ki	
		
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
I
^ , 'is^ o môsi i
ciíMi piuhi'ie»:
î ' I

Í
Povej mi, s kakšno kritino je prekrita tvoja streha pa ti povem.

kako varen si.

Vrhunska kritina Metro je trajno odporna proti toči, ognju, viharnim vetrovom, potresnim simkom... Vztrajno krasi vaš objekt ter budno skrbi za vašo varnost in zasluženo ugodje.
Z nakupom strešne kritine Metro si boste zagotovili vsaj pol stoletja brezskrbnega življenja.
Poslanstvo dobre kritine pa se lahko udejanji le, če jo položi krovec, ki dobro pozna proizvod in v vsakem trenutku ve kaj dela. V ta namen smo v MIXu izšolali mrežo izkušenih krovcev, ki bodo iz vaše nove kritine izstisnili kar največ.
Pestra izbira obHkovnih stilov, barv in dodatne kleparske opreme, kot tudi možnost pokrivanja streh z izjemno nizkim naklonom vam omogočajo, da zaživite v hiši svojih sanj.
ni
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
november 2009
Županova stran
3

^Iše: župan Janez Pavlin
Uvod k proračunu
občine Dobrepolje za leto 2010
Župan občine Dobrepolje podaja 1. predlog proračuna občine Dobrepolje za leto 2010 z namenom, da se le ta javno obravnava in da se konec meseca decembra 2009 predlaga Občinskemu svetu 2. predlog proračuna v sprejem. Na ta način bo omogočeno, da bo proračun sprejet pred 1. januarjem 2010, kar zagotavlja normalno financiranje in izvrševanje proračuna za leto 2010 brez začasnega financiranja.
Kot je bilo že ugotovljeno ob sprejemanju »Temeljnih izhodišč za pripravo proračuna občine Dobrepolje za leto 2010« mora skladno s 17. členom ZJF, minister pristojen za finance o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo državnega proračuna obvestiti tudi občine. Ministrstvo za finance je z dopisom sredi meseca julija letošnjega leta posredovalo občinam osnovne makroekonomske okvire razvoja Slovenije. Te informacije so nam služile kot kvantitativno izhodišče pri pripravi občinskega proračuna za leto 2010 oziroma pri sestavi navodil za pripravo občinskega proračuna za neposredne in posredne uporabnike.
V skladu izhodišči so ovrednoteni posamezni programi ter zagotovljena sredstva za pokrivanje le teh.
Za lažjo pripravo proračuna je Ministrstvo za finance v mesecu septembru posredovalo občinam proračunski priročnik, ki naj bi služil občinam pri enotnem oblikovanju proračunov. V Proračunskem priročniku za leti 2010 in 2011 ni novosti glede sestave proračuna, v posameznih poglavjih pa so podane dodatne obrazložitve.
Proračunski priročnik za pripravo proračunov za leti 2010 in 2011 smo občine prejele s ciljem, da bi bili pristopi občin pri pripravi proračunov poenoteni in da se zasledujejo cilji proračunske reforme:
•	uskladitev javne porabe z mednarodno prakso,
•	izboljšanje preglednost ter odgovornost pri razpolaganju s proračunskimi sredstvi ter
•	vzpostavitev novega pristopa pri spremljanju in ocenjevanju proračuna.
Cilji reforme so povezani z odgovori na tri ključna vprašanja javne porabe:
•	kdo oziroma katere institucije uporabljajo proračunska sredstva,
•	kako jih porabljajo oziroma kaj se plačuje iz javnih sredstev (področja porabe) ter
•	za kaj se porabljajo javna sredstva (nameni porabe).
Predlog občinskega proračuna je pripravljen z upoštevanjem predpisanih klasifikacij javnofinančnih prejemkov in izdatkov in sicer po:
•	institucionalni, ki pove KDO porablja proračunska sredstva. To so nosilci pravic porabe za financiranje programov občinskega proračuna in so neposredni uporabniki občinskega proračuna ( občinski svet, nadzorni odbor, župan, občina-občinska uprava, medobčinske inšpekcijske službe)
•	ekonomski, ki daje odgovor na vprašanje KAJ se plačuje iz javnofinančnih sredstev. Določa jo Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava
•	programski, ki pove ZA KAJ se porabljajo javna sredstva. Po tej klasifikaciji so izdatki razvrščeni v 21 področij porabe, 59 glavnih programov in 119 podprogramov;
•	funkcionalni, ki je namenjena prikazu razdelitve celotnih javnofinančnih izdatkov po posameznih funkcijah države oziroma občine skladno z mednarodno COFOG klasifikacijo.
V skladu z zgoraj navedenimi izhodišči so za neposredne uporabnike proračuna ovrednoteni programi in pripravljen predlog proračuna občine Dobrepolje za leto 2010.
Za pripravo občinskih proračunov občine potrebujemo tudi podatke o dohodnini in finančni izravnavi.
Primerna poraba tako predstavlja primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. Ministrstvo za finance ugotovi višino primerne porabe posamezne občine na podlagi dolžine lokalnih cest in javnih poti v občini, površine občine, deleža prebivalcev mlajših od 15 let in deleža prebivalcev starejših od 65 let, števila prebivalcev občine in povprečnine.
Finančna izravnava predstavlja sredstva, ki se v posameznem proračunskem letu dodelijo občini, ki s prihodki za financiranje primerne porabe ne more financirati svoje izračunane primerne porabe.
Priprava proračuna občine Dobrepolje za leto 2010 temelji na:
•	Zakonu o javnih financah (ZJF) Ur.l. RS 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B in 109/08) ureja vse zadeve s področja državnega in občinskih proračunov ter posrednih in neposrednih uporabnikov proračuna. Poleg omenjenega zakona so bili sprejeti za sestavo državnega in občinski proračunov ter za proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava še naslednji predpisi, ki so upoštevani pri pripravi proračuna
•	Odredba o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov uporabnikov enotnega kontnega načrta (Ur.l. RS št. 86/99, 110/99, 134/03),
•	Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS št. 54/2002 in 117/02, 58/03, 134/03, 34/04,75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07),
•	Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Ur.l. RS št 44/2007),
•	Odredba o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (UL RS 57/ 2005),
•	Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS št.
23/99, 30/02-ZJF-C),
•	Zakon o financiranju občin (Ur.l RS št. 123/06 in 57/08)
•	Zakon o javnih uslužbencih (Ur.l.RS št. 63/07-UPB3, 65/08)
•	Proračunski priročnik za sestavo občinskih proračunov za leti 2010 in 2011 (Ministrstvo za finance).
Na podlagi vseh teh spreminjajočih se predpisov, je sestavljen proračun občine Do-brepolje za leto 2010 po vsebini in obliki. ♦
v
Spoštovane in spoštovani, Vzemite si nekaj dragocenega časa in se udeležite določenih prireditev, ki Vam bodo polepšali začetek veselega decembra.
Verjamem, da smo ob vsem doseženem tudi v prihodnje pripravljeni in sposobni poskrbeti za skupno dobro. Prehojena pot nas obvezuje tudi naprej. Čakajo nas izzivi na številnih področjih, pri čemer pa ne smemo zanemariti socialnih vprašanj mladine, zaposlenih in upokojencev. Naše želje in načrti so veliki, vendar izven možnosti, ki si jih sami ustvarjamo, ne bo mogoče živeti. Zanašamo se na razsodnost, zmernost in odgovornost sedanje generacije in prihodnjih rodov. Današnji čas je za našo občino velika priložnost in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da ga izkoristimo in ustvarimo večjo blaginjo za vse. Naj zaključim z besedami, »z izkušnjami preteklosti se oziramo v prihodnost« Naša in moja odgovornost je, da bo prihodnost občine svetla in optimistična. Ovire na tem svetu so za to, da jih premagujemo, napake pa zato, da se iz njih učimo. Ob prazniku Občine Dobrepolje izrekam iskrene čestitke, vsem občankam in občanom. Naj bo to praznik vseh zadovoljnih ljudi. Ljudi, ki ne obupajo, ki so pogumni, ustvarjalni, predvsem pa, ki čutijo svoj kraj.
Občinski praznik Občine Dobrepolje
je 6. decembra, ko se spominjamo rojstva našega rojaka, pisatelja, učitelja Frana Jakliča - Podgoričana (6. 12. 1868).
Letošnja osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo v soboto, 5. 12. 2009, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu. Po njej bo prižig božično-novoletne razsvetljave na Vidmu in v Strugah, ki ga je izvedlo podjetje Javna razsvetljava Ljubljana.
Naj omenim, da nas bo v sredo, 2. 12. 2009, obiskal Predsednik RS dr. Danilo Turk,
ki si je vzel svoj dragoceni čas in bo v naši občini od 9. - 14. ure.
V okviru praznovanja bo izveden raznovrsten program, ki bo popestril vzdušje veselega
decembra.
PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE DOBREPOLJE 2009
PETEK, 27. november 2009 Ob 19.00
družabno srečanje z ansamblom Pogum Avla Osnovne šole v Strugah Ob 17.00
namizni tenis - osnovnošolci, srednješolci Osnovna šola na Vidmu (Športno društvo Kompolje)
SOBOTA, 28. november 2009 Ob 8.00
Namizni tenis - članice in člani (posamezno in ekipno) Osnovna šola na Vidmu (Športno društvo Kompolje)
SREDA, 2. december 2009 Ob 9.00
Obisk predsednika RS dr. Danila Turka v Občini Dobrepolje Ob 9.30
Likovna delavnica Zveze paraplegikov Slovenije Dom Prizma v Ponikvah
ČETRTEK, 3. december 2009
Ob 19.00 Slovensko - Dalmatinski večer:
Stiški kvartet in Klapa Lavanda, gost večera: Rok Ferengja - Rock'n'band Jakličev dom na Vidmu (Turistično društvo Dobrepolje)
PONEDELJEK, 7. december 2009 Ob 900
Prvo srečanje mladih dobrepoljskih novinarjev in literatov
Jakličev dom na Vidmu
ČETRTEK, 10. december 2009
Ob 19.00
Predstavitev zgibanke Občine Dobrepolje - Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov in
predstavitev DVD-ja o Francetu Kralju (1895-1960) -utemeljitelj modernističnega umetniškega izraza Jakličev dom na Vidmu (Turistično društvo Dobrepolje)
PETEK, 11. december 2009
Ob 8.00
Odprto šahovsko prvenstvo paraplegikov (posamezno in ekipno) Dom Prizma Ponikve (Društvo paraplegikov Ljubljanske pokrajine in Občina Dobrepolje)
Ob 18.00
Tarok turnir za občane občine Dobrepolje Prostor upokojencev v Jakličevem domu na Vidmu (Društvo Rokometni klub Dobrepolje)
SOBOTA, 5. december 2009
Ob 9.00
II. kolo strelske lige Zveze paraplegikov Slovenije in 1. pokal občine Dobrepolje « Jakličev dom na Vidmu (Strelsko društvo Bukovec in Zveza paraplegikov Slovenije)
Ob 19.00
Osrednja proslava v počastitev občinskega praznika Jakličev dom na Vidmu
november 2009
Vabila
5
	Vabilo na
	proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti
	ki bo v sredo, 23. 12. 2009, ob 19. uri
	v Jakličevem domu na Vidmu.
	Slavnostni govornik bo župan g. Janez Pavlin.
Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj! (Benjamin Ipavec)	Kulturni program bodo oblikovali: otroci iz vrtca Ringaraja, učenci PŠ Struge, učenci PŠ Kompolje, učenci PŠ Ponikve, učenci OŠ Dobrepolje. VLJUDNO VABLJENI!
Obvestila
SRCE
SLOVENIJE
V
NVO stičišče Srca Slovenije

Naložba v vašo prihodnost
OPERAajO DELNO FINANORAEVIIOPSKAUNIJA
Evropski socialni sklad
O,5 odstotka za NVO
Podarite 0,5% dohodnine nevladnim organizacijam in z donacijo omogočite, da bodo prispevale h kakovosti bivanja v naši družbi.
ZAKAJ?
Ker vas to nič ne stane in lahko s tem sami določite, komu boste namenili vaš denar. S tem nimate nobenega stroška, saj drugače teh 0,5% pustite v državnem proračunu. KDO?
Možnost donacije imate vsi, ki oddajate dohodninsko napoved. Če že plačujete dohodnino, jo namenite tistim, ki so vam pri srcu. KOMU?
Odločite se lahko za največ pet organizacij, ki jim boste namenili skupno 0,5% vaše dohodnine. Seznam upravičencev določi vlada na predlog Ministrstva za finance vsako leto do 31. julija za leto, za katero se namenja dohodnina. Seznam upravičencev je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 61/09 in 75/09 in ga najdete na spletni strani regionalnega stičišča NVO Srca Slovenije.
KAKO?
To lahko storite kadar koli, na spletni strani, preko sistema eDavki ali pisno oziroma ustno na zapisnik pri davčnem organu. Obrazec in seznam boste našli na www.srce-me-povezuje.si. Več informacij na info@srce-me-povezuje.si ali 059 927 619.
Napovednik
Akademija NVO 2009/2010
Pokriva aktualne vsebine in teme za dvig usposobljenosti članov in zaposlenih v nevladnih organizacijah. V okviru regionalnega stičišča nevladnih organizacij Osrednjesloven-ske regije pripravljamo in izvajamo usposabljanja in izobraževanja za povečanje učinkovitosti in kakovosti delovanja nevladnih organizacij. Brezplačne delavnice so namenjene članom društev, zasebnih zavodov in ustanov. Z njimi si lahko nevladne organizacije pridobijo koristna znanja za svoje delovanje.
3.12.2009 - delavnica -RAZVOJ DEJAVNOSTI V NVO
Dobili boste odgovore na vprašanja, kaj je pridobitna in kaj nepridobitna dejavnost, kakšne so posledice opravljanja pridobitne dejavnosti, seznanili se boste z zakonskimi podlagami in spoznali, katere vrste dejavnosti NVO lahko opravljajo. Delavnica bo ob 17. uri, v Jakličevem domu, Dobrepolje.
10.12.2009 - 4. SREČANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Pridružite se pestri druščini predstavnikov društev in zasebnih zavodov, kjer bo veliko priložnosti za povezovanje. Predstavili bomo rezultate glasovanja za Naj NVO in vas, na prav poseben način, seznanili z načini motiviranja članov v društvih. Srečanje nevladnih organizacij se bo odvilo v Domu krajanov Turjak ob 18. uri.
14.1.2010 - delavnica -RAČUNOVODSTVO ZA NVO
Tudi vaša nevladna organizacija se lahko odloči za uporabo spletnega računovodskega programa mini-MAX. Do konca leta lahko brez obveznosti preizkusite delovanje programa. V okviru stičišča bo potekalo brezplačno usposabljanje za njegovo uporabo.
