Ust ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijskt < delele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. - List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — UpravniStvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za, inserat» se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 yin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj i do srede zjutraj. — Ne* zaprte reklamacije so poštnine prost». Po shodu v Mariboru. Občni zbor Slovenske kmečke zveze dne 29. m. m. v Mariboru je bil dogodek za slovensko politiko. Še vedno se bavijo vsi slovenski listi s tem shodom; liberalci hočejo seveda dokazati, da je bil shod brez pomena, listi Vseslovenske Ljudske Stranke pa jim krepko odgovarjajo. Gotovo je, da bi se shoda, ki je z» tok slovenske politike brez vsakega pomena, že dolgo več ne omenjalo, in da bi govori, izusteni na brezpomembnem shodu, bili že davno pozabljeni. Občni zbor Kmečko zveze je bil velevažen političen pojav, mimo katerega nihče ni mogel molče. Zato so tudi vsi dunajski in graški listi prinesli daljša ali krajša poročila o shodu, in štajerski časniki so se v svojih u-vodnikih bavili tudi z govori, govorjenimi na občnem zboru. Čeprav nas zanima, s kako skrbnostjo se bavijo nemški in slovenski liberalni listi z našim strankinim shodom, vendar je za nas važnejše, da si še enkrat ponovimo, kaj je nam samim, ki smo zvesti pristaši Slovenske kmečke zveze, bil njen občni zbor. Slovesno se je izrekla na tem shodu Kmečka zveza, da vidi v narodnem oziru kot rešilno nalogo slovenskega ljudstva njega združenje v enem taboru. Za to se je s soglasnim sklepom uvrstila v organizacijo celokupnega, slovenskega naroda, „Vseslovensko Ljudsko Stranko". Da ta uvrstitev ni puhla beseda, ampak da je katoliško slovensko ljudstvoma Kranjske» in Štajerskem v političnem življenju enih misli in vzorov, to je dokazala okolnost, s kakim polnim razumevanjem in kipečim navdušenjem je spremljalo občinstvo voditelja kranjskih Slovencev, dr. Šusterši-ca, katerega je zaupanje ljudstva postavilo sedaj tudi na čelo Vseslovenske Ljudske Stranke. Vlada in vse, kar za njo dela, seveda nezadovoljno in nevoljno gleda na združenje slovenskega ljudstva. Cim bolj smo razdruženi, tem bolj smo slabi, kar je vladi zelo ljubo. Zato tudi njeni prijatelji ■ a Slovenskem niso nič kaj zadovoljni z vseslovensko PODLISTEK. Srečala sta se . . . (Povest ▼ pismih. Spisal SUrogortki). P n 1 j, dne 8. novembra. V kasarno sem prišel korajžen, vesel. . . Dragi prijatelj! Kako dolgo se že nisva videla? |Od aprila že «e, kaj! ? Meni se zdi, da je cela večnost. Ti daš ja-ko malo glasu od sebe. Jaz seve, sem bil zadnje čase zadržan, in nisem imel časa pisati. Da sem pa moral obleči vojaško suknjo, ti je znano. Trda je, pa naj bo; malo sem se že privadil. Po dokaj dolgem času poiščem zopet pero in papir. Kaj bi ti napisal? . . . Kako se mi godi ? . . . Cemu naj to pravim ? r Ti veš sam najbolje, kako se godi vojaku, ker si že dokončal, jaz šele začnem. Nu, Pulja še nisi videl, kakor jaz Prage ne. Ampak, garnizija je garnizija, podobna druga drugi, kakor jajce jajcu. Mesto sicer ni sla-bo samo na sebi, dasi marsikateri mojih tovarišev pravi, da bi niti v sanjah ne hotel priti drugič sem. Meni se ne zameri tako hudo. Škoda jo le, da ima tar ko malo prometa, ker je vojna luka. Okolica je pusta in kamena. Nu, če gledaš raz kako višino, vidiš vse polno trdnjav, in zdi se ti, da si v nepremagljivem kraju. Je pač mesto vojaštva. Zvečer je pa Pulj krasen, ako ga gledaš raz morja. Vse polno raznovrstnih svetilk na obrežju, druga pri drugi, ti nudi prizor, kot bi bilo celo mesto najlepše razsvetljeno. Tu vidiš tudi več moških, kakor žensk, kar se ti bo gotovo čudno zdelo, ker sva nekoč o počitnicah zračunila, da jih pride na vsakega devet in pol. Tu je pa prav narobe. Revice ne vedo, za katerim se naj organizacijo.' Stari liberalci se niso nikdar povspeli na to višino in so skrbno varovali pokrajinske meje. ki delijo Slovence. Mladi jih posnemajo. Po stari navadi izlivajo sedaj ves svoj gnjev in žolč na prvo vseslovensko stranko, ko bi je vendar morali vsaj z narodnega stališča biti veseli. Da jim pri tem sekun-dira vladi brezpogojno vdana hoiratska plojaška politika, je samoumevno. Rano postarana „Sloga" je oe-lo odsvetovala dr. Susteršiču, naj ne hodi na Štajersko „razpora" delat. Ta namen ima seveda le starka „Sloga", dr. SusterŠič takega namena ni nikdar imel. Saj ga tudi ni trebalo, kajti delo razpora, nad katerim imajo Nemci in vlada veliko veselje, je Ploj korenito izvršil davno, davno pred letošnjim občnim zborom Kmečke zveze. 2. Ljudstvo je odobrilo politiko vseslovenskih poslancev na Dunaju ter njim glede novih nameravanih davkov dalo natančno naročilo. Enega od teh naj skušajo na vsak način onemogočiti, to je davek na vino. Isti čas, ko se posl. vseslov. ljudske stranke na Dunaju trudijo, vreči sedanjo, kmečkemu ljudstvu in slovanskim narodom sovražno vlado, vidimo slogaške in liberalne slovensko-hrvaške poslance pri dvojnem delu: ali da pasejo doma lenobo! in niti ne pridejo na Dunaj, ali pa se na Dunaju trudijo, zavesti v slovanski tabor needinost, in s {¿¿i podpreti neprijazno nam vlado. Štajersko ljudstvo je v Mariboru odobrilo politiko naših poslancev, ter s tem obenem obsodilo politiko Plojev, Roblekov in Hribarjev. 8. Tudi deželnozborska politika naših deželnih poslancev je našla na občnem zboru S. K. Z. splošno priznanje. Poslancem se je izreklo popolno zaupanje. Največ skrbi dela našim liberalcem in slogašem pač deželnozborska politika. V svojih celjskih listih se trudijo že cel teden z dokazovanjem, da so se v Mariboru začeli naši poslanci umikali pred'Nemci. Naši pristaši, posebno oni, ki so bili v Mariboru, dobro vedo. koliko je na tem resnice, zato mirnim srcem lahko gledamo, kako maže jo in lažejo po svojih listih. ozirajo. Ali za mornarico, deželno brambo, topništvom, ali za nami. To pa veš, da že „obračati na dva oči, to zdravo ni, to dobro ni, iz tega se gorje rodi ..." ali kakor je že pel pesnik in midva. Gostiln imaš na izbero. Vsaka druga hiša ti pravi, da „tu vince toči se in dobra volja doma je," če ima Človek kaj denarja. Nu, kako nas plačajo, veš! ? Gotovo že komaj pričakuješ, kedaj začnem kaj o Puljankah. Dragi Fran, povsod so pisani ptiči, pa tudi tukaj. Lepe in grde, debele in suhe, stare in mlade in tako dalje . . . Starih in lepih najdeš malo, pač pa grdih in mladih. So seve tudi lepe in mlade, punice, da je veselje. Kakor je tukaj raznoliko vojar štvo, tako so tudi raznoliki nazori naših punic. Ce pridemo mi, so odmah vse Slovenke, in znajo celo peti „Hej Slovani..." če pride topništvo, znajo tudi nemško. Se li prikaže mornarica, gorijo za madjar-ščino in se uče „eardaš". Najde se celo katera, ki si poišče češko „besedo" ali pa italijanskega Garibaldi-ja. Saj veš, ženska je ženska ... in pri nas tudi ni drugače ? In kaj delam jaz? . . . Ce nimam vaj in ne plazimo po grmovju in kamenju ter trgamo obutev in obleko, pa sedim v pisarni. Pustil sem si celo rasti brado, dasi se je stotnik s početka kaj prejezil. Da bi se bril, in to vsaki teden po dvakrat, trikrat, veš, to mi je preveč. Rajši nosim brado. Misli si, da mi je vz-rastla že precej. Neka Italijanka mi jo je zadnjič celo pohvalila, da je iepa, vsaj tako mi je tovariš raz-tolmačil, zakaj, z italijanščino se nekako ne pogajam. Slišim jo dokaj dobro, umejem pa le, če treba reči Kmečka stranka je kazala nasproti liberalcem in slogašem vedno eno neprecenljivo lastnost: nikdar ni svojih korakov uravnavala po njih mnenjih in nazorih. in je vsled tega vedno dobro vozila. Zanimivo je, da ravno isti gospodje, ki se tako boje, da popustijo naši deželni poslanci, na Dunaju, v Gradcu in tudi doma, na najbolj hinavski način ru-jejo proti slovenski obstrukciji ter ji želijo škodovati. Mi rečemo samo to: naši poslanci so začeli obstruk-cijo, da izvojujejo slovenskemu kmečkemu' ljudstvu v. narodnem, gospodarskem in političnem oziru pravice. Dokler bo obstrukcija v to svrho potrebna, jo naj rabijo; na mnenje liberalcev in slogašev pa se naj nikdar in nikoli ne ozirajo, kajti pri teh je koristolovje, častihlepnost in protikmečko mišljenje gonilo za vse, tudi za vsakojako izdajstvo. Slovenska kmečka zveza se bo svojega letošnjega pomenljivega občnega zbora lahko s ponosom spominjala. politični ojled. — Državni zbor bo dne 14. t. m. zopet začel delovati, vendar pa bo povelikonočno zasedanje le kratko. Trajalo bo komaj en mesec, namreč od 14. aprila do 14. majnika. Potom gredo poslanci na bin-koštne počitnice, ki bodo gotovO dalje časa trajale, ker nameravajo ta fcas zborovati nekateri deželni zbori. Po Veliki noči bo le malo plenarnih sej, tembolj se bo delalo v odsekih. — Pogajanja za trgovinsko pogodbb med Av-stro-Ogrsko in Srbijo se bodo prihodnje tedne v Bel-gradu zopet pričela. Malt poiitt£n* naznanil«. Dne 1. aprila: Londonski listi poročajo, da obišče nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand meseca majnika Carigrad in Petrogprad. — Angleži so uvedli v šangaju na Kitajskem angleško policijo, in tako podvrgli angleškim sodiščem tudi, podanike drugih držav. — Dne, 29. marca so turški vojaki v odrinski stolici prekoračili bolgarsko mejo in streljali „la bella signorina" (lopa deklica) ali pa, če imam drobiža, da zakličem „uno litro di vini", Oiter vina), in če sem posebno dobre volje, da povem, ali hočem „bianko" (belo) ali „uero" (črno). Mogoče, da se bom s časoma še več navadil. Upam sicer, ker kolnem že precej dobro, dasi je v italijanščini cela šuma raznovrstnih kletvic, proti katerim so slovenske prave ničle. — Da ne pozabim. Ker sem ti že pravil o moji bradi, ki se celo našim „devam", — saj oprostiš, da se tako izrazim — dopade, in tako jaz seveda tudi, se mi je ono noč sanjalo, da sem sedel pri mizi, in moja brada se je ovijala že okrog tretje mizine noge, kakor kralju Matjažu. Ko sem kam šel, pa sta jo morala celo dva nesti za menoj. Ne čudi se, ampak, ko sem se vzbudil, nisem prav znal, ali je resnica, ali le sen, dokler si nisem potipal. To je vse, kar bi te malo zanimalo. Zadnjič si mi poslal razglednico, za kar ti lepa hvala. Vprašaš, če sem se že zagledal. Kakor izprevidiš, še ne, in se menda tudi ne bom. Nič mi ne ugaja polenta in morski polži. Življenjo je drugače silno enolično in dolgočasno. Ce ne streljajo iz topov, pa iz pušk, da le ni tiho. Ladje v Inki pa tulijo, kakor volkovi na Ogrskem, ko so lačni. Ne slišiš drugega, kakor drdranje električne železnice, ali pa korake vojaških oddelkov. Ce pa to vtihne, tuli burja in vznemirja morje, katero si zopet hladi jezo ob čolnih in ladjah. Tako se živi! In ti? Pisateljuješ še vedno? Dolgo že nisem bral kaj tvojega. Ce imaš)kaj, pošlji, bom malo pokritikoval, ali bora pa vsaj vedel, če si že . . . nu, veš, kaj mislim, če si že — zaljubljen. Gotovo posvetuješ tvoji najinilejši tvoje krasne povesti in novele, morda tudi pesni«. Znto le pošlji . . . Sicer pa, med