IL "» ¦: SHS pavšaiirana. ^^ Ptuju, SlOv«..., rotovžu), pritličje, •». Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Manifest dem. stranke. ¦ • Glavni odbor demokratske stranke je izdal ta-le proglas : Našim prijateljem ! Na historični dan 28. julija t. 1. smo dovršili zgodovinsko delo. O njem dajemo svojim prijateljem v narodu sledeče poročilo : Demokratska stranka je stopila pred narod dne 28. novembra 1920, z jasnim in odrejenim programom, iskajoč zaupanje naroda, katero porabi v prvi vrsti za to, da se zemlji z ustavo popolnoma zasigura državno in narodno edinstvo, ki je bilo pridobljeno s tolikimi žrtvami in mukami. Akoravno demokratska stranka ni izšla iz volitev s toliko parlamentarno močjo, kakor bi imela nanjo pravico računati po stvarnem razpoloženju v narodu, je Dem. stranka vse-jedno uspela, da tej prvi in glavni svoji obvezi napram narodu in njim, ki so jej naklonili svoje zaupanje, popolnoma odgovarja. Vidovdanska ustava popolnoma odgovarja osnovnim postulatom, na katerih se je Demokratska stranka osnovala. Ona ustvarja eno nedeljivo j edinstveno narodno državo z enim vladarjem in eno vlado ter jednim narodnim predstavništvom. Ona osigura državljansko svobodo, široko narodno samoupravo, red v državi in napredek dražbe. Ona ima pravico zavzemati častno mesto med najsvo-bodoumnejšimi ustavami na svetu. Ako jo primerjamo z zgradbo, je ta naša ustava zgradba z veliko prostora, zraka in svetlobe. Da je dosegla Demokratska stranka ta rezultat, morala je voditi dolgotrajno in trdovratno borbo ter doprinesti mnoge žrtve, ki so jej bile cesto težke. Poslanci Demokratske stranke v ustavotvorni skupščini so vedeli, da se brez žrtev ne more ustvariti ničesar velikega in trajnega in da morajo biti žrtve tem večje, kolikor manjša je moč, s katero smo stopili v boj. Demokratska stranka je bila uverjena, da s svojim postopanjem pogodi stvarne želje Mladost Črnega Jurija. (Nadaljevanje in konec.) Kmalu po rojstvu so se* stariši preselili iz Viševca v Mramorac k Petrovemu bratu in stricu. A to iz sledečega razloga : Turki so sumljivo gledali na Petra, ker so slutili, da nosi orožje in se druži s hajduki. Nekoč gre v turško mesto Batočino po opravkih. Ko je bil blizu mesta, skrije orožje v grmovje in gre neoborožen dalje. Starejšina botačinskih Turkov je vedel, da Peter nosi orožje in ko ga zagleda s čardaka, pošlje neke Turke ponj, da ga pripeljejo. Ko pride pred ago in ta vidi, da je brez orožja, reče: „Kaj vraga, da ta djaur prihaja k meni kakor pravi rajetina, a mnogi mi zatrjujejo, da nosi orožje in se druži s hajduki." — Potem se obrne k Petru: „Kaj za vraga, Vlaše, kje imaš orožje?" — Peter odvrne: ,,Častiti aga, kaj če meni orožje, če sem pa prava carjeva raja?" | naroda in da bo za to svojo politiko našla | razumevanja in odobrenje v našem politično- zavednem narodu. Pred narod stopa ona danes vedrega čela in dvignjene glave, v svesti si, da je izpolnjevala svojo dolžnost. Za ustavo je urejena agrarna reforma, za katero se je vodila dolga in ljuta borba. Ako bi imeli svojo večino, bi bilo agrarno vprašanje danes še drugače in vse bolj demokratično rešeno, akoravno ie tudi tako, kakor je rešeno, v glavnem dobro in načelno. Zemlja je ostala onemu, ki jo obdeluje in ki jo bo tudi v bqdoče obdeloval. Naš poljedelec je osvobojen na svojem domu in polju. Vse, kar ima, je njegovo in božje. V treh letih svoje nove svobode je pridobil, česar pod tujo upravo ni imel in ne bi bil nikdar imel. Svobodni kmet pa naj čuva svojo državo kot svoje največjo dobro ter naj smatra dem. stranko kot svojega največjega prijatelja. Kar je agrarno vprašanje za osvobojene kraje naše države, to je vojna odškodnina za Srbijo in Črno goro, ki ju je sovražnik imel zasedeni. Sedaj mora storjeno škodo povrniti, odškodnina že prihaja ili se bo še nadaljevala. Naša stranka so je vedno brigala za to, da se priznajo te naše pravice. Naša država je morala preboleti mnogo težkoč in zmot, katere jej je vojna zapustila. Trebalo je največjih naporov za zasiguranje javne varnosti, pomoči invalidom in vojnim sirotam, za obnovo zemlje, otvoritev novih univerz in fakultet, za nagrado prosvetnim delavcem, za zaščito fizičnega dela. Povsod je bila inicijativa naše stranke in njenih predstavnikov važna in odločilna. (Nadaljevanje sledi.) Ptujska gimnazija. F. Vajda. ........................................................