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
POZIV
VSEM OBČANOM, ZAVEZANCEM ZA PLAČILO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(imetnikom, lastnikom stanovanjskih hiš, najemnikom stanovanj in lastnikom poslovnih prostorov)
Pozivamo vse občane, da v skladu s 14. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Ur.l., RS, št. 123/00, 111/03 in 22/06) sporočite podatke na Občino Dobrepolje vsi, ki ste spreminjali, podirali, povečali, kupili ali (do)gradili stanovanjske, počitniške in poslovne objekte - prostore, oz. kakršnokoli spremembo.
Podatke sporočite na obrazcu, ki ga dobite na občini in na spletni občinski strani do 15.12.2009.
Po drugem odstavku 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč morajo zavezanci za plačilo nadomestila prijaviti upravi Občine Dobrepolje nastanek obveznosti in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v 30 dneh po nastanku.
OBČINA DOBREPOLJE
november 2009
Obvestila
7
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si
Obiskali smo kmetije v okolici Kamnika
Kmetijsko svetovalna služba Dobrepolje je v sodelovanju z občino in Govedorej-skim društvom organizirala strokovno ekskurzijo na štiri kmetije v okolici Kamnika. Ogledali smo si tri kmetije na območju z omejenimi dejavniki in eno ravninsko.
V	Kamniku nas je sprejel vodja enote kmetijske svetovalne službe Kamnik Peter Berlec, ki je svetovalec na tem območju že 25 let. Na poti nam je predstavil lokalne zanimivosti in statistične podatke za kmetijstvo na območju Kamnika.
V	vasi Klemenčevo pod Krvavcem smo obiskali gorsko kmetijo, na kateri kmetuje Kuhar Andrej. Da je kmetija res v strmini, smo izkusili tudi sami, saj smo morali na kmetijo cca. 15 minut peš, ker dostop z avtobusom ni mogoč. Lastnik je kmetijo dobil od svojega brata, ki je živel sam in jo po smrti zapustil njemu. Sedaj mu pomaga opravljati dela vnuk, ki še študira zootehniko.
Na kmetiji redijo 30 krav dojilj slovenske avtohtone pasme Cike in 20 ovc jezersko solčavske pasme. Krave imajo na paši na površinah okoli kmetije, poleti pa jih peš odženejo 6 ur hoda na Veliko Planino. Cikasto govedo redijo na kmetiji od nekdaj, kljub temu, da so za to pasmo priporočali križanje z drugimi, »boljšimi pasmami«. Sam gospodar pravi, da se lahko zahvali samo trmi svojega brata, ki se ni uklonil takratnim trendom. Sedaj se lahko pohvalijo s čisto pasmo živali. Krave telijo konec zime ali v začetku pomladi. Teleta pasejo s kravami do novembra, ko jih prodajo za nadaljnjo rejo.
Nato smo se odpeljali v Zgornji Mot-nik na kmetijo Orehovec. Na kmetiji redijo 40 glav krav molznic in mlado živino. Večji del površin imajo v nagibu. Hlev so predelali iz vezane reje v prosto rejo. Krave skozi dan pasejo okoli kme-
tije, telice pa na bolj oddaljenih pašnikih. Na dan namolzejo cca. 900 l mleka.
Kosilo smo imeli na kmetiji odprtih vrat »Pri Soud« v bližini Radomelj. Na kmetiji redijo prašiče in konje. V letošnjem letu so registrirali lastno klavnico in predelovalnico mesa. V klavnici koljejo živali kot uslugo tudi za druge kmete. Cena klanja je 0,50 EUR na kilogram mesa. Na kmetiji imajo registriran kmečki turizem, kjer gostom ob vikendih ponudijo hrano, pijačo ter suhomesnate izdelke.
Na koncu smo v Mostah pri Komendi obiskali kmetijo Jamšek. Kmetija obsega preko 80 ha kmetijskih zemljišč. Redijo 120 glav živali in dnevno namolze-
jo okoli 1400 l mleka. Na dvorišču kmetije smo lahko videli štiri mlekomate, tri bodo postavili v Kamniku in enega na BTCjevi tržnici v Ljubljani. Mlekomate je potrebno oskrbovati dnevno, kar vzame veliko časa, zato nameravajo zaposliti nečaka. Prihodek od prodanega mleka preko mlekomata bo občutno večji, kot je trenutno. V nakup jih je prisilila zelo nizka cena mleka, prodanega v mlekarnah.
Na koncu smo ugotovili, da smo videli urejene kmetije, kjer kmetujejo zagnani in pridni ljudje. Vse nas je navdušila njihova zagnanost, saj nekateri kljub težkim obdelovalnim pogojim z veliko optimizma gledajo v naprej. ♦

STIČIŠČE LOVENIJE
Akademija NVO (nevladnih organizacij) 2009/2010
pripravlja in izvaja usposabljanja in izobraževanja za povečanje učinkovitosti in kakovosti delovanja nevladnih organizacij.
V okviru Akademije NVO bo 3. decembra 2009
ob 17. uri v Jakličevem domu na Vidmu potekala brezplačna delavnica z naslovom
Razvoj dejavnosti v NVO
Na tej delavnici, ki je namenjena članom društev, zasebnih zavodov in ustanov,
boste dobili odgovore na vprašanja, kaj je pridobitna in kaj nepridobitna dejavnost, kakšne so posledice opravljanja pridobitne dejavnosti, seznanili se boste z zakonskimi podlagami in spoznali, katere vrste dejavnosti lahko NVO
opravljajo. Dodatne informacije in prijave: td.dobrepolje@gmail.com, 041/96-28-23.
Vljudno vabljeni!
Podjetniške in druge informacije
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpie@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti
2009	in 2010. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Predmet javnega razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev po načelu »de minimis« za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno. Finančne spodbude so namenjene za naložbe v vgradnjo novih KNLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo kapacitete v obstoječi kotlovnici na lesno biomaso ali zamenjujejo obstoječi kotel na fosilni energetski vir. Rok za oddajo vlog: vsak prvi delovni četrtek v mesecu, v dvomesečnih razmikih. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 5. 2010. Podrobnosti razpisa: http://www.mop.gov.si/si/javne_obja-ve/javni_razpisi/
2.	Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2009,
2010	in 2011. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Predmet javnega razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (v nadaljevanju: DOLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v nove sisteme DOLB in mikro sisteme DOLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo obstoječ daljinski sistem ali gradijo novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso kot vir za obstoječe daljinsko omrežje. Prijavitelj lahko kandidira za sofinanciranje dela celotne investicije (eno ali več faz širitve daljinskega omrežja, ki predstavljajo ekonomsko nedeljivo celoto aktivnosti, izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, v naprej določeno trajanje ter določen začetek in konec). Vloge za prvo odpiranje morajo ne glede na način dostave (osebno ali po pošti) do vložišča MOP prispeti do 4. 6. 2009 do 15. ure, sicer bodo odprte ob naslednjem odpiranju vlog ali vrnjene prijavitelju, kolikor naslednjega odpiranja ne bo zaradi porabe sredstev na predhodnem odpiranju. Rok za oddajo vlog: vsak drugi delovni četrtek v mesecu, v dvomesečnih razmikih. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2011. Podrobnosti razpisa: http://www.mop.gov.si/si/javne_obja-ve/javni_razpisi/
3.	Javni razpis »Znanje uresničuje sanje«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: povečanje zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja, usposobljenosti in temeljnih veščin (ključnih kompetenc) za zaposlene, prednostno za ciljne skupine zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve. Cilji javnega razpisa so: spodbujanje razvoja človeških virov v podjetjih, zviševanje izobrazbene strukture in usposobljenosti zaposlenih z namenom ohranjanja zaposlitev in preprečevanja prehoda neustrezno usposobljenih ali presežnih delavcev v odprto brezposelnost, izboljšati prilagodljivost zaposlenih, povečanje zaposlitvenih možnosti zaposlenih. Roki za predložitev vlog za posamezno leto: za leto 2010 namenjena sredstva 11. 12. 2009, 12. 3. 2010, 11. 6. 2010. Za leto 2011 namenjena sredstva 27. 8. 2010. Vsi roki so do 12. ure. Roki so razpisani za posamezno leto do porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/Dejav-nost/JavniRazpisi/JavniRazpisi.htm
4.	Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci (v nadaljevanju: štipenditorji) izplačevali od vključno šolskega/študijskega leta 2009/2010 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, študijskih programih višjega izobraževanja, dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih (v nadaljevanju: javno veljavni izobraževalni programi), ne glede na to, kdaj je bila pogodba o štipendiranju za trenutno stopnjo izobraževanja sklenjena. Rok: do vključno 30. aprila 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009057.pdf
5.	Javni razpis za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani MKGP. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009063.pdf
6.	Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge.
Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje naložb, ki zadevajo: A) predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, razen proizvodov iz rib ter proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode; B) predelavo in trženje živil, ki niso zajeta v Prilogi I k Pogodbi in katerih surovina so kmetijski proizvodi; C) skupne naložbe (naložbe, ki zadevajo naložbe iz toč-
ke A in B tega odstavka); D) prvo stopnjo predelave in trženja lesa. Seznami kmetijskih proizvodov in živil ter proizvodov prve stopnje predelave lesa so objavljeni na spletnih straneh: www.arsktrp.gov.si in www.mkgp.gov.si. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/ r2009069.pdf
7.	Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov / absolvent - aktiviraj in zaposli
se!« Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je aktiviranje študentov v času absolventskega staža tako, da se jim omogoči vključitev v usposabljanje na delovnem mestu in s tem pridobitev znanj in veščin za lažjo vključitev v delo ter spodbujanje zaposlovanja diplomantov s pomočjo subvencije za zaposlitev. Predmet javnega razpisa je usposabljanje študentov v času absolventskega staža na delovnem mestu, ustreznem njihovi smeri in ravni izobraževanja, po zaključku usposabljanja in opravljeni diplomi pa subvencioniranje njihove zaposlitve za polni delovni čas za obdobje 6 mesecev. Rok: do zadnjega delovnega dne v mesecu v letih 2009 in 2010, in sicer: 30. 11. 2009, 29. 1. 2010 in 31. 3. 2010. Vsi do 12. ure. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009069.pdf
8.	Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov«. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je izplačilo sredstev v obliki letne rente upravičencu, ki se odloči, da bo prenehal opravljati pridobitno kmetijsko dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji in pridobitno gozdarsko dejavnost zaradi prenosa kmetije na mlajšega prevzemnika. Pogoji za sodelovanje: Do podpore so upravičeni vlagatelji, kmetje, starejši od 57 let in hkrati ne dosegajo upokoji-tvene starosti 63 let za ženske in 65 let za moške, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, še niso upokojeni in so pripravljeni nepreklicno prenehati z opravljanjem pridobitne kmetijske dejavnosti, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in pridobitne gozdarske dejavnosti ter celotno kmetijo prenesti na izbranega prevzemnika. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=890
9.	Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet javnega razpisa je spodbujanje zaposlovanja najmanj 10 brezposelnih oseb iz ciljne skupine javnega razpisa s pomočjo subvencije za zaposlitev pri delodajalcih, ki jih bodo zaposlili za obdobje najmanj enega leta za polni delovni čas, tj. 40 ur tedensko. Rok za oddajo vlog: prvi rok do 12. 11. 2009 do 12. ure in drugi rok do 15. 1. 2010 do 12. ure. Več: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Javni-Razpisi/JavniRazpisi.htm
november 2009
Obvestila
9
Koledar prireditev 2010
in evidenca društev
Že tretje leto zapored bo TD Dobrepolje pripravilo in izdalo Koledar prireditev za prihodnje leto. Veseli nas, da so nam nekatera društva podatke o prireditvah poslala samoiniciativno, saj to pomeni, da se je ta koledar že dobro uveljavil. Vseeno pa smo se odločili tudi za objavo v tem glasilu, ker bi na ta način informacijo radi posredovali tudi društvom oz. skupinam, ki so morda šele v ustanavljanju.
V koledar bi želeli uvrstiti vse oz. čim več prireditev, ki se bodo izvedle na področju občine Dobrepolje v letu 2010. Menimo, da je tudi vam v interesu, da vaše prireditve obišče čim več ljudi, zato vas vabimo, da nam na naš elektronski ali poštni naslov sporočite naslednje podatke:
1.	Naziv prireditve
2.	Vrsta prireditve
3.	Kratek opis prireditve
4.	Datum prireditve
5.	Kraj in lokacija izvajanja
6.	Organizator prireditve
7.	Kontaktna oseba
8.	Kontaktni podatki
td.dobrepolie@gmail.com Videm 35,
1312 Videm - Dobrepolje tel.: 041/96-28-23
Želeli bi, da koledar prireditev za naslednje leto izide že z januarsko številko Našega kraja, zato smo pri kontaktiranju društev iz naše evidence za rok oddaje podatkov določili 30. november, podatke pa bo moč dopolniti še do 15. decembra. S tem želimo dati priložnost tudi tistim društvom, ki bodo za zbiranje podatkov izvedeli šele iz tega glasila.
Evidenca društev
Poleg Koledarja prireditev želi Turistično društvo Dobrepolje tudi poenotiti in aktualizirati evidenco društev in skupin (v nadaljevanju društev), delujočih na območju občine Dobrepolje, saj se dogaja, da nekatera društva, ki so nekdaj obstajala, danes ne delujejo več, po drugi strani pa nastajajo nova, o delovanju katerih nemalokrat izvemo šele iz lokalnega glasila. Zato vabimo vsa društva, da nam na naš elektronski ali poštni naslov sporočijo naslednje podatke:
1.	Naziv društva
2.	Naslov društva
3.	Kontaktni podatki (tel. št., elektronski naslov, spletna stran...).
Pri tem pa bi radi opozorili na naslednje: kljub temu, da ti podatki ne bodo množično objavljeni (kjer bo potrebno, bodo za dodatne informacije, prijave in podobno objavljeni v Koledarju prireditev in v sorodnih publikacijah), se nam ne zdi korektno objavljati osebne telefonske številke in osebne elektronske oz. poštne naslove, med drugim tudi zato, ker se lahko posamezne funkcije oz. kontaktne osebe za dodatne informacije znotraj posameznega društva spreminjajo. Zato bomo za objavo upoštevali samo enotno telefonsko številko in naslov (elektronski ali poštni) društva, ostale podatke bomo hranili za evidenco in lastne potrebe. Nekatera društva so to že uredila z nakupom dodatnega GSM-aparata in dodatne številke in/ali z odprtjem elektronskega poštnega predala na ime društva pri enem izmed brezplačnih ponudnikov elektronske pošte. Na podlagi teh podatkov vas bomo lahko v prihodnje kontaktirali oz. povabili k sodelovanju pri oblikovanju turistične ali druge ponudbe.
Oba obrazca za vnos podatkov si lahko prenesete tudi s spletne strani občine Dobrepolje (www.dobrepolje.si) ali ju poiščete na Zelniku (www.zelnik.net). Za dodatne informacije smo na voljo na zgoraj navedenem naslovu in telefonski številki. Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo.
