30!. m vil Ha. v Mu&ljani, v petek Z0 tetmm 1918. .Slovenski Narod' za icraje bivše Avstro -Ogrske: telo leto »k^psj naprej. . K 50'— pol leta . , . . , 25 !eirt leta „ .... 13 — ?s tr.esc c , .... 4 50 *8-ja no po6 i i za Nemčijo: celo leto naprej . . K 55*— za Ameriko m vse drage dežele: celo leto naprej .... K 60*— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. 9tt?a»a&tvo (spodaj, pritličje, levo), dnaflova oJica it. 5, telefon it 85. Izhal* rsau dan a*ećer, izviem&i nedelte in praznike. Irtserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 5-1 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano (enak prost ar) 30 vin , parte in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih tnsercijah po dogovora. Novi naročniki naj pošljejo oaroćmoo vedbo -išjgr po nakaznici. Ma samo pismene natotbe brez poslatve denarja se oe moremo nikakor ozirati. „Narodna tiskarna" telefon at. 85. celo leto naprej pol leta . .Slovenski Narod" velja v Ljubljani: dostavljen na dom ali če se hodi ponj: K 48 — . 24- četrt leta naprej . na mesec _ K 12 . 4 Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredništvo: Kaafiova ulica 8». 5 (v I. aadstr. levo), telefon s t. 43 Nevarnost, da odtrgajo našemu narodnemu tel?su Trst, našo solnčno Goriško, velik del Kranjske in velik del slovenske Koroške, je velika. Nasprotniki delajo z vsemi silami. Naše ljudstvo v zasedenem ozemlju ječi in trpi pod težo tujega larma. Sovražnik ne sme dobiti niti koščka naše zemlje, ki je de! našega telesa, naše srčne krvi in predpogoj našega narodnega in gospodarskega življenja. Glede naših krajev, ki so sedaj zasedeni po Italiji, ni mogoč noben kompromis. Povemo še enkrat celemu svetu na ves glas. da mora zadnja jugoslovanska vas pripadati Jugoslaviji. Od našega oficijalnega zunanjega zastopstva zahtevamo, da zastavi v ta namen vse sile. Z ozirom na ta položaj, se vrši v nedel.ro, dne 22. t. m, ob 10. predpoldne v veliki dvorani hotela »Union« protestni shod, na katerega pridite vsi« da poveste svetu in celi jugoslovanski javnosti, kako ljubite svojo trpečo domovino. Za naše mele. Narodni svet, odsek za zasedeno ozemlje, je poslal v Belgrad to-le brzojavko: Imenom Jugoslovanov Iz Goriške, Tista in Istre ter zasedenega ozemlja Kranjske in slovenske Koroške odločno zahtevamo, da se z vsemi silami nastopi proti italijanskim aspiracijam na naše ozemlje, v katerem glasom uradne statistike prebiva 550 tisoč Jugoslovanov ter 280 tisoč Italijanov, ter zahtevamo, da se zastopstvo ministrstva za zunanje stvari poveri možu. ki nima proti Italiji vezanih rok. Izjavljamo v imenu vsega našega naroda, da se ne uklonimo nobenemu kompromisu glede našega zasedenega ozemlja. Situacijsko »oročilo. Beograd, 18. dec. Nova vlada se poraja in navzlic vsem težkočam, ki so ob ustvarjanju nove države umljive. da ne rečem samo po sebi umevne, bodemo v kratkem imeli prvi jugoslovanski ministrski kabinet, ki bo prevzel upravo države. Najbolje bi seveda bilo, da se ta uprava za vse grane centralizira in tako omogoči čim hitrejša konzolidacija naše nove velike domovine. Treba pa je pomisliti, da smo združili pokrajine, ki so se nahajale po najrazličnejšimi državnimi ustavami in upravami, in da se ne da kar čez noč vse področje kraljevine SfiS upravno zjednotiti. Prva jugoslovanska državna vlada bo zato jednotna in bo vodila upravo samo v tistih resur-tih, za katere ji je to mogoče že v prvem hipu doseči, oziroma v onih, kjer nam je absolutno treba, da zberemo takoj vse moči ter jih podredimo jednot-nemu vodstvu. Za ostale posle ostanejo dosedanji poverjeniki posameznih pokrajinskih vlad kot avtonomni upravitelji svojih zadev. Toda tudi v tem ozi-ru se bo udejstvovala država ter bo po svojih ministrih" vodila kontrolo nad avtonomno upravo, kateri bo s splošnimi navodili in naredbami skušala dajati enotno smer. Sedanje pokrajinske vlade bodo torej kot podrejene državne oblasti ostale tako pri nas v Sloveniji, kakor na Hrvatskem in v Bosni. Srbija se je odločila, da ne organizira posebne avtonomjie, temveč da se takoj podvrže direktni kompetenci državnih ministrov v vseh granah državne uprave. Cim bo obrazovano novo ministrstvo, bodo pokrajinske vlade, ki so imenovane od Narodnega veča in katerih oblast mora biti seveda znova odobrena^ od nove države in od njenega regenta, podale demisijo in bodo potem na novo sestavljene. Seveda bodo pri tem od-oadla poverjeništva, katerih delokrog spada pod direktno centralno upravo. Najvažnejši resorti novega kabineta, ki so morali predvsem biti skupni in jednotni, so resort za zunanjo politiko, za vojno, tinanee in prehrano. Kakor vse kaže, bo vodstvo zunanje politike prevzel predsednik Jugoslovanskega Odbora dr, Ante Trumbič, ki si je stekel za našo stvar tolikih zaslug. Vendar pa bo zlasti v zadevi mirovnega kongresa obveljalo načelo sodelovanja in kontrole vseh treh plemen. Pa tudi načelo odgovornosti nas vseh za rezultate in uspehe mirovnih pogajanj. Zato se bo v ministrstvu sestavil ožji vojni kabine t, v katerega rokah bo zadnja odločitev v vseh mirovnih zadevah. V ta ožji vojni kabinet bo najbrž poklicanih šest ministrov in bo obveljal princip plemenske paritete. Po istem načelu bo treba sestaviti mirovno delegacijo, v kateri bo pod vodstvom ministrskega predsednika in zunanjega ministra tudi slovenski delegat (eden ali dva), ne računajoč vse sotrudnike in strokovnjake, ki bodo v deiegaeiiskih pisarnah obdelavah in pripravljali za seje mirovne konference potrebno gradivo. Največjo pažnjo bo morala naša država posvečati zapadni granici. Glede ostalih mej ni pričakovati ne napram Grški, ne napram Bolgariji ali Romuniji, niti napram Madžarski ali Nemčiji posebnih težkoč. Za integriteto našega ozemlja napram Italiji pa bo treba velikopoteznega energičnega in nobenih konsekvenc se boječega nastopa. Prvo jugoslovansko mini-stistvo si bo glede naših narodnih zahtev gotovo na čistem. V tem oziru govori tudi odgovor prestolonaslednika razveseljivo jasno besedo. V težkih časih, v katerih živimo, je vprašanje prehrane naravnost vitalno državno vprašanje. Z dosedanjimi avtonomijami smo imeli slabe izkušnje in zlasti Slovenci smo se varali, ko smo mislili, da bodemo našli v Zagrebu dovoli razumevanja za prekaren položaj naše pokrajine. Vsaka dežela sedaj živi zase, skrbi zase in manjka nam še živega čuća za skupne interese. Temu bo moralo napraviti novo ministrstvo za prehrano energičen konec. Kolikor smo se dosedaj prepričali, vlada v Srbiji veliko razumevanje za naše prehranjevalne težkoče in srbska vojna uprava ie to tudi že dejansko pokazala. Našel se je način, da bo mogoče oddajati živila, s katerimi razpolaga srbska vojska, našim stradajočim krajem. Naš zunanji in notranji položaj nujno zahteva, da se prvo vprašanje državne organizacije, sestava vlade, reši kar najhitreje. To čutijo danes vse naše stranke in za to bo sestava vlade pač že izvršena, čim dospejo predležečc vrste v vase roke. Lista ministrov je že sestavljena in ste jo gotovo že objavili. Stara dosedanja srbska vlada je podala včeraj demisijo in srbski kabinet Pašič pripada preteklosti. Novi kabinet ne bo več srbski, temveč jugoslovanski. Slovencem ste določeni dve važni mesti: pndpred-sedništvo. ki bo posebno pomembno v dobi odsotnosti ministrskega predsednika, ki se udeleži najbrž mirovne konference, in pa priprave za konstituanto, velika naloga organizacije naše nove države. Odločitev v ministrski Krizi. Belgrad, 19. novembra. Pisarna Narodnega veča Javlja službeno: Prestolonaslednik regent Aleksander ie poveril sestavo kabineta države SHS Stojanu P r o t i ć u, bivšemu ministru za finance v Pašićevem kabinetu. Pričakuje se. da bo kriza rešena tekom jutrišnjega dopoldneva. Trst svobodno lufia z angleškim juvernerjem? Berolin. 19. decembra. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: »Vossische Ztg.« poroča po švicarskih listih.da nameravajo Amerika, Anglija in Francija zaradi tekmovanja med Jugoslavijo in Italijo proglasiti Trst za svobodno luko z angleškim guvernerjem na čelu. Reka — baza za ententino balkansko armado. Bakar, 19. decembra. Včeraj je dospel na Reko francoski generalnoštabni častnik Faure, ki ima nalogo, da pripravi na Reki bazo za ententino balkan- sko armado. Italija se je temu ukrepu ementnega vrh. poveljstva dolgo časa upirala, naposled pa se ie morala ukloniti. Istočasno sta dospela na Reko dva srbska častnika, da prevzameta živež, ki ga pošilja ententa za prehrano Srbije. Bakar. 19. decembra. Danes dopoldne je dospelo na Reko odposlanstvo čtško - slovaške vlade, da uredi vprašanje transporta surovin iz Amerike na Češko. Italijani groze! Bern, 18. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Poročilo lista »Giornale d' Italia« Iz Zadra označa navzočnost francoskih križark v Jadranskem morju kot nezaželeno. Ako bi se ti izzivajoči dogodki nadaljevali in ako bi Francozi še nadalje v tako kompromitirajoči obliki netili Italiji sovražna čustva, bi italijanskim častnikom pošla potrpežljivost. Italijanski admiral o dolžnosti Italije. Kakar, 19. decembra. Italijanski list »Perseveranca« prinaša interviv z nekim italijanskim admiralom. Admiral je med drugim izjavil: Vsled svojih težkih žrtev, ki jih je pretrpela Iiahja in vsled svoje sijajne zmage ima pravico, da si za vselej zasigura popolno varnost na svojem morju. Doižnost Italije je, da prepreči sedaj, ko je uničila enega sovražnika, nevarnost, da ji vstane na vzhodnjem obrežju Adrije nov sovražnik. Zato ne more v nobenem slučaiu dovoliti, da bi prišla kaka vojna ladja bivše Avstro - Ogrske v jugoslovanske roke. Proti ital. imperializmu. Bern, 18. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) »Gazetie de Lausanne« objavlja pod naslovom >-Delitev plena« članek, kjer odločno ugovarja italijanskemu imperializmu. Kakor druge ententne d~žave» je tudi Italija vedno in ob vsaki priliki povdarjala, da se bojuje za pravičnost in samoodločbo narodov. Sedaj se pa ne zadovoljuje samo s tem, da reklamira zase italijanske pokrajine, marveč izteza svoje roke tudi po deželah bivše Avstro - ogrske monarhiie in Turčije. List ugovarja zlasti italijanskim težnjam po dalmatinski obali in po turskih in grških pokrajinah. Izraža željo, da bi na mirovni konferenci zmagala W i 1-sonova načela nad tem italijanskim i m pena li z mom. Vesti iz Istre. Iz vseh krajev prihajajo vesti, kako so Italijani zabranili prebivalstvu nositi najprvo jugoslovanske, potem tudi čeho - slovaške znake. V Krni-c i je italijanski nadporočnik na surov način strgal lSletnemu mladeniču srbsko koka-rdo, prekini io ie in njega ter vrgel kokardo na tla. V Rakliu na Raši ie italijaiinki nadooročnik s samokresom v roki prisili! nekega mladega fanta, da mu ie moral dati jugoslovanski znak. Na surov naHrvatski Ldst< zatirajo, kjer morejo. V nekatere kraše ga sploh ne puste. — Kako hočejo Italijani po sili pridobiti liudi za italijansko stvar, kaže aprovizaeUa. Jugoslovani, ki bi se izrekli za italijan?tvo in kar 1e pravih Italijanov v Istri, bodo dobivali, tako ie obljubljeno, po 9 kg moke. Jugoslovani na samo po 3 kg. Trpimo in čakamo. Prosimo skorajšnje rešitve izpod italijanske more. Italijanske nasilnosti Split, 19. decembra. Italijani so začeli uvajati po Dalmaciji strahovlado, ki ne zaostaja v ničemur za bivšim avstro-ogrskim policijskim režimom. Italijanske oblasti v celih množicah zapirajo ljudi in jih odpeljejo v Italijo. Zaprli so vse one, ki so svoječasno nabirali podpise za jugoslovansko deklaracijo. Sistematično delujejo na to, da se odstrani vso zavedno inteligenco. V Zadru in okolici so zaprli večino učiteljstva in duhovščine, pod pretvezo, da ti nabirajo podpise za narodno samoodločbo in proti priključitvi k Italiji. Na torpedovki »Sirio« so pripeljali v Zader 10 kmetov, vkovanih v težko železje. Iz Baga so pripeljali na drugem parniku 65 vklenje- nih oseb, med temi 2 učitelja, 2 duhovnika, 1 učiteljico in več druge inteligence V Zadru so bili izpostavljeni vjetniki najhujšim inzultom italijanskih pobali-nov. Ladja »Nada« je priplula iz otoka Uljana s petimi aretiranimi župniki. Vse tc vjetnike so odpeljali danes v Italijo. Split, 19. decembra. Poslanec Biun-kini, 721etni starček, je bil po italijanskem častniku obveščen, da ga bodo iz Zadra izgnali ter deponirali v Italijo. Italijani so ravnali s starekem z nečloveško brutalnostjo. Pozno zvečer so ga odvedli z doma. Moral je sam nositi kovčeg ter prenočiti v hotelu. Prihodnji dan, ravno, ko so ga hoteli vkrcati, je dospela brzojavka italijanskega povetj-nika admaral Milla, ki je sicer izgon-stvo preklical, pač pa obsodil poslanca Riankinija v hišni zapor. Na noti iz pristanišča do stanovanja so zadiski Itali-jaraši pod zaščito vojaštva starčka za-sramovali in zasmehovali. Split, 19. decembra. Italijani so uvedli v celem zasedenem ozemlju najstrožjo pisemsko cenzuro. Kotor, 19. decembra. V zadnjih dneh je opažati v Kotoru in okolici vedno več italijanskih emisarjev, ki razvijajo živahno agitacijo v prid Italiji. Split, 19. decembra. V Zadru so bili izloženi v neki knjigarni dopisi dveh splitskih Italijanov, ki prosita v imenu drugih italijanskih Spiitčanov pomoči od italijanske vojske, češ da so izpostavljeni v Splitu dnevnim napadom s hrvatske strani. Danes pa sta Italijana, ki sta bila na dopisih podpisana, izjavila, da o celi stvari ničesar ne vesta, da sta podpisa ponarejena in da protestirata proti zlorabi svojih imen v te svrhe. Split, 19. decembra. Včeraj je dospel semkaj iz Pariza črnogorski minister Andrija Radojie. Iz Češke. Na Češkem ni spornega ozemlja. Praga, 19. decembra. (Ljub. kor. ur.) »Bohemia« poroča: Da se umaknejo posadke in izpuste aretiranci, je okfoini zastop Nemške Češke Šumave odposal deputacijo h praški vladi in predlagal ustvaritev položaja.ki bi jamčil za vzdrževanje miru in reda in sedanje uprave, ne da bi se s tem prejudiciralo končni ureditvi vprašanja, kam bo spadalo okrožje Češka Šumava, ker bo to vprašanje reševala edinole mirovna konferenca. Ministrski predsednik dr. Kramar je sprejel odposlanstvo in imel ž njo petčetrt ure trajajoči razgovor, v katerem se je podrobno razpravljalo o vseh vprašanjih. Kakor javlja »Bohemia«, je sporočil sedaj Narodni svet kako stališče zavzema ministrski predsednik v tem vprašanju. Po njegovem mnenju Ceho - slovaška republika ne pripozna v mejah bivšega Češkega kraljestva nikakega spornega ozemlja, po-sebuo ker je v pogodbi med Ceho - slovaško republiko in entento ie - ta pripoznala čehoslovašhi državvl vso deželo in potrebuje nova država za svoj obstoj na \ >.tk način tudi nemške pokrajine. Nikoli se ne bo strinjal z odstopitvijo kakega dela te države. Samoodločbo narodov smatra ministrski predsednik za filozotem, za neko vrsto idealne prihodnosti, ki se pa ne more nanašati na Češko, kajti mirovna komer, bo razpravljala kvečjemu o varstvu manjšin. Zagotavlja pa Nemce, da sc nikakor nc bode dotakr.H njihove pravice do kulturnega in narodnega razvoja. Nemci bodo obdržali tudi svoje uradnike, seveda ako ne bodo delovaii proti čehoslovaški državi. Na novo vstopivši uradniki bodo pač morali govorili češki jezik. Kar se tiče čchoslova-ških posadk, je tudi predsednikova največja želja, da se jih Kolikor mogoče kmahi umakne. Ukrenil bo njihovo umaknitev, kakor hitro bodeta zagotovljena mir in varnost. Vsa ta vprašanja in tudi osvohojenje aretirancev in internirncev bo ministrski predsednik predložil ministrskemu svetu in priporočal rešitev. Nemški vojaki za če ho - slovaško republiko. Praga, 19. decembra. Ceho - slovaški korespondenčni urad poroča iz Rima: Tekom zadnje italijanske ofenzive proti bivši Avstro - OgrsKi je bilo vjetih tudi mnogo vojakov nemške narodnosti, rojenih na Češkem. Ti vojaH se sedaj trumoma prigla-šajo v češko - slovaške legije, češ. da so tudi oni državljani čeho - slovaške republike. Iz tega moštva se bo sestavil poseben zbor, čigar prvi bataljon je že odpravljen v domovino. Fakt, da se priznavajo vojaki nemške narodnosti za državljane češke republike, bo igral veliko vlogo na bodočih mirovnih pogajanjih.^ Praga, 18. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroča: Stotuija iz Železnega Broda prodira v smeri proti Friedlandski soteski. Pod poveljni-štvom posl. Lisega je zasedla Albrechts-dorf, Georgental in Marienberg. V Al-brechtsdorfu so se branili izročiti orožje. K temu so jih prisilili z aretacijo župana in drugih uglednih mož. Nemško prebivalstvo tannvvaidskega okrožja je bilo dobro oboroženo. Odvzeli so mu dosltj že preko 200 vojaških pušk in nekaj tisoč patron. Raz-oroženje se nadaljuje. Cehi iščejo po skritih strojnicah. Z zasedbo Albrechtsdorfa je je zagotovljena črta Morchenstern - Jaro-mer. Predsednik Capek, ki je prevzel nadzorstvo železniške prege do Tanmvalda, je zaprisegel uradništvo in nastavljence zasedene proge. Ccško in tudi revno nemško prebivalstvo, k; so ga za časa vojne izžc-mali oderuhi, povsod; vesela pozdravlja stotnijo iz 2eleznes;a Broda. Dunaj, 19. decembra. Narodni svet čeho - slovaški za Nižje - Avstrijsko in Dunaj priporoča prebivalcem češke narodnosti, da se naj potegujejo za nemško - avstrijsko državljanstvo, ker je to za bodočo politiko češke republike neobhodno potrebno. Iz Austrije. Avstrija proti slovanskim dijakom. Dunaj, 19. decembra. Na zadnji poslanski konic renči dne 17. decembra je dr Defranceshi protestiral proti postopanju rekioratov napram nenemškim slušateljem ter zahteval med splošnim odobravanjem nenemških poslanikov od dr. Bauerja obvezno izjavo, glase n katere bi bilo omogočeno obiskava.ije visokih šol vsem dosedanjim slušateljem, do tedaj,dokler ni končana likvidacija Avstrije. Ker ni dr. Bauer zadovoljivo odgovoril, je dr. Defranceshi povabil vse nenemške poslanike k skupnemu posvetovanju, kjer naj se sklenejo na-dalnji ukrepi. Glad na Dunaju. Bern. 18. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) V današnji popoldanski seji narodnega sveta je utemeljeval svetnik Jager predlog, ki ga je predložil on in 40 drugih članev narodnega sveta iz vseh delov republike in vseh frakcij. Ta predlog poziva zvezni svet, naj čim hitreje ukrene vse potrebno, da se z direktnim pošiljanjem živil iz Švice in s pomočjo entente in Amerike po možnosti odpomore lakoti na Dunaju. Zvezni svetnik Calonder je naglašal, da se je že ukrenilo vse, kar zahteva predlog. Pripravlja se velika pomožna akcija. Zvezni svet je pripravljen, v sporazumu z entento storiti vse, kar ie mogoče. Švicarski poslanik na Dunaju je sodeloval pri rešitvi važnega vprašanja o dobavi premoga.Kakor se zdi, je dobava premoga vsaj za sedaj zagotovljena. Tudi kondenzirano mleko, je dejal predsednik, bi morali dobavljati mi, če tudi bi si je morali odtrgavati od ust. Dobavljati bi pa morah tudi še drugo blago. ★ Dunaj, 19. decembra. Iz italijanskega kraljestva je došlo v zadnjem časn zlasti mnogo daril za vjetniško taborišče v SiCg-mundslierbergu, kjer so bili nastanjeni večinoma italijanski vjetniki. Teža vseh teh daril znaša skupno 5 milijonov kiiogramov, vrednost pa 20 milijonov kron. V zavitkih je po večini prepečenec. riž, kondenzirano mleko in mnogo drugh /ivil. Ker se teh zavitkov ne more več dostaviti pravim prejemnikom, se je sklenilo, da se ta živila porabi za aprovizacijo Dunaja. Dunaj, 19. decembra. »Arbeiter - Zei-tungv prinaša daljši članek o korupcijskl aferi bivšega nemško - nacijonalnega poslanca rfmiliniJa v zvezi z bivšim ministrskim predsednikom vitezom dr. Stidlerjcm. List prinaša pogodbo med obema zgoraj imenovanima osebama glede ustanovitve nekega časnikarskega korespimdenčnega urada, ki naj bi dobival od vlade 75.000 K državne subvencije, poslanec Hummer pa kot vodja tega urada od vlade 36.000 kron letno. Pogodba vsebuje tudi dodatek, da bi vlada posiancu Humraerju izplačevala ta znesek t:;di še nadalje, če bi bil Humnier tudi prisiljen iz tega podjetja izstopiti. Dobival bi 36.000 K letno tako dolgo, dokler bi mu vlada ne preskrbela kakega boljšega ali vsaj enakovrednega zaslužka. Današnje seje državnega sveta se Hummer ni udeležil, čeprav se jo obravnaval njegov predlog, ki predlaga, da se pokliče na odgovor razne vojskovodje, tako generala Kusma-neka radi lahkomiselne preskrbe Pfemisla z živili, generala Potiorcka radT nepotrebnih krvnih žrtev v Srbiji ter še več generalov radi njihovega postopanja. Hummerjev predlog je bil z dvetrctjmsko večino sprejet. Obravnavalo se je v seji tudi vprašanje osemurnega delavnika, pri čemur se je konstatiralo, da je sedaj 48.000 delavcev brez dela. Tudi od Hummerjeve stranke pri seji ni bil nihče navzoč, razen poslanca Teufla, ki je z velikim truščem grozil, ko se je razpravljalo o aferi Seidler - Hummer, da bo pričel on z razkritji koruocijskih afer v socijalno - demokraški stranki. »Ar-beiter - Zeitung« priporoča, da naj se vso stvar temeljito preišče in da naj se prisili poslanca Hummerja, da vrne že prejete zneske, bivšega ministrskega predsednika dr. Seidlcrja pa naj se stavi pod obtožbo. Line, 19. decembra. Prvim transportom čeho - slovaških čet ie sledilo včeraj pet vlakov v smer' proti Budjejevicam. Vojaki čeho - slovaških legij nosijo po večini Stran - 2. „SLOVENSKI NAROD*4 dne *0. decembra 1918. 302. štev. italijanske uniforme. Včeraj se je na tukajšnji postaji pripetil neljub dogodek. Neki Češki vlakovodja je na stroju razobesil češko zastavo, kar je izzvalo med občinstvom ogorčenje, nakar je dal poveljnik transporta zastavo odstraniti. Dunaj, 19. decembra. (Ljub. kor. ur.) (Provizorna narodna skupščina. Konec.) Državni kancler je predložil zakonski načrt o vpokojitvi sodnikov upravnega sodišča, potrebni vsled preosnove tega sodišča. Socijalni demokrat H i 11 e b r a n d predlaga menovanje petčlanske komisije, ki naj preišče v današnji »Arbeiter - Zeitung« priob-čene podatke o podkupu poslanca H u m m e r j a in naj poroča zbornici o uspehu. Predlog omenja v današnji »Arbei-ter - Zeitung« objavljeno pogodbo, sklenjeno med bivšim ministrskim predsednikom dr. Seidlerjem in poslancem Hummerjem in pravi: Poslanec Hummer je osumljen, da ga je prejšnja vlada podkupila z letno plačo 36.000 kron. To se mora takoj pojasniti. Nedostojno bi bilo za zbornico, da bi bil še nadalje njen član mož, proti kateremu je naperjena tako težka obtožba. Predlog je bil sprejet. Nato je bila izvoljena preiskovalna komisija. Po sklepnem govoru predsednika Seitza so zaključili sejo. Dunaj, 19. decembra. (Ljub. kor. ur.) (Provizorna narodna skupščinaj Poročevalec Reifmiiller poroča v imenu justične^a odseka o zakonu o vojaškem kazenskem postopanju (novela k vojaškemu kazenskemu procesu) iz leta 1918. V drugem in tretjem čitanju se sprejme zakon s predlogom Reifmullerja. — Poslanec Neunteufel poroča v imenu vojnega odseka o predlogu vseh strank, naj se ustvari zakon o določitvi odgovornosti in morebitnem kazenskem postopanju proti višjim častnikom in njhovim organom. — Državni tajnik Ha-nuseh poroča o brezposelnosti, ki je nastala vsled katastrofalnega pomanjkanja premoga. Na Dunaju je sedaj preko 48.000 delavcev brez posla in se to število poveča vsakdan za 1000. Na Nemškem - Češkem ie 25 odstotkov vseh delavcev brez posla. V poimenskem glasovanju odkloni zbornica SVarctov predlog z 41 proti 29 glasom in odobri nato zakon v drugem in tretjem čitanju. Iz MađžarsUe. Užaljeni Madžari. Budimpešta. 