nama rečeno, bi ti že bil vsekako čas, da osrečiš katero izmed človeško dmžbe, ki se prišteva k nožnemu spolu, kaj? — na bolgarsko obmejno stražo, ki je tudi streljala. Bolgari so končno Turke prepodili. Turki so imeli šest mrtvih in veliko ranjencev. Dne 2. aprila: Češki deželni odbor je odklonil 29 prošenj čeških in 27 nemških občin za ustanovitev meščanskih šol, ker ni denarja. Odklonile so se tudi vse prošnje učiteljev za izboljšanje plač. — Finskemu deželnemu zboru hoče Rusija vzeti zakono-dajalno pravico in jo spojiti z Rusijo. — V angleški poslaniški zbornici je ministrski predsednik Asquith ostro nastopil proti gosposki zbornici in zahteval, da se mora število gosposkozborničnih članov znižati. D n e 3. a p i- i 1 a: Načelnik Poljskega kola, dr. Glabinski, je ministrskemu predsedniku baronu Bie-nerthu izrečno izjavil, da ob priliki novih češko-nem-ških pogajanj ne bo več za posredovalca. — Nove volitve na Ogrskem bodo v prvi polovici julija. — V hrvaškem saboru so Frankovci vložili 19 nujnih predlogov. Frankovci bi radi preprečili volilno preosnovo, ki bi imela zanje jako slabe posledice. — V Italiji je žid Luigi Luzzatti sestavil novo ministrstvo. O novem zunanjem ministru pravijo, da bo sledil stopnjam bivšega zunanjega ministra Tittonija, in da bo ostal zvest trozvezi. Dne 4. aprila: V okraju Larissa na Grškem so zaprli 40 upornih kmetov in tri duhovnike. Kmetje so nameravali napasti mesto Larissa, a je ta napad preprečilo vojaštvo. — Frankovci so v hrvaškem saboru obstruirali samo en dan, kajti prihodnji dan so obstrukcijo že ustavili. — Gubernatorja pro-vineije Ogulasko na Ruskem, Narsova, je nekdo na cesti ustrelil, ko se je vozil na sprehod s svojim tajnikom. Napadalec je pobegnil. Razne novice. * Duhovska vest. Za župnika pri Materi božji na Polenšaku je imenovan g. Jožef Poplatnik, kaplan na Hajdinu pri Ptuju. * Iz pravosodne službe. Pravni praktikahti pri mariborskem okrožnem sodišču, Martin Senjor, Robert Frisch in Karl Freyberger so imenovani avskul-tantom. Iz šole. Na ljudski dvojezični šoli v Selnici ob Dravi je razpisano mesto učitelja. Sola je štiriraz-redna in se nahaja v drugem plačilnem razredu. Gradec. C. kr. kmetijska družba štajerska. Za slovenskega tajnika je imenoval centralni odbor gospoda Franjo Holca. S tem se je ugodilo dolgoletni zahtevi slovenskih udov kmetijske družbe. Iz pošte. Za poštnega kontrolorja v Zidanem mostu je imenovan Alfred Gschiel, dosedaj poštni ofi-cijal v Gradcu. * Umrl je dne 5. t. m. pri Sv. Juriju na Sčav-nici Janez Korošec, oče državnega in deželnega poslanca dr. Korošca. Pogreb se je vršil danes pred-poldne. G. poslancu naše iskreno sožalje. Plemeniti in dobri mož pa naj počiva v miru! * Iz Dunaja se nam poroča: Dne 30. sušca t. 1. ste se vršili tukaj dve slavnosti, kateri so mil. nadpa-stir Lavantinski odlikovali s svojo navzočnostjo in s svojim sodelovanjem. Ob 11. uri predpoldne so v vkusno ozaljšani star: minoritski, ¡sedaj italijanski cerkvi Marije Snežne v I. okraju poročili hčerko bivšega mariborskega vojaškega poveljnika grofa Alberta Nostitz-Rieneck, grofico Karolino s c. in kr. poslaniškim svetovalcem vitezem Henrikom pl. Löwenthal-Linau. Pred poroko so prevzv. knez v dovršenem nagovoru, ki je vidno ganil vse navzoče, opisali kakor pomenljive obrede poroke, tako sveti zakon kot najstarejšo in najvažnejšo, kot najtesnejšo in najsvetejšo zvezo, ki jo skleneta po božji volji ženin in nevesta za vse življenje; po poroki pa — proti pol eni ~ so služili ob obilni asistenci sveto mašo za novoporočonca. Med izbranim občinstvom so bile razven nevestinih in ženinovih sorodnikov zastopar ne plemenitaške rodbino knezov Schwarzenberg in Auersperg, grofov Kinsky, Silva-Tarouca, Kuefstein, Thun, Marenzi in več visokih državnih in vojaških dostojanstvenikov, v vsem blizu 90 parov. Svatbeni obed v hotelu Sacher, katerega so se udeležili tudi mil. knezoškof, je kaj dostojno zaključil v vsakem ozi-ru izpodbudno se vršečo rodbinsko slavnost. — Ob 7. uri na večer je priredila „Katoliška ljudska zveza" v Zofij i ni dvorani svečano zborovanje v proslavo s v. K 1 e m e n t a H o f b a u e r. Navzlic skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo iz vseh stanov nad tisoč vnetih častivcev novega avstrijskega svetnika. Na predsedniškem odru smo videli ekscelenco knezoško-fa Lavantinskega, prelata dr. Zschokke, kanonika grofa Esterhazy in Roth, grofa. Trauttmansdorff in druge. Predsedoval je neumorno delavni boritelj za katoliško stvar, grof Sylva-Tarouca. Slavnostna govornika, gimn. profesor dr. Hofer in tajnik Ljudske zveze č. g. Schaurhofer, sta slavila zasluge sv. Kle-menta Hofbauer za proizbudo katoliškega življenja na Dunaju. Za njima je pevski zbor „Dreizehnlinden" zapel med drugim novo pesem v čast slavljenemu svetniku. K sklepu so knezoškof mariborski med splošnim odobravanjem v ognjevitem govoru, ki je vzbudil občno navdušenje, postavili sv. Klementa duhovnikom, možem, ženam in mladini za vzgled stanovskih čednosti, vsem avstrijskim narodom pa za vzor edinosti in miroljubnosti. Zai tem so, naprošeni od prelata, Zschokke, podelili zborovalcom sv. blagoslov ter tako ob pol 10. uri zvečer zaključili to prav sijajno katoliško manifestacijo v cesarskem mestu. * Polrušnja štajerskih vin na Dunaju. Vinska pokušnja, ki jo je priredila Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem na Dunaju, in ki se vrši od 3. do 10. t. m., je bila dne 2. t. m. ob 11. uri dopoldne v navzočnosti povabljenih gostov otvorjena. Goste je pozdravil član Zveze, ki je priredila pokušnjo, pl. Regner. Izrekel je v imenu Zveze zahvalo občini Dunaj, ki je prireditev močno pospeševala, in izjavil, da se s to pokušnjo nikakor ne namerava delati konkuren- ' co priznano dobrim nižjeavstrijskim vinom, ki se jih tudi na Štajerskem mnogo porabi, temveč da hočejo štajerski vinogradniki, katerih položaj je ravno, tako žalosten, kakor njihovih nižjeavstrijskih tovarišev, le širše kroge seznaniti s svojim dobrim vinom. Nato je povabil goste, da začnejo s pokušnjo vin. Vse je bilo polno livale nad res izvrstnimi in cenimi vini, ne iz-vzemši gostilničarjev, ki so se pokušnje v velikem številu udeležili. Popoldan je bil določen za splošni o-bisk vinske pokušnje. Takoj po otvoritvi se je začelo zelo živahno življenje. Vse je sililo k sodom, in prodajalke v štajerski noši so imele dela nad glavo. Marsikateri je hotel vsa vina pokusiti, a močno sp. Štajersko vino je prej prišlo do svoje veljave. Na vsak način so si pridobila štajerska vina nove prijatelje. * Češka krščansko-socialna stranka, kakor se zdaj imenuje, ima 8000 krajevnih organizacij, ki štejejo 46.000 članov. Razven tega je še 700 organizacij, s katerimi bo strankino tajništvo v kratkem stopilo v stik. Lansko leto je ustanovila stranka Zvezo krščanskih kmetov, ki šteje 10.500 članov, Zvezo posojilnic in po vzoru Slovencev Orla in mladeniško organizacijo, ki šteje S000 članov. Zveza med češkim in slovenskim Orlom je jako prisrčna. Cehi izdajo svojo orlovsko himno in so sprejeli v tekst tudi našo, mi pa jim bomo preskrbeli mladeniški katekizem, „Zlato knjigo", ki se bo prestavila takoj v češčino. Slovanski katoličani napredujejo! Regulacija Drave. Od poučene strani se nam poroča: Ptujski Ornig razpošilja občinam vzore« prošnje na c. kr. namestništvo v Gradcu zaradi regulacije Drave. Dobro znano pa mu je, da namest-ništvo ni proti regulaciji Drave, ' temveč je za njo mnogo storilo iz lastnega nagiba. Krivec v celi stvari je nemška večina deželnega odbora, ki že dve leti ne stori svoje dolžnosti in niti ne izplača denarja, katerega je deželni zbor dovolil. Toda Ornig in tovariši podpirajo to večino, zato pa nastavljajo sedaj prošnje na napačen naslov. Prazen je tudi izgovor, da deželni odbor nima denarja na razpolago. Zakaj pa je potem z novim letom 1910 zvišal j)lače nemškim uradnikom? Odkod je vzel ta denar? Ampak za slovenske kmete nima vinarja, za nemško uradniško go' spodo pa tisočake. Gospod Ornig, tukaj zastavite svoj vpliv, ker je deželni odbor pravo mesto za pritožbe, oni deželni odbor, v katerem imajo vaši prijatelji večino. * Odlok ministrstva za javna dela glede obrtnih nadaljevalnih izobraževalnih šol. Ministrstvo za javna dela je izdalo odlok, po katerem se one spod-nještajerske obrtne nadaljevalne izobraževalne šole, v katerih je učni jezik slovenski, odtegnejo štajerskemu nadzorništvu iti pridelijo kranjskemu, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Pod slovensko nadzorništvo pridejo torej obrtne nadaljevalne izobraževalne šole v Voj-niku, St. Pavlu pri Preboldu, na Vranskem, v Sevnici, v Ljutomeru, Ljubnem, Gornjemgradu, Šoštanju, Gor. Polskavi in Poljčanah. Nemški listi so vsled tega odloka popolnoma iz sebe in govorijo o „raztrganju" Štajerske. Hofratska „Sloga" bi rada igrala ulogo narodnega lista in zato se tuintam obregne na naše liste, kadar se ji sanja, da so se kaj proti narodnosti pregrešili. Tako se je hofratska tetka v zadnji/ Številki razljutila, in čez svoje umazane čeljusti potegnila „Slovenskega Gospodarja", ker je priporočal udeležencem županskega tečaja sandvirtovo gostilno v Ve-trinjski ulici. Časnikarski analfabet po milosti darežljivih starih liberalcev vzdržane „Sloge"1 pristavlja veleumno: „Dosedaj smo smatrali ¡„SI. G." za — narodnega . . ." Velika čast ravno ni, če smatrajo narodne dvoživke koga za narodnega, ampak gotovo je, da se „Slovenski Gospodar" tudi zaradi priporočitve ona gostilne narodno ni niti najmanj pregrešil; ka^ti gostilničar pri „Sandwirtu" in njegova družina je slovenska. Čevljarji okoli jezljive „Sloge" naj raje sodijo čevlje, ne pa razmere, ki so jim neznane. Zakaj obštrukeija? Kako sovražno postopa nemška večina deželnega odbora proti kmečkim interesom, pripoznavajo sedaj tudi glasila nemških štajerskih kmetov. Deželni zbor je dovolil 40.000 kron v svrho, da se izvršujejo s 1. aprilom postave o deljenju skupnih posestev, o zlaganju kmečkih posestev, kmečkih posestev, o varstvu alp in o odvezi gozdnih in pašniških servitutov. Ta denar se je dovolil že lani v oktobru v deželnem zboru in bi se izvrševanje moralo začeti s 1. aprilom. Državna vlada je tudi vse pripravila, a glej, ¡nemška večina deželnega odbora ni storila ne koraka. Tukaj se vendar ne itoire izgo-varjati na obštrukcijo, pač pa obštrukeija lahko kaže na svojo opravičenost proti taki nemarnosti! * Imenitno priznanje. Naši liberalni učitelji se včasih radi pobahajo, kako jih ima ljudstvo rado, zaradi njihove prosvetljenosti seveda. Zadnji „Tovariš" pa se uvodoma tako joče: „Ljudstvo na deželi naravnost besni napram učitoljstvu, ono se ga ogiblje in celo upliva na svojo deco, tako, da taki uplivi prihajajo često čez šolski prag in prinaša otrok s seboj od doma nezaupljivost in mržnjo do učitelja in vsega, kar mu ta nudi!" — To je treba v toliko popraviti, da dobrega krščanskega učitelja naše pošteno ljudstvo ne mrzi, ampak nasprotno, ga globoko spoštuje, in mu ne zaupa samo lastne