} Poročilo ob koncu šolskega leta 1920/21. Ptujska gimnazija je končala II. šolsko leto, odkar je popolnoma slovenska. Letnega izvestja tudi letos ni mogla izdati zaradi prevelikih stroškov. Pač pa namerava višji šolsk' svet izdati skupno izvestje vseh srednjih šol „Res je, res. Sedaj ga nimaš, toda pravijo, da ga nosiš (in skrivaš pred Turki, a znaš li, da ti bodem naštel, ako te ujamem, da nosiš orožje, petdeset batin, pa ti orožje nikdar več ne pride na um." „Zamoreš, častiti aga, v tvoji moči je !" odvrne Peter. Aga ga zapodi in Peter gleda, da pride kar najhitreje iz Batočine. Med potjo zavije v šumo, vzame svoje orožje in hoče domov. Toda tudi aga naroči dvojici svojih ljudi, da se odpravita in gresta na konjih za Petrom, a kadar ga dojdeta, naj ga, če najdeta pri njem orožje, ubijeta. Moža odideta in res dojdeta Petra nekoliko od Batočine na cesti. Ko ju opazi, se obrne v šumo, a Turka za njim in pričneta klicati, naj se vrne na pot. Mesto drugega odgovora izproži puško in zadene Turka, a drugi pobegne nazaj v Batočino in za njim steče tudi konj ubitega. Domov prišedši pograbi Peter takoj svoje reči, vzame ženo in otroka in pobegne v Mramor»c, a odtam se kmalu preseli v Ža-bare, kjer je postavil kolibo in preživel 4—5 v Sloveniji. Začasno se izdaja sledeče poročilo javnosti, ki ima pravico, da izve, kaj se godi v šoli in kakšni eo uspehi. Dijaštvo. V začetku šolskega leta se je vpisalo 226 dijakov in dijakinj, med letom jih je vstopilo 11, izstopilo pa 28; koncem šolskega leta jih je bilo 209 in sicer v I. a razr. 29, v I. b 26, v II. a 25, v II. b 25, v III. 28, v IV. 27, v V. 18, v VI. 7, v VII. 10 in v VIII. 14. Deklic je bilo 25. Narodnosti so bili 171 slovenske, 28 nemške, 5 hrvatske, 2 češke, 2 ruske in 1 srbske. Po veri so bili: 203 katoliki, 5 protestantov in 1 pravoslaven. Učiteljstvo. Na zavodu je bilo z ravnateljem 15 učnih moči, kar je za 10 razredov odločno premalo. Ure manjkajočih 3 profesorjev so se razdelile kot nadure med ostale člane učiteljskega zbora, če se vpošteva, da je večina profesorjev mnogo pretrpela v vojni, da to nadomeščanje traja že tretje leto in da so te nadure sramotno slabo plačane, potem se mora priznati požrtvovalnost učiteljskega zbora, ki tudi izven šole opravlja narodno in kulturno delo. Učni uspehi. V prvem polletju niti polovica dijakov ni zadostila stavljenim zahtevam. Ob koncu šolskega leta so se učni uspehi znatno poboljšali. Izdelalo je 138 dijakov ali 66%, med temi 18 z odliko. Nezadosten uspeh ima 36 dijakov ali 17% ; 35 dijakov ima ponavljalne ali naknadne izpite. Ako storijo v počitnicah svojo dolžnost, da v jeseni z uspehom napravijo svoje izpite, se približamo predvojnim razmeram, ko je 80 do 90% doseglo učni smoter. Vzrok slabim uspehom so deloma neugodno socialne razmere, pomanjkanje luči v zimskem easu (velja samo za 1. polletje), pomanjkanje učnih knjig, slaba podlaga od prej, deloma pa tudi malomarnost dijantov in brezbrižnost starišev. Nekateri stariši se celo leto ne prikažejo v šolo, pridejo pa na koncu, let. Tu so se mu rodili še otroci: Marko, Marinko, Milica in Milovan. V Žabarih je živel v taki revščini, da ni mogel Turkom plačati harača. Morali so ga plačati sosedje, ki so bili radi tega nezadovoljni. Da se reveža iznebe, so mu podžagali kole, na katerih je slonela koliba. Slednjič se je našel neki dobrosrčen kmet, ki jih je vzel k sebi. Medtem je neki Mula Husajn iz Palanke kupil selo Zagorica, ki je bilo takrat brez prebivalcev ter je z različnimi sredstvi iskal naseljencev. Tudi Peter pusti Žabare in gre na Turkovo pristavo, kjer je preživel 7—8 let in delal največ v mlinu. O mladem Juriju pripovedujejo, da se je najraje igral vojake in delal orožje. Iz bez-govine je delal puške in se uril v streljanju. „Ako sta bila v vasi tudi samo dva otroka, bila sta gotovo pri Juriju" — pravi že omenjeni Jokič. Otroke cele vasi je zbiral okrog sebe, jih uredil po vojaško ter jim načeloval. — 2 — ko je že prepozno, in mislijo, da bodo s prošnjami popravili, kar se je prej zanemarilo. Cela vrsta dijakov je imela v 1. polletju po 3 do 6 nezadostnih, zdaj pa so izdelali ali kvečemu dobili ponavljalni izpit iz enega predmeta. To je dokaz, da se z marljivostjo da doseči zadosten uspeh. Še boljši