19. decembra. (Ljub. kor. urad.) »Az Est« poroča, da namerava demi-sijonirati ogrska komsija za premirje, ker ji francoska komisija v nobenem oziru ne -gre na roko, kot se je izjavil napram poročevalcu omenjenega lista član ogrske komisije. Na dopise ogrske komisije od francoske strani niti ne odgovarjajo itd. Francozi so postali hladni in nedostopni, zlasti od tedaj, ko je bilo izdano povelje, naj se podvrže Mackensenova armada. Budimpešta, 39. decembra. Bivši avstro - ogrski poslanik v Carigradu, grof Walter Pallavicini. je na svojem povratku iz Carigrada dospel semkaj. Budimpešta, 19. decembra. (Ljub. kor. urad.) >Pester Llovd« poroča: Ministrski svet je v pozni uri ponoči sklenil, da odkloni zahtevo romunskega poveljnika na Sedmograškem. naj se izprazni mesto Kološ in okolica ter 28 komitatov. kjer se razprostre romunski imperij, ker ne odgovarja belgrajski pogodbi >:a premirje. \ViIson. Madrid, 18. decembra. (Ljub. kor. ur.) Agence Havas poroča: Uradno se razglaša, da je predsednik VVilson odklonil povabilo španske vlade, nai obišče Špansko. Izrazil pa je željo, da se sestane zaradi pogovora z Romanonesom, ki je snoči odpotoval v Pariz, da se domeni z zastopniki angleške in italijanske vlade, ki so sedaj v Parizu, in s francosko vlado. Pariz, 18. decembra. (Ljub. kor. urad.) Agence Havas poroča: Ob današnjem sprejemu ameriških časnikarjev je izjavil predsednik VVilson, da bo odposlanstvo ameriške komisije pri mirovnih pogajanjih vsak dan sprejelo časnikarje. Danska pozdravlja V/ilsona. Kopenhagen, 19. decembra. (Ljub. kor. urad.) Obe danski zbornici sta sklenili, odposlan" predsedniku \Vilsonu nastopno brzojavko: »Danska državna zbornica Vas pozdravlja v Evropi kot velikega branitelja narodne samoodločbe in zveze narodov. Upamo, da se Vam posreči, doseči plemenite cilje: Enako pravo za male in velike narode; tako boste ustvarili trden temelj pravičnemu in trajnemu miru. Bolgarsko ministrstvo. Sofija, 19. decembra. Novo bolgarsko ministrstvo je. sestavljeno tako - le: Ministrski predsednik in minister zunanjih del T e o d o r o v, notranje zadeve M a d ž a-r o v, finance D a n e v, nauk in bogočastje K o s t u k o v, vojno L j a p č e v, pravo-sodstvo Džudorov, poljedelstvo D r a -g i j e v, industrijo S a k a z o v, železnice B a k a I o v. Ministrstvo za javna dela še ni izpopolnjeno. Ta portfelj pripade zem-Ijedelski stranki. Proporcijonalne volitve v Švici. Bern, 18. decembra. (Ljub. kor. urad.) Švicarski Narodni svet je s 97 glasovi proti -9 glasovom sprejel zakon o proporcijo n a 1 n i h volitvah za Narodni svet. Sestava sarajevskega občinskega sveta. Sarajevo, 19. decembra. Narodno veče v Sarajevu je sklenilo, da ustano-,vi mesto drugega podžupana v sarajevskem občinskem svetu, katero mesto pripada sarajevskim zidom. Mestno zastopstvo šteje 39 članov in sicer: 9 katoličanov, 9 pravoslavnih, 9 muslimanov, 9 socijalnih demokratov in 3 Židov. ★ Lvov, 18. decembra. (Lj. k. u. K. B.) »Gazeta VVieczorna« poroča: Na povratku -Iz Lvova, kjer je imel službeno opraviti, so Ukrajinci aretirali in nato ustrelili zastopnika francoske misije v Ja-syu, nadporočnika Villaimea. ■Za bivanja v Lvovu se je potegoval v pogovorih za poljsko stvar. BeroIIn,~19. decembra. Dne 17. decem-■bra so se odpeljali zadnji oddelki nemških -čet med njimi tudi štab generala Goltza "Ooltz - paša) na dveh velikih oceanskih parnikih iz Finske. Berolin, 19. decembra. Tu se je vršil velik shod Liebknechtove stranke, na kateri je Liebknecht priporočal delavcem, da naj . se zadrže mirno toliko časa, da se jim da , znamenje za napad. LiebKnechtova stranka ; razpolaga z nad 100.000 puškami, nad 100 strojnicami ter več nego en milijoO pa-tronov. Berolin, 19. decembra. Mesto Diissel- dorf so zasedle ententine čete. Politične vesti. = Zborovanje visokošolcev v Zagrebu. Predvčerajšnjim se je vršilo v Zagrebu zborovanje visokošolcev, ki so doslej študirali na nemških visokih šolah. Reieriral je akademik, ki se je pravkar vrnil z Dunaja. Povedal je med đrugini, da ie češki poslanik ^Tusar izjavil avstrijski vladi, da je Češka pri-lo uvijena prcskrbljevati vso dijaško menzo na Dunaju z živili, ako vlada dovoli, da lahko slovanski dijaki študirajo na Dunaju, dokler ne izvrše svojih naukov. Avstrijska vlada ie to p o n a d-bo odklonila. Z ozirom na to je skupščina sklenila pozvati jugoslovanske dijake, naj se vpišejo V Zagrebu ali na čeških visokih šolah, veterinarci pa naj gredo na visoko šolo v Lvov. Skupščina je sprejela resolucijo, v kateri se vlada naproša, naj izposluje pri češki in poljski vladi dovoljenje, da bodo lahko jugoslovanski dijaki, ki so doslej pose-Čali nemške visoke šole, polagali izpite na visokih šolah na Češkem in Poljskem to leto še v nemškem jeziku. = Z Italijani ali Jugoslovani. Ora-zer Tagblatt« nadaljuje članke, v katerih razpravlja, da li je za Nemce bolje, ako se sporazumijo s Jugoslovani ali z Italijani. To vprašanje očividno najbolj zanima koroške Nemce, ker so večino teh člankov pisali Korošci. V četrtkovi številki razpravlja o isti temi Anton Raichel in zatrjuje, da se morajo Nemci iz gospodarskih in kulturno zgodovinskih razlogov sporazumeti z Italijani, ker morejo samo na ta način napraviti konec vsaki kulturi v obraz vpijočim roparskim pohodom Jugoslavije, ki hoče sedem milijonskemu nemškemu narodu iztrgati iz telesa veliko cunjo. Ali je Koroška — cunja? = Masarvkova misija. V italijanskih krogih v Bernu se zatrjuje, da se je ponesrečila misija predse inika češkoslovaške republike dr. Masarvka v italijanskem glavnem stanu, ker vstraia Italija pri londonskem paktu in zahteva zase Trst. Istro in Dalmacijo. Italijanska vlada ie tudi odklonila posredovalni predlog, naj bi se Trst proglasil za mednarodno svobodno pristanišče. V istih krogih tudi naglašajo, da je ministrski I :tJsednik Pašič podal svojo demisijo zaradi tega. ker Italija noče priznati kriškega pakta. Spor med Italijani in Jugoslovani se je v zadnjem času tako poostril, da se je bati, da pride do resnih spopadov. Zato je baje ententa odredila, da naj ameriške čete posredujejo med obema prepirajoeima se strankama. = Francozi za koridor med Jugoslavijo in Češko. »Le Temps« piše: »Spričo velikih izprememb, ki so posledica zmage, ima Francija samo jedno željo, da ostanejo vsi narodi, ki so bili združeni v trpljenju in borbi, še nadalje združeni v svrho, da zagotovo mir. Pred Nemčijo, ki ne bo prenehala ogrožati mir in pred Madžari, ki bodo vedno pripravljeni, da služijo Nemcem, morajo vse narodnosti. osvobojene nemškega in madžarskega jarma, ostati solidarne. Toda solidarnost njihovih interesov se mora izvesti na ta način, da se stikajo njihova ozemlja in naj je to prav ali ne nemškemu državnemu svetu na Dunaju, ki je že odločilo, da anektira štiri ogrske okraje, da s tem prepreči spoj in zvezo jugoslovanske države s češko republiko.« = Londonska pogodba ni več veljavna! Francoski list »Le Genois* razpravlja o italijansko - jugoslovanskem sporu in povdarja tole: »Francija, ki je dobila Alzacijo in Loreno, ne more dovoliti, da bi se na Jadranu ustvarila nova Alzacija in Lorena. Ne more se dvomiti o tem. da se slovanski narod na vzhodni obali Jadrana za nobeno ceno noče poitalijančiti. Jugoslovani so bili vsikdar neprijatelji Avstrije, ah' še večji sovražniki so Italije. Pravica je na njihovi strani. Londonska pogodba danes ne velja več. Razpad Rusije in intervencija Amerike ste ga raztrga-1 i. Jedina oogodba, ki je danes veljavna, to je Wilsonov program. Javno mišljenje ne more storiti drugega, kakor da podpiše jugoslovanske proteste in njihove zahteve, ker imajo le ti zase istino in pravico.« = Volilna reforma v zagrebškem občinskem svetu. Delavski svet v Zagrebu je te dni razpravljal o načrtih volilne reforme v zagrebški občinski svet. O stvari je referiral Viljem Buk-šeg ter predlagal resolucijo, v kateri se zahteva takojšnja uvedba splošne, jednake, tajne in direktne volilne pravice na temelju proporcionalnega sistema za občinski svet. Dosedanji občinski svet se naj razpusti in nove volitve se naj razpišejo čim najpreje. = Bolgarska kriza. Razvoj dogodkov v Jugoslaviji naravno ni ostal brez vpliva na bolgarske politične kroge. Bolgari so nedavno tega še živeli v prepričanju, da so s Srbijo popolnoma obračunali in da bo na razvalinah Srbije vstala Velika Bolgarska. Vsled katastrofe v Makedoniji, ki je zadela bolgarsko vojsko, so razpadli vsi visoko leteči načrti bolgarskih državnikov in Bolgarija stoji sedaj pred dejstvom, da se je ustanovila jaka jugoslovanska država pod vodstvom iste Srbije, ki so jo preje smatrali že za uničeno. Bolgarska je sedaj primorana, da revidira iz temelja svojo politiko. Ne preostaja ji ničesar drugega, kakor da skuša vzpostaviti dobre odnošaje s svojo mogočno sosedo. Očividno sp se Bolgari že nekoliko iztreznili in dokaz tega je, da je odstopilo, kakor smo ie javili, Malinovo ministrstvo. Na krmilo je zopet prišla takozvana narodnjaška stranka, katere voditelji so Gešov, Teodorov in Bob-čev, stranka, ki si je pridobila velikih zaslug za svoječasno ustanovitev bol-kai.ske zveze. Novo ministrstvo ima nalogo izvesti Bolgarsko iz težavnega položaja, v katerem se nahaja in vzpostaviti tudi — notranji mir. Poročila pravijo, da so nastali bolgarski nemiri in da je prišlo v raznih mestih do krvavih revolt. Zdi se, da sanja nova vlada o balkanski federaciji. Da-li pa je takšna federacija danes izvedljiva, to je veliko vprašanje, ker je eno gotovo, da se Jugoslavija tej federaciji iz popolnoma iimljivih razlogov ne more pridružiti. Da se pa na Bolgarskem že mnogo razmišlja o balkanski iederaeiji, dokazuje najbolj dejstvo, da je kralj Boris že zagrozil, da se takoj odpove prestolu, ako bi se vladni krogi jeli resno baviti s tem vprašanjem. Vladna naredba glede državnih nameščencev nemške narodnosti, dede repatriirania in selitvenih stroškov jugoslovanskih državnih nameščencev in glede prispevkov za rodbine državnih nameščencev, ki moraio živeti začasno ločeni od rodbine. Z ozirom na sklepe kabinetnega sveta Nemške Avstrije z dne 23. no-vemhra H)1N, ki -t- nanašajo na začasno ureditev nekaterih vprašani državnih služboneev. m- sklene začasno do mednarodne ureditve toga vprašanja sledeče: 1. Nameščenci bivše avstrijske države, ki so nemške narodnosti in so službovali na ozemlja Narodne vlade sns v Ljubljani se odsjove. Odšlovi-tev se izvrši s posebnim dekretom. Prejemki se Um ustavijo. — 2. Pod pogojem, da ne delujejo proti državi SllS ali za tujo državo in da stanujejo v ozemlju Narodne vlado SHS. dobe od-st-i\ lieuei proti svoiečasnemu obračunu do časa mednarodne ureditve, naidalie pa do konca februaria 11)19, podporo v znesku dosedanjih .