dece, i ampak se da od njega jx>učiti in voditi tudi v drugih stvareh. Liberalnega učitelja pa, ki razširja Isvobodomiselstvo, ljudstvo seveda mrzi in ga bo še vedno bolj in vedno hujše mrzelo. Končno pa bi „Tovariš" danes že lahko vedel, da je čisto neumestno in zastarelo freisinnsko stališče, ako se pritožuje nad tem, da stariši „celo vplivajo na svojo deco", zakaj stariši imajo to pravico. ker so oni pravi gospodar nad svojimi otroki, ne pa liberalni učitelj. * Mož ni brezpogojno porok za dolgove svoje žene. Te dni se je vršila pred okrajnim in civilnim sodiščem v Gradcu zanimiva pravda, kjer je bilo rešiti vprašanje: je-li mož brezpogojno dolžan poravna- Se to. Ustanovil sem si pevski zbor. Dvanajst nas je, raznih dobrih pevcev. To ti pojemo, da je veselje. Fran, ko se boš ženil, ampak to mora biti v teh treh letih, pa ti gremo in zapojemo tako, da se bo celo topilo srce tveji nevesti. Pa ne bodi jezen in se oglasi kaj. Te pozdravlja Tvoj J v a n. Ljutomer, dne 20. novembra. Dragi Ivan! Mislil sem, da ti bo vojaški kruh pregnal veselje, se norčevati iz v sega sveta. Vidim pa, da sem se motil. Se niti do dobra se nisi ogrel, pa že veš za vse gostilne po Pulju, in po tvoji navadi so ti punioe prva reč, mesto da bi sedaj čuval domovino. Sicer bo domovina brez tvojega čuvanja že še obstajala, ampak junaško to ni, stražiti ženska krila. Le glej, da se ti pri vsem tem no prigodi, da se boš potem lovil za srce in obračal oči, kakor bogatin, in prosil Abrahama. naj spusti Lazarja, da vsaj malce omehča trdo srčice „deve", kakor blagovoliš imenovati tiste Pu-ljanke. Smejati se pa moram tvoji bradi, če jo res i-maš. Veš, prijatelj, potem pa lahko vstopiš v meneža-rijo in se daš kazati za pravega leoparda, zakaj kot takega si te sedaj jaz predstavljam. Svoje pevce boš pa že moral hraniti za svojo nevesto, za mojo ti ne \>o trebalo ... Jaz bi ti sicer svetoval, ker si še mlad fante, da, če že gledaš svet, glej ga tako, da se n® zagledaš vanj. D asi so pri te- bi vsi nasveti zastonj, bilo bi vendar dobro, da bi me poslušal. Kaj počnem jaz? Staram se vsako sekundo, bogatim z vsakim dnevom — prosim, le ne čudi se — ne z denarji, ampak z grenkimi skušnjami!. Te spremljajo ubogega trpina, kakor jastreb svoj plen. — V-prašaš me, če som že zaljubljen, ali morda še več — zaročen. Ne' vem sam. Sodi potem, ko ti povem svoj „roman". Tokrat ti ?e ne morem celega razodeti, ker še sam ne vem, kaj in kako pride. Lani, ko je sipal majnik duhteče cvetje pc zemlji, je posipal tudi moje srce s cvetom ljubezni. Ti tega ne veš, oprosti, m,sem ti hotel s prva takoj poročati, pač pa sem te hotel iznenaditi. Nu, stvar se je zasukala tako, da ti naznanjam tudi brez presenete-nja. Jaz sem se zaljubil, in tudi kmalu potem zaročil. Zaročila sva se pismeno. Ona je bila v Trstu. Poslal sem ji prstan, in ona meni. Gotovo si boš mislil, nu, ali si bil srečen, pač dobro, da se ti od te sreče ni zmešalo. Eh, pa bilo je drugače. Tistega veselja, katero sem si prej v bujni domišljiji predstavljal, ni bilo in ni bilo. Začutil sem v srcu nekaj takšnega, kakor začuti pošten človek, ako naredi komu krivico, katera se ne da, ali pa le težko, poravnati. Zavedel sem se stoprav sedaj, da jo tiram v mesnico revščine, iz katere ni rešitve. Prvokrat me je nadlegovala misel, ali bitje, katero sem kovaJ v zvezde, potrebuje tudi raznih stvari, kakor drugi? Ali ženska tudi je? — Nič več ji nisem mogel pisati tako gorko, kakor prej, moral sem se siliti. Začele so mi vstajati v sentimentalni dušti razne slike. Gospa Ernica je moja. Pospravlja samozavestno in se suče po sobah ter ogleduje razne dragocenosti, katere ji je kupil njen mož — jaz, za ta ali oni namen in spomin kot vezilo ali darilo. Družini zapoveduje, kakor je vajena . . . Pride k meni. Fran, kupi to, kupi ono. Jaz kupim. Vsa radostna skače po sobi . . . Zopet druga slika. Moj reven stan, mali dohodki. Ona da bi delala, ona, gosposko dekle P Mora, Če hočeva živeti. Sam že izhajam, ali dva? Ljubi mel Pretrpi vse in dela . . . Roke so ji raskave, bolijo jo... Tiha žalost ji visi na čelu. Zal ji je! Ob moji strani se razvedri, ali le za hip. Potem jo tare skrb, kako bo varčevala jutri, da bo izhajala do konca meseca. Reci, dragi moj, bi ne bil hudobnež, ko bi tiral tako nedolžno stvarico v neizogibno trpljenje, stvari-co, ki je vajena udobnosti? Srce, čemu si ji odprlo vrata? Razodel sem ji sicer, kako je moje življenje, a to je nji vse eno. Pravi, če ima le mene, ji je to vse eno. Ona ni oglodala Še mojega življenja s pravega stališča. Seve, človek ne mara za trude, ne za križe in težave življenja, posebno, ako ga ljubezen t resne po glavi. Utana intintfiiitfj % ti dolgove svoje žene. Graška tvrdka Vollenhals in Hg^er je tožila nekega slikarskega pomočnika ea plaiilo kosa platna, katerega je od nekega agenta kupila njegova soproga na obroke. Soproga obtoženca ja na naročilni listek zapisala ime svojega moža. Zastopnik tožeče tvrdke je trdil, da je mož kot glavar družine porok dolgov svoje žene. Sodnik je opozarjal na to, da se par. 91. meščanskega kaz. zakonika, po katerem je mož kot glavar družine,.dolžan skrbeti za ženo v polni meri in visočini svojega premoženja in jo v vseh zadevah zastopati, ne more tudi tukaj smatrati pravomočnim. Co se hoče, da postane tudi mož porok, morajo biti io predmeti, kateri so v hiši neobhodno potrebni in za katerih nakup je slednji pritr' dil. Obtoženec pravi, da se je od žene sprejeto blago naročilo brez njegovega dovoljenja in1 vednosti. Nato je tožnik odstopil od obtožbe. Toženec pa je prosil za izrek obsodbe, da zamore zahtevati odškodnino za zamujeni čas. Sodnik mu je pojasnil, da je upravičen, tudi če je tožnik odstopil od obtožbe, zahtevati odškodnino zamujenega časa. Toženi je nato zahteval 8 K 64 vin. odškodnine. * Vreme meseca aprila bo baje hladno. * Sladkor zopet dražji. Združene avstrijske tvocrnice sladkorja so zopet podražile peno sladkorja za 50 vin. pri meterskem stotu. * Monopol vžigalic. Avstrijsko finančno ministrstvo bo kmalu končalo študije o uvedbi monopola užigalic. Tudi v Nemčiji sledi najbrž davku na uži-galiee monopol. Mariborski bogosiovei so darovali za Št. Ilj in okoliške župnije 100 knjižic: „Mladeniči na plan." Blagim gospodom se slovenska obmejna mladina naj-topljeje zahvaljuje. Na&a društva prosimo, naj se takoj posvetujejo o tem, da tekom letošnjega leta vsa prirede po eno ve-selieo, predstavo ali pa kako drugo priredbo na korist naši narodni obrambi. število za narodno-obrambni sklad darovanih obrabljenih poštnih znamk je sedaj 184.143. — Nabirajte dalje! * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: prevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napotnik 30 K; posojilnica v Mariboru mesto venca na grob umrlega profesorja Mateka 25 K; dr. Rosina, ravnatelj posojilnice, 100 K; odbor naprednih dijakov v Celju (po dr. Pipušu) 100 K: Kvar Simon, posestnik v Račah (po dr. Pipušu), 10 K; Božič Ivan v Pišecah 7 K 10 vin.; Primec Franc, gostilničar v Rotinjivati, 2 K; na sedmini po umrli Katarini Senčar v Bolehnecili nabrali žalujoči 13 K; Ciček iz sv. Magdalene v Mariboru 3 vreče krompirja. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicajn stotero — Bog plati! * S. K. S. Z. je daroval gosp. Josip Zemljič iz Nove vasi pri Maribora deset knjig ea katere se mu S K. 8. Ž najsrčnejše zahva ljuje. Spominjajte se je ob vsaki priliki! 397 znamk sa obmejne Slovence je poslal gospod Ducman Srčna mu hvala. S» K. Z« Odbor S. K. Z. ima še večje število knjižic „Starostno zavarovanje", spisal dr. Krek, na razpolago. Udje S. K. Z. dobijo knjižico brezplačno, drugi pa komad po 20 vin., s pošto vred 25 vin. Denar se lahko vpošlje v znamkah. Ker se je odsek za starostno zavarovanje pridno posvetoval o vladni predlogi, bo stvar prišla prej, kakor se je mislilo, v pretres v poslanski zbornici. 1. Vprašanje: Ali smejo dati v G. stanujoči posestniki občine Sv. J. pooblastila za občinske volitve, ker sami bržkone ne bi prišli? Odgovor: Po par. 4. občinskega volitvenega reda za Štajersko samo, 1. ako so po kakih občinskih ali drugih javnih opravilih zadržani, in 2. ako imajo v občini Sv. J. svojega oskrbnika ali poslovodjo, katerega smejo pooblastiti, da voli v njihovem imenu. 2. Vprašanje. Naš župan je volilni zapisnik razpoložil na svojem domu na vpogled, ne pa v uradni sobi. Ali je storil prav? Odgovor: Župan ni storil prav. Po par. 16. novega občinskega volilnega reda ga je župan dolžan razpoložiti v uradni občinski sobi. Lahko naredite takoj pritožbo na glavarstvo, vendar se ne smete zanašati, da bi vsled tega pcgreška v volitvenem postopanju bila cela volitev proglašena za ničevo, osobito, če je gravilno razglašeno, kje je zapisnik razpoložen. Mariborski okraj. m Maribor. Pretečeno soboto ponoči je vrgel neki pobalin kamen skozi okno v sobo, v hiši štev, 31 v Rožni ulici. Stri je dve šipi in ni veliko manjkalo, da ni padel eni osebi, ki ima ravno zraven okna postelj, na glavo. — Se pač vidi, kako mariborski varnostni organi skrbijo za mir in varnost v stranskih ulicah. m Šulferajn. Prihodnjo nedeljo se bodo v Mariboru podružnice nemškega šulferajna združile v Zvezo. Nemci delajo neprestano, da bi nas čimprej zatrli. m V cenilno komisijo za osebno-dohodninski davek so v mariborski okolici na novo voljeni v prvem volilnem razredu Pij baron Tvvickel, veleposestnik v Krčevini; v II. volilnem razredu: Jakob Ver-solatti, hišni posestnik v Slov. Bistrici; v III. volilnem razredu: Jožef Cižek, dekan v, Jarenini; za njih namestnike: Jakob Purgaj, posestnik v Lajtersbergu, Jožef Caf, posestnik pri Sv. Jurju v Slov. gor., in Luka Hleb, veleposestnik na Smolniku. Imenovani pa so bili: Ferdinand Golob, trgovec pri Sv. Trojici v Slov. gor.: Alojzij Aibrecht, c. kr. davčni oficijal v Mariboru, in Jožef Pieifer, tovarnar v Hočah; za njih namestnike: Karol Kürbisch, usnjar pri Sv. Trojici v Slov. gor.; Konrad Celcer, veleposestnik priSt.,Ilju v Slov. gor., in Fran Trümmer, hišni posestnik v Studencih. — Funkcijska doba traja do 1913 m Pobrežje pri Mariboru. V noči na 30 marca je trgovki Rozi Vogl ukradel neznan tat iz zaprte trgovine znesek 354 K. Ziočinec se zasleduje m Sv. Križ pri Mariboru, Tukaj je umrl kmet Franc Pipuš, p. d. Trampuž, oče mariborskega odvetnika dr. R. Pipuša. Bil je mož-poštenjak, ki je vsled svoje treznosti, vzorne delavnosti in varčnosti uspešno kmetoval ravno pol stoletja. N. v m. p.! m Iz Pohorja. Ne zdi se nam vredno, odgovarjati nesramnim lažem „Štajerca", pa ker se dopisi iz Pohorja vedno ponavljajo v predalih nesramnega ptujskega kljuseta, smo primorani spregovoriti par besedi. - V štev. 14. ptujskega motovila beremo dolus „iz Hoč", v katerem nam naznanja, da se nani Pohorcem „Slovenski Gospodar" vsiljuje, ter da so sklenili pohorski kmetje, poslati „Slovenskega Gospodarja" nazaj, „Štajerca" pa naročiti, in da sledi osem podpisov. Predragi klukec, naznani nam vendar, katerih osem je bilo pri tisti slavni