dokaz je sledeči zanimiv slučaj. Lani smo imeli v I. razredu dijaka, ki je zaradi bolehavosti Študiral privatno. Pri izpitu je padel iz latinščine, a je prišel v II razred vsled naredbe, ki danes ne velja več. Letos je redno obiskoval šolo, se pridno učil in dobil iz latinščine pošteno zaslužen red prav dobro. Razmeroma največ dijakov je padlo v I. (15) in II. razredu (11), v vseh ostalih razredih skupaj samo 10. Ako je otrok nesposoben ali še premalo resen za težki gimnazijski študij, potem je boljše, če pade takoj v začetku, da se pravočasno obrne k drugemu poklicu ali pa s ponavljanjem razreda dobi dobro podlago za nadaljnji študij. Zlasti pri otrocih, ki so zelo mladi in slabo pripravljeni vstopili v gimnazijo, je leto ponavljanja in manjšega napora prava dobrota za telesni in duševni razvoj. Tudi v slabih redih se kaže dobrohotnost učiteljeva in sicer bolj odkritosrčno kakor v nezasluženih dobrih redih, ki zbudijo v otroku domišljavost in podpirajo njegovo površnost. Stariši morajo vedeti, da imamo učitelji isti namen kakor stariši, da želimo napraviti iz mladine dobre in porabne ljudi. Razlika je le v tem, da stariši vidijo samo svoje otroke, v šoli pa imamo najrazličnejše, jih med seboj primerjamo in dobimo pravičnejšo sodbo. Dolžnost starišev je, da nas podpirajo, da v složnem delu popravimo napake otrok ; ne pa, da ali sploh ne pridejo blizu ali pa proti profesorju samo hvalijo svojega otroka, česar jim noben razsoden človek ne verjame. Zanimivi so podatki iz letošnjega I. razreda, ki kažejo, kakšen materijal prihaja na srednjo šolo. Že pri sprejemnem izpitu je bilo odklonjenih 9, v I. razred sprejetih je bilo 63, med letom jih je izstopilo 8 (med temi 3 vsled preselitve starišev, 5 pa vsled nesposobnosti), koncem leta jih je padlo 15, na-daljnih 6 ima ponavljalni izpit, komaj polovica (34) jih je izdelalo, a od teh 18 še le na podlagi premestnih izpitov in samo 16 gladko brez težkoč. Odprti poklici za realnega gimnazijca. Lani je „Straža" pisala, da dijak realne gimnazije ne more v bogoslovje. To je le toliko res, da mora delati izpit iz grščine. A tudi v tem oziru bo dijakom dana prilika, da se nauče toliko grščine, da lahko berejo in razumejo evangelije v grškem jeziku. Od IV. razreda naprej se uvede grščina kot prost predmet za tiste učence, ki se zanimajo za njo ali ki bodo jo rabili v svojem bodočem poklicn. Tako bodo dijakom realne gimnazije odprte visoke šole vseh vrst in vsi poklici. Moderna vzgojna načela. Danes se v šoli ne goji samo znanost, ampak tudi družabnost, telesna vzgoja in zdravstvo. Nekdaj se je nam dijakom prepovedala Prešernova slavnost; ker smo jo priredili, bili smo kaznovani s karcerjem. Danes ima dijaštvo v zavodu svoje izobraževalno društvo in podružnico Ferijalnega Saveza. Prirejale so se slavnosti ob narodnih praznikih, Stritarjeva slavnost, Murkova slavnost (60 letnica učenjaka slavista dr. Matija Murka, bivšega dijaka ptujske gimnazije), proti alkoholno predavanje, abiturijenti so dobili pri odhodu zdravniški pouk o spolnih boleznih. Gimnazija je iskala stik s stariši na dveh roditeljskih sestankih, na prvem je predaval dr. Zelenik „0 smernicah naše vzgoje", na drugem ravn. Vajda „0 izbiri poklica." Na gimnaziji se goji petje, priliko za glasbeni pouk imajo dijaki v mestni glasbeni šoli. Zunanji dijaki najdejo zavetišče in skrbno nadzorstvo v Dijaškem domu, kije na dobrem glasu Sirom naše domovine. Razširjajte „Ptujski list.4' O „redu i radu." Kakor znano, je ministrski svet na predlog ministra Svetozara Pribičeviča in ministra pravde izdal, oziroma ustanovil zakon o „redu i radu." Ta naredba ni le samo dobra in koristna, ampak bi bila že kedaj potrebna. Saj imamo toliko protidržavnih elementov, notranjih sovražnikov in hujskačev, da je res najstrožji zakon potreben. Po dolgem in težkem boju smo dosegli našo svobodo, katero smo si že leta in leta želeli. Sedaj bi naše slovensko ljudstvo želelo popolnega miru in redu, da bi s težkim in osnojnim delom naš slovenski kmet zopet dosegel tisto stališče svoje zemlje, katero je zapustil 1. 1914. 