Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman vel]d: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V »ftmlniatraeijl prejeman veijfi,: Za eelo leto 13 gl., za pol leta <6 gl. 50 kr.. 2a četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V»6- uri popoludne.
^»tev.

7 Ljubljani, v sredo 18. avgusta 1886.
Letnilt XIV.
Stari vek in naš; svet je premajhen postal.
Kakor žabe okoli luže, tako tiče narodi okoli sredozemskega morja, rekel je Platon. In res vsa zgodovina starega sveta se je sukala ob obalih sredozemskega morja. Feničanje, Grki, Kartaginci in Rimci so kretali po bregovih tega morja in od tod prodirali so dalje, dočim jim je bila notranja zemlja treh starih delov ali čisto neznana ali le malo znana. Tudi ob preselovanji narodov je vse tiščalo le v dežele ob sredozemskem morji; oznauovalci križa pa in pozneje privrženci polumeseca niso bili zadovoljni le z deželami ob tem morji, marveč so prodirali v dežele dosihmal neznane. Odkar je bila Amerika najdena in pot okoli Afrike otvorjena, se je to pre-naredilo. Kupčija in meč sta si iskala novih potov, Evropa je postala ljudem pretesna, vabila jih je Indija in nje bogastvo, mikal jih je novo najden svet in njega zlati rudniki. Portugizi in Španjolci so pot pokazali a za njimi so prišli drugi evropejski narodi in si iskali onkraj velikega oceana in atlantskega morja bogastva in dežel. Iz Tira, Aleksandrijo, Kartagine in iz Sirakuz so šle nekdaj kupčijske ladije iu prevažvale blago deželam ob sredozemskem morji. Feničarji so se upali preko ožine Gibraltarske v veliki ocean, a sedaj hodijo ladije iz Lisabona in Kadiza, iz Londona, Amsterdama, Hamburga itd. preko oceanu in prinašajo zlata in srebra iz Amerike, žlahnih dišav iz Indije evropejskim narodom.
Razprtija in vojska, ki nastane v Evropi, razširja se potem tudi po drugih delih sveta, in v Aziji in Ameriki stoje si sovražno nasproti podložniki držav, ki so med seboj v vojski. Vojske ne ostanejo več v enem delu sveta, marveč se tako rekoč po vsem svetu vodijo, nasproti pa tudi razpori, ki tam nastanejo, zbude ali vsaj pospešujejo tudi vojsko v Evropi.
Tako se je začelo že ob času vojske, ki jo je imel Filip II., španjski kralj, z Nizozemci. Tako se je godilo pozneje v vseh vojskah, ki so jih imele evropejske države med seboj; vojske niso ostale le v tistem delu sveta, kjer so začele, marveč čutili so po vseh delih sveta tem več, čem bolj so bili narodi zvezani in navezani drug na druzega po kupčiji. Kar so bile nekdaj dežele ob sredozemskem morji za kupčijo in ob vojskinem času za predmet bojev, to je bila sedaj vzhodna in zahodna Indija. Iz Egipta je hotel Napoleon Angleže vničiti. Nekaj jih je vendar še mudilo in zadrževalo, namreč daljava, a tudi to je zginilo, ko so iznajdli parno silo in jo začeli rabiti za gasilno moč pri ladijah. Sedaj je zginila daljava, tudi vožnja po morji ni bila več toliko za-visna od vetrov, kakor nekdaj, ko so poznali le jadrnice. Ob kratkem rečeno, svet je postal Evropejcem pretesen in za zabavo se nekteri vozijo iz Angleškega v Island, drugi gredo na lov v Afriko ali v Ameriko.
Govorili smo včeraj od političnih prijateljstev, ki se sklepajo iz koristolovja, a zopet iz tega vzroka razdirajo, in prejšnji prijatelji stoje si sovražno nasproti. Govorili smo o največi vlasti na zemlji, to je o ruski državi, omenili pa tudi, kako da je sedaj poglavitno vprašanje našega časa, in najvažnejša zadeva, da je prav za prav os, okoli ktere se vse na svetu suče, tekmovanje ruske in angleške države. Oboje držav gleda ali posrednje ali neposrednje, da
gospodari vsem drugim narodom, ali po poti diplo-matične prijaznosti ali prevage. Rusija in Anglija dobro znate, kaj hočete in tudi kako hočete, dasiravno se na Apgleškem vlade menjujejo, vendar za slavo Britanije je vsaka brez razločka, dasiravno si je morda v nekterih vprašanjih navskriž.
Tekmujete pa Rusija in Anglija ne le v Evropi, kjer s pazljivim očesom gledate na gibanje narodov ua balkanskem poluotoku, ter obe skrbno poprašujete, kako se počuti bolni mož ob Kravjem brodu (Bosporus); s puško v roki in z napetim petelinom stojite si nasproti v osrednji Aziji v Tur-kestanu in Afghanistanu, da, srečujete se že v Tihem morji blizo poluotoka Koreje in Japana, ter se skušata druga pred drugo za boljše morska pristanišča, tako so zasedli Angleži port Hamilton, a Rusi vtrjujejo mesta ob tem morji. (Port La-zarev i. dr.)
Iz daljne Azije, še 700 verst nad Blagoveščen-skem, ima ruski list „Nov. Vrem." zanimivo pisanje dne 25. maja, iz kterega vzame „Pet. Ztg." naslednje vrstice: „Pri nas imamo sušo. gojzdi gorijo in od dima se komaj vidi. Amur je postal plitev, brodarenje se je vstavilo, le še po reki Nečajani je nekaj vožnje. Blizo pri nas, le eno verst od Igna-šine, so Kitajci ob reki Amur mesto postavili, tam je 700 mož pehote in 100 mož konjiče. Odkar je ponehalo na Šeltugi iskanje zlata, so Kitajci ob rekah Amur in Argun 1200 verst na dolgo postavili na vsakih 20 verst stražnice, ob Amuru se je naselilo 150.000 mož iu so izpeljali brzojav od Pekinga do Aigun-a in od tod poleg Amurja do Seltuge. V Sungari imajo 40.000 mož in njih poveljniki pravijo, da so vsak čas pripravljeni za vojsko. Odkar so se pri nas začele naselbine ob Amurji, niso popravljali ceste, ki je preko goratih krajih do Blagoveščensk-a in dalje na Haborovsko. Ob vojski nas lahko ločijo od te poti, in potem smo pa brez vse pomoči izročeni Mandžuriji in Koreji; na vsacega med nas pride po 100 sovražnikov. Od Irkutska in Petrograda smo v jeseni in spomladi po 2—B mesece ločeni in poleti ne morejo 1—2 mesece ladije zarad suše pluti, z eno besedo, brez pomoči smo. Naša oblast stori, kar more, a v Petrogradu nas morajo podpirati, ker od nas dobivajo 5000 pudov zlata. Ali poznajo v Petrogradu nevarnosti, kterim smo izpostavljeni? Za progo od Bajkala do Vladivostoka se potrebuje najmanj 80.000 mož in preden pride pomoč iz Ruskega, morajo vojaki v Vzhodni in Zahodni Sibiriji biti mobilizovani.