seji navzočih, ki si hočejo „Štajerca" naročiti. Ali Jožef Lešnik, Anton Robič, Cveček Frany, Matija Curič ali Jože Potočnik, ali celo Franc Ternjak. Za vseh teh šest posestnikov si poslal dne 4. aprila v Reko po dva iztisa, a niti e-den ga ni naročil, zato boš dobil tudi nemudoma od vseh šest posestnikov svojo hinavsko, od tebe imenovano kmetsko kri nazaj, kajti vsi omenjeni kmetje so trdnega verskega prepričanja, in nobeden se noče u-čiti „kunšti" iz ptujskega smrduha. Ti pa pišeš, da politikujoči duhovniki mečejo „Gospodarja" kar trumo-.ma med ljudstvo, ter da je „Stajerc" kmečka kri in se nikomur ne vsiljuje. Praviš, da zastopaš resnico, če jo zastopaš, clrži se latinskega pregovora, ki pravi: „Diligite veritatem filiam Dei," to se pravi, ljubite resnico, hčerko božjo. Ce jo pa ljubiš, naznani nam onih osem mož, kateri so si iz Pohorja, naročili, „Štajerca". Ako* ga bere tisti gospod, katerega ne bomo omenili, ter se živi večinoma od grošev pohorskih kmetov, in pa neki posestnik, kateremu silno dosti, njegovo posestvo noter nese, kadar sneži in dežuje, zaradi tega pač ni treba blatiti vseh pohorskih kmetov, da bi bili pristaši tvoje smrdljive vsebine. Vprašamo te še. ako si je naročila „Štajerca" tudi Marija Glaser, hči gostilničarja Glaserja na Reki, kateri si tudi poslal dva iztisa na „prob". Sam sem bil priča, kako užaljeno je bilo dekle, ko jHe pismonoša prinesel kar dv a iztisa „Štajerca". Dekle je hči ugledne rodbine ter večletna članica Marijine družbe. Da, dai klukec, Pohorci pač nismo Razvančani, težko pričakujemo v-sake številke ljubljenega nam „Slovenskega Gospodarja", a v srce nas žalosti, če se nam vsiljuje list najostudnejše vsebine, „Stajerc". - Za danes končamo, ob priliki več. m Žaljenje Veličanstva. ¡331etni Matija Welt, lilapec v Selnici ob Dravi je pri nekem prepiru rabil besede, s katerimi je žalil cesarja. Welt je bil naznanjen sodišču, kjer se je izgovarjal s pijanostjo. Kljub temu je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. m Sv. Peter niže Maribora. Bralno in izobraževalno društvo vabi vse prijatelje zabave k predstavi, ki se bo vršila dne 10 aprila v prostorih g. Mur-šeca. Začetek ob 1. uri popoldne. m Pesnlea. V tukajšnji občini bi se že morale lani vršiti občinske volitve, pa jih naš slavni župan Miha Drozg še letos, noče razpisati novih, čeravno je preteklo že štiri leta, kar so bile pri nas zadnje občinske volitve. Vršile so se namreč leta 1906. Ker je neki tukajšnjim Nemcem, oziroma posilinemcem še sedaj grozdje prekislo, čakajo bolj ugodne prilike. Posebno župan Drozg ne zapusti rad županskega sto-leca, katerega se krčevito drži. Najbolj pa si želi priti na županski stolec velenemec Kari Fleischhaker, kateremu to mesto posebno pristoja zavoljo njegovega slavnega nemškega imena, kateri že sedaj hoče celo občino komandirati. Da pa se pri nas občinske volitve ne razpišejo, k temu pa slavno c. kr. okrajno glavarstvo lepo molči. Kako si torej more priprost kmet početje politične oblasti drugače tolmačiti, kakor da ima dvojno mero, drugačno za Slovence, drugačno pa za Nemce. m Dobrenja. 521etni tukajšnji posestnik Anton Laufer se je dne 17. novembra 1909 precej vinjen prepiral s svojim sinom in mu pretil, da ga bo ustrelil. Ker ga je hotela njegova žena Ana umiriti, ustrelil je s samokresom proti njej in ji zadal nevarno rano. Anton Laufer je bil pred mariborskim sodiščem obsojen na 8 mesecev težke ječe. m Sv. Ana na Kr.embergu. Umrl je veteranee Anton Peklar, 82 let star. Rojen je bil pri Sv. Marjeti na Pesnici. — N. v m. p.! m Zikaroe. Umrl je 30. sušca Jurij Kmetič v starosti 90 let. Bodi mu žemljica lahka! m Sv. Jakob v Slov. gor. V noči od minole soboto na nedeljo je pogorela tukaj hiša in gospodarsko poslopje posestnika Miklavža Vudlerja naDrankovcu. Zgorel je tudi en konj, ena krava, šest velikih svinj in 10 prascev, mnogo zrnja, vsa krma in vse druge premičnine. Škode je nad 6000 kron. Vzrok vpepelitve je dosedaj neznan. Polička vas pri Jarenini. Naš občinski odbor je imenoval častnim občanom vlč. g. Jos. Cižeka. dekana in duh. svetnika v Jarenini, vlč. g. Evalda Vračka, župnika, g. Franjo Thalerja, župana, in g. Jos. Ferka v St. Ilj u« Imenovani so si pridobili za našo občino velike zasluge. m St. Ilj v Slov. gor. Protestantska kriva vera se vedno bolj šopiri v našem prej še popolnoma katoliškem kraju. Zdaj že hodi v nemško šulferajnsko šolo 30 protestantskih otrok. Otrooi so od nemških naseljencev iz Virtemberga. m Št. Ilj v Slov. gor. Najstrašnejše se zdi katoliškemu vernemu Slovencu odpad od vere. Svojo dušo pogubiti, svojemu Zveličarju se odpovedati, to je res nekaj groznega, da človeku mozeg in kosti potrese, če kaj takega sliši. Dozdaj še ni noben Slovenec odpadel v St. Ilju. Prvi, ki je začel s tem žalostnim činom, je hlapec Georg Polančič, rojen na Kresnici 41. On je že več let pristavnik pri protestantu Hem-plnu v Cirknici in se že dolgo let ni več udeleževal cerkvenega življenja. Bog mu je odtegnil milost svete vere. Bog nas varuj! Kaj pa pravite vi, stariši, ki imate tudi svoje otroke v službi pri raznih protestan-tovskih družinah?! Pri Hemplnu v Cirknici so že trije katoličani odpadli. Samo podpišejo se in je dobro. m Sv. Anton v Slov. gor. Dne 28. sušca t. 1. se je tukaj ustanovila kmetijska, podružnica za župniji Sv. Anton in Sv. Andraž v Slov. gor. Zborovanje se je vršilo ob lepem številu udeležencev (62), kateri so z veseljem pozdravili zastopnika c. kr. kmetijske družbe, gen. tajnika g. Juvan-a iz Gradca, in potovalnega učitelja g. Pirstingerja. Prvi je izrazil pozdrav osrednje družbe in svoje veselje nad živahnim zanimanjem za kmetijsko organizacijo ter želel podružnici najboljših vspebov. V prijaznem nagovoru je še poudarjal pomen kmetijske organizacije v socijal-nem življenju, in njenega vpliva na postavodajstvo. G. Pirstinger je temeljito razlagal koristi in pomen kmetijske družbe in njenih podružnic ter člane spodbujal, da se teh koristi pridno poslužujejo. — Takoj so se nekateri oglasili za subvencijske merjasce; ker pa jih ni več veliko na razpolago, dobi takošnega letos le samo en .Man. — Dozdaj šteje podružnica 67 članov. — Novi podružnici obilo uspeha! — — Vseh podružnic na Štajerskem je 128 s 15.239 člani; od teh je na Zgornjem Štajerskem 30 podružnic s 4243 člani, Sr. Štajersko 51 podružnic s 2600 člani in Sp. Štajersko 51 podružnic s 6200 člani in Sp. Štajersko 47 podružnic s 4796 člani. m Sinovi matere Germanije. V odbor slovenje-bistriškega nemškega telovadnega društva so bili izvoljeni naslednji Vollblut-Nemci: Potschiwauschek, Watzek, Mally, Kolletnigg, Mattusch, Sernko in Voll-mtsch. In ti so kar sk'enili prirediti „Sonnwendfeier" Ha jI! m Fcljčane. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 10. aprila 1»10 po večernicah v poljčanski šoli, vestlico s sledečim »sporedom: 1. Pozdrav. Deklamira mladenič Jože Koga 'J Koračnica. Igra tamburaški zbor ,MJadeniäke «veze". S. Mlsd .sti ni, poje mešani zbor. 4. Govor za mladeniče Govori Jurček Fuks 5 Mladi vojaki (koračnica) Igra tamburaški zbor. 6. Studenček ped skalo. Poje mešani zbor. 7. Lepa naša domovina. Igra tamburaški zbor. 8. „Sanje". Igra s petjem v 6 dejanjih. Med odmorom igre udarja tamberaški zbor. Po veselici je prosta zabava v gostilni ob „B.ču". Vstopnina: Sedeži 40 vin., stojišča 80 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Ptujski okraj. Ptuj. Na Slomu blizo Ptuja je dne 24. marca umrl Johan Visenjak, znani večkratni' deželno- in državnozborski kandidat „Stajerčeve" stranke. p Ključarovci. V „Slovenskem Gospodarju" št. 7 od 17. svečana t. 1. je neki dopisnik napadal tukajšnjega velezaslužnega in občespoštovanega, občinskega predstojnika Florijana Kuhariča, kateri že nad 25 let v občo zadovoljnost svojih občanov kot predsednik deluje. Dotični dopisnik je torej edini, kateri na polju političnega delovanja g. Kuharič-u nasproti stoji, in je le mogoče, da je ta, kateri se sedaj za kulisami skriva, iz osebnih razlogov to storil. Naš predstojnik je gotovo eden prvih, kateri je lansko leto po tisti hudi toči imel največ potov in tudi storil za svoje poškodovane občine, a sedaj pri delitvi podpore, akoravno tudi, kakor vsak drugi, potreben, ni dobil ne enega vinarja, pač pa se za zahvalo za njegov trud javno ga napada. — Naj bodo torej te male vrste našemu toliko zaslužnemu predstojniku g. Kubariču kot malo zadoščenje! Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Na belo nedeljo je 114 šolarjev pristopilo prvič k sv. obhajilu. Med slovesnim zvone-njem je v dolgi procesiji stopala mlada četa iz Fr. Jožefove šole v cerkev. Veselja so žarela nedolžna ličica srečnih otrok! O blažena pomlad, kako si lepa! Po dovršenem sv. opravilu so se presrečni prvo-obhajanci zopet v procesiji vrnili v šolo, kjer so jim darežljive roke blage Učiteljice gospodične Midice Herzog preskrbele topli zajutrk. Gospodu ravnatelju, vsem gdč. in gospem, ki so se trudili za red in kakorkoli pomagali, zlasti še gospodični razredni učiteljici v imenu srečnih otrok prisrčen Bog plačaj! Ljutomer. Dne 24. aprila se vršil v Ljutomeru spomladna konjska dirka, prirejena po ljutomerskem dirkalnem društvu. Za zmagovaloe so izdana bogata in krasna darila* podarjena od raznih korporacij. Vsak konjerejec, ki se hoče udeležiti dirke, mora, to naznaniti najpozneje do 20. aprila, Naznanila sprejme g. Alojz Kranjc v Ljutomeru. 1 Sv. Juri] ob Š6avnicl. ti lavno predstojništvo občine Verjane t župniji Sv. Trojice v Slov. gor. je župnijskemu uradu Sv. Jurja ob Ščavniei za pogorelce v Berkovcih poslalo velikodušen dar <2 K, za kar mu župnijski urad »rekuje prurtao zahvalo. Podpisani župnik prosi vse sv. Jurjevske rojake za podporo v prid pogorelcem. J. Kunce, župnik. Slovenjjraškl okraj. s Šmartno pri Velenju. ,To nedeljo po prvem sv. opravilu se vrši v društvenem domu v Smartnu predavanje; govoril bo deželni poslanec dr. Verstov-šek. Obrekovanja in laži „Narodnega Dnevnika," — „Narodni Dnevnik", za katerim bo gotovo pricapljal tudi „Narodni List", napada neosuovano poslanca dr. Verstovšeka, da ni ničesar storil za po toči oškodovane posestnike v marenberškem okraju, zlasti v St. Janževem vrhu. Dasi je dr. Verstovšek le deželni poslanec in spada to delo v delokrog državnega poslanca, je storil vse korake, ker je dobro vedel,, da oboleli državni poslanec Ježovnik ni mogel posredovati v tem smislu. (Deželni poslanec dr. Verstovšek je bil v tej zadevi za slovenjgraški ' in za marenber-ški okraj dvakrat osebno pri glavarstvu in dvakrat pri namestniii. Nadalje je pismeno večkrat dregal pri glavarju inifv namestniji, kar lahko dokaže s pismi. Ko so bili akti odposlani iz namestnije na ministrstvo, je tudi v ministrstvu zahteval nujne rešitve. To so dejstva, katera lahko poslanec dr. Verstovšek izpriča k dokazi, ki pač dovolj obsojajo ostudno gonjo liberalnih listov. Poslanec dr. Verstovšek pač nima navade, da bi vse take korake, ki jih stori v zavesti poslanske dolžnosti, vedno obešal nI, veliki zvon. Dal je nam pa sedaj ta pojasnila, ne toliko v svojo lastno obrambo, temveč da se javnosti dokaže, kako ne-osnovano napadajo celjski listi poslance Slovenske kmečke zveze. Kar se tiče šolstva v marenberškem okraju in očitanja, da se on ne upa pred deželni šolski svet, je ravno tako podlo in drzno obrekovanje. Od jeseni je poslanec dr. Verstovšek že večkrat posredoval v deželnem šolskem svetu, v enem slučaju tudi radi ma-renberškega okraja. On dobro pozna žalostno stanje šolstva v tem okraju, bolje mogoče, ko vsi drugi. (Zeli le, da bi ga vedno pravočasno o vseh šolskih zadevah informirali; brez informacij in obvestil pa ne more poseči vmes, ker ne more vedeti, kaj da se v raznih krajih godi. Priporočamo dopisniku v „Narodn. Dnevniku", da naj raje obvesti poslanca, ki bo storil gotovo vse korake, nego da ga brez vzroka napada. Na ta način se bode lažje kaj doseglo in delalo proti naravnost turškim razmeram šolstva v marenberškem okraju. 