Alenka Jeršin, TD Dobrepolje
TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA
Podgora 28 1312 Videm Dobrepolje
vas
v sodelovanju s PLANINSKIM DRUŠTVOM DOBREPOLJE
vabi
v petek, 25. decembra 2009,
na tradicionalni, letos že
16. pehed z bakiami
na
9
s katerim bomo proslavili BOŽIČNI DAN in DAN SAMOSTOJNOSTI naše države.
Cilj pohoda je Kamen vrh.
PROGRAM POHODA:
Osrednje zbirno mesto za pohod bo v vasi Podgora, kjer si bo lahko vsak pohodnik kupil baklo in topel napitek. Odhod na Kamen vrh bo skupaj z vodiči ob 18. uri. Pohod do vrha bo trajal približno uro zmerne hoje.
Na Kamen vrhu nas bodo pričakali gostoljubni člani Planinskega društva Dobrepolje s toplimi napitki. Ob 20. uri je predviden odhod nazaj v dolino.
Po pohodu se boste lahko okrepčali v koči pri Koritu.
Pridružite se nam!
Turistično društvo Podgora
in
Planinsko društvo Dobrepolje
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija
tel.: 01/7869- 070, 051/675-238, fax: 01/7869-075
e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si
Srečanje ZKD Dobrepolje in JSKD OI Ivančna Gorica s predsedniki kulturnih društev, vodji skupin in njihovimi predstavniki v občini Dobrepolje,
Jakličev dom Videm-Dobrepolje, november 2009
Letno srečanje s kulturnimi producenti v občini Videm-Dobrepolje omogoča skupno delovanje in uskladitev le-tega na območnem nivoju. Predstavljeni bodo načrti za leto 2010, možna sodelovanja med društvi, ZKD, JSKD in ustvarjalnimi posamezniki.
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV
•	ŽIVA 2009 Festival mlade plesne ustvarjalnosti, Kulturni dom Španski borci, Ljubljana - Moste, 27. - 29. 11. 2009
Prireditev bo tridnevni festival izbranih plesnih skupin iz vse Slovenije, kar je lepa priložnost za pregled dosežkov, primerjav, analiz ter neformalnih srečanj skupin. Ime festivala je posvečeno Živi Kraigher, znani pedagoginji, koreografinji in dolgoletni voditeljici Oddelka za izrazni ples na SGBŠ v Ljubljani, ki je ena od utemeljiteljic sodobnega plesa na Slovenskem in njegovega kasnejšega širšega uveljavljanja v oblikah, kot jih poznamo danes.
V okviru festivala bodo podeljena priznanja in nagrade.
•	Sozvočenja - Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin Škofijski zavodi, Ljubljana - Šentvid, 28. 11. 2009
Pravico do prijave so imele zasedbe, ki so sodelovale na Sozvočenjih 2008, Reviji izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2008 ali pa so jih na najmanj regijski nivo predlagali strokovni svetovalci na območnih revijah v sezoni 2008/2009. Na tekmovanju bo tako nastopilo največ 18 zasedb, ki jih je potrdil umetniški svet tekmovanja. Iz dobrepolsjke občine se bodo predstavila dekleta male pevske zasedbe Sekstet Komplet pod vodstvom Ane Erčulj, ki se uspešno udeležujejo številnih skladovih prireditev Nastope bo ocenjevala tričlanska žirija (Stojan Kuret, Andraž Hauptman in Branka Potočnik Krajnik).
•	Razstava otroških risb nastalih na Likovni šoli pod mentorstvom Judite Rajnar Kulturni dom Grosuplje, 3. 12. 2009, ob 17.00
Otroci so v drugi polovici šole, ki poteka že od
začetka oktobra. Tam spoznavajo likovne zakonitosti skozi ustvarjanje risb s svinčnikom. Likovna dela na razstavi bodo prikazala proces, skozi katerega so otroci spoznali likovne prvine črto, barvo in prostor. Videli bomo kako so sledili svojim domišljijskim podobam, razvijali natančnost ter koncentracijo.
• Razstava ilustracij Jurčičevega dela Koz-
lovska sodba v Višnji Gori
Mestna hiša Višnja Gora, 3. 12. 2009, ob
19.00
Vabimo vas na na razstavo in predstavitev treh prevodov knjige avtorja Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Ob dnevu odprtih vrat bomo odprli razstavo izbranih ilustracij za francoski, španski in angleški prevod znane Jurčičeve humoreske. Z nami bodo vsi trije ilustratorji, Marjan Manček, Judita Raj-nar in Santiago Martin. Jurčičeve zgodbe, ki bodo v angleškem, francoskem ter španskem jeziku izšle v obliki slikanic, bodo omogočale nagovor ne samo domače, temveč tudi širše evropske in svetovne publike ter literarnih sladokuscev. Kozlovska sodba v Višnji Gori avtorja Josipa Jurčiča je kultni, legendarni slovenski tekst. Njegova vsebina je splošna človeška problematika, ki je večna in sodobna. Na način pravljice se spopada s človeško neumnostjo in s humorjem rešuje zapletene medčloveške zadeve. Prevajalci so strokovnjaki na področjih jezikoslovja, hkrati pa tudi prevajalci v svoj materni jezik. Le-to omogoča prevod v žive, govorjene in sodobne jezike. Posamezne knjige pomenijo vpetost ivanške izpostave v mednarodni prostor. Literarno dediščino dolenjskega prostora promovirajo in odprejo širšemu krogu bralcev. Zgodba je v svojih specifičnih lastnostih primerna tako za otroke kot za odrasle. Francoski in španski prevod krasijo izvirne ilustracije, ki so nastale ob poglabljanju v vedute in pejsaže bližnjega okoliša, predvsem višnjegorske panorame in predstavljajo domišljijsko izdelane karakterje iz besedila. Z angleškim prevodom smo se poklonili velikemu priznanemu slovenskemu ilustratorju Marjanu Mančku, ki je upodobil eno prvih samostojnih in sodobnih, slovenskih različic Jurčičeve zgodbe, ki je leta 1977 izšla pri Mladinski knjigi. Ilustracije za francoski prevod je prispevala Judita Rajnar, likovna pedagoginja. Rajnarjeva je likovno opremo pripravila v risarski tehniki in je delno oživila tradicijo naive, ki lepo sovpada s predstavljenimi karakterji v knjigi. Ilustracije za španski prevod je prispeval Santiago Martin, ki je hkrati prevajalec besedila v španski jezik. Njegove ilustracije so barvne karikature in na sodoben način oživljajo posamezne like v knjigi.
•	Srečanje mladih literatov in novinarjev občine Dobrepolje
JVIZ OŠ Dobrepolje,7. 12. 2009, ob 9.00
Mladi literati in novinarji občin Ivančna Gorica in Grosuplje so se v letošnjem letu že udeležili delavnice, tako bodo tovrstnega izobraževanja z Manico Janežič Ambrožič deležni tudi dobrepoljski učenci. Srečanje bo potekalo v dopoldanskem času in otroci se bodo imeli priložnost seznaniti z zakonitostmi novinarskega pisanja ter televizijskega poročanja v obče. Skozi dopoldne jih bo vodila voditeljica TV Dnevnika in jih uvedla v konkretne prakse dela novinarja. Preizkusili pa se bodo tudi kot nadobudni novinarji, ko bodo pripravili članke za občinsko glasilo Naš Kraj. Srečanja se bo udeležila tudi urednica občinskega glasila Mojca Pugelj.
•	Snežna kraljica, druga predstava Lutkovnega abonmaja Dobrepolje 2009/2010, Jakličev dom Videm - Dobrepo-lje, 10. 12. 2009, ob 10.00
Lutkovna predstava je nastala po motivih H. C. Andersena in Ferija Lainščka izvedlo pa jo bo Gledališče Labirint.
Pripoved o Snežni kraljici je čudovita, večplastna in skrivnostna zgodba o deklici Gerdi in dečku Kaju. Z močjo srca in zaupanjem nedolžnega otroka deklica Gerda prebrodi vse bridke težave in se na koncu sooči tudi s samo Snežno kraljico.
Za likovno podobo in animacijo je poskrbela Špela Čadež, lutke so izdelali Žiga Lebar, Špela Čadež in Iztok Hrga. Igralci in animator-ji predstave pa so: Tina Oman, Iuna Ornik ter Saša Jovanović.
MAVRIČNA KULTURA ZA VSE
•	SEKSTET KOMPLET USPEŠNO NA DRŽAVNEM SREČANJU V RADOVLJICI
Državno srečanje malih pevskih skupin Slovenije je potekalo v Radovljici konec oktobra. Iz dobrepoljske občine so nastopile Vokalni sekstet Komplet pod vodstvom Ane Erčulj. Radovljiška graščina je kulturni center, ki gosti vse od čebelarskega muzeja do Linhartovega muzeja in hkrati nudi prekrasen prostor za užitje kulturnih dogodkov. Eden od teh je bilo državno srečanje malih pevskih skupin Slovenije. Pevske zasedbe so se lahko prijavile na razpis pod pogojem, da jih je strokovni spremljevalec na območnem nivoju izbral za višji nivo, hkrati pa je bil njihov program tudi pregledan in izbran s strani strokovne komisije. V radovljiški baročni dvorani so se tako med sedmimi zasedbami predstavile tudi Do-
november 2009
Kultura
11
brepoljke s pestrim glasbenim programom. Na srečanju so bile podeljene tri nagrade na podlagi izbora Andraža Hauptmana in Se-bastjana Vrhovnika.
• SEMINAR ZA 41. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV PONOVNO V ŠENTVIDU
Že tradicionalno se v OŠ Ferda Vesela v poznem jesenskem času zberejo zborovodje, ki se nameravajo s svojimi pevskimi zbori in malimi pevskimi zasedbami udeležiti Tabora v mesecu juniju. Na seminarju za 41. Tabor Slovenskih pevskih zborov so se zborovodje iz vse Slovenije seznanili z notnim gradivom za naslednji Tabor. Seminar je vodil g. Igor Švara, ki je zborovodje popeljal skozi posebnosti zborovske interpretacije izbranih pesmi.
Srečanje se je zaključilo z družabnim delom in pogostitvijo vseh udeležencev seminarja.
• REGIJSKA RAZSTAVA KOLAŽ NA TURJAKU Z DVEMA DOBREPOLJKAMA
Na območni razstavi Kolaž v stiškem Muzeju sta bili za višji nivo s svojima deloma izbrani tudi Saša Strnad in Meta Jakič. Tako se trenutno predstavljata na regijski razstavi na Turjaku, skupaj z ostalimi sedmimi iz ivanške izpostave med 52 likovniki Osrednje Slovenije. Za regijsko razstavo je izbor pripravila likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn.
Razstava v Viteški dvorani na Turjaku prikazuje prerez ljubiteljske likovne dejavnosti na območju Osrednje Slovenije. Na splošno o kolažu in njegovem pojavljanju v zgodovini pa akademski slikar Janez Zalaz-nik v svoji knjigi »Kako je umetnost izgubila nedolžnost« pravi: »Kolaž je pomenil tudi drugačno razmišljanje o tem, kaj je umetniško delo, kakšen je status umetnine kot avtorskega dela, in prvi zabrisal ločnico med umetniškim delom in popularno kulturo. Kot miselni koncept je dodobra spreobrnil razumevanje umetnosti; brez njega težko dojamemo celovitost ne samo modernističnega li-
kovnega izraza, ampak tudi, morda še težje, ustvarjalnost postmoderne dobe in sodobnega časa.«
V skladu s tem se veselimo sprememb, ki jih je v letošnjem letu ukvarjanje s kolažem prineslo v ljubiteljsko ustvarjanje in tako pričakujemo v nadaljevanju pri udeležencih razstave malo revolucijo v ustvarjalni praksi ter dojemanju in interpretaciji slike.
• OTVORITEV PRENOVLJENEGA KD ŠPANSKI BORCI Z LJUBLJANSKO SKLADO-VO IZPOSTAVO
JSKD RS in OI Ljubljana sta skupaj z zavodom EN KNAP zadolžena za izvedbo programa Španskih borcev. Tako, da bo ta novi prostor ponudil tudi možnosti za udeležbo in predstavitev naših skupin v centru Ljubljane. Njegovi prostori bodo v nadaljevanju gostili številne regijske prireditve Koordinacije Osrednja Slovenija in skladove državne dogodke.
30 ur neprekinjenega kulturnega dogajanja se je odvilo v petek, 20. novembra, popoldne, ko so Španski borci na široko odprli svoja vrata in vabili vse, da so se sprehodili skoznje, našli v njem svoj najljubši kotiček in program ter pustili svoj pečat tudi v nadaljnjem življenju tega kulturnega centra v Mostah.
R A Z P I S ZA
OBMOČNO SREČANJE MLADIH NOVINARJEV IN LITERATOV
občine Dobrepolje
Učence in dijake dobrepoljske šole vabimo, da se nam pridružijo na prvem srečanju mladih novinarjev in literatov v občini Dobrepolje, ki bo potekalo v okviru občinskega praznika
v ponedeljek, 7. decembra 2009,
v prostorih Jakličevega doma na Vidmu v Dobrepolju (soba poleg dvorane).
Novinarski del bo vodila Manica Janežič Ambrožič, novinarka in voditeljica Dnevnika na RTV Slovenija. Predstavila bo osnovna pravila novinarskega pisanja in sporočanja, skupaj bodo, kot pravi novinarji, pregledali vse pomembnejše kulturne prireditve v kraju ter pomembnejše slovenske in mednarodne dogodke. V tednu po delavnici se bodo učenci preizkusili še sami v praktičnem pisanju člankov, reportaž, kritik, na terenu bodo po navodilih ustvarjali intervjuje, fotografirali ...
Vsi vaši prispevki bodo objavljeni kot priloga občinskega glasila Naš Kraj. Tako bo nastala prva priloga vašega časopisa, za katero bomo poiskali skupaj tudi novo ime. V prilogi bodo objavljeni tudi literarni prispevki na temo Ekologija in kultura, ki so jih pod vodstvom učiteljice Sonje Lenarčič napisali vaši učenci. Rok za oddajo prispevkov bo torek, 15. decembra 2009.
Delavnice se bo s pozdravnim nagovorom udeležila tudi urednica časopisa Naš Kraj, Mojca Pugelj.
Pričakujemo udeležbo učencev osmega in devetega razreda: JVIZ OŠ Dobrepolje: 15 učenk in učencev
Zbrali se bomo ob 9.uri. Srečanje z malico bo trajalo predvidoma do 12. ure. Vsi udeleženci starejši od 14. let bodo dobili potrdilo in indeks neformalnega izobraževanja NEFIKS. Prosimo za predhodno poimensko prijavo na zgoraj navedeni naslov!
Veliko ustvarjalnih trenutkov!
Hvala za sodelovanje in lepo pozdravljeni!
Prijavnice dobite pri vodstvu šole
in pri mentorjih novinarsko-literarnih krožkov!
JSKD OI Ivančna Gorica: mag. Barbara Rigler, Simona Zorko
Knjižnica v Dobrepolju
Mť.fňtfl ín/iííi)fd GfííSíijf^t
JflbriKilií
Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure.