-ds temnih prejemkov z draginjsko doklado vred. - >. Ako pod 1. imenovani nameščenci prosijo za vpokojitev. se rešitev prošnje prepusti mednarodnim pogajanjem; do-tičniki se odstavijo in se jim pod pogoji pod 2. izplača za čas do konca februarja 1919 podpora v znesku pokojnine. Ta rok se sine podaljšati le v posebnih, vpoštevanja vrednih slučajih. — -i. Pod 1. imenovani nameščenci se smejo od slučaja do slučaja iz važnih razlogov bodisi pogodbeno, bodisi pragmatično spreieti v službo države SHS. O vsakem takem slučaju ima sklepati celokupna Narodna vlada SHS v Ljubljani. Ivot tak važen razlog je vpoštevati tudi dejstvo, da izvira dotičnik iz domače rodbine. Manifestacija združenega slovenskega zenstva. Na prvi dan narodnega praznika, na dan 14. decembra, se je zbralo v mestni dvorani ogromno število slovenskega zenstva, da tudi ono da duška svojim čutilom o priliki srečnega našega ujedinjenja v enotno državo. Na predlog gospe Franje Tavčarjeve se je z vzklikom sprejela naslednja svečanostmi resolucija, katera se je sporočila prestolonasledniku in regenta Aleksandru: »Slovenske narodne žene in dekleta blagrujcmo usodo, ki nam je dala dočakati tisti dan jugoslovanskega ujedinjenja, za katerim smo žar no hrepenele v dnevih in nočeh teh groznih vojnih let. Svoboda in ujedinjenje sta nam bila že odkar se zavedamo, da smo hčere svojega naroda, viška naših narodnih idealov. Sanjale smo pač o teh dveh idealih, ko je narod trpel pod jarmom tujcev, a sanjale skoro brez nade na izpolnitev. Toda prišel je dan, ko se je moral naš močni in junaški brat srbskega plemena dvigniti zoper strupeno osovraženost po neslovanskih sosedih. V teh strašnih štirih letih so se naše oči, zalite s solzami, obračale proti Beogradu in proti nesrečni srbski zemlji in srce nam je pokalo, ko smo videle morje gorja, katero je zalilo srbski narod in se ni ustavilo niti pred našimi srbskimi sestrami in njihovo decof Toda tista živa vera, ki jo daje pravična stvar, nas tudi v tej dobi naltrpkej-ših bridkosti ni zapustila. In kar smo mogle za spas Jugoslovanstva storiti v svoji ožji domovini, smo storile v nevstrašeni ljubavi do visokega cilja. Naše moči so bile pač slabe, delo pa je bilo tiho in oprezno, ker okrvavljeno žrelo avstro - nemške pošasti nam je režalo nasproti pri vsakem koraku. Le trdna vera. da naposled zmaga junaški srbski narod in da je z nami. nas je obvarovala, da nismo klonile duhom. In glej, odpadli so okovi! In skoro da sledil je dnevu svobode tudi dan ujedinjenja. Oni isti veliki dan. vsled katerega je naše življenje šele dobilo svojo pravo vsebino in je naša duša obogatela. In z ujedinjenjem je pravični Bog nam Slovencem in Slovenkam ki se že od pamtivekov nismo y£č zavedali, kako je pri srcu narodu, če je gospod na svoji zemlji, naklonil narodnega kralja, kralja in kraljevski rod neskaljene jugoslovanske krvi. kralja, ki je izšel iz ljudstva, ki živi z rodno grudo in je za njo trpel, kakor poslednji njegov rojak, ter je s svojim vzvišenim izgledom bodril narod tudi v trenotkih. ko so jela celo junakom srca upadati. Neizmerno srečne smo Slovenke danes, ko praznujemo prvikrat dan jugoslovanske jedinosti, in neizmerno smo ponosne, da se moremo klanjati kralju, kakor ga nima oben drag narod, in da je to naš kralj! Z istim ponosom in zaupanjem na srečo prihodnjih dni pa segajo naše misli in naša narodna ljubav do njegovega junaškega sina, kateri nam v vse_h svojih dejanjih izpričuje, da le pravi jugoslovanski knez In vdan jugoslovanskemu narodu enako, kakor njegov kraljevski otec. Najvišji Bog, ki je privolit, da so se nam po stoletjih make in zaničevanosti odprla vrata v zlato svobodo in do bratskega jedinstva, nam le porok, da bo junaški in ljudski rod Karagjorgjev ostal svojemu tro-imenskemu narodu oni srečni in vdani vo- ditelj, liateri je bil vedno svoji ožji domovini. Zato kličemo Slovenke ob današnji svečani uri iz dna svojega prepričanja in iz duše. prožete ljubavi do našega jugoslovanskega naroda: Bog živi našega kralja Petra L, Bog živi našega prestolonaslednika in regenta Aleksandra!* Dnevne vesti. — Odgovor regenta Aleksandra na udanostno izjavo iz Maribora. Narodnemu sveta v Mariboru ie došel iz Bel-grada tale odgovor: Zelo sem vzrado-ščeu, sai mi ie poslana brzojavka dokaz, da hrepeni slovenski narod na severni meji vroče po nerazdružliivem ujedinjenja vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev. Bodite overjeni, da je moja največja skrb ustvariti enotno močno in demokratsko Jugoslavijo, v kateri nai imajo vsi člani našega troimenske-ga naroda svoj srečen in zadovoljen dom. — Aleksander. — Javni politični shodi JDS. Jugoslovanska demokratska stranka priredi V nedeljo dne 22. t. m. sledeče politične shode: v Mariboru ob H), dopoldne v Narodnem domu, v Ptuju ob 9. dopoldne v Narodnem domu, v Ormožu ob pol 9. zjutraj v gostilni Škarčič, v Tržiču na Gorenjskem ob 10. dopoldne v gostilni pri Pernetu, v Lešah pri Radovljici ob 3l popoldne, v Žirovnici ob 3. popoldne pri Kun tu na Selu, v Begunjah ob II. dopoldne pri Avseneku, pri Devici Mariji v Polju ob pol 9. zjutraj pri Majerju, na Beričevem ob 2. popoldne pri Gradu, v Hotiču pri Litiji ob 10. dopoldne, v Suhorju pri Metliki ob 3. popoldne, na Radovici ob 10. dopoldne. — Ljutomerski shod odpade vsled prometnih težkoč. — Krajevne odbore X. S. ponovno opozarjamo na to, da ie z imenovanjem Narodne vlade prešla vsa izvrševalna oblast (eksekutiva) na Narodno vlado to se pravi, vsi posli, ki so spadali v delokrog preišnie državne ali avtonomne deželne in občinske uprave spadaio sedaj m!mole in izključno v področie Narodne vlade, vsled česar ne gre. da bi krajevni odbori Narodnega sveta kakorkoli si bodi posegali v upravne posle imenovanih upravnih oblasti. Naloga krajevnih odborov N S. je, nadzirati upravo, poučevati ljudstvo o novem položaju in sporočati želje in potrebe ljudstva bodisi naravnost na pristojna upravna mesta, ali pa Narodnemu svetu v Ljubljani. — N a rodni svet. — Gospodarska pogajanja med nemško - avstrijsko državo in jugoslovansko Narodno vlado, pričeta pred nekoliko dnevi v Ljubljani, so se tekom tega tedna nadaljevala, ker so se pojavila nesoglasja. V imenu štajerske deželne vlade se je pogajal gospodarski komisar dr. Wutte. Pri pogajanjih se ie dosegel popoln si m »razum. Pogodbo bodo ratifivirali prihodnje dni. — Ustanovitev društva > Jugoslavije« v Pragi. V soboto, 14. t. m. se je ustanovilo v Pragi novo društvo vseh v Pragi živečih Jugoslovanov. Predsednik pripravljalnega odbora dr. H c-rič je otvoril sestanek ter pozdravil navzočega jugoslovanskega konzula v Pragi Roko B r a d u n o v i t a, nato pa podal besedo dr. N o v a č a n u . ki se jo v toplih besedah spominjal umrlega slovenskega pisatelja Ivana C a n k a r-i a in njegovih velikih zaslug za Slovence. Vsi zborovalei so >;e vznak so-žalja dvignili ter zaklicali >SlavaJugoslavije< v Pragi Roko B r a d a n o v i ć a . nato pa vseh Jugoslovanov v Pragi, dijakov in nedijakov. IJo dalisi debati so bila pravila soglasno sprejeta. Z velikim navdušenjem ie bila sprejeta predlagana brzojavka regentu kraljeviču Aleksandru, ki je bila odposlana v imenu vseh praških Jugoslovanov, nakar ie zaključil predsednik zborovanje. — Česa potrebuje naša srednješolska mladina? Iz profesorskih kio-gov nam pišeio: V nedeljo dopoldne se je vršil občni zbor slov prof. društva, ki ga ie posetil tudi v imenu poverieni-štva za uk nadzornik Bezjak. Nemalo je bilo začudenje zborova lcev, ko stopi med nje oni slaboglasni duh iz časov Kalteneggoria in pretreslo jih je. še predno je usta odorl. Mi se sploh čudimo, da ima mož tako debelo kožo in pride med profesorje, ko mu je vendar dovolj znana ona resolucija prof. društva, v kateri se zahteva ostre metle predvsem za oba bivša nadzornika. Ampak razočaranje ie bilo še ver jo. ko je začel g. nadzornik razvijati svoje modre nauke. V času. ko izda češki višji šolski svet odredbo, da starši otrok prosto odločijo, ali prisostvujejo njih otroci verskemu pouku ali ne, ni vedel nadzornik umestnejšega. kakor edino povdarjati potrebo po verski vzgoji naše mladine, človek to mislil, da je na kakšnem katehetskem sestanku, kajti le tie spa«luio taki nauki. Posvetni profesorii Jugoslavije pri pouku vendar ne bodo polagali važnosti na versko vzgojo, ki obravnava razmerje človeka do Boga, pač pa bodi njih naloga, vzgajati mladino na podlagi razmerja človeka do človeka. Ti Hudie se niso tekom vojske nič naučili, predvsem tudi nič ne vedo o francoskem šolskem sistemu, ki ima za posledico vzgojo one solidarnosti, vsled katere ie francosko ljudstvo izšlo iz te vojske kot zmagovalec. S tem, da je brenknil g. nadzornik na tem zborovanju le na versko struno, je hotel zvito preiti in prekriti svoje delovanje izza Kalten-eggerjevega pašalika. zakril pa ie tudi očitno — v okolici tega poverjeništva za uk je to sicer koristno — svojo nekdaj liberalno srce. To je pa vsekakor neznačajno. Neznaeainih liudi pa ne gre trpeti na tako važnih mestih našega šolstva. Zato kličemo ono resolucijo po odstranitvi takih mož zopet v spomin in odločno vztrajamo pri njei. sicer moramo izvajati primerne konsek-vence. — Vse tovariše profesorje zgodovine in zemliepisia na vseh slovenskih srednjih šolah vabimo s tem na šesta« nek, ki se vrši v ponedeljek. 23. erudna t. 1. ob 9. dopoldne na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Razgovor in sklepanje o prireditvi novih učnih knjig! — Dr. Smavc. — Občni zbor Slovenske šolsko Matice bo dne 27. decembra t. 1 ob dveh popoldne v dvorani mestnega magistrata. Poleg običainih točk jo na dnevnem redu tudi predavanje g ravnatelja ii. bcliretneria >0 preustroju našega vzgojstva v duhu demokraške Jugoslavije*. K obilni udeležbi vabi odoor. — Razpust častniške obednice čr-iiovojnega.poveljstva v Ljubljani. Častniška obediiica, katero so si ustanovili zadetkom vojne častniki bivšega crnovoinega poveljstva v Ljubljani in kateri so se pridružili tudi častniki domobranskih voinih sodišč, se je sporazumno razdružila in so se oni častniki, ki so vstopili v službo jugoslovansko države SHS pridružili častniškim obed-nicam tukajšnjih Jugoslovanskih polkov. — Ker ie bila častniška obednica bivšega crnovoinega poveljstva nsta-nouuma iz lastnih sredstev častnikov, se 16 sedaj pri likvidaciji vse preostalo imeue obednice spravilo v denar in se ie okrnilo 3004 K 26 v: reci! Tritisoč-stin krone 2«i vin. — Tega zneska si pa častniki crnovoinega poveljstva in vojnega sodišča niso med seboj razdelili temveč so ga s pritrditvijo svoiečasne-ga poveljnika crnovoinega poveljstva podarili slovenskim slonim vojakom v Muolisni, da tako pomagajo olajšati polozai teh žrtev svetovne vojne. Vsled tega sem kot zadnji poveljnik crnovoinega poveljstva oddal znesek po 3004 krono 20 v za slovenske slepe vojake \ i-moiiani. kar naj vzamejo na znanje vsi oni častniki, ki so se kedai vdele-zovah razpuscene častniške obednice. Kari P o r š 1 1 r stotnik. — Pismo iz italijanskega Vjetnifit-ya. Kasteiger Bogdan, praporščak, piše iz italijanskega vietništva: Draga mati! \iet sem od 3. t. m. Po dolgem potovamu smo dospeli v attadneale, maj kraj r bližini Gran Sasso d' Italia Videl sem Lrescio. Florenzo. Livorno! l armo. Piso in Kim ter dokaj drugih mest in krajev. Internirani srno v lepo opremljeni gozdarski Šoti. Podobna je saJezijanskemu zavodu v Ljubljani Imamo mehko oosteli in dovolj jesti' skupai smo le Jugoslovani Z mano sta Bkruijar. učitelj iz Liubliane. Turna iz gorice ter veliko drugih Slovencev Domov pridemo kot jugoslovanski čast- TI 1 rv 1. i ~7- ^?.tori častnik od Jugoslovanske divizije bi vedel kaj natančnega o Janku k o 1 a r i u . podporočniku Jugoslovanske divizijo, naj blagovoli sporočiti sorodnikom na naslov: Anton (. lll>- Izubijana, Hrenova ulica 19 otroški se povrnejo ,i . ~ Pogreša se Ponodi Ivan. častnici sluga stotnika Nauta uri štabni Kompaniji Abschnftt Komra. IV ob nrzsiilu avstr.