1. ko je s solznimi očmi zapuščal svojo deco in ženo in se podal v krvavi boj za svojo slobodo pod težkim tujim jarmom s tujimi gospodarji. Da pa to dosežemo, neobhodno nam je potreben — red in mir — v svobodni državi. Posebno lepo je izveden v naredbi o „redu i radu", člen, kateri zabranjuje štraj-kove v vseh državnih in samoupravnih upravah, in v slučaju Strajka kaznuje kolovodje z globo 50.000 dinarjev. Ko je naša slovenska zemlja bila pod „Hochdeutsch" kulturo — pod Avstrijo, takrat je vsakdo bil tih in vsakdo je delal. Danes, ko pa imamo svobodo, pa vsakdo misli, da lahko dela, kar hoče. Ali to ni res. Ravno v svobodni zemlji, v svobodni domovini in državi je neobhodno potrebno disciplina, red in mir, ter da s tem napredujemo, živimo mirno in drug druzega da ljubimo. Nadalje ta naredba najstrožje kaznuje razbojnike (odmetnike.) Tukaj je prišlo do živega. V naši domovini imamo res preveč razbojnikov, posebno v južnih krajih, kateri s puško na rami gredo od kraja v kraj in kradejo, ropajo in ubijajo. Pošteni kmet dela in trpi dan za dnevom, ko pa kaj pridela in komaj je prišel z denarjem domov, ali pa še ne, in že stoji razbojnik pred njim. Ubogi kmet seveda mora potem takem ves denar razbojniku predati, da si še vsaj svoj dragoceni život reši. — Ti delaj in drugi bo s tvojim trudom živel. Zatorej svet je potreben strogih zakonov in naredb. Kdor je pošten, njemu ne smeta, razbojnika pa zakon naj nosi iz sveta! Topola (Srbija), dne 7. julija 1921. Alojzij Cestnik. ¦ • j Gospodarstvo. \..........................................................j Pozor na obrambo proli trtni plesnobi. Mnogo strahu prizadevajo našim vinogradnikom razne trsne bolezni posebno pero-nospora in plesnoba. Pa medtem, ko se v splošnem Se precej dobro obranijo peronos-pore, jim povzroča posebno v zadnjih letih mnogo brige plesnoba. Do sedaj edino prav uspešno sredstvo zoper to bolezen, je žveplanje s fino zmletim žveplom. Žalibože ga v predvojni kakovosti ni dobiti. To, ki je sedaj v prometu in katerega se moramo posluževati, ni dovolj fino zmleto, zato je njegov učenek slabejši in zato je treba tudi večkrat žveplati, kakor bi bilo treba, ako bi lahko dobili tako žveplo, kakršno se je dobilo v ta namen pred svetovno vojno. Raz on tega so pri nas podnebne razmere v marsikaterem letu neugodne, čim večkrat poleti dežuje, tem slabši je učinek žveplanja, posebno pri kakovosti razpoložljivega žvepla. Da je žveplanje uspešno, je treba lepega vremena med in nekaj dni po tem delu. Ker pa razpolagamo letos le s slabo učinkujočim žveplom in nam vrhtega vreme mnogokrat nagaja, se nujno priporoča poleg žveplanja raba salojidina (natrijevega tiosul-fata), ki ga je primešati Vi do 1 kg na 100 1 že za škropljenje pripravljeni galičnoapneni zmesi. V to svrho ga je posebej v enem škafu vode raztopiti. Ce pa vzlic vsemu pri zadevanju itak nastopi plesnoba, imamo š< eno hipno učinkujoče sredstvo, to je kalijev hipermanganat, ki se dobi v drogeriji. Po mojih lanskih izkušnjah zadostuje, če se raztopi 5 dkg čistega kalijevega hiper-manganata v 100 1 vode in če se primeša tej raztopini 2 kg ugašenega apna. S to zmesjo je obolelo grozdje temeljito poškropiti, takorekoč oprati; nakar sledovi bolezni hitro zginejo. Da se delo lahko bolj natančno vrši, je potrebno, da delata skupno dva delavca, eden škropi, a drugi mu privzdiguje mlad|e, oz. listje, ker le tako doseže škropivo vsak oboleli grozd. Ker je pa učinek tega sredstva le hipen in ne trajen, je potem pri lepem vremenu grozdje še požveplati. Pri neugodnem vremenu je pa črez en teden škropljenje s kalijevem hipermanganatom ponoviti, če se opaža, da se plesnoba ponavlja, oz. razširja. Ker se plesnoba letos že pojavlja in je sedanje vreme razvoju te bolezni zelo ugodno, opozarjamo vinogradnike tem potom, da se skušajo po opisanem načinu obvarovati večje škode. Vin. inštruktor J. Zupane. Državni nakup žrebet. PoverjenišUo za kmetijstvo namerava nakupiti ob priliki pre-movanj na Kranjskem in Štajerskem letoSnje žrebičke in starejše žrebce toplokrvne in mrzlokrvne pasme za državno žreb*»tišče. Oziralo se bo le na prvovrstna žrebeta z dokazanim rodom, nakar se konjerejci opozarjajo ter vabijo, da se polnoštevilno udeleže premo vanj. Dopisi. Proslava kraljevega rojstnega dne 12. julija se je vršila v Ptuju na celo slavnosten način. Dne 11. julija je bil zvečer obhod po mestu z bakljado, katere se je udeležilo poleg vojaštva, sokolskega naraščaja i. t. d. mnogo meščanstva. Mesto je bilo razsvetljeno. Nekateri naši nemški someščani so imeli pogum, da niso razsvetili