Ob praznovanju dneva slovenskih splošnih knjižnic!
Jasmina Mersel
Za splošnoizobraževalne knjižnice je 20. november zagotovo poseben dan saj ga obeležujemo kot dan slovenskih splošnih knjižnic. Ob tem prazniku tako knjižnice pripravijo številne prireditve, ponudijo brezplačne vpise ali svoje obiskovalce kako drugače presenetijo. Tudi v knjižnici Dobrepolje smo pripravili zanimivi prireditvi za vse, ki strmijo k obnavljanju in širjenju svojega znanja ali zgolj želijo kvalitetno preživeti svoj prosti čas in biti v prijetni družbi. V sodelovanju s Sekcijo Razgledi Društva Koma 750 smo organizirali strokovno predava-
nje, ki je bilo tokrat naravoslovno obarvano z zanimivo tematiko, ki se ji mogoče posveča premalo pozornosti. Študentka biologije in sodelavka v Krajinskem parku Radensko polje Lara Kaste-lic je spregovorila o dvoživkah Slovenije, nas seznanila z njihovo sistematiko ter se nato osredotočila predvsem na problematiko dvoživk, ki se nahajajo na bližnjem Radenskem polju. V času sezonskih migracij, še posebno spomladi, ko se žabe prebudijo iz zimske otrplosti in se odpravijo do bližnje vode, veliko dvoživk pogine. Zato je tudi pri nas vedno več akcij, ko ljudje pomagajo dvoživkam, predvsem da varno prečkajo ceste.
Tudi v območju Radenskega polja morajo dvoživke pri svojih migracijah prečkati cesto, kar je za mnoge usodno, saj svojo pot končajo pod kolesi avtomobilov. Lara je predstavila zaključek projekta »Pomagajmo žabicam čez cesto«. Z ograjo, ki je bila nameščena na regionalni cesti Veliko Mlačevo - Račna, so uspeli rešiti več tisoč žabic. S pomočjo zagnanih prostovoljcev so tako čez cesto prenesli okoli 16.000 dvoživk. Gre za zelo visoko številko in s svojim dosežkom in delom so zelo zadovoljni. V prihodnje si želijo postaviti daljšo ograjo, ki bi zajela celotno območje na katerem dvoživke prečkajo cesto, vendar problem predstavlja predvsem visoka cena ograje. Če ne drugače jim lahko pomagamo predvsem z dobro voljo in se tudi sami udeležimo kakšne akcije, ter pomagamo pri prenašanju žabic.
Za malo mlajše obiskovalce pa smo ob prazniku knjižnic pripravili posebno likovno obarvano pravljično urico. Med nami je bil risarski mojster Gabrijel Vr-hovec, ki nam je s svojimi risbami približal zgodbico o siromašnem čevljarju, ki je postal kralj. Ob tej priložnosti pa smo podarili še nekaj majic z bralnim motivom. Veseli nas, da se otroci radi vračajo in obiskujejo pravljične urice. Velikokrat za nova presenečenja in posebne trenutke poskrbijo kar sami, ko s seboj
prinesejo kakšno zanimivost, ki bi jo radi pokazali in delili z drugimi. Pridružijo pa se nam tudi starši, tako bi se rada zahvalila Jožetu Klunu, ki je zaslužen, da smo v knjižnici imeli skoraj pravi kostanjev piknik. Hvala za trud in dobro voljo, ki je otrokom pričarala iskrice v očeh.
Na koncu še povabilo na naše naslednje predavanje, ki bo v okviru občinskega praznika, 2. decembra ob 19. uri, v prostorih knjižnice v Jakličevem domu. Ker je pred nami čas praznikov smo pripravili predavanje in pogovor o praznovanju v družini. Lepo vabljeni! ♦
november 2009
Kultura
13
Zaključek letošnje Fotokronike
Olivier Grandovec
... »no, pa smo pri koncu...«, bi lahko bile moje zaključne besede. Vendar sem prepričan, da je to šele začetek. Naša prva Fotokronika je doživela lep uspeh (24 udeležencev, 170 fotografij), občane je spodbudila k odkrivanju te privlačne umetnosti, vzbudila oziroma povečala zanimanje začetnikov in amaterjev ter predstavila delo številnih talentiranih avtorjev.
Glede na navdušenje našega župana lahko verjamemo, da bo v taki ali drugačni obliki ponovno začela izhajati že v začetku prihodnjega leta.
Moj septembrski članek je moral razjeziti kritike (saj se še spomnite strokovnjakov za fotografijo?), saj mi ni nihče od njih poslal svojih fotografij ali pa morda niso bile med izbranimi, kar ne preseneča, saj se na fotografijo sploh ne spoznajo. Vendar to ni več pomembno, ne glede vse vam bom še naprej predlagal nove projekte, reportaže in razstave. In na koncu še najpomembnejše. Kmalu se bomo zbrali in glasovali za zmagovalce natečaja, poleg diplom so v igri tudi nagrade:
NAGRADE ZA NATEČAJ NAŠ KRAJ 2009:
1.	Fotokronik: 200 EUR (podarja jih Dajč in Dajč d. o. o., nepremičninska agencija - Celovška cesta 264 - Ljubljana), priznanje in posebna izdaja Foto kronike.
2.	Fotokronik: 140 EUR (podarja jih trgovina MIXd.o.o. - Stegne 15 - Ljubljana) in priznanje.
3.	Fotokronik: 75 EUR (podarja jih Zupan Zvonko sp - Ponikve 53a - Videm-Dobrepolje) in priznanje.
Otvoritev razstave in uradna podelitev nagrad
Fotokronika 2009
bosta 30. decembra, ob 17.00,
v sejni sobi Občine Dobrepolje na Vidmu.
Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00, do 30. januarja.
NAGRADA OBČINE:
100 EUR (podarja jih Občina Dobrepolje) in priznanje. NAGRADA OBČINSTVA:
100 EUR bon za razvijanje fotografij (podarja ga Foto Travnik sp - Taborska cesta 4 - Grosuplje) in priznanje.
Vsak od petih nagrajencev bo prejel tudi promocijski material, ki ga podarja podjetje Canon Slovenija. Ostali avtorji, katerih dela bodo razstavljena, bodo prejeli certifikat in svoje fotografije.
Če letošnjo zimo nameravate oditi na smučanje, glejte, da boste odšli pred ali po otvoritvi, in če nameravate oditi prej, pazite, da si ne zlomite noge, res bi bilo škoda zamuditi tak dogodek!
S sabo pripeljite svoje družine, prijatelje, sosede, znance, mačke, pse in zlate ribice...
Pridite v čim večjem številu, da bomo proslavili natečaj Naš kraj 2009, kot se spodobi. Poleg tega pa boste lahko glasovali za svojo najljubšo fotografijo.
Še enkrat iskrena hvala vsem za udeležbo na natečaju, za vašo moralno in finančno podporo ter za vse spodbude! Na svidenje! ♦
Občina Dobrepolje Turistično društvo Dobrepolje Turistično društvo Podgora Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge
Ob zaključku projekta vas vabimo na predstavitev mape z zloženkami Občina Dobrepolje
Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov in na
predstavitev DVD-ja o Francetu Kralju
v četrtek, 10. decembra 2009, ob 19. uri
v malo dvorano Jakličevega doma na Vidmu.
Gostje: Veronika Zajec Zagoriški fantje
Vljudno vabljeni!
Prireditve
Sem se rajtal ženiti ...
Zanimiv naslov, na koncertu pa ... Ja, na koncertu pa lepo, navdušujoče, zanimivo ... Tradicionalno. Že tretjič. Se pa bojim, kako bo naprej. 4. tradicionalni koncert!? Trditev! Ali vprašanje? Počasi, po vrsti, pa bomo videli ...
Mepz Ponikve (Mešani pevski zbor Ponikve) se je predstavil na svojem, zdaj gotovo že tradicionalnem, 3. samostojnem koncertu. Tisto, kar me je tokrat najbolj nagovorilo na koncertu, je bilo dejstvo, da fantje in dekleta še kar vztrajajo. Kultura, petje in ples jih vedno bolj združujejo in navdušujejo. Vaje, priprave, intenzivne pevske vaje ... Ko se ves ta čas se-šteje, je to skoraj ves njihov prosti čas. Moderno bi rekli »način življenja«. A po-nikovska mladina, kot da se za nove čase ne zmeni. Ali pač?
Koncert se je začel v velikem slogu, po vzoru nedeljske zabavne oddaje, ko je v »soju žarometov« na oder prišel voditelj večera Igor Ahačevčič. Fantje in dekleta so s pesmijo in programom sledili naslovu »Sem se rajtal ženiti«. Zapeli so nam 14 pesmi, med njimi tudi »vedno zelene« Mati bodiva prijatelja, My way... Za razliko od prvih dveh koncertov, so tokrat malo spremenili svoj način petja in svoje prepoznavno petje acapella zamenjali z zborovskim petjem. Ker nismo glasbeni kritiki, se tudi tokrat ne bomo ukvarjali s presojo izvedbe, a mene kot laika in ljubitelja glasbe so navdušili. Lepo.
Več kot dobro so se predstavili tudi njihovi glasbeni gostje Trio kvartet. Trije Gorenjci in Dobrepoljec v »izseljenstvu« so s svojimi glasovi napolnili dvorano. Njihovo poigravanje z lastnimi glasovi, veselje do petja in prepričljiva, dobra izvedba, sta marsikaterega gledalca v dvorani prepričala, da so njihove pevske nagrade zaslužene. Fantje znajo!
Ponikovci pa so me navdušili tudi s
povezovalnim programom. Igor se je tokrat spopadal ne samo z voditeljsko vlogo, pač pa tudi z vlogo ženitnega posrednika. Med posameznimi pesmimi so se eden za drugim predstavili vsi člani zbora. Ne samo predstavili, pač pa so sestavili vsak svoj ženitni oglas. Če jim gre verjeti, imajo vsi člani Mpz Ponikve čudovito lastnost - ne pijejo alkohola in ne kadijo. Nekaj gotovo drži. Prav zaradi vaj, ki jih preživijo skupaj na vajah, gotovo ta stavek drži bolj, kot bi mogoče brez petja. In prav zaradi vaj pravijo Ponikovci, da se nimajo časa ženiti, zato so po moderno pač pripravili svoje ženitne oglase. Zdaj pa se postavi dilema - Ali se bodo poženili in pomožile in bo mladincev v Ponikvah zmanjkalo? Ali pa se bodo njihove vrste prav zaradi ljubezni pomnožile? Ker so se zboru pri zadnji pesmi pridružili na odru tudi novi, mlajši člani, se nam za 4. koncert najbrž ni bati.
In kako bo v resnici? Bomo videli...
»Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moje poti nad vašimi potmi in moje misli nad vašimi mislimi.« (Iz 55, 9) ♦

MEPZ PONIKVE ZAHVALA
Člani MePZ Ponikve se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste finančno ali kako drugače pripomogli k izvedbi našega koncerta, g. Igorju Ahačevčiču za povezovanje in seveda vsem, ki ste se vabilu odzvali in nas počastili z svojim obiskom.
Dogajalo se je na Vidmu, seveda v Jakličevi dvorani, mladinci iz Ponikev so zapeli, vse drugače spet, kot lani.
Naj bo za ušesa in oči, so kot eden se zmenili, in v sliki in besedi sebe v ženitev ponudili.
Malo za šalo in malo zares, se povezovalec Igor je izkazal, domiselno in sproščeno, ves nastop je še »podmazal«.
Mlade fante iz Škofje loke so za osrednje goste si izbrali, tako lepo igrali so in peli, da smo z užitkom poslušali.
Ozvočenje in vsa organizacija sta nastop ves popestrila, pesem je še lepše zazvenela, in srca naša napolnila.
Mladina je vložila veliko truda, kar ne nastane takle šment, za to, da je vse skupaj steklo pa je odgovoren Janez - dirigent.
Marija Mohorič
november 2009
Prireditve
15
Moški pevski zbor Rafko Fabiani navdušil
Na Martinovo soboto so člani moškega pevskega zbora Rafko Fabiani, pod vodstvom Antona Šinkovca, pripravili letni koncert z naslovom »Ko mošt vino postane.«
Mojca Pugelj
Prireditev se je začela s pozdravom povezovalke programa Sabine Volek in z napovedjo prvega izmed treh sklopov pesmi. Nato so na oder stopili pevci MPZ Rafko Fa-
biani, kateri so v prvem delu zapeli kar pet pesmi iz svojega repertoarja, da pa si nebi preveč utrudili glasilk so vmes malo počivali. Na koncert so namreč povabili Marjana Šarca, ki je znan po tem, da na različnih televizijah oponaša slo-
venske politike: Janeza Janšo, Andreja Bajuka, Saša Pečeta, Antona Ropa, Jelka Kacina, Danila Turka in Karla Erjavca, pa tudi izmišljene like, kot sta Ivan Serpen-tinšek in gospa Greta. S svojim skoraj pol ure trajajočim nastopom je dodobra nasmejal povsem polno dvorano Jakličevega doma. Med koncertom sta se predstavila tudi Janez Šuštar in Franci Štih, ki sta iz svojih orglic izvabila nekaj melodij. Manjkali pa niso niti ubrani zvoki harmonik oz. »frajtonaric«, na katere so zaigrali mladi harmonikarji Klemen, Mitja in Peter.
Člani zbora pa so zborovodji Antonu Šinkovcu podelili tudi darilo, s katerim so se mu hoteli zahvaliti za dolgoletno potrpežljivo in odgovorno vodenje zbora. Intervju z njim boste lahko prebrali v decembrski številki Našega kraja.
Na koncu, po slabih dveh urah koncerta, pa je sledilo še eno presenečenje, saj so se lahko vsi gledalci posladkali z dobrimi slaščicami, ki so jih napekle žene članov zbora.
Gledalci so bili nad nastopom izjemno navdušeni, večina bi se jih prav gotovo strinjala, da so preživeli lep in zanimiv večer. ♦
december 2009 ob ig.-o^
v športni
Novoletni
gala operni koncert
JanezLotrič -tenor Anja Bukovec - violina
Simfonični orkester z dirigentom Markom Hribernikom
plesni ansambel FourKlor koreograf in plesalec Brane Potočan
plesno baletna skupina TeGIBlo z mentorico Špelo Repar, KD Teater Grosuplje
Občina Grosuplje, Zveza kulturnih društev Grosuplje, Zveza športnih organizacij Grosuplje
Informacije: 01/786 40 28, www.kultura.si
Predprodaja vstopnic: Zveza kulturnih društev Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Dobrepolje
november 2009
Prireditve
17
Gosposka kmetija se poslavlja ...
Dragi dnevnik.
Velikokrat sem ti že pisala o Gosposki kmetiji, ampak glede na to, da se vsako poglavje enkrat zaključi in ker je tudi zgodba, imenovana Gosposka kmetija, končana, čutim, da ti še zadnjič pišem na to temo.