-ogrske vojske v Trstu. Kdor bi znal kai natančnega o njem naj blagovoli poročati niega svojcem Popodi v Rateče (Gorenjsko) — Prošnja. Pogreša sc Tomažič (ime neznano), približno 28 let star 585? n,ekie na Dolenjskem, ki je leta lJl-1 služil pri dom. nešoolku št °7 o. stot. in bil nekako oktobra v Galiciii pri Novem mestu ranjen in 191f> maja odpuščen za eno leto. Prosi se kdor bi vedel njegovo bivališče da nemudoma naznani na naslov: Jožef Vidmar posestnik v D. M. Polje pri Ljubljani i r~ V? "riSteHske službe. Narodna vlada oHS v Ljubljani, oddelek za ak in bogočastje je imenovala Anton Ko-benterja, abs. učiteljskega kandidata, za namestnega učitelja v 8t Jakobu v Kožu. — Člani gledališkega sveta so vabijo na sejo. ki bo i u t r i ob 5. popoldne v pisarni >Slovenske Matioec. — An-aziranie. Kot prvi lirski tenor na Narodnem divadlu v Pragi je angažiran g. Mirko Jelačin. sin vele-tržea Ivana Jelačina v Ljubljani. — Vsi uslužbenci fin. straže iz okupiranega ozemlja, ki se nahajalo tačas kot begunci v Ljubljani in izven nie se vabijo na dne 21. in 22. t. m. ob 7. zvečer v restavraciji pri >Novem svetu< na skupni sestanek v svrho raz-motrivanja sedanjega položaja. — Istrski vojaki. Slovenci in Ilr-vatie naj sporoče svoje naslove na poštni urad Š k r 1 j e v o. Hrv. Primorje, odkoder se potem obveste njihovi svojci, ki nimaio od niih že dlje časa nobenih vesti. — Prošnja francoskih vojakov. V garnizijski bolnici se nahaja nekaj franroskih vojakov. Prosijo slavno občinstvo za stare francoske ilustirane časopise in mesečnike in nerabne francoske knjige. Iste nai se blagovolijo oddati v Bonačevi trgovini, v roke F. Bonaču. vojnemu kuratu. — Topovi iz Liubliane za Zacrreb. Iz Zagreba poročajo: V Zagreb ie dospelo iz Ljubljane !•) vagonov s topovi in strelivom na južni kolodvor. Popoldne so topove prepeljali na državni kolodvor. Topovi ostanejo v Zagrebu. — Izprememba prometa na Go-lenjskem. Dne 21. grudna t. 1. se opustita na progi Jesenice - Ljubljana in obratno mešana vlaka št. 1741 odhod iz Josemic ob 3. uri 11 min. zjutraj, in 1770 odhod iz Ljubljane ob 2. uri 52 min. popoldne ter vozita mesto njih osebna vlaka št. 1721 in 1710. Vlak št. 1721 odhaja iz Jesenic ob 5. uri 19 min. dopoldne in prispe v Ljubljano glavni kolodvor ob 7. uri 36 min. dopoldne; vlak št. 1710 odhaja iz Ljubljano glavni kolodvor ob 11. uri 54 min. dopoldne in prihaja v Jesenice ob 2. uri 31 minut popoldne. Nadalie se istega dne otvori med postajama Rateče. Bela peč-Kranj-ska gora pri čuvainici št. 11 začasno postajališče »Planica< za osebni promet in prtljago do 50 kg teže. Odprava se vrši v vlaku brez vsako doklade. Odhod vlakov iz Planice: Ob 8. uri 31 minut dopoldne in 6. uri 46 min. popoldne na Jesenice, ob 11. uri 23 minut dopoldne in 10. uri 58 min. popoldne v Trbiž. — Dr. Alojz pl. Valenta t. Dne 18. decembra t. 1. je po kratki bolezni umrl v visoki starosti 89 let vladni svetnik v pok. dr. Alojz Valenta pl. Marchthurn. Pokojnik ie bil na glasu kot izboren in vešč zdravnik. Bil je dolgo časa vodja in primarij deželnih dobrodelnih zavodov na Kranjskem. V družabnem življenju ie bil konciljan-ten, vsled česar ie imel tudi mnogo prijateljev med Slovenci. Rodom je bil Ceh. Ko se ie nastanil v Ljubljani, se je sprva kazal Slovana. Kaj je moža kasneje dovedlo do tega. da se ie pridružil nemški stranki, nam ni znano. Blag mu spomin! — Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani. Izšli sta številki 24. in 25. — Vprašanje na Narodno vlado glede postave v varstvo najemnikov. Ta postava veljavna do 31. decembra 1918 poteče v kratkem. Ali je podaljšana? — Usmilite se! Po Liubljani hodi nenavadno mnogo siromakov, proseč milodarov od hiše do hiše ali pa ob vogalih stoječi. Vsak, kdor se mora v današnjih časih na ta način preživljati ie vreden usmiljenja, ali eden izmed njih ie naravnost strašna slika trpljenja: Danes v tem mrazu in dežiu se plazi ta siromak po vseh štirih od ulice do ulice z golimi rokami v blato segajoč, da skoro ni več podoben človeku. Mar ni nobenega zavoda, ki bi dal temu ubogemu bitju zavetja? Tega ubogega čr-viča se ne sme tako pustiti, to bi bilo nevredno človeške družbe! V to poklicani faktori i poskrbite, da pride ta siromak na človeka dostoien kraj! — Pasii konlumac. Nevarnost stekline, ako ie sploh obstaiala. ie menda minula. Oprosti se naj torej pse nagobčnikov. h*rodni praznik na Igu. Iz Tga nam pišejo: Povodom narodnega praznika se* je preteklo soboto in nedeljo vršila pri nas Velika narodna slavnost, ki je nepričakovano lepo uspela. Ob tej priliki so Ižanci na slovesen način izrazili veselje, zanimanje in dokazali, da so si svesti velikih časov, časov osvoboienja in boljše bodočnosti v močni zedineini Jugoslaviji. Sokoli pod vodstvom g. nadp. Minattiia, gasilci iz sosednih vasi in naša dekleta v narodni nosi so v skupnih vrstah na prekrasen način proslavili dan svobode in ga potem zaključili v obče znani gostilni pri >Grbcuc. Tem potom se zahvaljujemo v prvi vrsti g. Minattiiu star., g. nadp. Minattiiu in g. Grbcu, ki so tako siiaino vodil celo prireditev. V Borovnici se je praznoval narodni praznik iako slovesno. 14. decembra je proslavljala Jugoslovansko vstajenje, mladina z deklainacijami. govori in petjem. 15. decembra je bil pa po slovesnem cerkvenem opravilu krasen obhod po vasi. pri katerem so nastopila vsa društva, srbska posadka, šolska mladina, ženstvo v narodni nosi, okrašeni vozovi itd. in so bili izgovorjeni po obhodu trije primerni govori. Popoldne na ie imel Sokol in C. M. podružnica slavnostni sestanek. Nepozaben dan je to! Narodni praznik v Skofji Loki Slavje narodnega praznika se je izvršilo tako veličastno, da menda Škofia Loka še ni imela lepše prireditve. Dne 14. decembra imele so vse šole slovesne službe božje in v šolah se jim je razlagal pomen praznika. Zvečer je priredila Čitalnica slovesno akademijo. V obilnem številu došlo meščanstvo ie napolnilo vse prostore ter z na i večjim zanimanjem poslušalo govor g. dr. Robota, predsednika Čitalnice, v katerem ie razložil pomen združenja vseh Slovencev. Hrvatov in Srbov v eno iednot-no državo pod vlado slavne srbske dinastije. Govoru so sledile ^deklamacije, petje solistov gdč. Mare Šuštar in g. notarja^ Štefana sinka in pevskega zbora. Zaključek je tvorila živa slika, predstavljajoča postanek Jugoslavije. Moški zbor pa ie na to zapel še srbsko himno, katero je občinstvo stoje poslušalo in z velikanskim navdušenjem zahtevalo ponovitev. V nedeljo, dne 15. decembra se je slavlje pričelo ob 7. zjutraj z budnico Selške godbe. Ob pol 9. začela so so zbirati na Spodnjem trgu vsa društva, uradi, meščani in okoličani, od koder so v sporedu odkorakali v žuono cerkev, kjer ie oprav?! sveto mašo g. kaplan Milavec. Po maši so se razvrstila vsa društva, skupine, vojaštvo in šole v impozanten sprevod po mestu. Na čelu sprevoda jahal je oddelek srbske konjenice, nato Sokoli na konjih (22). Orli na konjih (6). kmetski fantje v narodni noši na konjih (20). potem so se vrstile vse javne ljudske in samostanske šole. požarna bramba. godba. Sokoli in Orli s prapori, zastopniki uradov, ženstvo v narodnih nošah, bilo jih io gotovo nad 200. na to možje in fantje v narodnih nošah in društva s prapori. Sprevod zaključili so na 10 okrašenih vozen fantje in dekleta v narodnih nošah iz okolice. Pred razhodom ie napolnilo občinstvo glavni trg in navdušeno zapelo >Hei Slovanic in >Lepa naša domovinac. Popoldne ob 3. Imel je v Društvenem domu slavnostni govor g. župnik Finžgar iz Ljubljane. V izbornem govoru spominjal se ie mož in slavil iunake. ki so pripomogli največ k združenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v iednotno državo Jugoslavijo ter pozival na delo za njo. Zakliuček slavnosti ie tvorila gledališka predstava v Društvenem domu, kjer se je igrala igra Naša kri:. Neizbrisen in nepozaben ostane vsakemu udeležniku spomin na ta prvi narodni praznik v Škofii Loki. V Slovenski Bistrici so preteklo nedeljo nemškutarji s kamenjem napadli udeležence mariborske manifestacije, ki so se vračali skozi slovensko Bistrico. Poizvedbe so dognale, da so s temi napadi v zvezi neki Juhar. Maiuš in Roža Pitschl Vso trojico so aretirali ter jih poslali v Maribor. Zaunni pogovor vseh slovenskih gg. zdravnikov na Štajerskem se vrši dne 22. decembra 1918 ob 2. popoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. Poziv! Pred Žabkarievo tovarno so bili ukradeni 3 težki vozovi (eden zelenobarvan in ie na konceh nosil belo črke F. K., ostala dva vozova sta bila za vožnjo vina). Kdor bi vedel, kdo je te vozove ukradel, odnosno, kje se sedaj nahajajo, nai to sporoči proti dobri nagradi Franu Krapežu v Ljubljani. Narodna kavarna. m Pozabljeno ogrinialo. Na dolenjskem kolodvoru ie nekdo pozabil ogrinjalo. Kdor ga ie našel nai ga prinese v npravništvo našega lista. Ukraden te bil konj in voz zaprav-ljenček pred kavarno >Centrak v noči 18. t. m. Dotičnik je znan in nai odda voz nazaj. Pred nakupom se svan. Ivan Hladnik D. M. Folie. Zgubila ie revna oseba šest moč-natih izkaznic, bankovec za 20 K v zavitku s trga do Rimske ceste. Pošteni najditelj se prosi, da prinese najdeno na policijo. Najnovejša poročila. Ministrska kriza. Zagreb, 20. decembra. V kolikor se da razsoditi, je iskati glavni vzrok ministrske krize v ostrem nasprotstvu srbske opozicije, zlasti samostalcev in radikalnih disidentov, proti Nikoli Pa-šiču, ki ima, kakor vsaka izrazita politična osebnost v Srbiji, mnogo neprijateljev, a tudi mnogo navdušenih pristašev. Srbska opozicija, podpirana najbrže od nekaterih političnih skupin iz bivše Avstro - Ogrske, ie kandidirala za ministrskega predsednika vse-učiliškega profesorja in člana srbske akademije znanosti dr. Jovana Cvijiča. (Leta 1915. so javljali listi, da ie profesor Jovan Cvijić v Nišu umrl. Opomb, ured.) Ker pa je staroradikalna stranka vsaj po številu mandatov v Srbiji in tudi v cel; državi najmočnejša, je poveril regent Aleksander, zvest ustavnim načelom, sestavo novega ministrstva zopet staroradikalni stranki, izbral pa je v to strankinega podpredsednika prejšnjega finančnega m:nistra Stoja na Protiča. ki nima toliko osebnih nasprotnikov, kakor Nikola Pašić. Nadelati se je, da bo sedaj mogoče sestaviti brez odlaganja novi kabinet, za kar je itak že skrajni čas. Regent Aleksander na potu v Pariz. Sarajevo, 20. decembra. Za jutri pričakujejo, da se pripelje semkaj prestolonaslednik Aleksander, ki odpotuje nato v Pariz. Mesto je že okrašeno, po-vsodi vihrajo narodne zastave. Na velikem slavoloku pri vhodu v mesto je napis: »Dobro nam došao, beli orle, ve kove te čeka Bosna. Clemenceau za Jugoslovane. Lugano, 20. decembra. Francoski ministrski predsednik Clemenceau se je v razgovoru z nekim italijanskim politikom glede jadranskega vprašanja izrazil, da bodo zavezniki na mirovnem kongresa napram italijanskim nazira-njem pokazali največjo naklonjenost, ako bodo italijanske zahteve odgovarjale duhu pravičnosti in sporazuma z Jugoslovani. K temu pripominja >Corri-ere dela Sera«: Besede ministrskega predsednika Clemenceaua so malo srečne. »Secolo« piše: Clemenceaujevo izjavo bodo v Rimu sprejeli z začudenjem in presenečenjem. Londonska pogodba je izven vsake diskusije, r.i pa izključeno, da bi Italija iz svoje inicijative ne priznala Jugoslovanom neke koncesije. Navodila za mirovno konferenco. London, 19. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Rente rje v urad poroča: »Dailv New> pišejo: Temeljni argumenti ameriške delegacije v Parizu bodo ti-le: i. Zveza narodov naj je del mirovne pogodbe. 2. Svoboda morja mora biti eden glavnih principov, določenih po zvezi narodov. 3. Določiti se morajo upravičene zahteve, ki naj se stavijo Nemčiji. Ugotoviti se mora. koliko in kako more Nemčija plačati. 4. Preliminarna pogajanja so lahko zaupna, končni sklepi mirovne konference pa se morajo obravnavati javno. 5. Vsi mirovni odposlanci naj se sestanejo kot zastopniki novega sveta, nikakor pa ne kot gospodarji novega sveta. Vsako drugačno nastopanje bi pomenjalo mir, ki bi zapuščal sovraštvo, iz katerega bi ootem lahko nastale nove vojne. — Kakor se čuje, so ameriški odposlanci za to, da naj se Nemčija sprejme v zvezo narodov. Ne bodo ugovarjali, ako se določi, da mora Nemčija prestati poizkusno dobo. Dr. Masarvk. Praga. 20. decembra. Včeraj so potekla 4 leta, odkar je dr. Masarvk zapustil Prago. Jutri se vrne kot predsednik svobodne češko - slovaške republike. Ministrstvo Bratianu. London, 19. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Reuterjev urad je izvedel iz Bukarešte, da je Bratianu dobil naročilo, naj sestavi novo vlado. Bratianu postane zunanji minister. V kabinet vstopi tudi Take J o n e s c u. Italijansko - francoski dogovor. Pariz, 20. decembra. »Le Temps« javlja, da se je sklenila v času. ko je bival italijanski kralj Viktor Emanuel v Parizu, italijansko - francoska pogodba, ki meri na to, da prepreči vsako gospodarsko ojačenjc Nemčije in Nemške - Avstrije. Vojaška podpora cesarici in nadvojvo-dinjam. Dunaj, 20. decembra. Državni urad za vojne zadeve razglaša* da so v vojnem času sprejemale članice bivše cesarske hiše mesečne vojaške podpore in stanovanjsko pristojbine za svoje može, ki so bili baje na fronti. Bivša cesarica Žita je dobivala 15.505 K 56 vin., bivša nadvojvodinja Avgusta, žena nadvojvode Josipa, 73.943 K; nadvojvodinja Izabela, žena nadvojvode Friderika, 30.873 K; nadvojvodinja Blanca, žena nadvojvode Leopolda Salvatorja, 3734 kron; Marija Kristina, žena Petra Ferdinanda, 32.692 kron; Marija Ana, žena Elije Parmskega. 17030 kron 17 vin. in poleg tega še leta 1918 posebno podporo za svoje otroke. Pegasti lesar na Dunaju. Dunaj, 20. decembra. Na Dunaju se širi pegasti legar ne samo med vojaštvom, marveč tudi med civilnim prebivalstvom. Meseca novembra je na tej bolezni na Dunaju umrlo 26 oseb, v decembru pa doslej 22. Carinska unija? Dunaj. 20. decembra. »Fremdenblatt« javlja iz Haaga: Francoska vlada se je obrnila na vse države, ki so nastale na razvalinah Avstro - Ogrske, z vprašanjem, ako nečejo med sabo skleniti carinsko unijo. Avstrijska vlada je na to vprašanje že odgovorila, da je pripravljena, skleniti takšno unijo. Madžarski delavci v Belgradn. Belgrad. 20. decembra. V zmisln premiria sklenjenega med generalom Franchetom in madžarsko vlado ie prispelo semkaj 800 madžarskih delavcev, da pomagajo popravljati električno že- leznico in ceste. Madžarska vlada mora te delavce plačati in prehranjevati sama. Socijalisti za ujedinjenje. Sarajevo. 20. decembra. Tukajšnji socijalni demokrati so priredili veliko manifestacijo za narodno in državno ujedinjenje s Srbijo. Italijanske izgube v voini. Lugano. 20. decembra. >Poppolo d' Italia javlja, da Je imela italijanska omilijonska armada v vojni 1 milijon mrtvih. _ Društvene vesti. — Ljudsko izobraževalno društvo Akademija priredi danes v petek dne 20. decembra ob tf. uri zvečer predavanje v realki v risalni dvorani v 1. nadstropju, levo. Predava gospod major Gjuro Ćirić. srbski pisatelj, o glavnih težnjah političnega razvoja Srbije v 19. stoletju. — Javno predavanje je priredilo splošno slovensko žensko društvo sno-či v Mestnem domu. Predaval je g. dr. Fr. Mohorič o svobodni državi in njeni obliki. Govornik je razmotril naj-prvo pojem svobode, na to govoril o ljudovladi. vprašujoč, ali so dani predpogoji za liudovlado uri nas. Zgled na Ruskem nas uči. da bi bila taka liudo-vlada prava nesreča za nas. Angleži v Evropi ostajajo pri monarhiji, v Ameriki imajo liudovlado, na višku v ljudovladi so Francozi. Sreča ali nesreča države je njena ustava in državljani so kovači ustava. Kakorano skujejo, tako imajo Srbska dinastija je izšla iz demokratičnega ljudstva in srbska ustava je, kakor je bila te dni v glavnih posnetkih objavljena, taka, da jo moremo vsporediti z drugimi najboljšimi ustavami v velikih državah. Jugoslovani si bomo uredili skupno ustavo po svojih željah in potrebah. Govornik ie prav poljudno obdelal svojo snov, le škoda, da ie bilo zbog slabega vremena premalo občinstva. — Ženski nraaščai pri ljubljanskem Sokolu se vpisuie vsaki dan od 0. do 7. ure v društveni sobi v Narod-uem domu. — Mesarska zadruga v Ljubljani je imela svoj redni letni občni zbor v sredo dne 18. decembra 1918. v mali dvorani Mestnega doma Poleg odobrit ve računskega zaključka je bila na dnevnem redu tudi volitev načelstva. Ker ie dosedanji dolgoletni načelnik Josip Kozak zopetno izvolitev odklonil, je bil izvoljen načelnikom Apdrei Marčan, njegovim namestnikom pa Franc C r n i v e c. Članom odbora so bil izvoljeni: Dolničar Franc, Janez Janežič. Ivan Košenina. Franc Lavti-žar, Jože Toni. Anton Bizilj, Franc Lovše in Jože Anžič. — Sestanek društva kmetijskih učiteljev, ki je bil določen na 21. t. m. se je moral preložiti na dan 28. decembra t. 1.. kar se daje s tem p. t. članom na znanje. — Štepaniski »Sokol« ima v nede-lio. 22. t. m. svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v gostilni brata Josipa Anžiča. Pridite polnoštevilno! — Ižanski »Sokol« ima svoj občni zbor v soboto 21. t m. ob ^8. zvečer v prostorih _ prostovoljnega gasilnega društva. Valu i o se vsi prijatelji Sokol- I stva. Na zdar! Narodno gpMMii Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. prvič v sezoni Pian-puettova opereta v treh dejanjih >Cor-nevillski zvonovi« za >A< abonement. — V soboto ob pol 8. Ivan Cankarjeva drama Kralj na Betainovi* za >C< abonement. — V vlogi Jožefa Kantoria gostuje Ignacij Borštnik. — V nedeljo popoldne ob 2. ftpioarjeva otroška igra >Pogumni Tonček« za >A< abonement. — Zvečer ob pol 8. opera >Prodana nevesta« izven abonementa. Prosveta. — Narodna galerija. Gdbor Nar. galerije podvzel je korake, da se čimprej e odpre slovenska umetniška galerija ter združiio že obstoječe umetnostne zbirke v celoto. Prejšnji dež. odbor javil je Nar. galeriji z dopisom z dne 15. novembra 1918, da ji odstopi iz muzejske zbirke primerne slike s pridržkom lastnine, kakor hitro dobi Nar. galerija prikladne razstavne prostore, na kar nai se Nar. galerija vnovič obrne na komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave. Odbor Nar. galerije obrnil se je dalje na mestno občino ljubljansko, da mu prepusti svoio umet. zbirko v varstvo, prepusti tudi prostore v palači meščanske imovine za galerijo ter da nakloni vse event. kredite za nakup umotnin »N. gal.«. da izvrši nakupe N. galeriia za svoio zbirko. Upati je. da se zadeva ugodno reši ter da se v kratkem v palači mešč. imovine v Ljubljani, odpre javnosti slovenska umetnost na galerij a. obstoječa iz naiboljših umetnin mestne občine, dela muzejske zbirke ter umetnin, ki iih je Narodna galerija sav raa že pridobila, oziroma, ki so ii obljubljena od različnih faktorjev. Ce se izpolnijo vse obliube. Narodna galerija no bo nič mani obsežna kot je bila temeljna zbirka Strossmaverieve galerije v Zagrebu, ki io je vladika Stross-maver v ustanovnem pismu namenil zagrebški galeriji. Književnost. — Iz »Matice Hrvatske«. U slavu svijetlih dana narodnoga ujedinjenja odlučila je >M. H.« da izda dva djela: Ilirsku antologiju, izbor pjesama iz našega preporodnoga doba. kad se je prvi put zarodila i uvrežila kod nas misao slavenskoga jedinstva, i život Karagjorgjev. strneni rad poznatoga srpskoga povjesničara o lopolskom junaku, koji ie prvi na Balkanu poveo borbu za slobodu. Kao redovita izdanja, koja će se razaslati još prije uskrsa, dobit će članovi šestu knjigu Hrv. Narodnih Pjesa-m a. pod redakcijom dr. N. Andrića, >Kemiju živih bića« dr. Fr. Bubano-vica, »Pod šumnim sumnjom« roman Viktora Cara Emina. i roman >U ćelijama« od Svetozara Ćoro-vića«. Od izvanrednih izdanja oštam-pane su Eshilove traeediie u prevodu prof. K. Raca, dramska priča > Domovina« od Sejfudina Husei-nagića (F i k r e t) i Markovi-ćev >K o h a n i Vlast a«. U štampi su eseji D. S. Merežkovskoga >Vječni suputnici« u prevodu I. Veli-kanovića. U štampu ulazi ioš zimus G u n d u 1 i ć e v >0 s m a n« s uvodom prof. dr. Gi. Korblera i Ivakićeve Inoče«, zatim St. Wvspianskoga >B o 1 e s 1 a v Smjeli« u prevodu Jul. Benešića i Mickie wiczevo , »Podušie« (Dziadv) u prevodu I. i Velikanovića. U pripremi su Pjesme }i ranka Kadije vica s uvodom od srpskoga pisca, najboljega poznavaoca ; Brankove poezije, i D o s t o j e v s k i i. Izbor iz kritičkih i politiških članaka te čuvenoga »Piščeva dnevnika«, pod redakcijom prof. J. Pasarića. Od nove : godine pokreće >M H. kao redovito izdanje >D i e č j u knjižnicu« pod redakcijom prof. VI. Nazora. — Skozi Slovenijo . Naš znanec, g. major Čirić je ored vojno (pač 1. 1911.) napravil daljšo pot iz Belgra-da i-ez svu-u in Francosko na Ren. Svoje potne spomine ie opisal v knjigi: S Dunava na Kajnu« (Beograd, 101 t. Str. 366.). En oddelek te kniige je posvečen Zagrebu in Ljubljani (pod naslovom: Kroz Slovenačku). Dotle je Ie malo vedel o Slovencih. Cital ie pač znana >Pisma o slovenačkoi književno-« sti« prof. Andrije Gavriloviča in neke prevode v ►Javoru«. Čutil ie. da je Slo-vanstvo zanj obstalo le ideino, da ga v istini v duši še ni bilo: tem boli ie čutil potrebo, ta nedostatek odpraviti. Bil je torej tudi v Liubljani. Opisuje njo in njeno zgodovino ter obširneje poroča o sestanku Jugoslovanskih kulturnih društev, ki se je 1. 1900. vršil v Ljubljani, in o Smotri, ki se je takrat izdala. Užival je divni razgled po Ljubljani iznad šišenskih višin ter se sredi šumskega hladu vdajal narodno-političnemu razmišljanju Poročajoč o vsem tem, pravi: >Zaobliubliam se, da hočem v bodoče delati na iz gradnji Slovenstva, da mi bo polecr drugih dolžnosti tudi ta, ki mi kot Srbu in članu večje zajednice slovanske gre. da namreč utr jam slovansko vzajemnost — in dandanes jugoslovansko enotnost.