Za Rusijo je vzhodno vprašanje tukaj, a ne na Bosporu. Prav lahko bi bilo, ko bi se zasedla Mongolija, Mandšurija in Koreja od Kuldse do Porta Lazarejevega, potem bi bili mi varni, ko bi 150 mož varovalo mejo 4000 verst na dolgo, a ne kakor sedaj 15.000 verst daljave. To pa je drago in ni brez nevarnosti. Podmorje stane že sedaj 100 milijonov rubeljev. — „Nov. Vr." dostavlja, da je to pretirano, a zadnje desetletje se je vendar tam mnogo na slabo obrnilo. Kitajska diplomacija se je zbudila, tega so se prenričali Francozje in Angleži, in se bode tudi mogla Rusija prepričati. Pa varovati deželo, ki ima komaj 100.000 stanovalcev, z armado 150.000 mož, to ne gre, in se tudi s zlatom, kolikor se ga tam dobi, ne plača. Kitajcem nekaj zemlje vzeti to tudi ne gre, ker ne bodo je radi dali, posebno-pa Maudšurije ne. „Nov. Vr."
pa priporočuje drugo sredstvo, ter misli, da mora zoper Kitaj delati diplomacija. Nekako resnično je to, da je Kitaj središče vzhodnega vprašanja. Kitajcem na pete stopimo, ako se zedinimo z Japanom, Francoskim in Angleškim; a mi pa tudi nasprotno lahko storimo, ter Kitaj varujemo zoper te države. To ali ono je mogoče in zavisno od tega, v kaki razmeri smo do teh vlasti. A to je neogib-ljivo potrebno, ob Amuru in v Pekingu morajo biti državniki, ki dobro vidijo in umejo svoj dobiček.
Politični pregled.
V L j ubljap i, 18. avgusta. Notranje dežele.
Tri skupine so dandanes med nemško-kon-servativci, kterih vsaka svojo pesem poje in meni, da bi bilo tako najbolje za bodočnost nemških konservativcev, kakor si to ona misli. Prva skupina je, o kteri smo že večkrat govorili — Lienbacherjeva — ki se hoče od dosedanje desnice popolnoma odtrgati in na lastne noge postaviti. Kaj da o tej mislimo in kaj da Tirolci mislijo o njej, je našim čitateljem že znano. Druga skupina pravi: le skupaj ostanimo, kakor smo do sedaj bili, toda zahtevati moramo strogeje, kar nam gre! Tretja skupina je pa za to, da bi se ne le nihče več ne odcepil od Hohen-vvartovega kluba, kdor se k nemško-konservativcem. prišteva, temveč naj bi se še vsi tisti vanj povrnili, ki so do sedaj zunaj njega brez pravega vodnika okoli tavali. Ta skupina ima glede na druge dele Hohenwartovega kluba še najbolj pametne nazore, ker ne dela na propad sedanje večine državnega zbora, temveč jo skuša še okrepčati. Le tega naj nemško-konservativci nikdar ne pozabijo, da bo sedanja večina v državnem zboru le toliko časa na konji, dokler bo edina; kakor hitro se bo pa jela cepiti, bo tudi bolj in bolj zgubljala svoj vpliv. Tedaj ne bo dolgo, da jo bo levica nadkrilila. In prav sedaj je trenutek, ki za razcep desničarjev ni prav nič ugoden; kajti grof Taaffe sam na sebi kouser-vatizmu ni ravno nasproten. Kdo pa nam je porok, da se bo liberalcev branil, če bi videl, da mu konservativci tii in tam nasprotujejo. Kaj pa še le njegovi tovariši? Ali niste čuli prav te dni govorice, da se Taaffejev kabinet na levo nagiba. Morda to ni res; res je pa, da ji ni nasproten, sicer bi bilo že marsikaj drugače zlasti na šolskem polji.
Ravnateljstvo avstro - ogerske banke hoče še v poslednjem trenutku pokazati, da ima življenje v sebi in da tako rekoč rajši prostovoljno že sedaj stori, kar bo pozneje na podlagi novega štatuta storiti moralo. Več novih podružnic namreč misli napraviti; 10 jih bo ustanovilo tostran, 18 pa onostraa Litave, toraj vseh skupaj 28. Zakaj da bodo Ogri zopet boljši kos dobili, ne vemo. Cehi so si mnogo prizadevali, da bi se jim pristop k denarju pri avstro-ogerski banki naloženemu omogočil, pa menda ne bodo toliko dosegli, kolikor bi bili radi imeli. Tisza je pa banki samo namignil in dejal: Mi bi še nekaj bankinih iilijal potrebovali in že jih je 18 določenih, ee prav je kulturni razvoj tostran Litave ves drugačen iu veči memo onega pod krono sv. Štefana in enako je tudi prebivalstva pri nas mnogo več, kakor na ogerskih tleh. Omenjenih 10 podružnic razdelilo se bo tostran Litave tako-le: 5 jih bo prišlo na nemške mesta Graslitz, Gablonz, Kreras, Leit-meritz in Neutitschein; ostalih 5 pa med Slovane v Chrudim, Jičin, Kolin, Ogersko Gradišče in Suczovo. To je toraj nekaka milost, ktero banka kar sama po sebi deli; morda misli s tem odbiti strogeje zahtevanje, s kterim se bodo Čehi oglasili pri razpravi o novem statutu. Kakor čujemo, jih bodo pri tej zahtevi deloma tudi nemški - konservativci podpirali.
Deloma, smo rekli, kajti o tem nemško-konservativci I nečejo kaj prida slišati, da bi se tudi v Pragi glavno ravnateljstvo avstro-ogarske banke vstauovilo; pač pa jih bodo podpirali pri zahtevi, da se na bankovci,h njihova veljava tudi v češčini označi, da dpbč česk^ mesta še več podružnic.
Ker smo se vže z dvema resolucijama pečali, ki jih je napravil učiteljski shod na Oešjcem, smatramo si za svojo dolžnost objaviti danes tudi še tretjo prav tam sklenjeno o preosnpvi učiteljišč. Glede teh so sklenili: 1. Pri izobraževanji bodočjh učiteljev po c. k. učiteljiščih naj se ne dela nikak razloček med učitelji namenjenimi ljudskim, in med onimi meščanskim šolam. 2. Večja pozornost naj se obrača v bodočnost na izgojevalne vednosti in pedagogiko, kakor se je po učiliščih to dosedaj go-dbilo. 3. Treba bode skrbeti, bodi si s pomnožitvijo razredov na vadnicah ali pa s pomnožitvijo poslednjih samih, da se dii učiteljem prilika praktično priučiti se podučevanja. 4. Poskušinje sposobnosti, raztezajo naj se v bodočnosti le na podučni jezik, na praktično preskušinjo iz pedagogike in na znanje šolskih postav. 5. Posamičnim učiteljem naj se na spričevalo sposobnosti ne zapiše niti, kako da je sposoben in ne kako da je opravil v posamičnih predmetih, temveč le „sposoben" ali „nesposoben". To se zdi učiteljem za to potrebno, da ljudje do tega ali ouega učitelja vže ne bodo dobili slabih prusodkov, še preden ga poznajo. 6. Za glavne učitelje po učiteljiščih nastavijo naj se le take slavno-znane učiteljske moči, o kterih se ve, da so že več časa s pridom na kaki ljudski šoli delovale.
Vnanje države.