Novak Andreja, DS Scena, Foto: Rožle Palčar
Torej, kaj reči po tako uspešno prehojeni poti, v katero smo prvič zakorakali lani septembra, ko smo se na povabilo Marte zbrali na prvem uvodnem srečanju?
Prvotno smo za g. Bahovca predvideli Štih Frenka, ki pa je zaradi prezasedenosti odpovedal svoje sodelovanje, zato smo šli takoj v akcijo za novim. In nismo šli daleč. Tu je bil Slavc Palčar, ki je rad sprejel vlogo, čeprav sprva z nekim strahom, ali bo zmogel, ampak mislim, da ni bralca, ki si je ogledal predstavo, da bi zanikal mojo trditev, da se je odlično vživel v vlogo gospoda Bahovca. Skupaj smo hodili, hodili, hodili, včasih je bila ta pot dolga (dolge vaje, mučna (Martino in moje »teženje«), vsekakor pa je bila zabavna in radi ste (smo) hodili na vaje, katerih ni bilo malo. Odigrali smo skupaj 7 predstav, kar je naravnost fantastično in kar bo našim zanamcem težko ponoviti. Letos smo se povezali tudi s KD Šmartno v Tuhinju, kamor smo si šli ogledati njihovo priredbo Gosposke kmetije. Oni so nam ravno tako vrnili svoj obisk in vsi smo mnenja, da je to vsekakor dobrodošlo, da vsak igralec vidi »svojo vlogo « tudi z drugačnega zornega kota. Ena izmed predstav je bila dobrodelne narave, kjer je šel celotni izkupiček skupini študentov Medicinske fakultete, ki so šli poleti v Zambijo. Pri zadnji, sedmi, predstavi je prišlo do zamenjave ga. Cvetkove, tako da je Helena zaradi nosečnosti prepustila mesto Klem-
nu, ki se je čudovito prelevil v žensko, kar so to občutili tudi gledalci v dvorani z vmesnim aplavzom.
Sedaj je padal zastor. Zastor Gosposki kmetiji. Zdaj je čas za nove ideje, nove izzive, nove podvige. A o tem kdaj drugič.
Na tem mestu bi se rada kot organizatorka zahvalila celotni ekipi, katera je ustvarila in izpeljala Gosposko kmetijo (zahvala tudi vsem za rekvizite in tudi fotografu Rožletu Palčarju). V največji meri pa zahvala MARTI, ki je imela pogum in seveda voljo, da z nami postavi na oder Gosposko kmetijo. Uspelo ji je oz. uspelo NAM je.
Dragi dnevnik, zadnja stran je popisana, zato z moje strani samo še zbogom. ♦
Kot igralka (teta Neža) v komediji Gosposka kmetija lahko rečem tole: Bilo je jeseni, bil je prvi sestanek in ko sem jaz videla vse te ljudi na kupu, sem si rekla:
»Jezus, Marija, če bomo pa mi šli skupaj, bo šel pa še kdo....« Moram pa povedati, da sem se zelo uštela, kajti na prvi pogled grozna ekipa je bila meni ena najboljših do zdaj, odkar jaz igram v Dramski skupini Scena. Slavca sem samo jaz dobro poznala in najbolj zanimivo je bilo, ko smo imeli sestanke in vaje, so vsi imeli rešpekt pred njim in meni je bilo to zelo smešno, kajti jaz mu nisem ostala dolžna za nobeno izjavo, ki mi jo je podelil ... :) Nasploh sem se z vsemi igralci in celotno ekipo imela zelo fajn, včasih smo malo zavpili en na drugega, ampak tudi to mora biti....
Ne morem pa pozabiti enih vaj, na katerih sem tako »zmendrala« besedilo, da še sama nisem vedela, kaj govorim, in sicer morala bi reči naslednje: »Vse ste uničili, vse pokvarili, krave so do kolen v gnoju«, jaz pa sem rekla: »...da so krave do dreka v gnoju.« Sicer za koga to ne bo smešno, ampak jaz sem se še tri dni skup režala ... :) Seveda so se pa v ekipi spletle tudi zelo dobre prijateljske vezi... Vsi, kateri ste vpleteni, točno veste, o čem govorim, kajne?
Skratka, če potegnem črto, lahko rečem, da smo se imeli zelo fajn in da sem vesela, da sem bila lahko del te skupine, ki je ustvarila Gosposko kmetijo.
O nadaljnjem delu DS Scena pa kdaj drugič ... :) vam pa lahko samo prišepnem, da se dogaja na polno ...
Vida Žnidaršič
Mesec oktober v znamenju gasilcev
Aktivnosti, ki so obsegale mesec oktober, so se razvlekle tudi v prve dni novembra. V tem času je gasilsko preventivno delo obsegalo mnogo dejavnosti. Pa naj nanizam le nekaj večjih dogodkov.
Uroš Gačnik VGČ, poveljnik GZ Dobrepolje
Začelo se je že 3.10 2009, ko smo gasilci delovali na tekmovanju, ki je potekalo v Grosuplju. Delalo se je tako v tekmovalnem kot v organizacijskem smislu,
10.10 je bilo regijsko tekmovanje v Ribnici, ki so se ga udeležile najboljše ekipe.
24.10. je v osnovni šoli Dobrepolje potekal kviz gasilske mladine, ki se ga je udeležilo skupno cca. 90 mladih.
28.10. je bil s strani župana in nekaterih občinskih svetnikov prožen nenapovedan tihi alarm, ki se ga je kljub neugodni uri udeležilo 30 operativcev z vso razpoložljivo tehniko.
31.10. je bila napovedana občinska vaja GZD, ki so se jo udeležila vsa društva. Vaja je bila organizirana z namenom preveriti odzivnost gasilcev ob morebitnem požaru in ugotoviti požarno ogroženost objekta, preveriti uporabnost požarnega načrta, radijskih vez, pagerjev in sistema za sms. Na vajo so bili vabljeni predstavniki občine (svetniki) z g. 2upa-nom na čelu, poveljnik civilne zaščite, predstavnik policije, ter vsi občani, ki so z zanimanjem opazovali delo gasilcev.
»Zagorelo« je v vasi Zagorica v mizarski delavnici - lakirnici, kjer se je vnela cunja, prepojena z lanenim oljem. Zara-
di prisotnosti lakov in lesa se je požar hitro razširil na sosednji prostor ter s tem ogrozil delavnico in stanovanjsko hišo, ki je zgrajena tik ob lakirnici.
Gospodar je opazil dim, ki se je valil iz prostora ter o tem takoj obvestil domače društvo s klicem na 112.
Preko regijskega centra Ljubljana se je zaradi obsežnosti požara aktiviralo še vsa preostala društva v skladu s požarnim načrtom.
Vaja je potekala po načrtih, je pa bilo na koncu vaje pri analizi ugotovljenih nekaj nepravilnosti in pomankljivosti, ki se bodo skušale na naslednji vaji odpraviti. Pri tem mislim predvsem na veliko območje delovanja in s tem pogojenega težjega sporazumevanja. Vaja je bila odlično zasnovana in izpeljana, za kar gre zasluga poveljniku domačega društva Hren Boštjanu GČ, ki je intervencijo tudi vodil. Pri sami vaji je sodelovalo preko 120 operativcev.
7.11. regijski kviz mladine v Loškem Potoku
7.11. izvedba društvene vaje PGD Struge - v Kolenči vasi (izvedeno je bilo simulirano gašenje požara na gospodarskem objektu)
14.11. ocenjevanje in pregled delovanja društev
21.11. je bilo v Žalcu državno tekmovanje v kvizu za gasilsko mladino, ki se
ga naša GZ udeležuje s tremi ekipami. Dve iz PGD Zdenska vas in ena iz PGD Hočevja.
Kar nekaj društev pa bo v naslednjih dneh izkoristilo dobro vremensko napoved ter napravilo društvene vaje.
Skozi ves mesec so se za vse te dogodke odvijale priprave, za tekmovanja so bile potrebne vaje, za kviz učenje...
V Ponikvah so na predstavitev gasilstva povabili otroke s podružnične šole. Svojo dejavnost smo predstavili tudi učencem in staršem v Osnovne Šole Do-brepolje ob govorilnih urah. V Zdenski vasi je bil vrtec na obisku, prav tako se je v tem času razobesilo plakate in razdelilo zloženke, ki so nam jih poslali iz GZ Slovenije. Vsa društva so preverila opremo, urejala gasilske domove in okolico.
Ocenjujem, da je bilo v tem času na področju gasilstva v občini Dobrepolje narejenega ogromno dela, vloženega je bilo ogromno truda in pretečenega ogromno znoja. Gasilsko delo ni lahko, je tehnično zahtevno in to delo zahteva celega človeka. Je pa zadovoljstvo ob pomoči bližnjim zato večje in ni ga lepšega plačila za vse to, kot je hvaležen pogled in stisk roke.
Za naše delovanje in obstoj pa so nujna potrebna sredstva, ki jih po zakonu zagotavlja lokalna skupnost. V prihaja-
november 2009
Zanimivosti
19
jočem letu imamo gasilci namen kupiti dve vozili. Prvo GVC bodo kupili v Ponikvah ter s tem izboljšali požarno varnost v tem delu občine, naslednje GVGP pa bo zamenjalo dotrajano vozilo v Za-gorici. Upamo, da nam bo občina izdatno priskočila na pomoč, saj je del sredstev za nakup že zbranih, ostalo pa pričakujemo.
Menim, da je gasilska organizacija eden izmed temeljev organiziranosti pomoči v naši občini. Zagnanost naših članov je velika in če bi samo mesec oktober vzeli pod drobnogled ter vse to preračunali v ure, bi dobili cca. 6000 ur. Res to je velika številka, vendar se močno bojim, da je moja groba ocena prej podcenjena kot precenjena.
Vsem tekmovalcem, mentorjem, operativcem se zahvaljujem za minulo opravljeno delo in vas že vabim k novim izzivom, ki nam jih prinaša življenje.
2e prihaja čas praznovanj, čas praznikov z njimi pa tudi kurilna sezona. Poskrbimo za svoje kurilne naprave da bodo delovale brezhibno in se s tem izog-nimo morebitnim težavam. ♦
Sem pravi Primorec, na Dolenjskem doma...
Dane Cencič se je rodil pred 60 leti v majhni, najbolj zahodni vasici v Sloveniji, z imenom Robidišče (20 km od Kobarida proti italijanski meji). Tam je živel do svojega 19. leta, potem pa ga je pot vodila s trebuhom za kruhom v Novo gorico in nato v Ljubljano.
rost palice je 3 do 5 let, da se lepo lušči. Ko jo izluščiš, dobiš »vi-trice«, ki jih je potrebno zgladit v debelino cca. 2 milimetra. Za manjšo košarico je potrebno približno 60 »vitric«. Pripraviti je potrebno obroče, ki služijo za ročaj košare. Nato se izdela »zvezdo košare«, ki drži nosilce za pletenje. Potem pa je potrebno imeti kar nekaj ročnih spretnosti, izkušenj, znanja in potrpežljivosti, da pride natančno in pravilno spletena. Manjšo košarico izdelam v približno 30 urah. Kaj pa vse izdelujete? V prvi vrsti različne oblike in velikosti košar, predvsem je zanimiva košara, imenovana »cajna«. To je košara, okrogle oblike, ki je največkrat služila za pobiranje različnih pridelkov z vrta. Druga oblika košare je tista, ki ima za dno oblikovano desko. Ta je največkrat služila za nošenje malic v senožete, ker ima ravno dno, je gospodinja lahko vanjo postavila lonček in se ni prevrnil. Izdelujem pa tudi manjše koške, ki so namenjeni bolj za okras kakšnega prostora.
Ali ste kdaj šteli, koliko izdelkov ste naredili?
Vsega skupaj sem naredil okrog 400, 500 komadov, ne štejem. Lahko pa povem, da sem jih še kot otrok delal za preživetje družine, saj denarja takrat ni bilo. Sedaj pa jih rad komu podarim ob različnih priložnostih, če pa ima kdo željo, mu moje izdelke tudi prodam. ♦
Svoj poklic je dolga leta opravljal v Ljubljanskih mlekarnah, kjer je spoznal tudi bodočo ženo, Stružanko Majdo. Skoraj 25 leta sta živela v Ljubljani, vendar ju je življenjska pot vodila nazaj, v Struge. Tam sta si ustvarila lepo domovanje, ki sta ga sprva obiskovala le ob vikendih, sedaj pa, ko je v zasluženi »penziji«, se je pa v Struge kar preselil, saj pravi, da tukaj uživa v lepi naravi, miru... Tukaj je zopet našel čas za svoj priljubljeni hobi - pletenje košar, košev, koškov, izdelovanje grabelj in drugega orodja. Njegovo delo se od drugih razlikuje po tem, da je ves material nabran v domačem kraju in izdelki narejeni z njegovimi rokami. Pri svojem delu je natančen in zato so njegovi izdelki prave umetnine.
Kdaj si se prvič srečal z izdelovanjem košar in drugih izdelkov?
V naši družini je bila že tradicija, saj je to pletel že moj stari oče - nono, tudi oče, jaz pa sem bil star komaj 6 let, ko sem se začel učiti, kako se to dela. 2e v rani mladosti me je oče večkrat vzel s sabo v gozd nabirati material, katerega sva potrebovala za pletenje košar in košev.
Ko sem bil star komaj 9 let, sem že naredil nekaj izdelkov, ki smo jih kasneje prodajali po vaseh in na trgu. Moj prvi izdelek je bila košara. Sčasoma sem se začel ukvarjati tudi z izdelovanjem košar različnih oblik, prav tako tudi košev... Ko sem prišel v Ljubljano, se s tem nisem ukvarjal več, saj je bilo veliko drugih obveznosti. Sedaj, ko pa sem v pokoju, pa imam spet čas za izdelovanje teh izdelkov.
Kaj je potrebno za izdelavo ene košare?
Potrebno je dobro poznavanje lesa - nasekam si čim bolj gladke, leskove palice, različnih dolžin, priporočljivo je, da so čim bolj »sončne«. Priporočljiva sta-
Pohodi po poteh spominov in prijateljstva
Sekcija za pohodništvo pri Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje je v letošnjem letu zelo aktivno delovala. V pohode so bili vključeni člani veteranske organizacije in njihovi družinski člani.
Pohod spominov in prijateljstva - Radovljica - Vrba
V nedeljo, 8. februarja 2009, smo se na povabilo Območne organizacije veteranov vojne za Slovenijo Zgornje Gorenjske udeležili 7. pohoda spominov in prijateljstva. Zgodaj zjutraj smo se zbrali pri gostišču Fortuna na Cikavi in se nato z osebnimi avtomobili odpeljali na Gorenjsko. Skupaj s pohodniki iz vse Slovenije smo se zbrali pri Domu veteranov Zgornje Gorenjske v Radovljici.
Po krajšem nagovoru organizatorja, župana in predsednika veteranov Zgornje Gorenjske smo krenili na pohod spominov in prijateljstva v počastitev slovenskega kulturnega praznika v spomin našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu.