8 Skala. V nedeljo 10. t. m. po večemieab igrajo škalike Marijine družbenice nabožno igro „Kristina" ter vabijo k obilni udeležbi. Konjiški okraj. k Slovenske tiskovine pri c. kr. uradih v Konjicah. C. kr. okrajno sodišče v Konjicah je pošiljalo pred leti nekaj časa samoslovenske tiskovine župnijskim uradom za mesečne izkaze nezakonskih ro-jencev in mrličev. Na „migljaj od zgoraj" se je ustavila pošiljatev edino opravičenih samoslovenskih tiskovin v slovenskem okraju. Dohajale so samo nemške. Kar je še preostalo slovenskih tiskovin, rabilo jih je okrajno sodišče —• za uradne ovitke, da se tem jasneje vidi, koliko veljave ima slovenščina pri naših nradih. — Župnijski uradi so pošiljali mesečne izkaze spisane na polo papirja v slovenščini. Kot zavitek pa so rabili samo nemške tiskovine, gotovo z večjo pravico, kot so postopali gospodje pri sodišču z našimi slovenskimi tiskovinami. — Tako se bodo pisali izkazi tudi nadalje, dokler ne bodo izposlovali naši poslanci zopet slovenskih1 tiskovin, kakor so obljubili. C. kr. okrajno glavarstvo v Konjicah je po večkratnem pritisku od strani župnih uradov nekaj časa dopoši-ljalo nemško-slovenske tiskovine za izkaze sprememb prebivalstva ob četrtletju. Da ima nemščina prvo mesto na golicah, to gospodom pri c. kr. okrajnem glavarstvu še ni bilo dovolj. Vzeti nam hočejo še to trohico enakopravnosti. Za prvo četrtletje 1910 so se pri-poslale samonemške tiskovine. — Župnijski uradi se bodo lepo zahvalili za tako pisanko ter vrnili c. kr. okrajnemu glavarstvu samonemške tiskovine s pripombo, da tudi v novem letu ne bodo odnehali od svojih narodnih pravic. k Hebenstreit pri Konjicah. Tukaj je umrl dne 5. t. m. obče spoštovani starček Stefan Kovač, po domače Spodnji Planine v 87. letu svoje starosti. Leta 1908 je obhajal s svojo ženo biserno poroko. Naj počiva v miru! k Zreče. Umrl je v nedeljo veleposestnik in ve-letržeo Hinko Dobnik. N. v m. p. I k Iz konjiškega okraja. V Konjicah imajo različne trgovce, katerim se vsem prav dobro godi, ker jih kmetje podpiramo in pri njih drago kupujemo. E-den je Slovenec, eden tako — tako pol ptiča pol miša, drugi so zagrizeni — kako bi že rekel, da bi ja ne bi-. li razžaljeni — no, nemško-prijazni Slovenci; sami se imajo seveda za Nemce, pa niso, ampak le, kakor sem rekel, zagrizeno nemško-prijazni, kakor n. pr. „ljubi" „Stajerc" iz Ptuja. Slovonski denar, da, ta je dober, a drugače Slovenec nič — Nemec vse. Ja, pa kaj sem že hotel reči, res, eden izmed teh trgovcev se piše za Kupnik-a, Krasno slovensko ime, ki naj vas pa nikar ne zmoti, ker mi smo „dajčfrajndlih". Ta gospod se ravna po pregovoru, ki pravi: „Vsak po svoje je rekel tisti, ki je s svedrom kravo drl." Bi ne imeli nič zoper to, če bi mi s tem pregovorom, ali pravzaprav s Kupnikom ne imeli nič opraviti. Trži namreč tudi s senom, nakupi ob košnji in spomladi prodaja. Nekateri smo imeli to srečo, da nam je bilo seno, katero se je delilo kot pomoč, odkazano pri Kupnikuj. Branili smo se, pa kaj hočeš, „sila kola lomi." Ali še hujše pride, namreč, črno na belem bi mu morali dati, kako zelo smo zadovoljni s „preizvrstnim" senom, ter podpisati celo tozadevno nemško pisano pismo na visoko namestništvo. — Ker so se nekateri branili (čast jim), nas je povrh še prav po „dajčfrajndlih" nagovoril. Prosimo tedaj vlado in naše poslance, naj nas ne izročajo na milost in nemilost takim „dajčfrajndlih" trgovcem, ter nas drugokrat, če bo pomanjkanje sena, obvarujejo Kupnika. Celjski okraj. c Iz Celja se nam poroča, da se naši fantje pri naboru, ki se vrši te dni, zelo vzgledno vedejo. Lep sad naše mladinske organizacije. c Teharje. V noči od 23. do 24. sušca t. 1. vdp li so pri nas tatovi v klet posestnika Martina Gajšek, spili precej vina in ukradli nekaj obleke. — Ravno tisto noč ukradli so pri posestniku Janezu Resnik v Bukovem logu 10 kur in enega petelina. Marsikdo se je tresel od strahu. Celjski stražmojster g. Jožef Riz-mal je tatove začel takoj zasledovati in je res našel približno dve uri hoda od Resnikovega stanovanja tropo ciganov. Imeli so pri sebi še nekaj kur in tudi še celega petelina. Pri sodišču so cigani vse tajili. c Sv. Rupert nad Laškim. V naši župniji je u-mrl dne 30. marca vzoren gospodar, naročnik „Slovenskega Gospodarja" g. Frane Privšek v 64. letu svoje starosti. Tri dni pred smrtjo je bil previden s sv. zakramenti. Na velikonočno nedeljo se je čutil še zdravega. Podal se je na pot k rani maši v župno cerkev, in ko je prišel na pol pota od doma, se je zgrudil na cesti. N. v m. p).! o Gornjigrad. Da je trg Gornjigrad že od nekdaj najbolj razupit po svetu zaradi podlega liberalizma, za to skrbijo razni mazači po liberalnih cunjah. Ker se tem ljudem posobno zadnje čase ostro na prste gleda, zato še v zadnjih zdihljejih vpijejo, kakor bi jih drl na meh. Da bode svet vedel ceniti take nar pade za to, kar so, hočemo posvetiti v to dično družbo. O njihovem zasebnem življenju sploh ne moremo govoriti v dostojnem listu, le toliko omenimo, da( je morala. posebno zadnje čase večkrat sodnija in žandar-merija vmes poseči, ker so ti ljudje izgubili že vsak čut dostojnosti. Le nekaj črtic iz javnosti hočemo navesti, ki kažejo naprednost v najlepši luči. Stari Krajnc je posodil svoj čas graščinskemu oskrbniku Di Centa svoto okoli 8000 K, katere mu* je isti Di Centa pozneje pošteno vrnil, kar kažejo poslovne knjige in pričajo uradniki. Di Centa je bil odstavljen, prišel je Gold, tudi ta je šel, in glej ga spaka., naenkrat tir-ja Krajnc od graščine tiste tisočake, katere je že zdavno prejel. Graščina se mu smeje, a Krajnc popolnoma resno toži, seveda izgubi tožbo in mora povrh še plačati vse stroške okroglo 3000 K. Ko bi storil kaj takega klerikalec, koliko vpitja bi bilo, a Krajnc še zmiraj pri „Narodnem Listu" ugledni tržan, občinski odbornik, načelnik liberalne posojilnice itd. Kafko se tako postopanje od strani Krajnca imenuje, to čitatelj sam ve. Neki napredni gospod iz napredne družine kradel je hranilne knjižice kar iz žepa; drugi tak nadepoln naprednjak ukradel je v trgovini par čevljev, a je imel to smolo, da je po en čevelj od različnih parov pograbil, ker se mu je mudilo. Ta naprednjak igra sedaj veliko vlogo v liberalnih krogih. Ako zanima „Narodni List", mu lahko povemo imena teh dveh poštenjakov, mi jih sedaj Še iz usmiljenja zamolčimo. Liberalna tržka občina ima za ogledoval-ca mrličev zdravnika dr. Konečnika. Ta ima dovolj časa za lov in obiske, mrličev večkrat ne gre na dom pogledat, ampak na sredi trga morajo pogrebci rakev odpreti, in tam tipa mrliča pred očmi vseh pogrebcev. Kje so tu zdravstveni predpisi, kako mučno je to za žalujoče sorodnike. Dva dni prej pa je že zapisal na mrtvaško-ogledni list, da je dotičnik mrtev in vzrok smrti. Občino se je na to že opozorilo, a nič ne stori, ker je ogledovalec mrličev — občinski odbornik. Za časa znanih ljubljanskih izgredov 20. IX. 1908 izobesili so seveda naši napredni narodnjaki črno zastavo, a ravno v istem času so naročili zastor za čital-niški gledališki oder, navadno mazarijo, naravnost iz Prusijo iz Neu-Ruppina blizu Berlina, torej od najhujših nasprotnikov vsega Slovanstva. Ali bi ne bili dali rajši zaslužiti par kronic kakemu lačnemu liberalnemu slovenskomu slikarju, ki bi kaj takega ceneje namazal. V znak pokopane slovenske narodnosti so torej izobesili 20. I X. črno zastavo. Kakor ironija se bere sedaj „narodna čitalnica". Ker se pristaš naše stranke ne pusti komandirati od fine napredne inteligence, so mu čisto resno grozili v časnikih z ubojem. Torej kradeš lahko, groziš z ubojem, in še vse drugo lahko storiš, samo prisegati moraš na „NarodnijList", in vse ti je dovoljeno. Te vrstice smo zato zapisali, da svet ve, kaka je tista stranka, ki pošilja dopise v liberalne cunje. Najlepše je zapisal takim ptičem v spominsko knjigo nek izvrsten gospod , luulučitelj: „Težke vaše so peroti, strte tudi že precej, samo kljuni dobri in jekleni, ampak umazani, kot vse." Da-, res, nad vse umazani so kljuni dopisnikov „Narodnega Lista". c Gornjigrad. Notar Drukar, ki je znan po svojem finem obnašanju, je za časa državnozborskih volitev imenoval dr. Šusteršiča za nesrečo slovenskega ljudstva. Priče na* razpolago. Ta Drukar bo zdaj šel k dr. Šusteršiču beračit za železnico, zdaj, ko ga potrebuje, pa ga imenuje velespoštovanega vodjo slov. ljudstva, in da naj mu ne odreče svoje uplivne pomoči. Pri dr. Benkoviču je že bil notar, zdaj bo šel še k dr. Šusteršiču, Kreku in Lavrenčiču, samo k liberalcem ne. Živel vodja naprednjakov gornjegrajskib i Sicer se pa obračamo tudi mi na dr. Suster&iča, da s svojimi tovariši vred upošteva upravičeno željo po tako potrebni železnici, in naj se pri tem ne ozira na osebe — liberalne voditelje, ampak na vrlo Ijud^ stvo gornjegrajskega okraja, ki stoji vse v taboru. Vseslovenske ljudske stranke. c Iz gornjegrajskega okraja. Pod naslovom „Iz Mozirja" je „Narodni List" dne 24. marca t. 1. prinesel zavit dopis, v katerem prikriva svojega pristaša in sotrudnika, župana in tajnika gospoda Praznika in KnafliČa. — Nesramno je, da je dopis iz Mozirja,, kakor da bi to zadevalo tržkega ali pa okoliškega župana. — Resnici na ljubo pojasnimo, da se je za mo-zirske občine delila podpora med posamezne posestnike od vodje c. kr. politične ekspoziture za jako nizke prevozne cene, in da je občina trg Mozirje za te dve občini brezplačno tehtala seno in slamo. — Resnično pa je, da se jo neki Kokarc pritoževal proti županu Prazniku, da je isti računil prevozne in druge stroške 2 K od 100 kg. „Narodni List", nikar se ne sramuj svojega pristaša. Gotovo bodeš tako pošten, da bodeš ponatisnil ta dopis. Ponosen smeš biti, (ta imaš tako Človekoljubne pristaše. c Šmartno ob Paki Po par. 32. gasilnega reda. za Štajersko z dne 23. junija 1886. in po par. 20. pravil prostovoljne požarne brambe pri Sv. Martinu ob Paki je ukazano, da mora požarna bramba proračun /.a prihodnje leto in računski sklep za pretečeno leto županstvu, oziroma občinskemu odboru v, pregled in