Poročila o razmerji med Avstrijo, Rusijo in Prusijo so prav različna in si dostikrat nasprotujejo. „Kreuzzeitung" pravi v dopisu z Dunaja, da so tam močno zadovoljni o sprejemu nadvojvode na ruskem cesarskem dvoru; nadvojvoda Karol Ludovik ni imel političnega poslanja, a ostal je tam še po sestanku cesarjev v Gostincu, kar ima opomniti, da prijateljstvo med ruskim in avstrijskim in med ruskim in nemškim dvorom tudi po tem sestanku ni ponehalo. — Drug list, „Na-tionalzeitung", pravi, da sta se avstrijski in nemški cesarjevič bolj poprijaznila in podpisala dogovore zarad prihodnosti. — Petrogradski „Sviet" pa pravi, oziraje se na obiskovanje nadvojvode Karola Ludovika, Rusija in Avstro-Ogerska se lahko razumete, a poglavitni pogoj bi bil, da bi jenjala zveza med Avstro-Ogersko in Prusko. Kaj je resnica? Trocarska zveza še obstoji, vladarski dvori so si še prijazni, a ljudstva ne tako. Diplomatje pa bi radi povelje svojih vladarjev in želje ljudstev v soglasje spravili in tako na vse strani vstregli.
Med Avstrijo in Francosko je v najnovejšem Času mržnja vedno bolj očitna. Narastla je vže tolikanj, da so francoski pouličniki avstrijske romarje na francoski zemlji zasramovali. Francozi se povsod štulijo za najbolj olikane ljudi celega sveta; ali pri Bogu, tako postopanje malo, jako malo olikanosti kaže. Avstrijanci so prišli kot ptujci, kot gostje v francosko mesto Lyon in dolžnost, ki jo ne le krščanstvo, temveč tudi olikanost zapoveduje, je v takem oziru gostoljubnost, ali če že ta nikakor ni mogoča, pa vsaj strpljivost do ptujcev. Francozje so se v tem obziru vže dvakrat pregrešili, tako pregrešili, da človek ne more nobene prave vere več imeti v njihovo olikanost. Pač pa se jim ne more odrekati nekaka zunanja pobeljenost, s ktero svet mamijo; kakošni da so pa v resnici, so pa ravno kar pokazali. V prvič so se pregrešili nad spoštovanjem gostoljubnosti pri ranjkem šanjskemu kralju, ko se je svoje dni — predlanskem je bilo nekako o tem času preko Pariza iz Nemškega domu vračal in so ga v Parizu z mačjo godbo sprejeli in drugo jutro zopet spremili. Letos se je pa prav taka avstrijskem romarjem godila. Vzrok je menda politična prijaznost, ki jo ima Avstrija z Nemčijo; v resnici pa to zasramovanje avstrijskih božjepotnikov v Lyonu nima političnega temveč verski pomen. Najbrž so framasoni vsega tega krivi in za njih denar je podkupljena mladina na Ljonskem kolodvoru žvižgala in se božjepotnikom grdo pačila. Francozje dobro vedo, da katoliška Avstrija z luteransko Prusijo nikdar ni bila prijateljica in nikdar ne bo, naj si tudi politična Avstrija in politična Prusija noč in dan prijateljstvo obetati. In ta stran jih tudi nikakor ni v srce pekla, pač pa verska navdušenost, ki je avstrijske katolike gnala v deželo, kjer se rav-nokrat framasonstvo na daleč okoli šopiri in tej je veljalo zasramovanje. Nič ne de, zasluženje je še tem večje!
Nemci na vzhodno-Pruskem in na Poz-itjanskem so od kraja bili zadovoljni, ko so slišali, da je namenjenih 100 milijonov za povzdigo kmetijstva na Poznanskem. Mislili so, da jim bode vlada odkupila njih zemljišča in da bode iz teh naredila naselbine. Ko sa pa slišali, da to ne pojde tako in da je zemlja, ktero imajo, že v dobrih rokah, so bili vsi nekako poparjeni, a še bolj, ko so slišali, da s samoprodajo „žganja" ne bode nič. — Vlada dalje želi, da bi za dela le jemali posestniki nemške delavce, a tudi iz tega ne bo nič, ker nemški delavci ne bodo mogli tekmovati s poljskimi, ki delaje za manjšo plačo. Tudi od razširjenja nemškega jezika si posestniki, malo obetajo; Poljci, ako le količkaj nemško znajo, gredo proti zahodu — med Nemce, kjer so bolje plačani; tem bolj se je
tega bati, ker iz Rusko-Poljskeg* sedaj ne bode več delavcev. — Nemci se toraj od kraja ne vesele izvršitve teh postav. — Ko bi vlada storila to, kar je svetoval Windthorst, naj pomaga posestpikom — .poljskim in nemškim brez razločka, bi bilo to drpgač£.
Ali se nam 6o letos mir ohranil ? To je vprg|anje, ki politik^rje prav tako zanimft. kakor čitatelj^ _8jimeg& in borgij&ucu tu pa tam prav tako pripravlja jjtolge noči, kakar velikemu trgovcu. Pa tudi reven kmptič v nedeljo popoludpe v kaki senci rad povpraša mestnega človeka, če ravno nanj naleti, sicer je pa tudi sosed dober, ki časnike prebira: kaj se mu zdi, ali bo vojska ali ne? Oče, čujte! Iz vsega, kakor tudi se sedaj na Ruskem, Francoskem in na Balkanu k hudi uri pripravlja, menda ne bo druzega, kakor nekoliko vrišča — po časnikih. Francozje, kakor Rusi vse preveč ropotajo, kakor da bi na kaj resnega mislili. Vse, kar se bo vsled tega zgodilo, bo vznemirjenje javnega mnenja; to bo pa tudi vse Le na Francosko se ozrimo, s čim da se ondi sedanji minister brati — rudečkarji so! S temi v današnji Evropi ne bo kaj prida opravil. Na Ruskem je tudi mnogo ropota in zakaj ? Da bi se nihilistov pozornost iz Rusije na inostran-stvo obrnila! Iz vsega pa sledi, da vojske menda ne bo. če bi Francozje ali Rusi res mislili na boj, bi več delali in manj govorili. Tako je pa prav narobe. Vpitja po časnikih je silno veliko, priprav in resnobnega dela pa ni še nič posebnega opaziti.
Velika Britanija je sedaj bolj ognjeniku, kakor pa mirni državi podobna. Volitve so sicer minule, pravo življenje v parlamentu, kjer bo letos čudovito pokalo, pričelo se bo pa še le meseca novembra in že tedaj je prav lahko mogoče, da se konservativni Salisbury-jev kabinet razbije ob liberalne robove Gladstonove stranke. Vsaj Gladstone je pred nekaj dnevi brzojavno naznanil mestu in svetu, da se gre sedaj, ko nima posebnega opravka, nekoliko hladit in okrepčevat za dobo jesenskih meghl. Gladstone se kljubu svojemu porazu prav dobro počuti, ker dobro ve, da ne bo dolgo, ko se bodo zopet vse liberalne frakcije zjedinile v eno samo skupino in tedaj bodo pa zopet nove volitve, posebno za Irce pomenljive. Dioskura Hartington in Chamberlain bota Salisbury-ju takoj hrbet obrnila, kakor hitro bota le količkaj upanja imela do zmage pri bodočih volitvah, na podlagi kterih mislita zopet liberalen kabinet sostaviti. Te prekucije na Angleškem trajale bodo tako dolgo, dokler se na Irskem ne napravi red, kakoršnega Irci zahtevajo.