Iz Radovljice smo se spustili proti Lancovem, kjer smo prečkali Savo Bohinjko. Zapustili smo reko in se dvignili do vasi Bodešče, kjer nas je pozdravila značilna gorenjska arhitektura - majna okna z gavtri na njih in seveda veliki leseni ganki, kjer se preko poletja bohotijo rdeči gorenjski nageljni.
Prispeli smo na Bled, kjer smo se najprej okrepčali in odžejali s toplim čajem. Pot nas je potem vodila ob jezeru do spomenika dr. Franceta Prešerna. Tu je zapel zbor, otroci blejske osnovne šole so pripravili nekaj recitacij Prešernovih
pesmi. Sledilo je nekaj nagovorov.
Nadaljevali smo pot proti Zasipu. Kljub rahlemu deževju in močnemu vetru, ki nam je obračal dežnike, je bilo na poti zabavno. Pot nas je vodila naprej ob reki Savi Dolinki, ki je s svojimi bučnimi valovi dajala ritem pohodu. Poslovili smo se od reke in se dvignili po zasneženem gozdu. Kmalu smo prispeli na ravnino, kjer smo v daljavi zagledali naš cilj - Vrbo.
V	Vrbi smo bili deležni takega sprejema kot da bi prišli borci iz ne vem kake težke bitke. Prisostvovali smo kulturni proslavi in si ogledali Prešernovo rojstno hišo ter cerkev sv. Marka. Po krajšem počitku smo se z avtobusi odpeljali nazaj v Radovljico. Pričakal nas je topel in okusen golaž. Poslovili smo se z željo, da se snidemo ponovno čez leto dni.
Po poteh generala Maistra - Lenart
V	soboto, 6. junija, smo se na povabilo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart udeležili tradicionalnega vse slovenskega pohoda po poti generala Maistra. Tega dne smo se zgodaj zjutraj zbrali pred Gasilskim centrom v Grosuplju. Povzpeli smo se na avtobus, s katerim nas je prevoznik Štefan odpeljal proti Štajerski. Vzdušje je bilo zelo prijetno. Posebno pa je postalo veselo, ko je Lojze prav pošteno raztegnil svojo
harmoniko. Zraven sta skupaj z ženo Marjano prav lepo ubrano zapela.
Pot je zelo hitro minila in že smo bili v Lenartu. Zbrali smo se pri Sokolskem domu ob lenarški osnovni šoli. Pozdravili so nas zvoki pihalnega orkestra MOL. Nagovoril nas je župan občine mag. Janez Kramberger, občina pa je poskrbela za jutranje okrepčilo.
Ob 9. uri smo krenili na približno 10 kilometrov dolg pohod v smeri Lenart -Lormanje - Hrastovec - Strma gora - Lenart. Pohod je vodil Stojan Bračič s sodelavci. Pot nas je vodila po slikovitem delu osrednje Pesniške doline mimo naravnega rezervata Komarnik, ki je znan po redkem vodnem rastlinju in pestrem biotopu vodne in obvodne perjadi. Od Komarnika, ob katerem je speljana Franckova sprehajalna in turistična pot, smo krenili do mogočnega grajskega poslopja Hrastovec. Ustavili smo se na grajskem dvorišču in ob tamkajšnjih grajskih ribnikih. Zavod Hrastovec nas je pogostil z obilno malico, sestavljeno s ku-linariko tega področja. Direktor nas je seznanil z zgodovino gradu in zavoda. Pot smo nadaljevali preko slikovite Strme gore, mimo lepih vinogradov in zaselkov. Prečkali smo reko Pesnico in se mimo Lormanja vrnili nazaj v Lenart.
V prijetnem vzdušju ob dobrem vojaškem golažu in dobrotah kmečkih žena smo pošteno uživali. Po obedu pa je Lojze ponovno raztegnil svoj meh. Sledila je pesem in prijetnemu vzdušju ni bilo videti konca. Kljub utrujenosti so nekatere zasrbele pete. A žal je vsakega veselja enkrat konec. Poslovili smo se od gostiteljev in že nas je avtobus peljal preko Trojan, kjer nismo pozabili na tradicionalne krofe, nazaj v Grosuplje. Preden smo se razšli smo izrazili naše želje, da se drugo leto ponovno udeležimo tega pohoda.
Spominski pohod na Goteniški Snežnik
Za nami je poletje. Na uspešno organizacijo srečanja družin veteranov ljubljanske pokrajine v deželi Desetega brata in krajši pohod na Gradišče nad Stično je ostal le še lep spomin. 2e smo se odzvali povabilu Območnega združenja
veteranov vojne za Slovenijo Kočevje.
V soboto, 19. Septembra, so ZVVS, OZVVS Kočevje in Planinsko društvo Kočevje organizirali tradicionalni spominski pohod na Goteniški Snežnik. Pohod je posvečen spominu na 17. december 1990, ko je s postrojenjem pripadnikov kasnejše 1. specialne brigade MORiS Republika Slovenija v Kočevski Reki prvikrat po razorožitvi pretežnega dela TO v maju istega leta domači in tuji javnosti demonstrirala pripravljenost, da bo svojo svobodo po potrebi obranila z orožjem. To je bil dan, ko je v Kočevski Reki »zadišalo po slovenski vojski« (Lojze Peterle) in dejansko predstavlja prvo javno predstavitev »vojske slovenske države« (Milan Kučan), porojene v tajnem projektu Manevrske strukture narodne zaščite.
Zbrali smo se zgodaj zjutraj pred Gasilskim centrom Grosuplje. Vsi dobre volje smo se vkrcali v avtobus in že smo drveli proti Kočevski Reki. Prispeli smo prvi in doživeli topel sprejem organizatorjev. Časa je bilo dovolj za jutranjo kavico v bližjem bifeju ter za slikanje pred spomenikom. Pred pričetkom pohoda nas je pozdravil Janko Veber, župan občine Kočevje in poslanec državnega zbora. Sledil je krajši nagovor Antona Vov-ka, predsednika OZVVS Kočevje. Vodja organizacijskega odbora Darko Čop pa je izrekel nekaj pohvalnih besed na račun OZVVS Grosuplje. Pohvale je vedno
lepo slišati.
Ponovno smo se posedli na avtobuse in se odpeljali v Gotenico, od koder smo krenili na pohod. Začetek poti je bil strm, pot oziroma steza je vodila po gozdu in strmo čez pečino. Kolona se je kmalu raztegnila. Strmina je takoj pokazala zobe. Organizator je na čelo kolone postavil mladince Planinskega društva Kočevje v upanju, da bodo krojili počasen ritem pohoda. Zal temu ni bilo tako. Mladi so šli kot gamsi, ki smo jim starejši težko sledili. Vse skozi je po gozdu odmeval klic, naj upočasnijo korak. Kljub kondicijskim težavam in naporom, smo po dobri pol drugi uri prisopihali na ravnico. Za nami je bil najtežavnejši del poti. Imeli smo krajši postanek za počitek in okrepčila.
Nadaljnja pot nas je vodila po vrhu hriba, s tu in tam manjšimi vzpetinami. Nastopil je čas za sproščen klepet in opazovanje narave. Beseda je tekla o lepoti te pokrajine, o času 11. svetovne vojne in po njej in seveda o divjih živalih, ki tu kraljujejo. Posebno pozornost je zaslužil medved, saj se nahajamo v osrčju njegovega domovanja. Danes mu ni prišlo na misel, da bi lomastil tod naokoli. Bili smo preveč glasni zanj.
Prispeli smo do jase, kjer so nas gostitelji postregli s toplim čajem in slastnim pecivom. Sledil je zadnji vzpon na vrh Goteniškega Snežnika. Malo smo postali, naredili nekaj slik, kjer ni smel
manjkati napis na deski »Goteniški Snežnik 1289 m«, ter se nato podali na pot.
Sestop je bil po drugi strani navzdol po blatni gozdni cesti. Po daljšem času smo prispeli na urejeno, lepšo cesto. Toda tu se je korak že upočasnil. Pri nekaterih je napor že opravil svoje. Noge so se premikale bolj leseno in videlo se je, da so pošle moči. Končno je le prišla dolina, kjer so nas pričakali avtobusi.
Kmalu smo prispeli v Kočevsko Reko. Organizator se je resnično potrudil. Okrepčali smo se z dobrim veteranskim golažem. Moči so se ponovno vrnile. Na odru se je organizator zahvalil za udeležbo in nas povabil za naslednje leto. Ansambel je poskrbel za prijetno vzdušje. Marsikoga so zasrbele pete in že so se vrteli v ritmu polke in valčka.
Poslavljanja ni bilo ne konca ne kraja. V avtobusu je Lojzetova harmonika dajala ritem in slišala se je ubrana pesem. Na koncu smo si bili vsi edini; drugo leto gremo zopet.
Člani veteranske organizacije vojne za Slovenijo Grosuplje se udeležujemo tudi drugih pohodov (pohod na Triglav, pohod na 1lovo goro, Jurčičev pohod, Levstikov pohod od Litije do Čateža itd.), gremo radi v gore, se družimo in poskrbimo za lepše in prijetnejše dneve.
Stane Žvegla
Poklon umrlim veteranom ob 1. novembru
Davorin Tomažin
Prvi november je dan, ko se živi poklonimo spominu na mrtve svojce in prijatelje. To je dan, ko se zazremo v preteklost, da bi se iz nje učili sedanjosti in us-
tvarjali prihodnost. Na ta dan počastimo spomin na ljudi, ki so darovali največ - svoje življenje, zato da lahko mi danes živimo v svobodi, na svoji slovenski zemlji. Ob pomnikih se s spoštovanjem in ponosom v srcih spominjamo teh junakov, saj smo tudi po njihovi zaslugi uresničili in iz-sanjali naš stoletni sen in si izborili samostojno Slovenijo. Veterani se bomo vedno trudili, da bodo tudi mlajše generacije poznale težko pot do naše samostojnosti. Veterani smo nevladna, nestrankarska organizacija, ki deluje v javnem interesu in takšni bomo tudi ostali kljub takšni ali drugačni strankarski politiki. Mogoče smo ravno zaradi take us-
meritve velikokrat odrinjeni ali potisnjeni v kot.
Delegacija Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v sestavi: Jelka Janežič, Gregor Bregar, Franc Omahen, Boris Peterka, Davorin Tomažin, Alojz Vr-hovec in Stane Zvegla je v petek, 30. 10. 2009, pri pomnikih osamosvojitvene vojne za Slovenijo v Grosuplju in v Ivančni Gorici prižgala sveče in se poklonila žrtvi osamosvojitvene vojne Fran-ciju Špelku, vsem ostalim žrtvam te vojne ter umrlim članom našega Območnega združenja. Vedno se jih bomo spominjali, saj je najlepša oddolžitev mrtvim, da gojimo njihove ideje in nadaljujemo njihovo delo. ♦
Zahvalna nedelja 2009
Ko se začne dan krajšati, ko narava spreminja svojo podobo in se iz prelepih veselih poletnih barv odene v čudovite barve jeseni, pride tudi čas obilnih darov narave, za katere se moramo zahvaliti Bogu, pridnim rokam kmetov in bistrim ljudem, ki so izumili razne stroje in naprave, ki olajšajo delo na polju, travniku in v vinogradu. In zahvalna nedelja je idealna priložnost, da se zahvalimo prav za vse kar imamo in kar prejemamo.
Tekst in foto: Lunder Nada
Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge je tudi letos v dogovoru z gospodom župnikom na zahvalno nedeljo pripravilo razstavo pod arkadami pred farno cerkvijo. Ker je letos krompir bogato obrodil, smo na predlog naše članice Ivanke Zrnec, pripravile razstavo malo drugače, rdeča nit pa so bile krompirjeve jedi. Na pogrnjeni mizi je bila lonče-
na skleda krompirjevih žgancev zabelje-nih z ocvirki, v oblicah krompir s soljo in ocvirki ter krompirjeva potica. Seveda pa ni manjkala niti polna košara krompirjev v obliki srčka. Podeželske žene smo pripravile tudi domače pecivo in potice in z njimi pogostile obiskovalce.
Ker naše društvo združuje žene iz do-brepoljske in struške doline, so Stružan-ke pripravile svojo razstavo pred farno
cerkvijo v Strugah. Ker se je obetalo slabo vreme so jim gasilci priskočili na pomoč in jim postavili jurčka, za kar se jim zahvaljujemo. Odziv obiskovalcev je bil velik, saj so se potrudile in pripravile veliko dobrega peciva.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem članicam, ki so sodelovale na tej razstavi, gospodu župniku Francu Šku-lju za povabilo na razstavo in vsem obiskovalcem. ♦
Teden otroka v vrtcu
Darja Erčulj in Anka Kralj_
Otroci iz skupine čebelice smo v tednu otroka uživali v bogati ponudbi dejavnosti. V PONEDELJEK smo odšli na izlet v Podpeč in si ogledali Podpeško
jamo. V TOREK smo na povabilo PGD Zdenska vas preko iskanja skritega zaklada prišli v njihov gasilski dom, kjer so za nas pripravili pester gasilski program. Postregli so nam s čajem, piškoti ter nam podelili posebne medalje. Popoldne je prišlo zelo veliko družin na naše jesensko srečanje. Skupaj s starši smo kupovali sadje na tržnici, izdelovali nabodala, aranžmaje ... Na koncu pa smo se pogostili s pečenim kostanjem. V SREDO smo obiskali starejše v domu sv. Terezije ter jim skušali polepšati dan. S svojim nastopom smo si prislužili tudi malico. V ČETRTEK je prišel naš težko pričakovani dan, ko smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano. V lutkovnem gledališču smo si ogledali predstavo JAJCE. Sprehodili smo se po tržnici, hodili ob Ljubljani-
ci, se slikali pri Prešernovem spomeniku in opazovali ljubljanskega zmaja. Izlet je kar prehitro minil. V PETEK so otroci v vrtec pripeljali kolesa, saj smo postavili kolesarsko stezo, na kateri so se urili v kolesarjenju.
Vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je bil ta teden res nekaj posebnega, se prisrčno zahvaljujemo. ♦
Mladinsko društvo Dobrepolje
Tafent show
V sredo, 28.10.2009, je v MC Sion-u potekal Talent show. Novih talentov žal nismo našli, obiskali pa so nas že znani talenti Panic - stricken, ki so poskrbeli za dobro glasbo v živo. To je bil prvi dogodek, ki je potekal v prenovljenih prostorih kluba. Tako je iz tega večera nastala neke vrste otvoritev, katere se je udeležilo precej veliko število radovednežev. Ob ritmih rock glasbe smo se zabavali že dolgo v noč, za naslednjič pa upamo, da odkrijemo še kakšen nov talent.