svojih okenj.Mi smatramo to kot proti-državno demonstracijo, kot pozitivno dejanje, katerega ost je naperjena proti naši dinastiji. Slišali smo mnogo glasov, da bi morale zažvenketati vse šipe, ki očitno iz tega stališča niso bile razsvetljene. Opozarjamo nato ter izražamo resolutno zahtevo, da morajo prihodnjič prav vsi meščani storiti svojo državljansko dolžnost. — Dne 12. t. m. po slavnostni maši se je vršila vojaška parada in čestitanje. Z velikim veseljem ugotavljamo, da smo imeli ponovno priliko občudovati točno izvežbanost naših čet. Zvečer se je vršila na Dravi, na dravskem otoku in parku proslava. Nešteti čolni so v bajni noči vozili po šumeči Dravi razigrano občinstvo. V parku in na otoku so igrale godbe med vahujočo večtisočglavo množico, ki je bila vzhičena vzvišenih čuvstev slavnostnega večera. Mnogo prezgodaj je prekinila krasen večer nevihta. Aranžer prireditve je bila v prvi vrsti vojaška posadka, ki je pokazala, da razume svojo stvar izborno. Po vsej kraljevini se je kraljev rojstni dan slovesno proslavil. Odlikovala so se naša velika mesta, prestolice posameznih pokrajin. Svečano odelo so si nadele. Trgovine so bile ta dan zaprte, s hiš pa so plapolale naše jugoslovanske zastave. Vojaštvo in uradništvo, pa tudi drugo meščansko prebivalstvo se je udeležilo v obilem številu svečanih služb božjih. Topovi so oznanjali ljudem daleč naokrog, da je to znamenit dan za državo. Svoj rojstni dan praznuje sivolasi naš kralj, pod čigar vlado je nastala nova kraljevina združenih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev. V svojem kralju moramo gledati poosebljeno naše uedinjenje. Ko praznujemo kraljev rojstni dan, praznujemo tudi ustanovitev naše Jugoslavije, ko želimo kralju vso srečo za prihodnjost, jo želimo tudi naši 8 — državi. Nebrojni živio-klici v torek so veljali našemu kralju Petru in z njim naši mladi Jugoslaviji! Zahvala. Ravnateljstvo državne realne gimnazije in ravnateljstvo dekliške meščanske gole v Ptuju se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so kakorkoli pomagali pri prireditvi dne 27. in 28. junija t. 1. in sicer: gdč. Olga Bejo-lova, profesorica mestne glasbene šole, gg. organist Ferdinand Fras, učitelj Mirko Majcen, Albin Stritar, Vinko Šerona so vsi sodelovali v orkestru ; ga. Ivana Jager, oskrbnica Dijaškega doma, je skrbela za kostume in obleke ter pomagala pri napravljanju in toaletah ; ravnateljstvo narodnega gledališča v Mariboru je skoro brezplačno posodilo kostume ; mestna uprava v Ptuju nam je dovolila popust za porabo mestnega gledališča. Vsem iskrena hvala ! Zahvala. Združena odbora „Narodne godbe" in kmetskega bralnega društva v Rogoznici se iskreno zahvaljujeta „Slov. pevskemu društvu", ter „Sokolu" v Ptuju za odlično sodelovanje pri naši prireditvi v Rogoznici dne 10. julija 1921, nadalje vsem gcspicam in gospodom, ki so pripomogli na katerikoli način k lepemu uspehu, posebno cenj. damam, ko so vodile razprodajo blaga v korist naših društev. Za odbor nar. godbe: Tone Gosak, t. č. predsednik. Za odbor km. br. dr.: Fr. Kramperger, pos. sin., t. č. predsednik, Andrei Haladeja, tajnik obeh društev. Državna krajevna zaščita dece za sodni okraj ptujski naznanja: Dečji dan 6. junija 1921 je imel uspeha K 17.12822. V posameznem so darovali: Cvetlični dan Ptuj K 3028-28, Dekliška šola Ptuj K 393-75, Alojz Kokeli, župnik, Vurberg 48 K, Obč. urad Breg 206 K, Šolsko vodstvo Breg K 44911, S. v. Sv. Andraž SI. g. K 66880, Š. v. Sv. Lovrenc Dp. K 372 20, S. v. Sv. Barbara H. 400 K, Dekliška mešč. šola v Ptuju 350 K, Deška mešč. šola v Ptuju K 125-80, Š. v. Po-lenšak K 14320, Š. v. Ptujska g. K 114520, Š. v. Sv. Janž Dp. 564 K, Obč. Lancovavas 222 K, Š. v. v Hajdinu K 451-02, Deška šola Ptuj (okraj) 240 K, Mestna narod, šola v Ptuju 537.20, Vodstvo šestr. lj. š. Sv. Marjeta pri Ptuju K 872 50, Vodstvo nemške šole v Ptuju 210 K, Š. v. Sv. Bolfenk SI. g. 90 K, Š. v. v Naraplah 155 K, Š. v. v Zavrču 442 K, Š. v. Sv. Andraž pri Leskovcu K 81020, Ante Ravšl, župnik v Cirkovcih 10 K, Š. v. Sela pri Ptuju K 100 62, Mestna nemška lj. šola v Ptuju 34 K, Š. v. Ptujska g. K 797.16, g. v. S 7. Marko K 503-98, Župni urad Sv. Urban 50 K, Š. v. Št. Vid 50 K. Vodstvo tab. šole v Strnišču 200 K, Š. v. Sv. Urban 55 L, Š. v. Vurberg K 13760, Š. v. Cirkovce 176 K, Neimenovan 1 K, Pevsko