Turčija se približuje Rusiji, v kratkem se bode sklenila turško-ruska pogodba za gotove slučaje, tako ve povedati „N. fr. Presse" iz Carigrada. Ako je to sploh verjetno, pomeni to toliko, da si Rusija išče zaveznikov zoper Angleže; turški cesar, kterega imajo mohamedani v Aziji za kalifa (poglavarja vernih), bi vtegnil vendar kaj koristiti Rusom, ako ne bode koristil, pa vsaj ne bode škodoval, kedar bode prijatelj.
Nemiri v Belfastu so menda sedaj pri kraji, odkar so vojaki mir naredili; vpraša se ven-dar-le, kdo je kriv vsemu temu? Belfast je glavno mesto v grofiji Ulstru, to je tisti protestantki del Irskega, ki se je zmirom najhuje vstavljal zoper pravično ravnanje do Ircev. Prebivalci v Belfastu so bili zmirom zoper Gladstone-ja in njegov Homerule-osnovo, posebno jim je bilo občutljivo, da je bil v njihovem okraji voljen privrženec „Homerule-bill". Silovitosti ni nihče drug kriv, kakor prvi državni blagajničar lord Randolf Churchill, ki je pred volitvami protestante javno skliceval naj primejo za orožje in naj raje začno domačo vojsko, nego da bi se podvrgli Homerulovcem. Tega res ni bilo treba veljevati prebivalcem v Belfastu, pripravljali so se za domačo vojsko — in boj se je pričel. Gladstone je podlegel, a zato se protestanti niso zmenili, hotli so se znositi nad katoliki, in ker redarstvo tega ni dopustilo, so se z njimi bili, tolkli in streljali. Da je mož Randolf Curchill vendar-le mogel postati državni kancler, je pač slabo spričalo za konservativno vlado na Angleškem. „Voss. Ztg." pa potrdi v dopisu iz Belfasta. da bi bili uapadovalci orangisti iz Belfasta ter pravi: Protestantje so zahtevali odzvanje tujih policistov, ki so bili po večem katoliki, rekli so (protestantje) da so ti porazumljeni s katoliško druhalijo in so streljali med vstajnike. — No, še le potem bi prišlo do pravih nemirov, ko bi irsko policijo odmaknili in bi bili katoliki brez vsacega varstva izročeni protestantom. Takoj, ko se je zvedelo, da se pripravlja taka peticija, so katoliki temu vgovarjali. 6. avgusta, kakor pove telegram, so se zbrali katoliki pod predsedništvom škofa, in so sprejeli resolucijo, v kteri so vgovarjali zoper odzvanje mirovnega sodnika in zoper umikanje redarjev, ki so bili tje poslani v pomoč; ako bi se namreč zgodilo to, je nevarnost ne le za imenje, temuč tudi za življenje katolikov. Nemira so krivi protestantski delavci v pristanišči, iu zgodilo se je iz strankarskih namenov, iz sovraštva do katolikov. Se celo unijonistični časopisi morajo priznati, kaka nevarnost za deželo so taki izgredi. Naj se, tako pišejo „Times", protestantje le izgovarjajo, da so bili izzivani, a nihče jim tega ne verjame, kajti spadajo k lojalni stranki, hvalijo se, da so privrženci krone, in imajo večino za-se, toraj se jim ni treba bati katolikov.
Izvirni dopisi.
Iz Loškega Potoka, 17. avgusta. Danes zopet raztelesila je zdravniška komisija dva mrliča; oba sta umrla za akutno azijatsko kolero, vsak še ne v v 24. urah. V komaj 8 dneh imamo 4 mrliče. Flaek, ki je kolero k nam prinesel, živel je 5 dni; vsi drugi umrli so še ue v 24. urah. Danes smo v en grob položili: Blaža Jeraja, pobarovalca klobukov iz Cerkelj na Gorenjskem, in Špelo Mikulič, 79 let staro devico, iz Travnika. Poslednja se je izrazila, da je že dve koleri prestala, a tretja jo bo vzela, in bilo je tako. Še ne v 24. urah bila je mrlič. Kolikor jih je zbolelo za kolero, toliko tudi na nagloma umrlo. Ena 6»ma ženska, ki je tudi zbolela za kolero, bo menda rešena. Bojimo se pa vsak dan novih napadov in novih žrtev. Bog se nas usmili!
Iz severnega Pohorja, 17. avg. (V sršenovo gnezdo Marnberških nemčurjev) dregnil je dne 10. t. m. tukajšnji naš najmlajši Slovenec, gosp. Fili p Streicher, ko je bila volitev okrajnega cestnega zastopa, v kterega je bil poleg druzih tudi on izvoljen. Imenujemo ga pak najmlajšega Slovenca zato, ker je še le pred par meseci stopil iz lastnega prepričanja na našo stran, dasi tudi je že cesarja davno odslužil, kjer si je tudi nabral nenavadnih vednosti, ter bil kot velikoposestnik pravi ponos maloštevilnih naših nemčurjev. Toda, kaj se zgodi? Kdor po lastnem zasledovanju in po prepričanju vesti resnice išče, jo najde, tako tudi gosp. Streicher, ki je, komaj da je prečital lanskega leta knjige družbe sv. Mohora in pred meseci jel prebirati tudi Vašega „Slovenca", postal tudi odločni Slovenec, ki tudi (kar je še največ vredno) svojega prepričauja nikjer ne skriva, marveč se poteguje za Slovence, kjer se le prilika ponudi. Za to premenbo prepričanja pak še Marnberški nemčurji niso vedeli, in bil je zopet izvoljen po vskliku v cestni zastop, češ: on je naš. Ali — oj groza! Komaj je bila volitev končana in so se spravili volilci na pivo, izpovedal je Streicher odločno svojo prepričanje, izpovedal težnje Slovencev in tudi ta prevrat v svojem mišljenju, kterega je znal s tako temeljitimi dokazi zagovarjati, da mu nobeden prav nič oporekati ni zamogel. Splošno strmenje! Je li res mogoče, da se prepričanja kar čez noč rode?! In tako govori on, o kterem smo bili dosihmal uverjeni, da je — naš!
Res, to je bil za nemčurje hud udarec. In kakor tarna propadli dijak na koncu šolskega leta: o zakaj se jaz nisem bolje učil! so tudi jeli tarnati nemčurji: ah, zakaj smo ga vendar v ta zastop volili?! In vsi so bili polni srda nanj. — Vsaj vendar še Graška tetka „Tagespošta" ne pozablja vdrihati po Slovencih in na ta evangelj tudi Marnberški nemčurji sveto verujejo; no, tu pa se pojavi človek, ki še vkljub temu hoče vendar-le Slovenec biti! Ni li to narobe svet?