Pafačinke party
Se vam kaj cedijo sline, kadar kdo omeni palačinke z nutello ali pa z marmelado, na vrhu le teh pa en velik kup smetane, prelite s čokolado?? Če ste bili v soboto, 7.11.09 v klubu, ste lahko preizkusili slastne palačinke po lastnem okusu, poleg tega pa uživali v ritmih dobre glasbe. Sladkosnedcev se je nabralo precej veliko število, Nastji in Jani pa se zahvaljujemo za vstrajnost pri peki.
Svoj prosti čas in dobro voljo pri prenovi kluba je prispevalo okoli dvanajst navdušencev, katerim se iz srca zahvaljujemo. Kogarkoli pa zanima kako izgleda nova podoba kluba, naj le pride in si ogleda. ♦
Spletna stran naše mladine se spet redno osvežuje. Poteka kar nekaj novih dogodkov in aktivnosti npr.: mladinski verouk, brkljalni krožek, katerih se lahko udeležiš tudi ti. Za več informacij obiš-či Zelnik. Na forumu pa zbiramo tudi predloge in nove ideje, da bi koristno in zabavno izkoristili prosti čas.
Prenova klub
Že nekaj časa se je v naših mislih počasi pletla ideja o prenovi mladinskega centra Sion. Ko so se bližale jesenske počitnice za večino vpletenih, smo se odločili, da bo to pravi čas za to. Tako smo pričeli v ponedeljek zjutraj. Seveda se je bilo najprej potrebno odločiti kakšne barve bodo stene, nato pa se je začelo pospravljanje, umikanje kavčev, lepljenje in polaganje časopisa. To je bil malce neprijetnejši del, vendar je bilo vse pozabljeno, ko smo navdušeno začeli z barvanjem povečini pustih belih sten na oranžno, zeleno in rumeno. Same stene so bile presenetljivo hitro pobarvane, malo več dela pa smo si zadali z risanjem vzorca ter modrih (in kolikor se je dalo ravnih) črt po steni. Skoraj vse smo končali že v ponedeljek do večera - najbolj zagnani so vztrajali prav do poznih ur. V torek zjutraj smo nadaljevali z barvanjem, kar smo hitro končali saj ni več ostalo veliko. Sledilo je pospravljanje, čiščenje, in postavljanje stvari na pravo mesto. Spet bolj ali manj neprijetna opravila, vendar ko smo končali je bilo zadovoljstvo zelo veliko. Predvsem s strani predstavnikov močnejšega spola je bilo opravljenih precej tehničnih popravil: usposabljanje računalnika, menjava luči, nakup novih palic za biljard itd. Dobili smo tudi lesene poličke ter nove težko pričakovane klopi. Odstranili smo biljard, kateremu se je že precej poznalo da je svoje poslanstvo že odslužil, zato sedaj navdušeno pričakujemo novega in boljšega.
rC
Misli
Mladost je paradiž življenja; radost je večna mladost duha.
Nievo
Večna mladost je v izvirih, ne v steklenicah in sodih in kleteh.
Longfellow
Dnevi naše mladosti so dnevi našega sijaja.
Lord Byron
Od vzhoda do zahoda in Juga Severne Amerike (i.dlei)
Sredi junija sem se z letalom odpravil v kanadski Montreal, kjer sem začel svoje kolesarsko potovanje po Severni Ameriki. V Torontu sem obiskal sorodnike in si ogledal Niagarske slapove. Od tam sem pot nadaljeval v ZDA, kjer sem si ogledal zaključek kolesarske dirke RAAM. Obiskal sem tudi Washington in prvi del poti končal v New Yorku. Poletel sem v Las Vegas, kjer sem začel drugi del kolesarske poti. Po skupaj 34 dneh in na kolesu prevoženih 2847 kilometrih, sem potovanje zaključil na obali Kalifornije, v Los Angelesu.
Aleš Juvanc
Če sem lani kolesaril v Peking in si tam ogledal Olimpijske igre, vmes nisem kolesaril niti skozi eno mesto, ki bi pred tem že gostilo OI. Letos je bilo ravno obratno. Na poti po Severni Ameriki sem obiskal tri mesta, ki so nekoč že gostila najboljše športnike sveta. Dober mesec po vrnitvi v Evropo sem kolesaril še v Anglijo, kjer sem ravno tako videl tri mesta, ki so povezana z Olimpijskimi igrami. Seveda si letos Olimpijskih iger nisem ogledal.
2e pred nekaj leti sem se odločil za kolesarjenje po Severni Ameriki in izbral jugovzhodni del Kanade za začetek poti ter junijski termin iz več razlogov. Med temi sta bila tudi obisk sorodnikov in ogled dirke formule 1. Vsakoletno junijsko dirko v Montrealu so ravno za letos na žalost mnogih odpovedali že leto prej. Seveda sem bil zaradi tega razočaran tudi sam, a ostal sem pri prvotnem načrtu.
LEP SPREJEM S STRANI SLOVENSKE DIASPORE
V petek, 12. junija, me je jeklena ptica prek Pariza ponesla v Montreal, ki je z dvema milijonoma drugo največje mesto v Kanadi in največje v provinci Quebec. Prvič v življenju sem stopil na tla Severne Amerike. Ob največji kanadski reki Sv. Lovrenca sem prikolesaril do otoka Notre Dame, kjer sem se malo tudi zapeljal po stezi, ki ponavadi v tem času gosti formulo 1. »Ali veš, da bi morala ta konec tedna tu gostovati formula 1, pa so jo odpovedali?« me je vprašal eden od razočaranih mimoidočih. Nadaljeval sem vožnjo proti severnemu delu mesta in že v mraku prikolesaril do župnije in cerkve Sv. Vladimirja, kjer že 26 let službuje slovenski župnik g. Letonja. Na dvorišču je stala skupina ljudi, večino-
Pogled na Toronto, največje mesto v Kanadi
ma Slovencev, in med njimi Kanadčan, ki je znal slovensko. Bil sem nemalo presenečen, ko mi je dejal, da v njem ni niti malo Slovenca in na vprašanje, zakaj govori slovensko, je odvrnil: »Zakaj pa ne?« Seveda sem svojo prvo noč v Kana-
di prespal v slovenski župniji. Naslednje jutro sem si v bližini najprej ogledal olimpijski stadion. Montreal je namreč leta 1976 gostil poletne Olimpijske igre. Dobro stoletje prej, marca leta 1875, pa je bila prav v Montrealu odigrana prva tekma v hokeju na ledu na našem planetu. In če Kanada velja za zibelko hokeja, je klub Montreal Canadiens najtro-fejnejši v severnoameriški ligi NHL s 24. osvojenimi naslovi. Letos praznujejo 100 - letnico obstoja in z zanimanjem sem si ogledal njihovo dvorano. Ogledal sem si še nekaj drugih znamenitosti večinoma francosko - govorečega mesta in dan je hitro minil. Pravzaprav prehitro, saj sem imel namen Montreal zapustiti še isti dan, a to mi ni uspelo. Naletel sem na domače študente in prenočil v stanovanju ene od študentk.
V nedeljo sem Montreal le zapustil in tudi francosko - govorečo provinco Quebec. Ob prečkanju reke Ottawa sem prikolesaril v provinco Ontario. Naslednji dan me je pot pripeljala v kanadsko prestolnico Ottawa, kjer me je naš velepo-
november 2009
Potopis
25
slanik g. Kunstelj z družino že pričakoval v svojem domu na robu mesta. G. Kunstelj in žena sta me lepo pogostila in zvečer sem se okopal v bazenu na vrtu lepe hiše. Dan zatem sem si še enkrat ogledal središče mesta z lepim parlamentom, ki sem si ga na kratko že prejšnji dan. Bil sem tudi na našem veleposlaništvu in se še enkrat srečal z g. Kunst-ljem. Dal mi je nasvet glede poti do Toronta, ki je bila malo drugačna in 50 km daljša od mojega prvotnega načrta. Malo sem godrnjal, a on mi je ponudil dovolj jasen odgovor: »Kaj pa je 50 km proti večnosti; in sploh za vas, ki toliko kolesarite po svetu? Poleg tega imate sedaj priložnost, da obiščete še Kingston, nekdanjo prestolnico Kanade.« Odvrnil sem mu: »No ja, nasvet veleposlanika je pač treba upoštevati in če sem bil že v avstralskem Kingstonu, zakaj ne bi bil še v kanadskem.« Središče Ottawe sem zapustil in kolesaril ob istoimenski reki. A že po nekaj km sem srečal Slovenko Marijo na kolesu, ki že 50 let živi v Kanadi. Tudi ona se je vračala z veleposlaništva, kjer je bila sploh prvič. Skupaj sva od-kolesarila do njenega doma v bližini. Z njenim sinom sva kasneje odšla do reke Ottawe, kjer sem se okopal. Tudi Marijina družina me je lepo sprejela; ostal sem na kosilu, mož in sin pa sta me na kolesu pospremila nekaj km. Šesti dan sem prikolesaril v majhno mesto Kingston ob Ontarijskem jezeru, ki je bilo sredi 19. stoletja tri leta kanadska prestolnica. Na kratko sem si ogledal staro utrdbo na hribu; sicer je mesto zgodovinsko, polno vojaških spominov.
V četrtek, 18. junija, sem ves dan ko-
lesaril ob Ontarijskem jezeru. Dopoldne je bilo deževno, a to ni bila ovira, da ne bi za sabo pustil 215 km, kar je bilo največ na poti. Zvečer sem prikolesaril v Toronto, ki je s tremi milijoni največje mesto v Kanadi in glavno mesto province Ontario. Seveda so me sorodniki nestrpno pričakovali. Dve noči sem bil gost v hiši očetovega bratranca Franceta, ki skupaj z ženo Marjeto, dvema sinovoma in hčerko žive v zahodnem delu mesta. Še en sin in hči pa živita v svojih stanovanjih. Naslednji dan sva šla s Francetom po mestu. Najprej sva obiskala CN tower, največjo znamenitost Toronta, ki je visok 553 m in je trenutno najvišja zgradba na svetu. Ogledal sem si dvorano slavnih NHL igralcev. Obiskala sva še enega od slovenskih izseljenskih klubov, saj v Torontu z okolico živi največ Slovencev v Kanadi. V vsej Kanadi pa je približno 30.000 naših rojakov. Prav tako kot v petek, tudi dan zatem nisem sedel na kolo in France me je z avtom odpeljal v bližnji Hamilton do slovenskega župnika g. Gačnika, kjer že šest let živi in dela; doma je iz Ponikev v Dobrepo-lju. V župniji sem prenočil in bil v nedeljo zjutraj pri slovenski maši v cerkvi Sv. Gregorija Velikega, ki jo je seveda vodil g. Gačnik. Kmalu zatem sva se poslovila in zapustil sem Hamilton. Nedaleč iz mesta sem se oglasil še na izseljenskem pikniku s slovensko - kanadskim ansamblom, ki so ga pripravili naši rojaki iz društva Bled. Kot na vsej poti po Kanadi, so me tudi tokrat slovenski izseljenci toplo sprejeli in za to se jim iz srca zahvaljujem. S kolesom sem se bližal Niagarskim slapovom, kamor sem pri-
peljal še isti večer, a še prej sem kolesaril mimo vinogradov, ki so v Kanadi redkost. Nekaj jih je najti na tem območju in na drugi strani te velike države, v Britanski Kolumbiji. Tudi to je bil razlog, da mi je misel poletela daleč stran, v domovino.
NIAGARA - CVIČEK FALLS
Tak je naslov Henčkove pesmi in kar nekaj jih je, ki govorijo o naših izseljencih, zlasti tistih v Kanadi. Ena od teh je tudi ta, ki govori o tem, da bi naši rojaki pili Niagarske slapove, če bi z njih tekel cviček. Prepričal sem se in ugotovil, da z njih res ne teče cviček. V nedeljo zvečer sem se torej znašel pred Niagar-skimi slapovi na kanadski strani, saj je Niagara mejna reka med Kanado in ZDA. Še ves naslednji dan sem ostal na kanadski strani, ki je bolj turistično razvita in glamurozna od ameriške. Tudi slapovi so lepši in se bolje vidijo iz Kanade; slapove sem si ogledal iz vseh zornih kotov. Veljajo za največjo naravno znamenitost Severne Amerike in eno največjih znamenitosti sveta. Sestavljeni so iz dveh delov in so nastali pred približno 12.000 leti ob tektonskih premikih. V indijanskem jeziku pomenijo grmeča voda. Zanimivo, da se mali mesti na obeh straneh imenujeta enako -Niagara Falls. Še drugo noč sem prespal v kanadskih Niagara Falls, v drugem hotelu kot prvič. Dvanajsti dan sem provinco Ontario in s tem tudi deželo javor-jevega lista le zapustil. Na mojo žalost, saj bi v Kanadi rad še ostal, ker mi je bilo lepo, a čas me je že krepko priganjal.
. Niagarski slapovi na meji med Kanado in ZDA
■/ : -
Zapeljal sem čez Mavrični most nad reko Niagara, ki povezuje jezeri Erie in Ontario. Na drugi strani so me čakale Združene države Amerike oziroma zvezna država New York in stroga mejna kontrola. Takoj sem občutil represivnost državnih organov. Na kratko sem si še na ameriški strani ogledal slapove, ki so me res navdušili in se nikakor nisem mogel posloviti od njih. Popoldne sem zapustil tudi ameriško mestece Niagara Falls, a bil sem nejevoljen zaradi slabih cest in industrije v turističnem kraju. Tudi zaradi velikega pomanjkanja kažipotov na navadnih cestah, sem zapeljal na avtocesto, kjer nisem ostal dolgo. Policistka v avtu me je ustavila; vedel sem, da se bo to zgodilo prej ali slej in imel sem pripravljen scenarij. Najprej je ona vpila name, a kasneje sem tudi jaz začel vpiti na njo in tako sva se prerekala kar nekaj ča-
Skupaj z Balohom na zmagovalnem odru
sa, vsak s svojimi argumenti. Avtocesto sem le zapustil in prikolesaril v mesto Buffalo, ki ima približno toliko prebivalcev kot Ljubljana. Tu se reka Niagara izteka iz jezera Erie. Naslednji dan sem se v jezeru okopal in kolesaril proti jugu. V dveh dneh bi moral priti do mesta Annapolis, kjer je bil zaključek kolesarske dirke RAAM. Zavedal sem se, da mi s kolesom ne bo uspelo, kajti bilo je predaleč. V mestecu Hamburg, na severnoameriški celini je polno imen krajev, ki sicer izhajajo iz Evrope, sem srečal Američana Kevina, čigar oče prihaja z Gorenjske in je sorodnik naše smučarke Katarine Lavtar. V njegovi hiši sem prenočil in zgodaj zjutraj me je z avtom odpeljal na postajo, da sem ujel avtobus do mesta Baltimore, ki je največje v zvezni državi Maryland, kar se je zgodilo na dan, ko v Sloveniji praznujemo največji državni praznik.