« — A chapter of the old Slovenian dc-roocracv. By Bogumil Vošnjak.VVhit au epi-logue by Niko Županič. Ph. D. London, John Murrav, Albemarle street, W. 1917. Ko bo spisana zgodovina, ne slovenskega naroda, ampak predočitve slovenskega naroda evropski republiki, se bo šele videla trnjeva pot, ki so jo hodili in prehodili ljudje, kateri so vzeli nase to več kot pre-potrebno, a malo hvaležno nalogo. Zunaj so vedeli o nas premalo in preveč. Navadno so vedeli, da smo bili Avstrijci, pa ne morda vsaj pasivni gledalci, ampak navdušeni akterji v svoji lakajski vlogi in tako glasni patrijoti, da nas je bilo slišati še malo dalje kot do Dunaja. Ni treba posebne fantazije, da si predstavimo, kako so gledali v tujini človeka, ki jim je začel praviti, ne samo, da smo svojih vlog siti, da, da so bile to samo vloge, da bi radi izginili z desk in živeli lepo civilno in da smo te ci-vilnosti vredni. Take izjave, ne samo da niso našle pri nas resonančnih tal — sledilo jim je navadno hitro desavuiranje. In da pokaže vzlic temu in vsemu, da nam suženjstvo vendar ni prirojeno, ampak privajeno in priučeno vsled železne pesti, da se ne pretaka po nas vobče kri domače živali, da so bili časi, v katerih smo se zavedali samih sebe in spoštovanja do sebe in da nismo zaigrali svobode lahkomiselno — je spisal Bogumil Vošnjak tisti svetli moment v noči naše zgodovine,, vstoličenje na Gosposvetskem polju. Predočil je natanko celo ceremonijo in jo komentiral v vseh njenih simbolih. Tu se vidi vsa demokratičnost in vsa samozavest, ki je naravnost frapantna za tisto dobo. vidi se vsa državotvorna sila plemena, ki bi bila laliko prednjačila drugim za vzgled, da ga ni obkolila usoda s premojfnčnimi sovražnimi sosedi. Vidi se pa tudi, kako je polagoma pojemala moč tega rodu do Friderika Železnega, ki se je kot zadnji ponižal, da ie sprejel svoio moč iz rok ljudstva. Nato so nastopili mračni dnevi in prestol na Gosposvetskem polju je ostal nem glasnik nekdanje moči in svobode ... V knjižici, ki obsega 24 strani in ji je spisal epilog član Jugoslovanskega odbora v Londonu dr. Niko Županič, je obdelan moment vstoličenia v vseh svojih pomenih tako izčrpno, da se knjižica ne more imenovati propagandni spis, kar je predvsem njen namen, amnak znanstveno delo, zanimivo ne samo za tujca, ampak tudi za nas. Joso Jurkovlč. AproviradJa. 4- Meso na rdeče izkaznice B štev. 801 do konca bo oddajala mestna apro-vizacija v soboto dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa po naslednjem redu: od 1. do pol 2. št. 801 do 1000, od pol 2. do 2. št. 1001 do 1200, od 2. do pol 3. št. 1201 do 1400, od pol 3. do 3. št. 1401 do 1600, od 3. do pol 4. št. 1601 do 1800. od pol 4. do 4. št. 1801 do 2000, od 4. do pol 5. št. 2001 do 2200. od pol 5. do 5. št. 2201 do 2400, od 5. do pol 6. št. 2401 do konca. -4- Krompir za IV. okrai. Stranke IV. okraja prejmejo krompir v soboto dne 21. t. m. in v ponedeljek dne 23. tm. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v soboto, dne 21. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300. od 10. do 11. št. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. št. 451 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750, od 4. do 5. št. 751 do 900. V ponedeljek dne 23. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 901 do 1050. od 9. do 10. št. 1051 do 1200. od 10. do 11. št. 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. št. 1351 do 1500, od 3. do 4. št. 1501 do 1650, od 4. do 5. št. 1651 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vin. ie družini po ponesrečenem železničarju Josipu Kodranu za praznike 40 K. Srčna hvala! Darilo za srbsko siromašno deco. Ga. Marija pl. Trnkoczvieva. lekarnar-jeva soproga v Liubljani je darovala namesto venca na krsto g. Marcela Ti- čaka v Zagrebu znesek 100 K za srbsko siromašno deco. Mesto venca velikemu Jugoslovanu Ivan Cankarju so darovali ob priliki prijateljskega sestanka novo imenovanih častnikov in podčastnikov >Liub» Hanskeff* pcšpolka« in gostov 120 K za Ciril Metodovo družbo. Za srbsko siročad smo prejeli danes 10.889 K 48 vin. Večje svote so darovali sledeči blagosrčni dobrotniki: Vojaško sodišče SHS v Ljubljani 2P> kron. uslužbenci državnih železnic 350 kron. Narodni odbor v Kranju 1100 K. Narodni odbor v Kranjski gori 719 K, Srbski vojaci 4. c. 2. baon Vrhnika 337 kron, g. prof. Dolar v počaščenje svoje umrle matere 50 K: blaga se je nabralo 832 kosov, med temi so darovali: tvrd-ka Korenčan 77 kosov, tvrdka Perše 21 kosov, tvrdka Kump 15 kosov, tvrdka Kraško veo 10 kosov, tvrdka Krist >er 21 parov čevljev, tvrdka Štor (> parov čevljev. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne^. ZAHVALA. Tem potom izpolnjujem prijetno dolžnost, da se najiskreneje zahvaljujem vsem onim mnogim prijateljem in znancem, ki so me s svojimi cenj. voščili počastili o priliki mojega 40 letnega službenega jubileja pri veletrgovini J. C. Alayer. Osobito izrekam p resrčno zahvalo sedanjima lastnikoma tvrdke prebl. gospodoma E me rika A!ayer in Antonu Szalayy vsem svojim velec. koleginjam in kolegom za zelo laskave in odkrite čestitke kakor tudi za prekrasna in dragocena jubilejska darila. Z velespoš tova njem FRANJO MU L AC E K, poslovodja veletrg. J. C. Mayer v Ljubljani. Društvo zdravnikov na Kranp skem naznanja svojim članom tužno vest, da je njega ustanovitelj, častni član, častni predsednik in skozi desetletja najdelavnejši odbornik piiMfiiiliiiliia pl. liftu v sredo, 18. decembra t. 1. sklenil v častitljivi starosti 89 let svoje dela in žr!ev polno življenje. Truplo blagopokojnoga kolega pre-neso v petek, 20. decembra ob 3. uri iz hiše žalosti, Fran Jožefa cesta 5, k Sv. Križu. Društvo zdravnikov je po svojem običaju namesto venca poklonilo primeren znesek vdovskemu zakladu društva. V Ljubljani, 19. decembra 1918. Darila. Darilo. Gospod Albin Vodišek v Spodnji Šiški daroval io povodom svoje poroke 20 K za mestne reveže ljubljanske. Plemenit čin. Tukajšnji trgovec s perilom, ki neče biti imenovan, podaril Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem nekdanjim njegovim soromarjem v večno mesto Rim, da je naš iskreno ljubljeni soprog, dobri oče, brat in stric, gospod Ivan Šare gostilničar, lastnik opekarne In hišni posestnik danes ob 4. uii zjutraj v 62. letu starosti nenadoma vdano v Bogu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bode v petek 20. i. m. ob pol 10 uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče sv. Marjete v Radomlju. Sv. maše zadušnice se bodo darovale več cerkvah. Priporočamo ga v n olitev in blag spomin. Radomlje, 18. decembia 19 8. Barbera Sare, soproga, Staniala- Iva Sare, hčerka. Vsi ostali Žalujoči sorodniki. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prerane izgube naše preljube nepozabne mamice, gospe izrekamo tem potom za časteče spremstvo ter za darovane krasne vence in Šopke vsem svojo najtoplejšo zahvalo. 7856 Globoko žalujoči ostali. UE Stran 4. SLOVENSKI NAROD*, dne 20 decembra 1918 30^ štev. 2H0 tg sladkorja Sf^JS skl cesti št 14. pri 0. Gradišarju. 7816 BnV9 VaUD prvovrstne kvalitete se rlflfa Rflfd -amenfa za sladkor. Na slov pove upr. .SI Nar.* 7854 litin? brvn !ena» 'n ©mara za oe Ulllld RUM, rilo s štirimi predli se prod*. Križevniška nI. 4. 7853 Mfltlffl lffllfl c'{\-'mtno > z angleškim ItiUjhU nulu. obročjem, se jako ceno proda. — Turjaški trg št. 5, lil. nadstropje od 2-3. 7863 uluiUtUb. obcPr.?m dvoriščem, se knpi. Ponudbe na poštni predal 154 Ljubljana. 7>29 Mflrina Čiuilia išče Premega mesta fflUUlid JllMJa kot pomočnica, kjer bi imeJa tudi brano in stanovanje. Ponudbe rod ,.Šivilja/7818" na upravn »Slov. Naroda« 781« Staro Ijofoirerško vino kovcsti proda v zvezi z novim (letošnjim) — I. Zadravec, veleposestnik. Središče. 78 9 4Gletni vdovec preje v Nemčiji, išče znanja z vdovo aH ločeno ženo v s\rho poznejšega zakona. Ponudbe pod ., Sam os to ječ" na uprav-ništvo „Slov. Naroda". 7838 HOvornn rnhn i4če s 1 a,i 15 *anu" nlLJCllll) aUUU arjem uradn>k pri družini, ki bi spreie'a tudi srna prvošolca v oskrbo Ponudbe s ceno za sobo in oskrbo na uprav. »Slov. Naroda* pod „razsvetijava 7840»\ 7840 Rnfrmn dm sc prodajajo v polenih na DUnUlO lilVO rretre in vagone, kakor tudi na drobno klana, od 500 kg naprej in se dostavlja o poljubno tudi na dom. Josip P'arkari Dolenjska cesta št. 5. gostilna Kramar. 7828 FiiiEfla salra mesa ^uiuK: radiintkf, orvovrstno bnčno obe, raznovrstni lik?rji in bombone'it kakor tud gorčica (ženof) se odda v treovmi M. Dorfl, Mestni trg štev. 12 Ljubljana_7*57 istem holpspoJiDioSrc čno žensko za \sa domaČa dela. Znati mora kuhati in obdelovati vrt Plača po dogovoru Ponudbe na : Estova, učiteljica na Rovih, p. Radomlie n3 Gorenjskem. ~S52 Lesnislrfll(ovnjakLv^h ŠJŠ izvrsten organzator, vešč dvojnega in amerikanskegi knjigovodstva, želi s 1. svečanom ali pozneje siužbe. Ponudbe pod „Trd in mehak les 800 7841" na upr. *S ov Narodi.« 784S Drnltafft* U^njat suknjič, dva par;i nUufl M. eleg. močnih škorjev št 40 in 42, kompletna voi un foimzims-ska, fino blago in delo — vse le malo obnošeno. Istotam se kupi eveniu-elno vzame v zameno eleg civilna obleka. Poizve se v kavarn! Sion. 7»39_ HJoin tieb s£E£ ££i nova; površnik in 2 promenadni obleki v dobrem stanju, za gospode srednje postave (odrasle dijake), se proda po ugodni ceni. Vpraša se v torek, četrtek, soboto od 9—12, in od 2—5. na Dvorskem trgu št 1, II. nadstr. Zvoniti na levo! _ 7863 tfnntnr'Ctin'D iz^bane, prvovrstne llDDIUlJMIIliC moći, se sprejmejo proti dobri pači. Pogoji : brezhibno znanje slovenske in nt-nške kore-pondence ter knjigovodstva. Prednost imajo prosilke špecerijske in kolonijalne stroke. Ponudbe v obeh jezikih z navtdbo referenc na tvrdko : Družba za promet petroleja z o. z. Gradec (Graz) Neatbor-gasse štev. 55 ^ c iHtHini&tzT^^tv^; izunen v poljedelstvu in trgovni, začasno pri jugoslovanski armadi, žeii v svrho ženitve znanja z gos~odič:io v starosti 18—25 let s posestvom ali s premoženjem. Prijazne ponudbe s sliko rod šifro „Bodočaost št. 613 7843' na upr ,S!ov. Naroda'. 78-13 innitnul Absoiv. ekonom v najboliSih lElllIci \ letih, soliden, zdrav z nekaj tisoč K premoženja, vešč tudi obrti govori več jezikov, išče v svrho ženitve poštenega znanja s samostojno lastnico (gdč. ali ml. vdovo brez otroki večjega posestva, k;er bi mu bila da na pribka svoje strokovno znanje izrabiti. Tajnost častna stvar. Le resni dopisi s polmm imenom, če mogo*e s sliko se prosijo pod „Ekonom a 777 7835" na upr. »Slov. Nar.« 7833 Gosnodsrsk! pristav. absolviral nižjo gimnazijo, abs. triletni gospodarski zavod, vešč v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika vešč vseh panog modernega kmetijstva, štiri leta na velikih eraičnih ekonomi ah zaposlen, želi vstopiti na veliko ekonomijo v službo Posebno znanje v živinoreji. Lahko položi kavcijo. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe pod „Živinoreja 7845" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 784S Krema za britje naiboljšekakovosti, porabna brez vode, 1 lonček K 7-—, l^tucat K 60-— MILO sa BRITJE pristno, najboljše vrste, 3 kom. B9.