Kaj pak Ribniški Nemci? Njih političnih doslej velemožev imamo v Ribnici le — tri, namre®sžlahtno-krvni J. „von Gasteiger", Tommasi in psedonym Pfeifer. Tudi tem postopanje Streiharjevo ni všeč kajti po zmožnostih in vednostih presega ta daleč vse druge. Bil je tudi njihov, se vč, pa tudi sedaj še zahaja v njih družbo, toda le vsled tega, da tudi njim resnico pove. Lahko mu je očitati re-negatstvo g. Toromasiju in Pfeiferju, kajti oba sta le posilo-nemca, in sicer eden laške, drugi slovenske krvi; potrebno pa se mu vidi pojasniti eestokrat t«idi g. Gasteigerju, da ni vse zlato, kar n. pr. kak Schonerer, Weitlof, Wurmbrand i. dr. v kakem zboru pove. S prepričevalnimi svojimi dokazi in vednostmi pridobil bo še sčasoma kterega od teh, kajti Tommasi je itak že večkrat djal, da on pristopi tjekaj, kjer bo večina, če tudi je nekje v šali djal: „In der slovenische Himmel vverde ich schon nie aufgenommen verden." — Pa prepričanje rodi prepričanje in priznati moramo, da smo mi Slovenci tukaj z gospodom Streiharjem veliko pridobili!
„Živio!" toraj gospod Streihar! Le tako naprej brez ozira ne na desno, ne na levo, po glasu svoje vesti in razsodnosti uma in ne bo nam se treba biti v skrbi, koga naj v bodočih volitvah vsemu okraju za kandidata postavimo. Impozantna postava, dar govorništva, a nad vse pak prijazno in poštenjaško vedenje njegovo, pridobilo je že itak doslej srcA vseh njegovih zuancev in v plodonosnem delovanju za Slovence pridobilo si jih bo še tolikanj več. — Kot vzgled njegovega dobrega srca naj navedem samo en slučaj: V Ribnici imajo sedaj poseben odbor, voljen za to, da čuva, kako se z župniku v
porabo prepuščenim posestvom, z obilnimi gozdi, gospodari, kteri po navodu e. kr. glavarstva v SI. Gradcu tudi določuje, koliko dreves se sme na leto iz jednega orala posekati. To obstoji že kake B leta. Ker je pa gosp. župnik Maks Globočnik že star in posebno letos tolikanj bolehen, da le z največim trudom še v cerkev zamore, se je razvidilo, da je število dovoljenih dreves premajhno in prosil je g. Streiharja, naj on pripomore, da se jih bo dovolilo vsaj za zdaj nekaj več. On je tudi obljubil in pri dotični seji tudi dokazal, da je to potrebno, pošteno in pravično, ako se dokaj let med nami delujočemu g. župniku če ne poboljšek, vsaj primerno preživ-ljenje v starosti zagotovi. — Pa bilo je bob v steno. Predlog je prišel na glasovanje in ker je po nesreči še dveh odbornikov manjkalo, ni tudi zadobil potrebno večine, ter bil zavržen. To dela g. Strei-harju sedaj opravičeno veliko jezo, ker znd čutiti s trpečimi in bi jim rad pomagal, ako bi tolikanj protivnikov ne bilo. Ali, če povprašate za mnenje ostale farane, dali bodo gotovo vsi gosp. Streiharju prav, kteremu, od Slovencev srčno pozdravljenemu, kličemo: Na zdar! na mnogaja leta!
V Lurdu, 14. avgusta ob 7. uri zvečer. Poplačan je ves trud, dopolnjene so naše želje, ktere so nas semkaj gnale! Došli smo na svetišče, kamor se ozira današnje dni ves katoliški svet. Iz Lyona smo se odpeljali 13. avgusta (petek) zjutraj ob i/26. uri. Dasiravno je to mesto zgodovinske silno imenitno, kajti ondi sta se obhajala dva cerkvena zbora (1. 1245 in 1274); čeravno smo tamkaj imeli v četrtek (12. avgusta) prvo skupno božjo službo s sv. obhajilom; dasi so se nam dajale v poljubo-vanje svetinje sv. Janeza Krstnika, sv. Jerneja in srce — veliko srce svVincencija Pavlanskega; čeravno smo slišali v Lyonu nemško pridigo, v kteri je profesor na ondašnji univerzi proslavljal naše spričevanje za sv. vero; dasi smo gledali ondi krasne umotvore človeškega duha — bili smo vendar veseli, da smo se mogli ločiti od prebivalstva, ki je nas mirne romarje sprejelo tako surovo. Vozili smo se poleg reke Rone mimo mesta Avignon, kjer so papeži kraljevali od 1. 1305 do 1378, po krajih, kjer je sicer rodila vinska trta, zdaj je pa vsled trtue uši, že deloma obledela. Po nekod je pozdravljalo ljudstvo z duhovniki nas romarje. Proti 4. uri popoludne pridemo v primorsko mesto Oette (ob sredozemskem morji); prenehljeja „ smo imeli za dve uri. Ta čas porabim, da si vma-zano mesto, kamor dohaja baje največ ogerskega vina, nekoliko ogledam. Proti 7. uri zvečer odrinemo v Tuluz, kamor dojdemo ob 2. uri po polunoči. Na Tulužkem kolodvoru čakamo do 4. ure zjutraj (soboto 14. t. m.); tu gremo vsi v jedno najkrasnejših cerkev na Francoskem, v cerkev sv. Saturnina. Po sv. maši si ogledamo krypto pod glavnim altarjem, kjer je shranjen trn iz krone našega Gospoda Jezusa Kristusa, glava sv. Tomaža Akvinskega, pa veliki ostanki teles šestih sv. apostolov. Ob 8. uri zjutraj se začne zopet neizmerno mučna vožnja, ki je prenehala ob 1Jii. uri popoludne, ko smo došli v Lurd, po kterem smo vsi tako silno hrepeneli. Brez daljnega počitka obiščem kraj , kjer se je prikazala brezmadežno spočeta Devica Marija. — Zdravi!	J. Ž.
Domače novice.
(Rojstni dan) presvitlega cesarja praznoval se je po včeraj napovedanem programu. Zjutraj na vse zgodaj jeli so pokati topovi c. kr. topniškega kor-nega polka št. 13 na Ljubljanskem gradu, spodaj po mestu svirala je pa godba c. kr. 97. pešpolka bud-nico. Ob 8. uri je bila sv. maša v sredi drevoreda proti Kozlerju v navzočnosti vojaških dostojanstvenikov in obilo druzega ljudstva. Vojaki in veterani so stali v vrstah na travniku za Kolizejem tik železnice. Godba 17. pešpolka je svirala med sv. mašo tik šotora, in 97. pešpolka na travniku pri začetku in koncu sv. maše, ko so jenjali vojaki streljati, med tem so tudi topničarji na Gradu streljali. Po sveti maši je bil „Te Deum" in potem se je podelil blagoslov z Najsvetejšim pri altarju ljudstvu, potem pa tik travnika vojakom. Ko je bilo vse končano so vsi vojaki in veterani delilirali ob sviranji obeh godeb. Ob 10. uri je bila pontifikalna sveta maša v stolni cerkvi, ktere se je načelništvo vseh tukajšnjih uradov iu oblastnij vdeležilo. Tudi pri pontifikalni sv. maši
gromeli so na Gradu topovi. Popoludne ob 1I22. uri so poslednjič zagromeli, kedar so zbrani častniki po generalovi pozdravici trčili na „mnogaja leta" pre-vitlega cesarja.
(C. kr. g. deželni predsednik baron Winkler) pripeljal se je včeraj popoludne v Ljubljano praznovat rojstni dan presvitlega cesarja. Ob tej priliki daroval je 200 gld. Ljubljanskim revežem in sicer tako, da 100 gld. pride revežem na dobro, po 25 gld. pa Elizabetišči, deški sirotnišnici, otroški varo-valnici in dekliškemu zavetišču.