v odobrenje predložiti. A naša „nestrankarska" požarna bramba, ki je z večine liberalna, je tako napredna, da se to do danes ni zgodilo. — Pred nedavnim časom je pisal „Narodni List", da bode prinesel natančne račune izza časa „klerikalnega" gospodarstva požarne brambe. Dopisnik jih lahko prav mirno objavi, saj „klerikalci" jih ne moremo, ker so baje sedanjemu vodstvu pogoreli. Požarni brambi, ki uganja liberalno politiko, svetujemo, naj skrbi, da bodo računi pravočasno narejeni in predloženi. Slavni občinski odbor se pa prosi, naj zahteva od požarne brambe račun. c Šmarje pri Jelšah. V naši okolici so se vršile dne 30. marca volitve v občinski odbor. V III. razredu je na celi črti z vsemi 8 kandidati zmagala naša kmečka stranka. Liberalci in štajercijanci, ki so Sli skupno proti nam v boj, so slavno propadli. Živeli naši vrli volilci! c Ponikva ob juž. žel. V ponedeljek se je vr&il občni zbor naše hranilnice in posojilnice, katerega se je udeležilo lepo število udov in vlagateljev. K občnemu zboru so prihiteli tudi zastopniki sosedne posojilnice v St. Vidu. Naša želja je, da bi tudi v bodoče naši sosedje s prihodom k našim zborovanjem pokazali, da razumevajo naše delo, in so solidarni z nami. V imenu Zadružne Zveze je prisostvoval občnennr zboru nadrevizor Vlad. Pušenjak, kateri je v poljudnih besedah pojasnil delovanje posojilnice v preteklem letu, kazal na velike uspehe in napredek, ter navduševal navzoče za varčevanje. Splošno mnenje je bilo, da je občni zbor lepo uspel, in da je potrebno, da se še večkrat priredi tako zanimiv občni zbor. o Braslovče Zahvala <5. g Rudolf Krener, kaplan pri Sv. Rope rtu v Slov. gor. je pnslal za tukajšnjo šolarsko kuhinjo znesek 6 K, za kar mu Sol. vodstvo izreka prisrčno zah»alo. c Brcslovie. Tukajšnji diletantje uprizorijo dne 17. t. m. na Legantu narodno igro v petih deianjih „Revček Andrejček". Začetek ob pol 6. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrcdeljne namene in se obeta v očigled že večkrat pohvaljenih, dobrih in pridnik braslovBkih diletantov ve-el večer, opozarjtmo slav. občinstvo am te prireditev i a uljudno vabimo aa obilno udeležbo. Brežiški okraj. Buče. Naša kmečka hranilnica in posojilnica je pričela v nedeljo, dne 3. t. m. uradovati. Ob tej priliki se jo priredilo gospodarsko predavanje, in nam .je nadrevizor Vlad. Pušenjak pojasnil uredbo in delovanje kmečkih posojilnic Raiffeiznovk. Že prvi u-radni dan, ki je sledil, je pokazal, da ima ljudstva zaupanje do novega zavoda, in da se bo posojilnioa prav lepo razvila. Uradovala bo posojilnica vsako nedeljo po rani maši v župnišču. Njen delokrog obsega župnije Buče, Polje in Pilštanj. Načelnik posojilnice je g. Jakob Bovha, veleposestnik v Veračah. V na-čelstvu in nadzorstvu so sami ugledni možje iz župnij Buče in Polje. Kmetje, poslužujte se vsi svoje ch> inače kmečke posojilnice! Planina. Shod S. K. Z. dne 4. t. m. se je sijajno obnesel. Zborovalci so navdušeno odobravali postopanje poslancev S. K. Z. Govora poslanca Fr. Pišeka in poslanca dr. dankoviča so vsi odobravali. Sprejela se je tudi ostra resolucija proti vinskemu davku. b Rajhenbnrg. Dne 17. aprila, v nedeijo po večernkah priredi »lov. kat. i*obr. društvo v društvenih prostorih igro: „Sv. C ta*. — K obilni ndeleibi velczanimive igre vabi odber. Nesreče. Barja v Trstn. Nesreč je v Trstu mnogo zabeležiti. Posebno pa na morju, ki je bilo hudo razburkano. Več parni-kov je bilo v veliki nevarnosti. Pretrgalo se je več vrvi n drugih oseb je še lahko ranjenih, a se niso dali obvezati. Mrtvece so pustili v Miljah, dočimso ranjeni in ostali potniki nadaljevali vožnjo proti Kopru na vlaku, ki je prišel iz Kopra na pomoč. Na tej progi je burja že enkrat preobrnila vlak v bližini Zavelj, in zaradi tega dostikrat ni vozil, ko je pihala huda burja. V četrtek pa je bila burja tako močna, kakor malokedaj, in vseeno je prometno vodstvo državnega kolodvora v Trstu dovolilo, da se izpusti vlak. Zato jo zadene največja odgovornost, in mislimo, da bode imela preiskava, ki se mora vršiti, za nekatere nedoglodne posledice. Krivi pa so nesrečam na tej progi oni, ki niso hoteli dopustiti, da se. zgradi normalnotirna istrska železnica Nesreča v Puljski luki. Tudi v Pulju je burja hudo divjala. Opeke s streh in drugi okraski s hiš so padali na ulice. Morje jO bilo silno razburkano. V vojni luki je hotel nek mornar vojne mornarice pritrditi vrv neke ladije na bovo. Ko je stal na bovi, je prišel silen val, ki je pogreznil bovo z mornarjem vred. Cez nekaj časa se je prikazala bova — a brez mornarja. Vse iskanje po njem je bilo zaman. Morje ga je pogoltnilo. Nek čoln, v katerem se je nahajalo več mornarjev, je razburkano morje prevrnilo, toda k sreči so jih iz neke bližnje ladije rešili. Velikanski požar na Gorenjskem Dne 4. t. m. je pogorela papirnica družbe Ley-kam Josefsthal na Vrju. Požar je opazil približno četrt na 2. uro zjutraj čuvaj medvoške papirnice na desnem bregu Save, Cešnovar, ki je poklical ravnatelja g. Venturinija in njegovo gospo, ki je pričela takoj zvoniti s tvorniškim alarmnim zvonom, gospod ravnatelj je pa hitol v tvornico, kjer je odprl vodne hidrante. Ravnatelj Venturini je bil razumljivo zelo prestrašen po nesreči. Ljudje pripovedujejo, da je jokal. Delavke so na njegovo prošnjo gasile s škafi, med tem je prihitela pirniška, kmalu za njo pa sor-ška požarna bramba, ki. sta takoj pričeli gasiti požar. Pozvana je bila na pomoč tudi ljubljanska* požarna bramba, ki se je odpeljala s parno brizgalno iz Ljubljane ob četrt na tretjo uro zjutraj in je bila na licu nesreče približno ob 4. uri zjutraj, med potjo so prisodil tudi vižmarski ognjegasci. ! Vsi ognjegasci so delali neutrudljivo, pridno. Iz goreče vrjanske tvornice so švigali mogočni ognjeni plameni proti nebu. Vsa okolica je bila razsvetljena, kakor podnevi. Neumornemu delu požarnih bramb se je posrečilo, da je ostal požar omejen le na glavno poslopje vrjanske tvornice. Sreča v nesreči je bila, da ni bila nesreča še večja. Ponoči je namreč deževalo, in temu se je zahvaliti, da niso goreči papirnati kosi zažgali več hiš. Papir je namreč pričel goreti, je eksplodiral, in veter ga je nosil blizu in daleč od tvornice. V bližnjih vaseh, v Preski in celo v Smledniku je še zdaj vse polno zgorelega papirja. Ko se je podrla streha goreče tvornice, je bilo ranjenih več oseb, ki jih je obvezal na kraj nesreče došH tvorniški zdravnik dr. Schuster. Delavcu Frančišku Košenina je izpahnjena leva rama. KoŠenina se je pripeljal z dopoldanskim vlakom v Ljubljano in šel sam v deželno bolnišnico. Zelo poškodovan je tudi delovodja Jurij Lechinger, o katerem se je govorilo, da ima zlomljenih pet reber. Eno rebro ima zlom« Ijeno delavec Andrej Vrtačnik iz Pirnič. Medvo&kl župan Susteršič je tudi poškodovan. Poleg naveden-eev je pa še poškodovanih več oseb. Škode tri milijone kron. Skoda se seveda ne more natanko presoditi, in bodo znane natančne številke šele po inventuri. Ravnatelj Venturini in pisarniški načelnik Hermann sta izjavila, da bo škoda znašala približno tri milijone kron. Poleg poslopja in uničenih strojev je zgorelo tudi 25 in pol vagona papirja. Vsled požara je prizadetih približno 200 delavcev in delavk. Vesfnik ~ ~~ mladinske organizacije. Sv. Tomaž v Slov. gor. Akoravno ni bilo vreme prav prijazno, se je vendar zbralo nad 200 vrlih mladeničev in mož v nedeljo, dne 3. t. m. v sobi Mla-deniške zveze pri Sv. Tomažu. Predsednik Mladeniške zveze je otvoril občni zbor in dal besedo uredniku Kemperle iz Maribora. V daljšem govoru je govornik očrtal potrebo in pomen naših organizacij, potom katerih bomo vstva-rili enotno armado slovenskega ljudstva. Prvobojev-niki v tej armadi pa morajo biti naši fantje, zato vsi v Mladeniško zvezo. Poslušalci so pazljivo sledili navduševalnira izvajanjem. Za tem so sledila poročila odbornikov, iz kate-riii je razvidno, da se je zveza zelo živahno gibala, in da je lahko ponosna na vspehe I enoletnega obstanka. Zveza je med drugim priredila lepo število dobro obiskanih predavanj, ki so se pečala z razno-ličnimi vprašanji. Tudi knjižnico je lepo uredila in ima že 387 knjig. Izposodila je pa tekom prvega leta črez 1100 knjig. To so lepe Številke, ki glasno govore o ukaželjnosti naših vrlih mladeničev. Le tako naprej. Iz blagajnikovega poročila povzamemo, da ima zveza v svojem prvem poslovnem letu črez 50 K preostanka. To lepo dokazuje požrtvovalnost naših fantov, ki pa ne sme prenehati, ampak se mora še povečati. Naše geslo mora biti: Vsi za enega, eden za vse. Ker se je prejšni predsednik odpovedal zopetni izvolitvi — ostal bo pa seveda Še vedno vzoren in požrtvovalen član — je bil na njegovo mesto izvoljen mladenič Filip MeŠko. H koncu zborovanja, ki se je vršilo v splošno zadovoljstvo, in so se mladeniči nasrkali novega ognja, je pristopilo nekaj novih udov, tako da Šteje naša zveza sedaj 108 udov. Fantje, po začrtani poti naprej — in veseli bo-dete vi in celokupna domovina! Sv. Lovrenc v Slov, gor. Tukajšnja Mladeni-gka zveza je priredila na praznik M. Ozn. dne 4. aprila po večernioah v prostorni bralni sobi poučen shod. Shoda se je udeležilo veliko število mladine, pa tudi mož in žen. Shodu je predsedoval g. Tikvič. O pomenu in namenu naše mladinske in krščansko-socialne organizacije je govoril Fr. Žebot, o smotru vseslovenske ljudske misli in potrebi tesne politične organizacije urednik „Straže" g. Kemperle iz Maribora. Nastopilo je še več drugih govornikov: mladenič Pučko od Sv. Tomaža, Meško s Polenšaka in nekaj domačinov. Dekliški pevski zbor pa nam je zapel več mičnih slovenskih narodnih pesmi. Zborovanje je trajalo nad dve uri, in bo gotovo mladini pri St. Lovrencu ostalo v neizbrisnem spominu. Hoče pri Mariboru. Narava je oživljena. Vse je vsklilo k novemu življenju. Tudi naša mladina se je začela zopet pridno gibati. V Hočab se je vršil zadnjo nedeljo, dne 3. aprila mladeniški shod, ki je bil glede na krajevne razmere zelo dobro obiskan. Veliko število krepkih mladeničev iz obširne hočke župnije je napolnilo zborovalne prostore g. Rojka., Krasno in prepričevalno je govoril zbranim mladeničem g. dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru. Iz slovenske zgodovine jo slikal g. govornik poslušalcem pravo delo slovenskega mladeniča nekdaj in sedaj. Veseli smemo biti Slovenci mariborskega okraja, da smo v osebi dr. Leskovarja dobili tako izvrstno moč. Na shodu so še govorili: Jos. Gselman ml., Žebot, dr. Glaser, vlč. g. dekan Grušovnik, Josip Krajnc in tajnik S. K. S. Z. Več domačih fantov je nastopilo z deklamacijami. Sklenilo se je, osnovali pevski zbor. — Mariborska okolica vstaja. Somišljenikom v znanje! Radi nekaterih tež-koč se za sedaj ne bo vršil naznanjeni „Mladeniški tečaj" dne 10. t. m. v Mariboru. Kedaj se bo vršil, bomo že pravočasno javili. Zveza slovenskih deklet. Odbor Z. S. D. je imel v torek, dne 29. marca popoldne v Mariboru odborovo sejo, da se posvetuje in sklepa o poletnem delu dekliška organizacije. Sklonilo se je, da se priredi v naj-bližnjem času poseben večdnevni gospodinjski tečaj ¿a naša dekleta, na kalerem bi se predavalo v teoretičnem in praktičnem smislu. Predavanja se naj na-našajo bolj na strokovno predmete. — Glede podrobnega delovanja so se posameznim odbornicam določila okrožja po dekanijab in okrajih. — Več važnih oklepov se je sklenilo glede na, naše narodno-obramb-no delo, pri katerem naša dekleta lahko mnogo sodelujejo. _ Znake Z. S. D., ki so kaj ličnodzdelani, naj naročajo Dekliške zveze skupno. — V poletju se bodo vršili večji dekliški shodi, združeni s shodi Marijinih družb po raznih dekanijah. Članicam Z. S. D. se priporoča, da pridno dopisujejo v „Naš Dom", ter razširjajo naše liste: „Stražo", „Slovenski Gospodar" in „Naš Dom". NaJnoveJJe novice. Duhovniška vest. Župnija Teharje je podeljena dosedanjemu tamkajšnjemu kaplanu č. g. Jožefu Cemažarju. Imenovanje. Dr. Fridrih. Blank je imenovan za c. kr. okrajnega zdravnika v Konjicah. Od' državne železnice. Za postajenačelnika Polzela—Braslovöe je imenovan Ludvik Wucherer, dosedaj pri prometnem uradu v Celovcu', prejšnji po-stajenačelnik na Polzeli, Kaspar Rauscher, je prestavljen v Friedberg. Občinske volitve za občino Cirkovce bodo v petek, za novo občino Sikole v soboto tega tedna. V novi šikolski občini je vse razburjeno; radi bi aga»-86 8t9V. 4. 