarskemu mojstru Mihaelu Blažku, njegovemu sinu in unuku, ki so tako spretno vodili brez sleherne nezgode zidanje 30 metrov visokega zvonika, kateremu se bo tudi takoj napravila »kalo-mita" ali bliskovod iz bakra še v tem tednu. Izid deželnozborskih volitev v kmetiš-kih občinah. ljubljanska okolioa: Oddanih 107 glasov. PovSe in Jelovfiek izvoljena, prvi s 102, drugi s 95 glasovi. V manjšini ostal Peruzi s 13, Gams s 3 in Ogorelec z 1 glasom. Kamnik, 21. novembra. Zmaga naša! Kajdiž izvoljen s 57 glasovi. Kersnik dobil 23 glasov. Kranj, 21. novembra. Izvoljena Detela jednoglasno, Kalan razven jednega vse glasove. 1 glas je dobil Koblar. Kadovljioa, 21. novembra. Ažman jednoglasno izvoljen. Postojina, 21. nov. Izvoljena Modio in Zelen z 61 glasovi. Arko 49, Dekleva 45 glasov. Vipava, 21. novembra. Zmagal Lav-renčič. Novo Mesto, 21. novembra. Pfeifer jednoglasno izvoljen. Trebnje, 21. novembra. Izvoljeni dr. Žitnik, Košak, dr. Papež. Kočevje, 21. nov.. Izvoljena Klun in Pakiž. Črnomelj, 21. novembra. Sohweiger izvoljen jednoglasno. Telegrami. Dunaj, 20. novembra. Vodstvo poslanske zbornice je v včerajšni seji nekoliko iz-premenilo hišni red. Po novem določilu se bodo oddajali v prihodnje samo galerijski sedeži, stojišča se bodo popolno odpravila. V prvi galeriji se bodeta rezervirali dve tretjini, v drugi pa jedna tretjina sedežev za državne poslance. V dnevih, ko se vrše seje, je od 10. ure dopoludne pa do konca seje prepovedan vstop v pisarno. Občevanje poslancev z občinstvom se omeji. Dunaj, 20. novembra. Angleški poslanik v Carigradu je dospel danes sem. Poslanik bode obiskal jutri grofa Goluhovskega in odpotuje potem v Carigrad. Praga, 20. novembra. Pri današnji de-želnozborski volitvi v 79 kmečkih občinah je naslednji volilni vspeli: 43 Mladočehov, 26 nemških liberalcev, 3 nemški nacijonalci, 2 agrarca, 1 Staročeh, 1 konservativec in jeden divjak. V dveh občinah je potreba ožje volitve. Sredeo, 20. novembra. Danes dopoludne je vsprejel princ Ferdinand deputacijo sobranja, katera mu je čestitala povodom rojstva princa Cirila. Carigrad, 20. novembra. Predvčeranjim so bili pozvani vsi vojaški poveljniki iz raznih vilajetov k brzojavni postaji, koder so dobili nova povelja. Evropski poslaniki se snidejo vsak dan k skupnemu posvetovanju. Carigrad, 20 novembra. (Uradno turško poročilo.) Nad 800 armenskih vstašev je napadlo okraj Enderin ter zažgalo nekaj mo-hamedanskih bivališč. Poleg tega so odvedli seboj vse mohaiuedanske družine, katere niso mogle ubežati pred napadovalci. Carigrad, 21. novembra. Pri zadnjih nemirih so kurdi v 17 armenskih vaseh vi-lajeta Erzerum zažgali vsa armenska bivališča. Opustošene so tudi vse vasi v okrajih Ferdjan, Passim in Erzerum. V deželi vlada splošno pomanjkanje. Pomoč od strani evropskih poslanikov ne zadostuje. Smirna, 20. novembra. Italijansko bro-dovje je dospelo danes v tukajšno pristanišče. Umrli so: 19. novembra. Frane Pirkovič, užitninskega zakupa služ-benee, 64 let, Stari trg 21, otrpnjenje srca. V otroški bolnišnici: 19. novembra. Ivana Birk, delavčeva hči, 3 leta, raenen-gitia baeilaris. Iz vojaške bolnišnice naznanjen: 14. novembra. Alojzij Strasser, pešec, 24 let, se je sam ustrelil na vojaškem strelišču. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, Tujci. 19. novembra. Pri MtUiču: Kobn. Hoffman. Gichberger. Pernold in Tschunke z Dunaja. — Hahn iz Biirinoos-a. — Sutermann iz Žatca. — Globočnik iz Kranja. Pri Lloydu : Spitaler od Sv. Ane. — Fuchs iz Brna. — Pintaz iz Stare Oselioe. Pri Juinetn kolodvoru : Mejač iz Gorice. — Zorič iz Jaške. Pri avstrijskem caru: Beree, Vrtačnik iz St. Lam-berta. — Repino iz Prema. — Neskovits z Dunaja. MeteorologiČno porodilo. a 20 9. zvečer 742-0 60 sl. zah. oblačno) 21 7. zjutraj 2. popol. 742-5 742-2 3-4 36 sl. zahod n oblačno n 16 Srednja včerajšna temperatura 6 2°, in za 3 6 nad normalom. Graščina Rakovnik pri Ljubljani prodaja steljo (listje). Ondi ae »prejme tudi na lastni račun. 