(Imenovanje.) Kontrolor na Ljubljanskem Gradu, gospod Anton Marko vič, postal je dirigent ondi.
(„Slavec") vabi vse svojo gg. pevce najuljudneje k pevskim vajam, ktere bodo jutri četrtek in soboto večer (druge pa kot po navadi v ponedeljek in sredo) v pevski šoli »Glasbene matice"; za bližajoči se koncert dne 5. septembra, ter prosi, da se jih obilno vdeleže.
(Huda nra s ploho) napravila se je danes popoludne proti 2. uri. Dež je lil, kakor iz škafa, gromelo in bliskalo se je pa, kakor bi bil moral biti sodnji dan. Žalibog, da ni ostalo brez nesreče. Treščilo je na močvirji v črno vas. Koliko je pogorelo, nam še ni znano.
(Nova podružnica c. k. kmetijske družbe s sedežem v Logatcu) se ima ustanoviti. Zarad tega sklican je shod kmetovalcev na prihodnjo nedeljo, to je, na 22. t. m. popoludne v Dolenji Logatec. Pri shodu, kteri bode popoludne ob 4. uri v šolskem poslopji v Dolenjem Logatcu, zastopal bode c. kr. kmetijsko družbo tajnik g. Gustav Pire. Gospodarje Logaškega okraja opozorujemo na ta shod.
(Prestavljen je) g. dr. Franc Škofic, c. kr. okrajni sodnik Mokronoški v Škofjo Loko; za c. kr. okrajnega sodnika v Črnomelj pride pa c. k. okrajne sodnije pristav v Ilirski Bistrici g. Pavel J u v a n č i č.
(Zlati križec s krono) dobil je nadzornik ženske kaznilnice v Begunjah gosp. Anton Zadnik v priznanje zvestega in vspešnega službovanja.
(Ustanovitev zadrug v Logaškem davčnem okraji.) Dne 5. in 6. t. m. zborovali ste za davčni okraj Logaški ustanovljeni zadrugi obrtnikov. Pri tem zboru sklenila so se zadružna pravila, izvolilo se zadružno načelništvo in določile se zadružne doklade za 1. 1886. V zadružno načelništvo sta bila izvoljena: 1. iz zadruge gostilničarjev, mesarjev, klavcev drobnice, trgovskih in prostih obrtov, Josip Smole, gostilničar in lesotržec v Dolenjem Lo-gatci; 2. iz zadruge rokodelskih in dopuščanih obrtov (izimši gostilničarje in mesarje) Franc Verbič, krojač v Gorenjem Logatci.
(Nova cesta) čez Gorjance je dodelana in se je danes teden (v sredo) slovesno izročila javnemu prometu.
(Duhovske spremembe v Krški škofiji.) Zlato-mašniki so 31. julija postali čč. gg. Kassolnig Karol, Knecht Anton in Majar Matija. Mnogaja leta! — Za župnike sta imenovana čč. gg. Kuess Mat. za Trbiž in Lipic Franc za Horzendorf (Gorica), Huter Janez star. za faro Vogrče. — Za provizorje prideta čč. gg. Krištof Andr. v Mičice, Ritzinger Dom. v Šent Lorenc pri Reichenau. — Za kaplane grejo čč. gg. novo-posvečenci: Asslinger Mih. v Spital, Jung-wirt Karol v Motnico. — Umrl je dne 6. t. m. č. g. Viduc Josip, knezo-škofijski svetovalec in špiritual v Celovcu. Naj v miru počiva. — V Lourdes romajo iz Koroškega čč. gg. Marinčič Janez, dr. MilarAnton, profesor Koch Josip in dva kmeta iz fare M. D. pri Prevaljah, g. Lečnik Franc in Kolenc Janez.
Narodno gospodarstvo.
Mlekarska zadruga v Ljubljani.
(Dalje.)
Tako bi § 1 izražal namen društva, ki je: s skupno prodajo mleka in mlekarskih pridelkov zagotoviti živinorejcem zanesljivo prodajo, kupcem pa zanesljivo zdravo in nepokvarjeno blago;
§ 2 določuje sedež zadrugi;
§3 razpravlja pogoje sprejema v zadrugo, ki so: slehern samostalen kmetovalec more stopiti v zadrugo, ki se zaveže, v zadrugo vedno pošiljati mleko od vsaj 5 krav;
§ 4 določuje o zložitvi ustanovnega kapitala, ki se spravi skupaj iz vplačil družnikov, ki vplačajo deleže, in sicer na pr. od vsake krave po 30 gold., toraj, kdor jih ima 5, 150 gold.
Ker ima zadruga potrebo ustanovnega denarja, s kterim uredi glavno ali središčno mlekarno z vsemi potrebnimi aparati in pohištvom, razumno je, da morajo družniki zložiti po deležih ustanovno svoto, ktera nekako tudi jih veže, da vstrajajo v zadrugi, sicer bi najmanjša nepovoljnost jih odločila, da bi popustili zadrugo. Ti deleži se ali takoj vplačajo ali pa v obrokih, in prodati se smejo deleži le drugim kmetovalcem, ki so že družniki ali imajo sposobnost do sprejema.
V § 5 navedene so dolžnosti družnikov: na pr.: 1. družnik mora toliko deležev, kolikor ima krav oglašenih, prevzeti in vplačati; 2. mleko od ogla-šenih krav le zadrugi pošiljati; 3. izpolnovati vse določbe društvenih pravil; 4. sprejemati po izvolitvi mu naloženih opravil itd.
Občni zbor ima pravico:
1.	Voliti ravnateljstvo;
2.	določevati nakupovanje uprave ali izpeljavo stavb, kar nad 500 gold. stane;
3.	pregledati ali odobriti račune;
4.	določevati način razdelitve skupila za mleko;
5.	sprejemanje in izključenje družnikov itd.
Ravnateljstvo sestavljeno je iz načelnika in 4 odbornikov, ki se volijo za dobo enega leta, smejo biti zopet izvoljeni, pa tudi morajo obraniti se izvolitvi za naslednji dve leti. Ravnateljstvo vodi vso kupčijo z mlekom in se udje menjavajo v nadzorstvu uprave. Ravnateljstvo sprejema v službo potrebne delavne moči, določuje ceno mleku in izdelkom in oskrbuje vsa kupčijska opravila.
§ 10. določuje o pošiljanju mleka.
Družniki so zavezani vse mleko od oglašenih krav redno in pošteno pošiljati zadrugi in ne sme noben družnik poleg še prodajati mleko od drugih krav v mestu. Ta določba ima namen zabraniti, da se ne snujejo iz lastnih družnikov tekmovajoča pod-vzetja. Red mora biti povsod.
§ 12. določuje način računenja.
Koncem leta sklenejo se računi z družniki. Glavni računi z vsemi prilogami imajo se vsakte-remu družniku poslati na dom z vabilom k občnemu zboru, ki razpravlja o računu in ga odobri, ter odobreni račun ima še potem 14 dni biti na razpolago družnikom, ki smejo ugovarjati in te ugovore pismeno izražati ravnateljstvu, ktero mora izreden občni zbor zopet sklicati, ako je le pet družnikov vložilo ugovor proti temu letnemu računu. (Razvidi se toraj, da imajo družniki največjo pravico do računov, toraj se ni bati, prekanjenja.)