društvo v Ptuju K 3088, Skupaj K 17.128 22. Krajevna zaščita se vsem darovalcem, posebno šolskim vodstvom, Pevskemu društvu ter gospej Čuček, ki je vodila razprodajo cvetlic, za prijazno sodelovanje najsrčnejše zahvaljuje. Odbor zaščite je sklenil, da se z nabrano svoto nakupi blago za otročje perilo, ki se bodo izdelano v jeseni razdelilo. Razdelitev bo pravočasno objavljena. Ptujsko sokolsko okrožja priredi v nedeljo dne 17., (v slučaju slabega vremena dne 24. julija) svoj okrožni zlet v Ormožu. Ob 11. uri sprejem gostov na kolodvoru, potem obhod po mestu in odhod na telovadišče v mestni grabi. Ob 3. uri javna telovadba in nato ljudska veselica. K obilni udeležbi vabi Odbor. Cirkus Renlow. Vse dosedanje predstave cirkusa Renlow, ki je vsak večer nabito poln, vzbujajo splošno pozornost po svojih lepih vsporedih, ki se vedno menjajo. Dresura je prvovrstna, akrobatika in varieteprogram popoln, Klowni in Avgust vzbujajo dovoljno smeha in zabave. Podjetje je slovansko češko — ga toplo priporočamo. Vsak večer ob pol 9. uri predstave z novim vsporedom, ob nedeljah dve predstavi ob 4. in pol 9. uri. Cirkus pride v sredo, 20. julija v Ptuj. Načrt železniške zveze Prekmurja s Ptujem. Deputacija interesentov, ki se ogrevajo za zvezo Prekmurja in Murskega polja s Ptujskim poljem čez Grabšinski vrh in Sv. Lo- vrenca SI. g. v Ptuj se je oglasila pretekli teden pri merodajnih činiteljih v Beogradu, da jim predloži načrt omenjene proge. Proga bi tekla od Križevec po dolini potoka Turje pod Malo Nedeljo, tako da bi prišla brez predora pred Grabšinski vrh, kjer bi kratek predor premostil razvodje med ščavniško in pesniško dolino. Potem bi tekla pro^a približno vedno ob okrajni cesti, ki veže Št. Lovrenc SI. g. s Ptujem, brez kakih posebnih prometnih težkoč. Zanimiva zveza, ki bi pridobila posebno na vrednosti, če se kdaj uresniči zveza : Aspang—Murska Sobota — Ptuj—Rogatec itd., je našla odmeva in razumevanja pri beograjskih krogih. Ljudstvo ne vpraša veliko, kje ravno naj teče železnica, pač pa želi, da se začne tam, kjer je najprimerneje in najcenejo, čimprej graditi, ker načrti nič ne koristijo. Prijet tat. V sredo 5. julija se je splazil skozi napol odprto okno tat v stanovanje g. nadučitelja Gorupa in se preskrbel s posteljnino in obleko. Ker je bil bo8 in slabo oblečen, šel je obiskat tudi g. nadgozdarja Barleta in si izposodil več obleke in gamaše. Sreča pa mu ni bila mila. Čujoge oko postave v osebi g. Strucla, državnega policista, ga ustavi še o pravem času in odvede N 8eboi na stražnico. Ptujska državna policija zasluži vso pohvalo, ker je jako marljiva pri izvrševanju svoje službe. Tat, ki je imel pri sebi dobro vlomilno orodje, se bo od sedaj gotovo ogibal našega mesta, ker se mu ni posrečilo izvajati komunistična načela med meščani. Sejmsko poročilo. Dne 13. juiija t. 1. je bilo na sejem prignanih 192 svinj ;' cene so se gibale 22—28 K za kg žive teže. Prasci 6—8 tednov stari 200—300 K za komad. Mestno tržno nadzorstvo. Razglas. Z ozirom na naredbo ministrstva vojne in mornarice štev. F. Dj. Br. 1150 se razglaša, da se imajo od 13. do 18. julija t. 1. zglasiti na mestnem magistratu pri vojaškem referentu vsi moški roieni od leta 1876 do leta 1891, ki niso nikoli služili vojakov, ah pa ki so bili kasneje vojaške službe oproščeni in podvrženi vojaški taksi. Da bode poslovanje kolikor mogoče hitro, naj vsak moški, ki je podvržen vojaški taksi, pripravi sledeče podatke: Štev. rekrutnega spiska, ime in priimek, kraj stanovanja, rojst. ni kraj, domovinska občina, poklic, Člen in točka nesposobnosti, rojstno leto, vpisan za vojničarja (vojaško taksnega obvezanca) dan, mesec in leto in oproščen voj. takse, dan, mesec in leto. Kdor se ne bi določenega dne prijavil, ali napovedal neresnice, se bodo kaznoval z najstrožjo globo odnosno za slučaj neiztirljivosti pa z zaporom po tozadevnih predpisih. Naša vojna odškodnina. Zastopniki Anglije, Francije in Jugoslavije so se sporazumeli, da dobi Jugoslavija pet odstotkov vse nemške vojne odškodnine. Mostnina pri Ormožu. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila, da se pobira za dobo abnormalnih gospodarskih razmer po vojni tale mostnina ; za dvovprežen voz 4 K, za enovprežen voz 3 K, za osebo razen voznika 40 v, za avtomobil 6 K. Nov pravilnik za določanje najemnine je izdala 6. julija ti. naša deželna vlada. Potreben je bil ta pravilnik, ker se je stano-vanjska naredba, izdana meseca maja, različno tolmačila. Kdor ima opraviti z najemnino, naj si ogleda pravilnik v ,,Uradnem listu" št. 79 z dne 8. julija 1921. Sv. Barbara v Halozah. O priliki rojstne-ga dne našega kralja je nabralo tukajšnje učiteljstvo 346 K za jugoslov. matico. Za Barbaro gotovo krasen uspeh, kar je pa v prvi vrsti zasluga g. Marka Blasa, oziroma njegovega prav priljubljenega, gibčnega jezička. Da bi bilo mnogo posnemalcev ! • Upravna komisija tehniško - visokošolskih fondov v Ljubljani (Turjaški trg štev. l/I) razpisuje za študijsko leto 1921/1922 podpore iz tehniško-visokošolskega fonda. Visokošolci tehniki, ki reflektirajo na tako podporo, naj vlože nekolkovane prošnje do najkasneje 1. septembra t. 1. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v Uradnem listu za Slovenijo. Svetinje pri Ormožu. Praznik sv. Petra in Pavla praznujemo v naši okolici vsako leto z največjo svečanostjo, to je že naša stara navada. Tako tudi letos. Da bi se pa tudi duševno in telesno malo osvežili od napornega dela, nam je priredilo gasilno društvo Ivanjkovci s sodelovanjem „Bralnega in iz-obr. društva Svetinje", ljudsko veselico, kije nad vse pričakovanje lepo uspela. Bogat spored nas je zasigural, ga se bo za vsakega obiskovalca nudila udobna zabava. In res : Na odru se nam je predstavila igra „Ideal-na tašča" in šaljivka ^Mutec." V naše veliko zadovoljstvo so se počutili igralci na odru tako domače in vživljene — vkljub temu, da so igrali prvič — da jih mcremo samo občudovati. Ako pa hočemo oceniti posamezne vloge, moramo izjaviti, da so jih vsi rešili izborno. Vsa čast jim in želimo, da bi jih zopet kmalu videli na odru. Med odmorom in tudi pozneje nas je pridno razveseljevalo domače pevsko društvo in pa godba iz Ormoža, ki je bila med nami prvič in upamo -7- ne zadnjič. „Delo se samo hvali!" Duhove so ne malo vznemirile srečke za sre-čolov, dobitki pa so pomirjevalno učinkovali in zabava se je vršila mirno dalje. Veselo razpoloženje ni skalil niti dež. Poleg veselja in zabave pa smo pridobili tudi skušnjo, da je narod vesel in zadovoljen, ako se mu nudi to, kar narod želi in zahteva. Tovarna „Singer" za šivalne stroje na Angleškem je prenehala z obratom za dalj časa. Odpustila je okrog 10.000 svojih delavcev in nameščencev. Politične vesti. Novi pokrajinski namestniki. Po sprejeti ustavi je bilo treba imenovati za razne pokrajine kraljeve namestnike. Za Slovenijo je bil v pondeljek imenovan Ivan Hribar, za Hrvatsko Demetrovič, za Bosno Gjurgjevič. Ivan Hribar je bil svoj čas ljubljanski župan, sedaj pa naš poslanik pri češkoslovaški republiki v Pragi. Dr. Baltič, dosedanji predsed-dik deželne vlade v Sloveniji, je imenovan za zastopnika kr. namestnika in za načelnika oddelka za notranje stvari. Potrjeni župani avtonomnih mest v SI oveniji. Potrjen je bil in je že zaprisežen župan celjskega mesta dr. Juro Hrašovec. Tudi Anton Pesek v Ljubljani in Grčar v Mariboru sta potrjena. Le ptujski župan se bo moral še zopet voliti. Baroška luka. Italijani nikakor nočejo prepustiti te luke naši kraljevini. Naši zastopniki pa nočejo odnehati, ker je pravica na njihovi strani. Saj so v rapalski pogodbi Giolitti, Sforza in Bonomi z lastnoročnim podpisom priznali Baroš nam. Giolitti in Bonomi, prejšnji in sedanji ministrski predsednik, sta pri sklepanju pogodbe izjavila, da je odstop Baroša kompenzacija za ogromne izgube Jugoslavije. Pravilno poudarjajo naši delegati, ako se Italijani glede Baroša nočejo držati rapalske pogodbe, se tudi nam ni treba ravnati po nji v točkah, ki so za nas neugodne. Naši Nemci preganjani! Nemški poslanci so v avstrijski skupščini zahtevali, naj ščiti avstrijska vlada Nemce v Jugoslaviji, kterim se baje gode hude krivice in preganjanja. Mi živimo v Ptuju z Nemci in se lahko vsak dan z lastnimi očmi prepričujemo, kako hudo se godi Nemcem! Zapirajo jih naše oblasti, če le nemško izpregovore, zapirajo jih, ki ob vsaki priliki kažejo, kako zvesti državljani naši da so! Pa jih opazuj, kako nemoteno izzivajo s svojim nemškutarstvom slovensko prebivalstvo, kako brezbrižni so proti vsem našim državnim prireditvam, ponižni Slovenci pa mesto da bi se jih izogibali, jih lepo mirno rede! Ameriški predsednik Harding za razoro