-1 kg E 34.—- Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M- Jnnker, eksportno podjetje v Zagrebu štev. 15, Fotrlnfslia 3/in. Hrvatska. — 4793 Proda se: novo Pnchovo kolo z novo pnevma tiko, večja množina boljših novih vreč trt tfvopretne kočije, stroj za čis-tenje žita in vrtni sklopni stoli ter dalmatinsko vino. — Povpraša se Prešernova ulica stv. 54 I. med 4 in 6. uro popoludne. 6479 Fino namiro olje prodam ali zamenjam za sladKor, K|e, pove upr. »Slov. Nar.« 7824 IHeolovana sooa n št. 5 vrata 5. eospod čno se od-takoj. Bleiveisova 7819 7aiuT amerikanski svilnati, se tako! trjKl, proda. Od 1—4 Doienjska cesta št. 13. 786o 1000 Kg mm &"p«M£ i od .,Premog 7837" na upravništvo »Sioven:-kega Natoda«. 7837 R!'170 5V,,nate letne, steznike, damski DiULc klobuk, čevlie šr. 40. se ceno prodajo. Tabor št. 3 pritličje. 7864 zamenjam za 1 kg še- laka oranje. Kdo, pove upr. »Slovenskega Naroda « 783 PoljsKega hlap, ttSklS™??,- ^ri vratarju mestne klavnice. 7831 Špirit denat. ali petrolej Vagon I3 tebnitno vassline m strojnega olja se proda. Naslov pove uprava „Sloven-skega Naroda". 7867 2 EJiroarieva klavirja. ^rs?s za polovično ceno M. Ropaš, tovarna klavirjev, Celje. 7861 Hpnrrdli in 'e popolnoma nova rjiva UC|JIUU0l jI žametasta, (baržunast*) moška suknja in malo rablien siv vo-•ašk plašč Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda« 7815 njima stanovanje brez otrok za tanoj s I jan. 1919 Dopisi pod , Mirna stranka 7^26 1 na upr ^Slovenskega Naroda«. 7826 Dfj]jt/3 I Na Prodaj je nov dolgi želez rll'llu I ničarski kožuh; naslov nove upravništvo .Slov. Naroda". 7850 dobro ohranjene, železna on- Igrate. &' labetna ces-a 8, I. nadstr. ica. slike narjrodai Eli- Prazne zadile ^lS, mti0a. šićeva cesta št. 8. 76 1 am|jnnfjnl Nova in najboljša pletiva ItUlilUlJc! za mlinska sita se dobe v Kolod orski u I. 35. Ljubljana. 77 L?oo milovana sobav «111 Ponudbe pt)d ..Uradnik 7721'* na uprav. .Slovenskega Naroda« 7721 7"luli3 Za sna2en>e trgovskih lokalov L II nfl in portalov se išče za nred-poldansko službo. Oej asiti se je pri tvrdki Pavel Magdič, Ljubljana. \tnnnU?nifl majhno, letno, iščem kje dltiildiulljc, v sredini mesta. Posredovanje nagradim Dopisi na Friderik Loffler, hotel pri Slonu soba St. 74. tnn bovftll raznega srebrnega jedil-4 u U nUdU« nega orodja je po nizki ceni na prodaj. Poizve se pri zlatarju g. Zupancu, VVolfova tik št 6. 7134 fincnnfiifni '§c'e za takoj opremljeno UUi|iliUiLllU sobico blizo Ambroževega 'rga, Mastnega trga ali v St. peter-kem okiožju Ponudbe pod „Sobica 7842" na upr. »Slov Nar.« 784' Trgovski vajpner, ^i^t^ nil iz vojske, želi mesta v večji trgovini na deželi. Dopisi z natančnimi pogoji na S anc, Žice. Sv. Dub-Loče. 7834 računovodja, izvežban , v pi>arnišk>h poslih, želi mesta tajnika pri občinskem uradu ah posojilnici Ponudbe pod ..Višji podčastnik" na upravo „Sl. Naroda". 78 5 5lin »j-jjj in liter finega olja dobi za Rlj lltu nagrado, kdor preskrbi majhni ur.idn ški družini stanovanje 2—3 sob Ponudbe na ins. odd. ,,s1. Naroda pod „Rudi". 7865 MVm s trgovinov zamem v naj m na Dolenjskem, najraje ob železniški progi, kje v bli-ž ni Bubnja cev. Dopisi na Ko% pri g. N. Adaraitscb. Spodnja Šiška Nova ulica št. 228 1 nadstr. 7s5' Far Ml nomočnlKov JT*2& stroko za izdelovanje (Zuricbtung) in p^ za mokra dela (VVerkstatt) proti dobremu plačilu in hran = . Ponudbe naj se pošbejo n^i ur »SI. Naroda*. 7661 10 «0 sladkorja in 100 kr n tiz. ki preskrbi novoporo^e cjma a takoj ali cozneje meblovano stanovanje bstoječe iz 2 ali ene sobe, kuhinje in drvarnice v mirnem detu mesta Kdo, pove upr »Slov. Nar. 76R7 ntnniiiim Hrvatica. 33 godine stara, djjJ'-'ijllti, govori perfektno njemački i francuzki. vješta kućmstvu, traži mjesto kod djece brez majke kao uzgojiteljica, il< domačica k samostalnom gospodinu' sam * u otmenoj kuć«. Cjene ponudbe mobm slati na Geor-ir;nn Semjan, Sara era, Sahtianuša broj P. II. kat. 7765 iščem v naiem ali na račun. Sem ptemožna begunka rrez otmk, kavcije zmožna. Ponudbe pod „Ja^oslovanka 7745" na Upravništvo „Slov Naroda." 7745 Ciuilni ftrni dobro obranfen, nova pla-Jlnlllll Mil)] va obleka za 10 let staro deklic \ čevlji št. 37 in 33 in različno blago za obleke se proda v trgovini slaščic na Dunaj^k! c. 6 774 4 L1..»j *n dobro obranjen fotografični apa-l\Ubl ic, rat, oblika 10 ; 15 cm, z dobro optiko. B'agouotne ponudbe t natančno navedbo aparata m cene pod .Apa-'at761S- na ur. wSlo Nar" T6I6 iGlitii fletek^T^Jo5^ mešanim blagom. U^il se je že dve leti in pol Cen j. ponudhe na uprav »SI Nar.« pod .Pošten 7694'. KoiDpietia oprava t^T^L (mesingasto) posteljo ter različno drugo poh štvo naprodaj, Dunajska cesta 31, II podst. na levo. 7639 Drnfta «n. krasen velik damski kožub. rivlL'n j t* . (astiahan) pod zelo ngodnirni pogoji. Istotako damski plašč. Na ogled od 2 do 4. ure popoldne. — Kje, pocc upravništvo .Slovenskega Naroda". 77C9 inlofep hi? P°seDno pripru-\v.vLVil lila, ven za večie in- duitfi.sko podjetje, eno mmuto cd daben od giavnega trga, se proda. Kje, pove upr »Slov. Nar.« 7651 oženjen par meblovano sobo s porabo Kuhin e. po mogućnosti zunaj mesta (M rmont. cesta ah k;e taT. v okolici Naslov v '.»prav »Sloven Naroda« cod šifro -Aescul". 7689 đluuUrUujrj, rano, s ko alnico, posel--ko sobo in elektr čno razsvetljavo se išče. Ponudbe na Adolfa Hnbei inšpektorja Trboveljske premogokopne drnžbe v Ljubljani, Poljanska cesta 6/11 7625 Peifefcisn Rsjigovodla, *:izt™tt prost, z večletno prakso, išče mesta samo vtovarnah ugoslov nkega ozemlja Ponudbe pod T,Knjigovodja'77864* na upr »Slov Naroda.« 7786 Trgovski mUi tt^Sfc st'Oke ter deželnih pridelkov, išče mesta, naj*a»e kje na deželi, a tudi v mrstu Gre tudi kot skladiščnik. Na stop 1 hko z nov m letom. Dorisi pod .Božič 1918 7775' na upravništvo »>lovenskeea Naroda- 7775 Častnikom bivšega bos. herc. pp. St. 2. Vsi oni častniki bivšega bo?, herc pp. št. 2, ki imajo v častniškem hranimem ter unifnrmirnem fondu hranilne ali temeljna vloge naj v svrho izplačila naznanijo svoie naslove stotniku ===== Bfoltinl, Stat'on3Uommaado Lsbr.'ug. i klavirjev Celje priporoča najfinejšs klavirje in piemne. Edina Jugoslovanska tvrdka. Največja izbira ožiinih drevesc akotrstnih ara nimajo v, Šopkov, različnih oalm ter kra-a izbira vsakovrstnih najmoderne Sih salonskih cvetlic. Prva ljubljanska cvetličarna VIKTOR BAJT. Dražbeni oklic V ponedeljek, dne 23. t. m. se bo prodajalo v Smartnem ob Savi (občina Moste) na javni dražbi 14 lesenih barak Kupnino bo položiti takoj v gotovini. Začetek dražbe ob 9. uri zjutraj. Komisija se snide ob 3/4 9. uri v Šmatnem pri barakah. 7788 V Li obijani, dne 17. decembra 1918. Po nalogu por. za j. d. in obrt Jelene 1. r., stotnik. Kmečka hranilnica ln posojilnica v St Vida nad Lfnbl|ano . registrovana sadruga s noomefeoo aavezo » naznanja, da je v svoji se'.i, dne 18. decembra 1918 sklenila znižati obrestno mero pri posojilih na 4V,%. — Vsled ukrepov merodajnih bank je tudi znižala obrestno mero pri vlogah od 4»/470 na 3>/4°/0 poČenši z dnem 1. februarja 1919 s tem pristavkom, da je vlagateljem na prosto voljo dano, pred početkom tega roka svoje vloge dvigniti. St Vid, dne 19. decembra 1918. 7836 Malelstvo. Ulita nuške IS Slio nH nttm. SsT^Sfl Terezije cesti št. 13. (Kolizej). 6991 Vila {IVI" w SSS pri Litiji sa IliU niJiilH prostovolino oroda. 770^_ 16 in ka! 12 so aerodaj pri F. K. Kaiser, poškar Selenourgova ulica št. B. 7401 Otifin brmn Pr|P°roča trgovina s se-rlllJIJ MillU meni Sever & Komp. Ljubljana, Marijin trg 8. 7514 (suknu) polnoma no/a. za dame srednje velikosti, vMirana in s svilo podložena se proda. Gradišče št. 15 1. levo. 7710 Drnfta f0 ve*ia množina kavinega na-ilUUu it domestka po nizkih cenah Kie, oove upr. »Slov Nar.« 779^ pAvtllil!) "e vznrne v naJem ali na ra-UU-Illilfl čun. Pismene ponudbe pod „GosMna78l3" na uprav »Slov. Nar.« Riava 7a?tnnili!/a za Ljubljano in okolico išče UMBPlUnfl tvrdka D' Elia in Holujevič tvornica žganih pijač in likerjev v Zagrebu. 755 Vet krojaških oamočnikov f^no^v Kranj, sprejm« takoj K. Pučnik, Sodna ulica št 3. 7632 Ijua |/nni9 se kuP,ta> ne nad osem let UVI! nUIIJfl stara 1b pesti visoka, po-• abna za kočijo in težko vprego Po nudbe na poštni predal št. M. 7618 PmfeljM perilo. iT krasno, oprava sobo in nekai obleke se proda. Naslov pove uprav. .Slov Naroda" 7720 TiHgga družabnika i«ekapz"al.rgmovs^ oodietje. Ponudbe pod ..Družabnik 7633-na upr.'.Slov. Naroda.". 7683 THI/fiT7t1 L in nekaj špecerijskega blaga. rudi imam večio množino čevlj'ev Ui osnja za oddati ter več drugih stvari. Nasiov se izve v upr. »SI. Nar«. 7/98 flfjrlf3 za vsa ^e,a st)reime trgovina UClilO Fr. K nam. Miklošičeva cesta št 34. Klini (0 PODOma oprema zn malega IlUlll IZ konj Čarponija),ter lahek vom, in-telgenten, pro^t vojaščine, vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega Jenka Nauaie na kako večje posestvo. Cenj ponudbe z navedbo pogojev na upravništvo »Slovenskega Nar.« pod ..Praktikant 1919 7724" 7724 kitna poBift^Ir^v^ možentem, .ma veselie do gospodinjstva in trgovine, želi znanja z gospodom, najraje z obrtmkom z nekaj premoženjem Cenj. ponudbe na uprav. -Slov. NaindT rod šifro „Dobra gospodinja, št 3333 7741". Prosuo se samo resne ponudbe s sliko te- natančn m naslovom. N. N. 7741 ilrnnnr bgovske obrti, poštenih star-Utcllc'. šev, močan, zdrav, vsled vo-iaške službe primoran prekiniti učenje, želi vstopiti za 1 leto event. ^a več v svrho nadaljevanja uka v večio trgovino z mešanim blag>m proti poini oskrbi, nairaje v mesto. Dosedanja učna doba 2 leti in 4 mesece. — Ponudbe pod : „Tnjovski nćenec", poštno ležeče. Rimske toplice. Štajersko. 7ol8 kremo za čevlje v kovinastih dozah, 1 2 doze po K 15. t/l doze po K 28 za tuc, mast za čevlje, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, sirkove fa žimnate krtače, toaletno milo. koiomaz, tržne torbice, lesene in perce-lanasle pipe, pra ni prašek i. t. d. po najnižjih cenah, -zvratno lansko vino, borovničar, alivovko, tropinjevec, čajni rum, kavni in čajni nadomesten že oslajeo. M. RANT, Rrani. 7411 i0Q;e!9iX |X1 Prodajani Zenitoa somiia. SffitS letni duhotki 8—10.000 K. se želi v suho ženitve seznaniti z gospodično ali dovo z enim otrokom. Pogoji: starost 20 —28 let, premoženja njjmanj 15 000 kron ali posestvo, torej lahko tudi kmetskoga stanu s otrebno gospodinjsko izobrazbo. Izključene so one, ki so služile v vojaških pisarnah. Lc resne ponudbe, ako mogoče s sliko, katera se vrne, na upravništvo .Slov. Naroda* pod šifro: „Samostojen stalen podjetnik 7807" do 30. t. m. Najstrožja tajnost. sadni kis, vino letošaje, sli-vovha, vtao v steklenicah v veliki množini razpošilja Maks Immi Stolni tro 2. Maribor. Vljudno naznanjim, da otvorim privatne plesne tečaje Poučevali se bodo vsi modemi ples! po najnovejši lahkoumljivi metodi na mednarodnem kongresu plesnih učitehev kot najboljša oriznam. Prijave sprejema plesni učirelj Adolf Praček, Sv. Petri c. 43. 743 azglednice za Božič i Novu godinu umjetnićke i sve druge. Listovni papir u marama i kutijama, cigaretni na "r i tutičice. Zidne kalen 'aro sa hrv. blokovima za god 1^19 Narodne znakove SHS u velikom i.Dorn prodaje trgovcima i preprodavučima tvrdka Rad. Polatek, Zagreb. Jarliiteva al. 24 5 05 174488