Družniki dobivajo potem izplačane svoje deleže; sicer pa more družnik takoj po preteku prvih 8 dni, ko je pričel pošiljati mleko, dobivati predplačila na račun primerno množini vposla-nega mleka.
Važen je način določitve vrednosti mleka, ktero se ceni po vsebini tolšče. V ta namen sklepa slehern mesec ravnateljstvo račune na podlagi kupčijskega vspeha, koliko pripada na en liter mleka. Zato se štirikrat v mesecu mleko od slehernega diužnika preiskuje, na vsebino tolšče in sicer se preiskuje specifična teža mleka z gostomerom, smetana z Che-valierovim kremometrom. Kot pravilo velja, da ima mleko pri 1#° C. topline imeti specifične teže od 1.020 do 1.033. Posneto smatra se ono mleko, ktero še 3°/o tolšče nima.
(Konec prih.)
Telegrami.
Trst, 17. avgusta. Od včeraj pa do danes opoludne zbolelo je tukaj 18 oseb za kolero, 7 pa umrlo. Na Izoli jih je za kolero obležalo 7, v Poreču 1.
Berolin, 17. avgusta. Tukajšnji magistrat odklonil je vdeležiti se Budapeštanske dvestoletnice.
London, 18. avgusta. Uradno. Vlada je sklenila, da ne bo takoj umaknila mejne komisije, ker razprave z Rusijo glede določitve meje blizo Oksusa niso še končane. V nedeljo bo velikanski shod v Trafalgarju. na kterem bode ljudstvo zahtevalo, da naj se obsojeni socijal-demokrat Williams izpusti.
T nje i.
16. avgusta.
Pri Maliču: Mas Liohtenecker, uradnik, z Dunaja. — Matija Ringeisen, trgoveo, iz Budapešte. — Janez Bruosy, potovalec, iz Orana. — Šviglin, Koščica, Honvatič, Hoch, J. Valjavec, D. Valjacec in Krinpetič, pravniki, iz Zagreba. — Frane Reissmiiller, ravnatelj, iz Haasberga. — A. Macevata, trgovee, s soprogo, iz Trsta. — Anton Bolf, zasebnik, iz Reke.
Pri Slonu: P. Bročk, trgoveo, iz Berolina. — Evgen Kunrati, zasebnik, s soprogo, iz Švice. — Pater Leopold Haeker,. župnik, iz Purka. — Alex Eutambio, trgovee, iz Rogatca. — Ivana Juvaente in Ivana Loeker, zasebnici, iz Postojne. — Dr. Ferd. Zeissler, zdravnik, iz Bleda. — Rihard Malnegraf, poročnik, iz Trsta. — Jos. Heinrich, uradnik, iz Trsta. — Dr. Alex Lanzi, uradnik, z družino, iz Trsta. — Amalija Stecher, trgovčeva soproga, iz Trsta. — S. Krass, zasebnik, s hčerjo, iz Trsta.
Pri Bavarskem rfvom:Hofbauer, potovalec, iz Gradca. — Konrad Janežič, pravnik, iz Kamnika. — Josip Watova, posestnik, iz Rožice.
Pri Južnem kolodvoru: Marija pl. Posko, zasebnica, iz Linea. — Janez Enoch, zasebnica, iz Rateč. — Mihael Rustia, z družino, iz Trsta. — F. Baeoavieh, zasebnik, iz Reke.
Pri Avstrijskem caru: Rudolf Pogutz, zasebnik, s soprogo, iz Trsta.
Treiiieiislio »poročilo.
f t a	Čas	Stanje		Veter	V r e m e	® ^ C •S a s S g
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Cehiju			*=> n
17.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	TSTT 732-39 731'77	+ 138 +25-6 +18-6	brez v. si. vzh. brez v.	megla del. jasno oblačno	3-00 dež
Zjutraj oblačno, čez dan jasno, zvečer se je pooblačilo; ponoči in zjutraj ob pol 7 dež. Srednja temperatura 19'3° C., za 0-3° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 18. avgusta.
Papirna renta o% po 100 gl
Sreberna
i>%
100 .
4 lo avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije »vstr.-ogerste banke Kreditne akcije London .... Srebro .... Francoski napoleond. Ces. cekini .... Nemške marke
(s 16 °!o davka) (s 16% davka)
85 kI.	60
86 „	50
121 .	—
102 „	30
S70 „	—
280 „	60
126 „	—
9 'I	99\
5 „	92
61 „	70
Podpisani naznanjam. da sem jako priljubljene knjižice za mladino, pod naslovom:
JJ1
ii
r
ktere je spisal, predelal in založil Iv. Tomšič, c. kr. učitelj na vadnici, prevzel v svojo zalogo ter se vsi trije zvezki, ki so do zdaj prišli na svitlo, po navedenih cenah vedno dobivajo v moji zalogi in sicer, knjižica:
spisal Ivan Tomšič, mehko ) vezana 18kr., trdo vez. 26 kr.
spisal Iv. Tomšič, ) mehko vez. 30 kr.,
Dragoljnbci Peter Rokodeleič
v nesreči, riSnaK;
trdo vezana 36 kr.
Sreča
trdo vezana 38 kr., popolnoma v platnu 55 kr.
Glede na to, da so te knjige jako lepe vsebine, da so prav solidno vezane in olepšane in da se je cena znižala, priporočajo se najbolj za šolske knjižnice, za družine in za raznovrstna darila.	(3)
Matija Gerber,
(Jos. C. Gerber)
Založna trgovina s papirjem knjigoveznica, Ljubljana.
Št. 7888
Zahvala.
Povodom rojstnega dne Njega ees. in kralj. Apostolskega Veličanstva mi je preblagorodni gosp. c. k. deželni predsednik Andrej baron Winkler izročiti dal dve sto goldinarjev, od kterih je 100 gld. namenjenih Ljubljanskim uboščekom, po 35 gld. pa tukajšnji cesarice Elizabete bolnici za otroke, varovalnici malih otrok, deškemu sirotišču in dekliškemu pod vodstvom gospe grofice Sofije Auerspergove stoječemu sirotišču.
Izročujoč te zneske njihovemu blagemu namenu, potom javnosti izrekam najudanejšo zahvalo za pa-trijotično darilo naklonjeno ubožčekom stoluega našega mesta.
V Ljubljani 17. avgusta 1886.
Župan: Grasselli.
Zahvala.
Povodom prevzvišenega rojstnega dne Njega Veličanstva presvitlega našega cesarja in kralja mi jo visokorodni gospod deželni glavar na Kranjskem, Gistav grof Thurn-Valvassini izročiti dal petdeset goldinarjev za tukajšnji mestni ubožni zaklad.
Usojam si to velikodušno darilo javno oznanjati z izrazom najiskrenejše zahvale.
V Ljubljani, 17. avgusta 1886.
Župin: Grasselli.

Naznanilo in priporočilo.
Udano podpisani dovoljujem si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjati, da se moja
knjigoveznica
od 10. maja t. 1. nadalje nahaja na sv. Petra cesti štev. <>, nasproti gostilne pri »Avstrijskem cesarju".