Ženje. Novo tekmovanje za premoč na naši zemlji nastaja med Anglijo, Zjedinjenimi državami in Japonsko v Aziji. Anglija hoče ohraniti svojo oblast, a ostali tekmovalki silita v ospredje. Da se ohrani mir med njimi, — 4 — se trudijo vlade vseh treh držav. Svetovnemu miru bi pomoglo zlasti, ko bi se omejilo oboroževanje v Tihem oceanu. Za to razoro-ževanje je prvi nastopil pradsednik Harding. Razno. [..........................................................; Tragedija invalidove ljubezni. Danes 23-letni Frančišek Vvplel se je koncem vojne vrnil kot štirikrat ranjeni invalid z vsemi posledicami duševnega in telesnega trpljenja domov. Po dolgem času je dobil službo kot kolodvorski pisar v Prerovu. Zaljubil se je v 16-letno natakarico Marijo Mvslivec. Obljubila sta si „večno zvestobo" in mislila na ustvaritev lastnega ognjišča. Dekle je bilo podjetno in je vzelo v najem neko restavracijo. Toda Vvplel je opažal od dne do dne bolj, da je Marija z gosti preveč prijazna, in ko jo je nekega dne našel v kuhinji v objemu nekega tekmeca, je prišlo do prepira. Prijazna ljubica je dala Vvplelu vrv okoli vratu in ga davila. Vvplel je zdivjal in jo zadavil. Nato je dve uri plakal ob njenem truplu, končno pa zbežal in se hotel usmrtiti, a ni imel dovolj poguma. Zaprli so ga. Porotniki so verjeli njegovemu opisu dogodka in ker so tudi zdravniki izjavili, da se ga vsled težkih ran na glavi, ki jih je dobil v vojni, ne morf smatrati odgovornim za dejanje, je bil oproščen. Strašna povodenj v Ameriki uničila več sto Slovenskih Življenj. Po poročilih ameriških slovenskih dnevnikov je v državi Colorado v severni Ameriki silna povodenj močno poškodovala mesto Pueblo, kjer je stala voda 4 do 18 čevljev visoko in podrla vse mostove in jezove. Lesene hiše so se vso porušile. Utonilo je okoli 3000 oseb, med njimi par sto Slovencev. Povodenj je nastala 3. junija, ker se je nenadoma utrgal oblak in ste reki Arkansas in Foutain prestopili bregove. Ker so bile vse telefonske in brzojavne zveze v trenotku pretrgane, mesto pa brez razsvetljave in celo brez vode, so bila reševalna dela, ki jih je vodilo vojaštvo, silno otežko-čena. Po vseh slovenskih kolonijah zbirajo prispevke za ponesrečene rojake. „Marburgerhtitte" na Pohorju, znano zlet-nikom na Pohorje, je z dovoljenjem deželne vlade prodal kurator razpuščenega Bergve-reina Slovenskemu planinskemu društvu. Naše slovensko planinsko društvo bo oskrbovalo poleg svojih ruških koč sedaj še ta lep in prostorni planinski dom. Američankam bo prepovedano kaditi. Ameriški listi poročajo, da se v Ameriki snuje postava, ki prepoveduje ženskam kajenje. Vsaka ženska, ki se bo zasačila, se bo kaznovala z denarno globo od 10 do 1000 dolarjev. Če se bo zasačilo žensko kaditi v javnem lokalu, bo kaznovan tudi posestnik lokala. Y§\ Le kratek čas r Ptuju! J*4 CIRKUS RENLOVV Velika otvoritvena Zvečer ob pol 9. uri. V SREDO 20. JULIJA G A L A predstava Zvečer ob pol 9. uri. : Cene prostorom z veseličnim davkom 5 ; Galerijsko ; ... nrnetnr ' „ _„„»-.. ; ¦ *_„*... : Num. sedež ¦ Num sedež • Sedež :: stojišče \U\V°it0r Vnr°Ll0r L S °?0r H. vrsta I. vrsta vloži 10 K - 14 K 20 K 26 K 32 K 36 K 40 K Predprodaja listkov v Glavni tobačni trafiki. V nedeljo 2 slavnostni predstavi, ob 4. uri pop. in ob pol 9. uri zveče Ld §*- Hiša <*B in neKaj zemlje se išče v najem. Ponudbe pod štev. 16 na upravo lista. v kavarni KORŽE, PTUJ, Vseh svetnikov ul. 10. Senčnat poletni vrt. HARMONIJ na 3 registre proda po ceni kavarna Pichler v Ptuju, Vseb svetnikov ulica 10. Obrtnik blizu mesta, srednje starosti in ne-omadeževan, se želi oženiti z deklico, ki je v obrtu izučena, ali s premoženjem. Prednost imajo tiste, katere dobro jejo, pijejo, dolgo spijo in ljubijo. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne pod „Tajnost zajamčena" na upravo lista. V gostilni M. Wessely v Ptuju, Ljutomerska cesta 15 se proda: Dišavni traminer (Gewurztraminer) letnik 1908 in Kabernet rudeč letnik 1917 liter po 44 K ali steklenica po 7]io / 30 K. Steklenice se dobijo proti vračilu, ali zastavini. F at= 3t=it Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju % 3HE 99 PETOVIA 66 =lt=3t= =JC k Izdeluje vsakovrstne usnje, Čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna. ^jjs Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Bianke v Ptuju.