277 Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev. Eoterijske številke. Dne 19. marca 1910 Gradec . 40 53 47 42 78 Donaj . 32 1 2 72 6 Sla tirna z zelo dobro vodo z gostilno 8 5 sobami, kuhinjo, S kleti, goveji in živinski hlev, gumno in Skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po oeni proda. Pojasnila daje Na-wr*til v Lipnici (Leibnitz). 60 Seme pravega Kašelskega zelja prodaje Ig. Mrcina v Zg. Kašlju pri D. M. v Polju, Kranjsko, po 20 gr. za K 1'10 poštnine prosto. Za pristnost in kaljivost se jamči. Prc Saje se samo lastni pridelek. Poiilja se z obratno pošto, proti gotovini ali povzetju. 146 T njem se želi vzeti dobroidoča gostilna, pozneje b« morda tudi kupi. V Mariboru ali v okolici. Ponudbe na poste restante štev. 1000 Lipnica (Leibnitz). 186 Cteaec od poštene hiše, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in železom, Franc Korsšec, Gornja Radgona. 118 Na proda] je malo posestvo, 10 minut od železniške postaje Šmarje pri Jelšah, sestoječe iz vinograda z novim nasadom, njive in sado-Boonikom najplemenitejših jabolj-«Snih vrat in dragega sadja, kar vse že rodi, iz majhnega hleva in skoro nove hiše tik cerkve stoječe — pripravno za kakega vpokoje-nega č. g. duhovnika. Natančneje se isve pri lastniku Copf August, posestnik v Šmarji pri Jelšah. 206 Poaor! Proda se dobičkanosno pose stvo, 6 oralov zemlje, pol ure cd Maribora, pri glavni cesti, cerkvi in šoli; posestvo obstoji iz velikega polnega lesa, njive, travnik, sadonosnik, brajde, velik vrt, iz katerega se lahko lep denar izkupi, lepi zidani hrami z gospodarskim poslopjem; proda se zaradi sta-rcBti; cena je 11.000 K, izplača se pa ssmo 6.000 K; izve se pri g. Jožefu Novak, Pobrež št. 269 pri Mariboru. 180 Mesarskega učenca sprejme g. Miroslav Reismann, Maribor, Koroška eesta 66. 288 Vslekrasno posestvo, ležeče v jako prijaznem kraju, tik okrajne ceste klizu Maribora se radi družinskih razmer po ceni proda Posestvo meri 29 oralov zemlje, obstoječe iz travnikov, sadovnjakov, njiv, vinogrtda in veliki ga lepega gozda. Hiša, kakor gospodarska poslopja so večina zidana ter v najboljšem stanju. Cena je 20.000 kron. Več pove Josip Serneis, km. sin v Gra-diški, pošta Pesnica. 248 Alojs Zorattl, st «vitel j oltarjev in pozlatar v Mariboru, Scbmiderer-allee, sprejme učenca pod ugodnimi pogoji. Taki, ki znajo dobro risati, imajo prednost. 261 Čevljarski učenec se »prejme pri g. I. Skrabe, čevljarski mojster, Mlinska ul. štv. 4, Maribor. 244 Kopel, pozor! Proda se lepo posestvo „Sehne weiss" pri 8v. Lovrencu na Dravskem pelju, poldru go uro od Ptuja. Posestvo leži na lepi ravnini, je arondirano, ima hišo s 6 sobami in kuhinjo, lepo gospodarsko poslopje s hlevi is 86 glav goveje živine ali za konje. Potem je posebej en hram z veliko sobo, kuhinjo, jedilno shrambo in kletjo. Kdor želi kupiti, zve natančneje pri Jožefu Novaku v Pobrežju 269 pri Mariboru pismeno ali ustme-no. Cena je nizka, pogoji so lahki. 268 Kalo posestvo, hiša in gospodarsko poslopje, nekaj njive, gošče in tadi travnik po ceni proda Stefan Friedl, posestnik Rogoza, štv. 20, p. Hoče. 268 Na prodaj je zemljišče, tri četrt ure od Maribora, v kit. občini Vodole, občina Karčovina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sado-nosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe ca Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška, p. Pesniea. 266 Kmetovalci pozor! Dobro izkušen kovač se slavnemu občinstvu najuljudneje priporoča v izdelovanje novih plugov, prevzame tudi stare v popravo, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela. Ne pustite se od drugih kovačev Izrabljati. — Peter Bnnda, Sp. Senarska. 278 Dobro Izvežban in pošten krojaški pomočnik se takoj sprejme. Roman Pušnjak, krojaški mojster, Sv. Lovrenc nad Mariborom. 296 Novo zidana hiša tik velike ceste, 8 minute od farne cerkve, % ure od mesta, z dvema v rtoma, studenec z dobro vodo, se proda; primerno je za kakega duhovnika v pokoju, ali rokodelca, ker je tudi dobro idoča vinska obrtnija. Naslov v upravništvu Slovenskega Gospodarja. 297 Zelo lepa hiša še davka prosta s štirimi sobami, dvema kuhinjama, velika klet, svinjski hlevi in lep vrt je blizu Maribora na prodaj. Cena 16 600 kron. Zamenja se tudi s posestvom na deželi. Naslov pri upravništvu Slov. Gosp. v Mariboru. 279 Lepo posestvo telo rodovitno, 14 oralov, kjer se lahko 10 glav goveje živine in 20 svinj redi, je blizu cerkve, šole in ceste pri Zg. Sv. Kungoti za 11.600 kron na prodaj. Naslov pri g. Korentu, Maribor, Kasernplatz št. 7. 280 2 novi hiši, izvrstno stavljeni, vse z opeko krito, vsaka ima tri so- be, 8 ščedilnike, kuhinje, en ka- binet, velika klet, tri svinjske hle- ve in drvarnice, lep vrt, vodnjak pri hiši, tik velike ceste, na lepi ravnini, pol ure od mesta in cerkve Maribor, blizu šole za vsako trgovino, rokodelca ali penzijonista prav primerno, se takoj prodate. Cena je 7.600 K. Pri kupčiji se izplača okoli 4000 K. Več o tem pove lastnik Franc Podlipnik, Thesen 37, Maribor. 298 Sprejme se učenec iz poštene hiše za mešano trgovino Anton Prirenšek, trgovec na Muti. Staj. 295 1 nov bencin-lokomobil 4—6 HP, 1 travniška brana, 1 železen plug, 1 mlin za debelo moko se po ceni odda. Stroj bo ključavničarstvo Kar! 8inkowitsch, Petfgasse 9, Maribor. 298 Malo posestvo, 16 minut od Maribora glavni trg, obstoječe iz polja, travnika, gozda, lepega zelen-jaka in dvorišča, novosidana hiša s tremi sobami, kabinet, kuhinja, še popolnoma davka prosto. Lepo gospodarsko poslopje, za 3 glave goveje živine in 8 svinj dovolj prostora. Zelo primerno za kakega penzijonista kakor tudi za vsako trgovino, se pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Jožef Čeh, Damm-gasse 299, Pobrežje pri Mariboru. 294 Kdo bi pošiljal redno surovo na* slo za Čaj ln zs kuho ? Ponudbe z navedbo cene pod „surovo maslo" na upravništvo lista. 2g5 Proda se 2 in pol orala zemlje, na Zg. Hlapji, obstoji iz njive in sadonosnika, primerno za stavbo hiše, ali pa za novi nasad vinograda. Kupčija prav lahka. Več pove Mt. Peklar, ali Fr. Plateis, Sv. Jakob v Slov. gor. 288 Lopo in dobro posestvo, za živinorejo, z novozidano hišo in hlevom, sadonosnikom, gozdom, nji vami in travnikom, pol ure od okrajne ceste, se takoj proda. Cena za oral 600 kron s hišo vred Meri vsega skupaj nad 10 oralov. Ve5 pove Mt. Peklar, gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. gor. ali pa Fr. Plateis. 287 V Svetinjah pri Ormožu se odda s prvim majem služba organista in cerkovnika. Samski cecilijanci imajo prednost. 289 Viničar. Dober viničar, ki je lahko tudi ožejen, dobi stalno in prijetno mesto z dobro plačo. Obdelovati mora večji vinograd samostojno. Naslov v upravništvu lista. £88 Proda se zaradi odpotovanja ml n na dva tečaja, dve sobi, knlrnja, svinjak, klet, njiva, sadi nosnik in nekaj travnika, dve minuti cd župnijske cerkve, vse Bkupaj za 4500 K. Kje, pove upravništvo. 290 Velika hiša (dvohiša) z vrtom vred se po ceni proda. Kernstock-gasse 6, Maribor. 281 Slovenski kupci posestev, pozorl Podpisani s tem uljudno naznanjam, da tudi letos iz rodoljnbja pri nakupu vsakovrstnih krasnih posestev v prijazni mariborski okolici brezplačno posredujem. Samo pismenim vprašanjem se prosi znamko za odgovor. Spremim tudi vsa cega resnega kupca na Pesniški postaji, če mi prihod in znak, da ga poznam, pravočasno naznani. Jcsip Sernec, km. Bin v Oradiški, poŠta Pesnica. 247 Delavnica za popravila! cS O £ a -a s Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in"optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3 50 Pristna srebrna ura „ 7'— Original omega ura „ 181— Kuhinjska ura „ 4'— Budiljka, niklasta „ — Poročni prstani „ 2.— Srebrne verižice „ 2'— — Večletn» jamstva. — Nasl. Dietinger Theod. Fehrenbach urar in očalar Maribor, 6°8P°8ka nlica 26. Kupojem zlatnino in srebro. ^ammmmmsmsM Štefan Kaufmann trgovec s železom 23 v Radgoni, priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi mmm& Proč s peresom! Blickensderferjev pisalni stroj je dandanes najpripravnejši ter najcenejši pisalni aparat, ki konkurira z vsakim drugim najdražjim pisalnim enojem. Dobiva se v treh modelih po 240, 310 in 340 K. Oddaja se tudi na obroke. V eni uri se nanči vsakdo i njim ravne ti in pisati. Ceniki ia razkazovanje zastonj. Glavno zastopstvo za Stijersko mKrsDj-sko pii Cin&uer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. žensko in moško, kakor srajoe, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pase, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se knpi v veletrgovski hiši 64 R.. Stermecki, Celje. Velikanska zaloga garnitur, ztštorov in preprog 1 garnitura iz 1 prtiča zm mizo in 2 z* posteljo skupaj K 9'--, fina K 10 —. Kam-brikast h o»tsnkov po 2o mt., trpežni, K 8-—, fiai K 10-—, zelo fini K 12'-. Vlradne zavitke z natisom, in brez natisa, vsake rel i kotiti !»• kakovoKtl priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Našim rodbinam priporočamo ¿Ko litis ho cihorijo. 29(1 Obžalujem, da sem gospo Kristo Škrlec pri Sv. Tomažu osebno žal la in dovolim, da se ta izjava v časniku razglasi ter prosim tem potom odpuščanja. Sv. Tomaž, dne 31. marca 1910. P. Zmazek, posestnica. Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Agenti! Potovalci, zastopniki in vse osebe, ki s» znsne pri privatnih strankah, Be takoj in povsod, na vseh krajih, mestih in okrajih Bprejme-jo za prodajo novih reči, ki se v vsaki rodbini lahko prodajo, proti visoki proviziji in mesečni stalni plači 100 K. Ponudbe pod šifro „Guter Nebenverdienst 1910" na Rudolf M os se, Praga, Graben štev. 14. 