Priporočam se vsem, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skerbel bodem naročnikom vselej naglo in dobro postreči. Priporočam so prečastiti duhovščini za prevezovanje „Missale Romanam", „Brevirjev" in vseh druzih 1 i t u r g i č n i h knjig; učiteljem in čitalnicam za vezanje šolskih in knjižničnih knjig; uradnijam in žu-panijam za vezanje uradnih knjig. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vožno ali druge stroške; Ljubljanskim naročnikom pa, kterim čas ne dopušča zarad oddaljenosti tu sem priti, pridem ali pošljem sam po delo, naj mi le po dopisnici ali kakor si bodi, naznanijo dan in uro, kdaj da pošljem, ali pridem po delo Vedno bodem pripravljen, vsako, tudi najmanje delo prevzeti in ga ročno izvršiti. Konečno se priporočam tudi še za galanterijska in kartona ž n a dela z zagotovilom nizke cene in ličnega dela.


(7)
Z odličnim spoštovanjem
Fran Dežman,
bukvovez.
(P
Iv u j' uj t e srečke pogrebnega društva
»Marijine bratovščine".
Društvo Marijine bratovščino v Ljubljani napravi
B
n
katere namen jo
II
„1UU1 IjUlIffcgU UUUIU ,
kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno.
Ta loterija je z odlokom vis. c. k. finančnega ministerstva dne 21. septembra 1885, št. 28.606 dovoljena.
Osnovana je na podlagi 50.000 si-oelc po 5() Uvn.jcarjtiv, ki bodo zadele SOOO di-agoconih in v^nUcmii koristnih dobitkov v skupni vrednosti 5000 fjoldi-narjev. Vsaka pet in dvnjseta srečka gotovo zadene.
Srečkanje bo v Ljubljani 1. decembra 1886 v pričo vladnega zastopnika.
Srečke imajo na prodaj: Na Poljanski cesti: trgovka Marija Ojstriš, na cesarja Jožefa trgu: U r b a s o v a trafika; v Spitalskih ulicah: M aj e r j e v a trafika; na Mestnem trgu: trafika Svatek, trgovec Turk in zlatar Šparovic; na Starem trgu: trgovca Blaznik in Ribič; na sv. Petra cesti: pri društvenem načelniku R e g a 1 i j u, v brivnici Bukovnikovi in knjigovez Fr. Dežman; v Kolodvorskih ulicah: pnškar Dimie; na Marijinem trgu: trgovee Bučar; v Slonovih ulicah: trafika Prosenčeva; v Šelen-burgovih ulicah: trafika v čitalnici; na Dunajski cesti: trafiki Bole in Blaž ter trgoveo s pohištvom Dogan; vrh tega mnogi poverjeniki družbe sv. Mohorja.	(11)
P

Na prodaj je	(5)
70 veder dobrega vina,
belega in črnega, lasten pridelek 1885, prav poštenega Dolenjca iz Tržke gore pri Krškem. Več o tem se pove Janez Bob v Kostanjevici na Kranjskem.
M&MBM&MMBttMMMMMMMM
Homer iana-čaj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krhlju [Kehlkopf]).
Iznenadljivi so vspehi!	(33).
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima
Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79.
Izbran obseg nekterih posebno izbornih del
bogoelovja*© InaJitevAOsti
(8)
Razglas.
h zdravstvenih ozirov prepovedalo se je do preklica v političnem okraju
Postojliiskeiift
obdržavanje letnih in živinskih sem nje v.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojini,
dne 16. avgusta 1886.
Bremscheid, Die sociale Bedeutung der katliol.
Kirc-he . . •..............
Bruck, Lehrbuch der Kirchengeschichte . . . Brucker, Die geistlichen Exercitien des hI. Ignatius Cerkveni govornik slovenskiga duhovstva za vse nedelje in zapovedane praznike skozi leto. I. tečaj Chaignon - Mitterrutzner, Betrachtungen fiir Priester oder: „Der Priester geheiligt durch die Uebung des Gebetes". 5 delov .... a Deharbe-Schneider, Examen ad usum eleri . .
Dubois, Der praktisehe Seelsorger......
Einšpieler, Jedro katoliškega nauka . . — Krščanski nauk:
Blagoslovila...........
Varuj se hudega.........
Stori dobro...........
Einspicler-Mraz, Šolske katekeze:
za prvence .....
za višji razred . . . Flis, Stavbinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkva. V tekstu 145 slik in 40 tabel
s 305 slikami..............
Knjigo imamo tudi v ličnih in solidnih vezih. Funk, Opera patrum apostolicorum, 2 zvezka . Gurij, Compendium theologiae moralis .... Jungmann, Theorie der geistlichen Beredsamkeit 2 dela.................
Keller, Hundert St. Antonius-Geschichten . . . Kist, E.vempelbuch fiir Priester u. Volk, 2 zvezka Klofutar, Commentarius in epistolam s. apostoli Pauli ad Roinanos............
—	Commentarius in evangelium s. Joannis . .
—	„	„ „ s. Matthaei . .
-.74 6.70 1.35
2.20
1.20 1.24 2.17 -.80
-.50 -.80 1.60
-.40 1.20
6.50
11.16 5.77
Klofutar, Svete listne bukve katoliške cerkve ali razlaga in dejanska obravnava vseli listov, ki se berejo ob nedeljah in zapovedanih praznikih celega leta........................2.—
Kosec, Krščansko katoliško naravoslovje ....	—.80
— Spovednik in njegova služba..............1.20
Melcher, Neunundneunzig Pastorationsbriefe an
einen Pfarrer, 2 zvezka..................3.72
Miillev-Widemayr, Volks-Predlgten, II. zvezek:
Festtags-Predigten........................2.40
Muller, Theologia Moralis, 3 zvezki..........9.—
Iiudiger, Geistliche Reden, I. zvezek..........2.—
ScaramelU, Anleitung zur Ascese, 4 zvezki . .	10.54
Schdfer, Bibel und Wissenschaft..............2.23
Scheeben, Herrlichkeiten der gottlichen Gnade .	1.86
Schleiniger, Muster des Predigers . .....	5.20
Schlbr, Clerieus orans atque meditans, vezano .	1.50 Schmitt, Erkliirung des mittleren Deharbe'schen
Katechismus, 3 zvezki....................9.30
Schneidev-Lehmkuhl, Manuale saeerdotum. Ed. X.	3.41 Scliivetz, Theologia fundamentalis seu generalis.
Ed. VII......................4.-
— Compendium theologiae dogmaticae. I/II. Ed. II.	6.— Stockl, Das Christenthum und die modornen Irr-
thtimer..................................2.79
Sveto pismo stare in nove zareze z razlaganjem poleg nemškiga, od apostolskimi sedeža poter-jeniga sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil dr. J. F. Allioli, v 6 debelih zvezkov
vezanih ................16.—
Tappeliorn, Venvaltung des Buss-Sakraraentes .	2.48
ThcUhofer, Erkliinmg der Psalmen..........5.95
Toussaint, Rette deine Seele................1.86
Ver in g, Lehrbuch des Kirchenrechtos, 2 zvezka 8.68
Zollner, Bibliothek fiir Prediger, 7 zvezkov . .	21.08
Zupančič, Duhovno pastirstvo I/IV............3.80
Prav tako nam je vedna skrb za točno izvrševanje naročil na knjige, ki niso tu
in I7.1l&rn iftlrr. vadi
. »'•' .....v 1III1U JC I	u... '
na ogled in izbero jako radi pošiljamo.
omenjene,
ktere tudi (>)
Katoliška Bukvama
v jul>1 jilJii, Ktolni trg št. O.