671 3-2 m Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. mi Zeliščni sirop od občinstva navadno zahtevan pod imenom sok za prsi, ilača i zoper kašelj prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-Jjivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva so pri 565 55 Fbaldu pl. Trnkdczy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. F s f s ž 9 Lekarna Trnk6ozy v Oradon. S TtTTTTTT Stanarinske knjižice za stranke z uradne potrjenim! določbami hline|a reda v slovenskem in nemškem Jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobA se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Št. 33.865. Razglas. 674 3-1 V četrtek dne 5. decembra 1895 od 11. do 12. ure dopoldne se bode vršila pri tukajšnjem uradu minuendo - licitacija za preskrbovanje hrane in vožnje odgoncev pri odgonske postaje občini v Ljubljani za leto 1896. K tej licitaciji se vabijo podvzetuiki s pristavkom, da je udeležiteljem vloiiti 50 gld. varščine. Mestni magistrat kot odgonsko-postajska občina v Ljubljani, dne 13. novembra 1895. 5O°|0 se prihrani na plinu. Najcenejša, najlepša, najbolj prijetna luč. resr Ameaffejeva Ii^ck^s Cena svetilke 5 gld. brez strešice in montaže. Dobiva se v 056 15-3 plinovi tovarni. »g- AnaLeac^enrek 663 3—2 Usojam se uljudno javiti, da je Steinfeldska pivarna bratov Reininghaus v Gradcu vzela v najem "^SHI kleti z ledom iu staroznano gostilno gosp. Maksa Brumieija v Novem Mestu na Dolenjskem ter bode otvorila gostilniške prostore v soboto, dnč 16. t. m. Podpisani se bode kot zastopnik omenjene pivarne potrudil z okusnimi jedili, najboljšim pristnim vinom, posebno večvrstnim pristnim dolenjskim, in priznano najboljšim steinfeldskim marčnim pivom cenjene goste kar najbolje zadovoljiti. Obilne udeležbe proseč in naklonjenosti se nadejoo beležim velespoštovanjem R. Wellmann. XIJ. Zaloga pive Reininghaus-ove pivarne je v isti hiši kot gostilna. Vabim prav uljudno gospode gostilničarje na odjemanje občepriznanega izvrstnega marčnega in vležanega piva v sodčkih ter zagotavljam izvanredno dobro postrežbo. D u n a j @ k a borza. Dn6 21. novembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ... London vista.......... 80 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 20 kr. . 99 20 „ . 120 40 „ . 100 . 119 70 „ . 97 95 „ . 1012 . 367 - „ . 121 * j. 59 02",. . 11 80 „ 60 . . 44 40 „ n 70 „ Dn6 20. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . . Državne sreCke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine sreCke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne sreCke {>%..., Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo ^oriikega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne želeanice . . „ , južne železnice 3% . „ „ južne želeiaice o % . „ „ dolenjskih železnic 4% 145 gld. — kr. 157 „ 75 197 „ — 98 „ 25 141 „ 50 130 . — 107 , 60 112 f, — 99 „ 25 n 98 „ 75 n n — n 165 „ 25 n 131 i, 10 n 99 „ 50 n Kreditne sreCke, 100 gld....... 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudeCega križa sreCke, 10 gld Rudolfove sreCke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is sreCke, 40 gld...... Waldsteinove sreCke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v Akcije tržagkega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 198 gld. — kr. 17 n 50 n 23 n — 68 50 70 — 53 —. 23 — 165 - - 3360 — 470 o — n 99 9 76 n 84 n 75 rt 164 — 130 n — r» Nakup ln prodaja 1Q \ rtakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. f Zavarovanje za ig\tt 3 pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K s I a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba E H C U R" Vollziils it. 10 Dunaj, lariaWtter«tra»se 74 B. Pojasnila TEB v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipaknlaaijskih vrednostnih papirjev in vestni oviti za dosego kolikor je mogoče visooega | obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.