29S Za 10% eeneje mtmtK Serravallovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvaleeoente. Povzroča voljo do jedi, ntrjtye živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval. I. Serravallo, c. lr. ivifll (ItaMj Trieste-Barcola. Kapi se t lekarnah v steklenicah po pol I ž K 2 58 in po 446 1 1 £ K 4 80. oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, eufone in plošče. Zahtevajte eenike. Istotam dobi se najboljši pomnoževalni apsrat „levogrsf" za 20% zni žano ceno kakor doslej. Slavna društva Be opozarjajo posebno na to ugodnost. Zinauer & Co. Sv. Jakob v 81ov. gor. 271 Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljndska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2 40. » „ 4 80, Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana. na 286 VABILO redni občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v SI. g. registr. zadr. z neom. zavezo", ki se vrši dne 21. aprila 1910 ob 10 nri dopoldne v veliki dvorani A Arnušove gostilne. Dnevni red: 1. Čitanje in odobronje zapisnika c zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskega pre-gledovalca. 4. Prečitanje revizijskega zapisnika Zadružne i zveze v Ljubljani. 5. Odobritev račan9kega zaključka za 1. 1909. 6. Ratde itev čistega dobička. 7 Volitev račonskega pregledovalca in njegovega namestnika. 8. Nasveti in predlogi. 291 Načelstvo VABILO redni obeni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju, reg zadrnge z neomejeno zavezo, ki se vrši v sredo, dne 27. aprila 1910 ob 10. uri pred-poldne v posojilniških prost Tih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila 4. Fotrjenje računskega zaključka in razde ite ' čistega dobička z» 1. H09. 5. Dopolnilna volitev načelstva oziroma nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. NB Ako bi ta občni zbor ob navedenem ča*u n<> bil sklepčen vrš'. se eno uro pozaeje drag občni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na štenlo došlih zadružnikov, ozir. brez ozira na zastopani del svote vplačanih deležev. 292 Vaš želodec slhbo prebavlja, ne Čutite se dobro. -«H»-» Pazite na sledeče vrste. Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki nblaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosii, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, b. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz le karne B. Fragnerja t Pragi C V/ A P i I n f Vsi deU embalaže OTMnlLUi Imajo postavno de-pcnova.no varst. znamko GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. Fragner-ja, cintr. dvor, dobavitelja, „Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Neredov e ulice. ftC po polti se razpoillja vsak d&n. "^kji Cela stekl. 2 K, pol stekl 1 K. Proti naprej vpo iiy. K 150 se pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, za K 22-— 14 veL steklenic poštnine prosto za vse postaje avatr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr, 249 C. kr. priv. sw?r Redka priložnost! Prav lepo veliko posestvo v Razvadi pri HoČi, obstoječe iz novih poslopij in 32 oralov lepe zemlje, obstoječe iz lepega gozda, sadonosnika, travniki, njive itd. se takoj zavoljo preselitve z vs&m skupaj proda. — Natančneje o tem pove Franc Peteline, Rotenhof, Zgornja Polskava pri Pragerskem. 2is Naznanilo. Vinogradnikom naz-ianjam, da imam veliko množino na suho cepljenih trt na prodaj, kakor najimenitnejše vrste mosler, burgunder, gatedeL beli in redeči muškateler, por-togiser, traminer, raniol, rulander, kapčina, vse na rip. por-talis cepljeno, trte so dobro zaraščene in vkoreninjene, in veliko množino korenjakov rip. portalis za zeleno oepiti in kjjučice za suho cepljenje 100.0(X) rip. portalis. Cepljene trte stanejo 100 komadov 11 kron, korenjaki stanejo 100 komadov 3 krone. Naročniki se naj blagovolijo pigmeno ali ustmeno oglasiti, dokler je kaj zaloge. 28 Ivan Vrbnjak, posestnik in trtnar, 5p. Brej, Ptuj. Javna zahvala. Podpisani bil sem s svojimi premakljivimi rečmi komaj nekaj tednov pri zavarovalnici Franco-Hongroise v Oraden zavarovan. — V sled požara, kateri me je zadel 15. aarea 1910, mi je ta zavarovalnica povzročeno škodo tako vestno cenila, in po njenem zastopniku g. Alojziju Slaviču izplačala, da se ji javno zahvaljujem ter ifeto, kakor njenega zastopnika g. Siaviča vsakomur najtopleje priporočam. V Berkovcih, dne 26. marca '1910 IŽajdela Jožef, 1. r. Matevž Domajnko, priča, Alojzij Pnčko, priča. PozorI Kdor želi kakšno posestvo, gostilno, hiio, kovačijo, trgovino hitro in po ngodni ceni kopiti, naj se takoj obrne na Franea PETE-LINC, Rotenhof, Zg. Polskava pri Pragerskem. 216 "L J" Vzajemno=zavarovalni zavod proti požarom v GRADCU. Ste v. 2000. Razglas. Po § 92 pravil se vrši za ude javno društveno zborovanje zavoda v pondeljek 9. majnika 1910 ob 10 ari d o peline v sejni dvorani zavoda v Gradca, Gosposka nI. 18/20. Vsak odposlanec društva dobi za to posebno pismeno porabilo. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanju z računskim zaključkom za 81. npravno leto 1909. 2. Poročilo računskih revizorjev o pregledu letnega rafcma 1909. 3. Proračun za upravno leto 1910. 4. Volitev upravnega sveta z enoletno funkcijo na mesto umrlega gospoda Julija Krepesch. o. Volitev treh računskih revizorjev in enega nadomestnega revizorja. Gradec, dne 5. aprila 1910. 283 Upravni svet Najmodernejša kemična pralnica in banarija Martin Medved Šoštanj, Spod. Štajersko. se priporoča slav. občinstvu za vso v to stroko spadajoča dela. Miška in ženska obleka se pobarva in osnaži, ne da se ista razpara. Volnene mreže, svileni robci, preproge, mizna in druga pogrinjala se lahko prenovijo ah v poljudni barvi predregačijo. V nujnih slu6»jih, kakor žalne o--bleke i. dr. se de!o izvršuje v najkrajšem času, vsa druga naročila pa v teku jednega tedna. Najsolidnejše delo! Cene nizke! Ibiralniee se Iščejo po vseh večjih trgih in mestih proti dobremu plačilo 90 J Pravo domačo deteljno seme zanesljivo prosto vsake predanice, razpošiljam že od 5 kg naprej po K 1*80 — 10 kg K 1'70 več skupaj še ceneje. Kakor tudi lep oves za seme. Josip Druškovič, 2,7 Slovenjgradec. E Stara renomirana Zavarovalna družba išče v vseh mestih in vtčjih krajih glavne agente in potovalce za posredovanje zavarovanj zoper ogenj, točo in za življenje proti najboljši plači. Ponudbe pod „Assekuranz F. H. 298" na anončno ekspedicijo Jos. A. Kienreich, Gradec. Sackstrasse. 275 Takoj se proda lepe posestvo, obstoječe iz 13 oralov zemlje, ■j i ve, sadonosnika, vinograda, gozda in travnika se take) za 8 tisoč K proda. — Vse natančneje od Franca Peteline, Zgornja Polskava pri Pra- gerskes. Poziv as Olje Učenca, zdravega fanta z dobrim šolskim spričevalom sprejmem takoj v mojo trgovino, istotako enega pridnega in solidnega, mladega IfOmlJa. H oče war, trgovina špecerijskega blaga CELJE, Glavni trg 10. 200 Z mojo 240 !! umetno moštovo esenco!! si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave donače pijače. Cena 1 Bteklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. Novo 964 Čitaj ! Pozor fantje in fantje! Najnovejše in najboljšo sredstvo za rast las, brk in brade je: Rastol št. I. Deluje, da brke in brada postanejo gosti _ in dolgi, odstranja prhljaj in vsako drugo kožno bolezen z glave. Narodi naj si vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in pricnaloih pisem. Cena na vsako pošto franko 1 lonček K S tO, 2 lončka K 5'—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Naroči se le pod naslovom: Letarna pri Sv. Trojici, Doljni Mi* 2511, Slaronija. 1 snt Slov. Bistrica -m in celi okraj naj kapuje najzanesljivejše in najcenejše vsake nate semena, kakor deteljno pravo štajersko, lu-cerno, redečo (inkernat), travno seme, semenski oves, svinjsko in druge vrste salato, repno, korenjevo seme itd. Za vinograde: galico, kakor novo že izkušeno sredstvo „tenaks", pri katerem ni treba ne apna ne dragih priprav, brizgalniee, različno orodje, gnml trake, prejo, ličje itd. Iz 7elike zaloge vsakovrstnega blaga tudi bartelttOV prah za živino, „lukulus" za svinje, tomaževa žlindra za travnike, vsake vrste železnino, cement itd. pri iao Alojziju Pinter trgovcu pri farni cerkvi v Slov. Bistrici. Lepa mala gostilna s trgovino se takoj proda, na prometnem kraju poleg šole ob glavni cesti. Cena 10.000 kron. — Dobro idoča kovačija z nekaj zemlje in lepo hišo, z vsem kovaškim orodjem, ob veliki držami cesti se takoj po oeni proda. Vse natančneje od Franca PEfEUNC, igor. Polskava pri Pragerskem. au 216 časi kmetovalcem in vrtnarjem! Ako potrebujete pristnega de-teljnega semena, zajamčenega brez predenice (grinte), travnega in gozdnega, vrtnarskega in cvetličnega semenja, blagovolite se obrniti na staroznano, s častnim priznanjem odlikovano tvrdko mi Berdajs, Maribor, Zofijin trg. od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna sy. Cirila y Maribora. Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegami Dobiva se persodL 128 Žganje proti trganju: : Stane ena steklenica s a m o 50 vinarjev. Prav dobro mazilo pri prehla-jenju v zglobih in udih. Cena 1 K. mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 16. 826 oooooooooo F. P.jVidic & Co., Ljubljana ZIZHHII tovarna zarezanih strešnikov ~ ponudi vsako poljubno množino ie8 patent, dvojno zarezani strešnik=zakri vač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola" Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje sfreh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki 86 iščejo. Trgovina s semeni na debeloin drobno SEVER&URBAN1Č v LJUBLJANI, Marijin trg (nasproH.frančiškanske cerkve) priporočata svojo najpopolnejšo zalogo ooooooooooooooooooooo o v ^ PREVIDNOST zanesljivih semen kakor: domačo deteljo, lucerno ali nemško deteljo, rudečo deteljo, velikangko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 m 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni kar-bolinej itd. 174 Cenovnik pošiljava na zahteva zastonj. skrbne gospodinje Tovarna za poljedelske in kmetijske stroje o Jfc kakor mlatilnico za škopanje in navadne mlatilnice W škopanje za roko in gepelj. Rezalnice, gepelj, vejalnice itd. Livarna za železo in medenino. Izdelujejo se mlini in Sage za vodno in parno moč. Vsa popravila po ceni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Kupuje se po najboljši ceni staro vlito železo, cink, g|g> cin, baker, svinec, t. d. 941 ? L Pfeifer tovarna in livarna v Hocah pri Mariboru. temelji na tem, da pri nakupu SKathreiner SKneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče SKathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika SKneippa kot varstvena znamka in ime SKathreiner. £e ti znaki jamčijo za pristnost SKathreinerja. sloven. f., gy## ooooooooooooooooooooo ' Spolpštajersh ljudska posojilnica v MARIBORU, raglstrovana zadruga z neomejeno zavezo SWagr Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo^ rMoJIlntr« Ima »««It «i» rMfiela«;« i«»^* hmiillnf p»lilr*>i«»i«. Izdajatelj ia oJotnik: Katoliško tiskoma družtro. Odgovorni n redni t: Pran Rekovič. Tisk tiskarne gT.JCirila v Maribora.