RAAM - NAJTEŽJA KOLESARSKA PREIZKUŠNJA
V petek sem se s kolesom odpeljal v bližnji Annapolis ob atlantski obali, ki je prestolnica Marylanda in nekdanja prestolnica ZDA, čeprav ima le 36.000 prebivalcev. Mesto je zelo staro za ameriške razmere, saj izvira iz sredine 17. stoletja (1649); je lepo in polno starih zgradb, spominjajočih na angleška mesta. Znano pa je zlasti po veliki Akademiji ameriške mornarice. Razlog mojega obiska mesta je bil ogled zaključka kolesarske dirke prek Amerike - RAAM, ki velja za najtežjo kolesarsko ekstremno dirko, saj tekmovalci iz kalifornijskega mesteca Oceanside na zahodu, razdaljo 4880 km do vzhodne obale, premagajo v najhitrejšem možnem času s čim manj spanja. V Annapolis, kjer je bil
cilj, sem prikolesaril zgodaj popoldne, približno en dan za zmagovalcem Švicarjem Wyssom in skoraj dan prej, kot moj prijatelj in sodelavec Marko Baloh. Ker sem imel dovolj časa, sem si najprej privoščil pošteno kosilo v italijanski restavraciji. Ne samo, da sem po dolgem času z lastnikom in osebjem zopet govoril italijansko, še toliko bolj sem bil vesel normalne hrane, saj je v vsej Severni Ameriki sila težko dobiti restavracijo brez hitre prehrane, predvsem v manjših mestih. Zvečer sem se sprehodil ob obali, kjer je veliko prestižnih lokalov in polno ljudi. V enega od teh sem zavil še sam. Nek mladenič je skočil v vodo in plaval med jahtami. To je seveda razjezilo policiste in varnostnike, ki so ga lovili s čolnom, ljudje pa so stali na pomolih in navijali zanj. S težavo so ga po dolgem času le dobili, a ker je bila ura že pozna, so nas varuhi reda na hitro hoteli spraviti iz lokalov. Jaz sem imel kozarec še poln pijače in sem jim dejal, da bom odšel čez nekaj minut, ko spijem. Vzeli so mi kozarec in dejali, da moram takoj zapustiti lokal. Ker ga nisem hotel, dokler mi pijače ne vrnejo, sta me dva zgrabila kot vrečo cementa, me nesla do glavnih vrat in me vrgla na dvorišče. Ljudje so se takoj zbrali okoli mene in me spraševali, ali sem se poškodoval. Ko sem jim negativno odgovoril in dejal, da sem zaradi tega začuden, da sem iz Evrope in, da se mi je to zgodilo prvič, so odvrnili le: »Dobrodošel v Ameriki.«
Naslednji dan sem Baloha le dočakal v cilju. Sodniki so mi dovolili, da zadnjih
pet km lahko vozim vzporedno z njim. Prvouvrščeni Dani Wyss je za celotno pot potreboval 8 dni, 6 ur in 1 minuto. Marko Baloh je osvojil tretje mesto in vozil 9 dni, 22 ur in 0 minut. Še en slovenski predstavnik, Jure Robič, ki je kandidiral za zmago, je tik pred ciljem odstopil, saj se je sprl s sodniki. Seveda so gledalci ob cilju Marku za uspeh čestitali. Bilo jih je bolj malo, a dva od njih sta bila Slovenca, stanujoča v različnih krajih, a blizu Annapolisa. Povabila obeh sem bil še kako vesel. Matjaž, ki je živel bliže, kakih 20 km stran, je dejal: »Če hočeš priti, moraš to storiti še nocoj, saj se z družino že naslednji dan selim na drugo stran ZDA, v zvezno državo Utah.« Še prej sem z Markom in njegovo spremljevalno ekipo odšel na sprejem s pogostitvijo v prostore stadiona ameriške mornarice, kjer sem sedel z županjo mesta. Že v mraku sem prikolesaril v kraj Edgewater, kjer me je v praznem stanovanju pričakal Matjaž. Kljub temu, da je bil tik pred selitvijo, si je našel čas zame. A pred selitvijo sem bil tudi sam, saj so me čakale nove avanture po novi celini, najprej bližnji Washington...
se nadaljuje
POKROVITELJI:
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, BTS COMPANY, PRO COND, CULT, ŽOLNA, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, FASADERST-VO DOLINŠEK, AVTOSTORITVE ZAJEC, HOTEL GRANDVID, MIZARSTVO ZALAR, FRIZERSKI SALON ALENKA, EMONSKA KLET.
november 2009
Iz Zavoda sv. Terezije
27
Zavod praznuje svoj tretji rojstni dan
Stane Demšar
25.11.2006. To je letnica našega lepega spomina. Spomina na dan, ko je bil slovesno odprt naš novi dom, Zavod svete Terezije.
To je bil majhen dan za Slovenijo, a velik za Videm in Dobrepoljsko dolino in še večji za nas stanovalce, ki smo imeli srečo, da smo dobili mesto v tem lepem domu.
Slovesnost ob otvoritvi se je pričela s sveto mašo, ki jo je daroval pomožni škof, tukajšnji domačin, gospod Jamnik. Maši je prisostvoval tudi takratni predsednik vlade gospod Janez Janša. Videm-ska cerkev je bila polna vernikov, veliko jih je ostalo zunaj cerkvenih vrat. Po končani sveti maši je sledila slavnostna otvoritev doma.
Drugi dan je bil dan odprtih vrat za vse, ki so si želeli ogledati novozgrajeni dom. Med njimi smo bili tudi nekateri, ki zdaj v njem preživljamo jesen svojega življenja. Ogledali smo si prostore in bili nad njimi navdušeni. Še bolj pa smo bili navdušeni, ko smo spoznali direktorico, žal že pokojno gospo Cvetko in os-
talo medicinsko in tehnično osebje. Pri mizah, polnih odlične jedače in pijače, smo se pogovarjali in spoznali, da smo sprejeti v dom, kjer nam bo res lepo. Nismo se motili!
12 dni po otvoritvi sem prišel v dom tudi jaz. Pripeljal me je sin. Sprejela me je socialna delavka, gospa Mirjam in medicinska sestra, katere imena se več ne spominjam. Po ureditvi vseh formalnosti se nam je pridružila še direktorica gospa Cvetka. Ponovno so mi razkazali vse prostore, me seznanili s hišnim redom in odpeljali v sobo, ki sem jo že prej sam izbral. Po dolgem pogovoru je prišel čas, ko sem ostal v sobi sam. Sam, poln spominov na pred kratkim umrlo ženo, na sinove, vnukinje in vnuke, ter na lepo življenje, ki smo ga živeli do pri-četka ženine bolezni, oziroma skoraj vseh 59 let najinega zakona. Toda prav kmalu sem se vključil v življenje doma in življenje se mi je spet spremenilo v veselje. Spoznal sem, da naš dom ni tam, kjer imamo prebivališče, doma smo tam, kjer smo bili sprejeti z ljubeznijo in razumevanjem. In to je Zavod sv. Terezije. Nekoč sem bral, da ni tako pomem-
bno, kaj početi z leti svojega življenja, pomembno je, kako uporabimo vsako uro in tega se skušam držati. Ni mi dolgčas, kajti sodelujem pri vseh aktivnostih, ki jih imamo v zavodu. In to priporočam tudi drugim.
Spomini preteklih let se nam vsak dan vrnejo v leta, ko se je v nas skoraj na skrivaj priplazila jesen življenja. Jesen, ki jo preživljamo sicer v domu starejših ljudi in obremenjeni z leti, toda v domu imamo lepo in srečno življenje. Naš zavod je in bo oaza miru, vere, prijateljstva in ljubezni! Zavedajmo pa se, da bo naše zemeljsko delo nekoč končano in bo prišel prehod v novo življenje. Kdaj? Trenutek odločitve ni v naših rokah, prepustimo ga Bogu.
Mladost mine, kot bi mignil in mnogi mislijo, da je s starostjo vsega konec. Vendar to ne drži. Vsako človeško obdobje ima v sebi nekaj lepega. Jesen življenja moraš sprejeti in jo po svojih močeh uživati! V našem zavodu imamo za to vse pogoje.
V imenu stanovalcev in v svojem imenu vsem, ki tako lepo skrbite za nas: ISKRENA HVALA! ♦
Romanje v Padovo in Schio
Andreja Štrubelj
Romanje in romarska središča so za nas verne ljudi nadvse pomembna. Veliko ljudi se po preboleli hudi bolezni in čudežno preživetih dogodkih zaobljubi, da bodo obiskali kak romarski kraj in se s tem zahvalil božji dobroti. Slovenci najraje obiskujemo Marijo in njena romarska središča.
V sredo, 26. avgusta, smo z župnikom in kaplanom odšli na romanje v Italijo. Obiskali smo mesto Padovo in Schio. Spremljala sta nas tudi dva vodiča - izkušena človeka, ki sta ogromno vedela o teh mestih. Brez njiju naše romanje ne bi bilo tako duhovno doživeto. Vseskozi sta nam pripovedovala o znamenitostih teh krajev in o božjem delu. Izžarevala sta ogromno duhovne energije, katere smo bili v veliki meri deležni tudi mi romarji. Z užitkom smo ju poslušali in se popolnoma vživeli v življenje in utrip ro-
marske poti.
Na začetku vožnje nas je nagovoril župnik in za srečno pot smo takoj zmo-lili nekaj molitev.
Po nekajurni vožnji smo se pripeljali v Padovo. Tu so tri večje cerkve. Prva je cerkev Sv. Justine, druga Sv. Leopolda Mandiča in slavna bazilika Sv. Antona Padovanskega. Najprej smo si ogledali cerkev Sv. Mandiča. To je zelo lepa in velika cerkev. V kapeli, kjer smo imeli sveto mašo, je njegova grobnica, v vitrini pa je shranjena njegova nestrohnjena roka, s katero je dajal odvezo. Mandič je bil rojen v Hercegnovem v Črni Gori. Zavzemal se je za združitev vseh kristjanov. Želel je oditi na vzhod za misijonarja edinosti. Ker pa je bil krhkega zdravja in je imel govorno napako, so ga predstojniki določili za spovednika v Padovi. Spovedoval je z vsem srcem. Vsak spo-vedanec je bil v spovednici deležen božjega usmiljenja in njegove duhovniške
dobrote. Njegovi spovedanci niso bili samo preprosti ljudje, ampak tudi profesorji, študentje, škofijski kler in redovne osebe. Velikokrat je spovedoval celo do 12 ur dnevno. Ogledali smo si njegovo majhno in skromno spovednico in kip Lurške Marije. V njej se spoštljivo ustavljajo številni romarji. Pater Leopold je l. 1940 enemu svojih spovedancev napovedal, da bo Padova doživela bombni napad, pri katerem bo porušena kapucinska cerkev in del samostana, da pa bo spovednica ostala nedotaknjena. Pa-trova napoved se je uresničila. Nepoškodovana je ostala spovednica in kip Marije, katero je Mandič zelo častil.
Tudi bazilika Antona Padovanskega je lepa in velika. Baziliko so zgradili kot nagrobno cerkev po nekaj letih njegove smrti. V njej smo si ogledali grob in kapelo z njegovimi relikvijami (čeljust, jezik in glasilke) ohranjene iz 12.stoletja. Tako kot Mandič je bil tudi Anton Pado-
vanski »gost« v Padovi. Anton je bil doma iz Portugalske, Mandič pa iz Črne Gore.
Anton je hotel delovati kot misijonar v Afriki. Zaradi brodoloma in bolezni ni prišel na želeni cilj. Pridružil se je Frančiškovemu redu. Njegovi nadrejeni so odkrili njegov govorniški talent. V središču njegovih prepričljivih pridig je bil skoraj vedno boj proti krivovercem tistega časa. Vedno je bil na strani zatiranih in ubogih in še za časa njegovega življenja se je zgodilo mnogo čudežev. Njegova prizadevanja na tem področju so bila kronana z velikimi uspehi. Močno oslabljen zaradi bolezni si je v drevesni krošnji naredil bivališče in od tam pridigal. Poučeval je tudi teologijo in prepotoval velik del Italije in južne Francije. Nazadnje se je ustalil v Padovi, kjer je leta 1231 še zelo mlad umrl. Je zavetnik Padove, izgubljenih stvari, zavetnik zakoncev, zaljubljencev, žensk, otrok, revežev, popotnikov, pekov in rudarjev. Je priprošnjik za srečen porod, proti neplodnosti, boleznim živine, brodolomu in vojnim stiskam. Tudi pri nas so mu posvečene številne cerkve, skoraj v nobeni cerkvi pa ne manjka njegov kip ali slika. Največkrat ga vidimo upodobljenega z lilijo in detetom Jezuščkom v naročju.
V Schiu 80 kilometrov stran od Padove pa je romarski kraj Marije- Kraljice ljubezni. Pred tem pa smo se vstavili v cerkvi svete Bakhite - črnke, ki je bila doma iz Darfurja. Kot majhno deklico so jo ugrabili in jo kar 14-krat preprodali. Da je bila lepša in dražja so jo tetovirali. Imela je 114 tetovaž, kar za tako punčko ni bilo nič kaj prijetno. Uspelo ji je pobegniti v džunglo in se s pomočjo angela varuha, ki je kazal pot, iz džungle rešila. Nazadnje jo je kupil italijanski prokonzul iz Padove. V tej družini so z njo zelo lepo ravnali. Lastnik ji je dal svobodo. V tem času je vi-
dela križanega Jezusa in spraševala ljudi, zakaj je pribit na križ. Ko je zvedela za čudovito božjo ljubezen, se je odločila slediti njemu - Jezusu. Tako je postal Jezus njen gospodar. V času njenega življenja se je zgodilo več čudežev. Tudi angela, ki jo je rešil iz džungle, je večkrat videla v cerkvi. Na vprašanje, kaj bi naredila, če bi srečala svoje mučitelje je odgovorila: »Pokleknila bi, poljubila bi jim noge in se jim zahvalila za mučenje, ker sem preko njih spoznala Jezusa«.
Papež Janez Pavel drugi jo je proglasil za svetnico leta 2000, Benedikt pa jo je imenoval za svetnico upanja. V cerkvi so njene relikvije. Pod oltarjem leži njen kip v naravni velikosti.
Potem smo se odpeljali naprej k Mariji - Kraljici Ljubezni. Od tega romarskega kraja smo izvedeli, da je bil videc Renato Baron oskrbnik v cerkvici Sv. Martina. Leta
1986	se je začel kip Marije premikati in govoriti. Marija je Renatu dala napotke, kaj naj naredi v bližnji prihodnosti. Ogledali smo si hišo molitve, kapelo vstalega Jezusa in pa jaslice v naravni velikosti, ki so postavljene skozi celo leto in so posejane so po celem hribu.
V kapeli Svetega Križa smo si ogledali slavni dišeči križ iz II. postaje križevega pota in pa kamen iz Golgote. Pod križem je vata, v to vato se steka sok II. postaje križevega pota- to je Jezusova kri, ki jo vidiš, če jo želiš, ne s človeškimi očmi, ampak z duhovnim. To vato menjajo na tri mesece. Vata prepojena z Jezusovo »krvjo« je zdravilna. Poleg križa je v vitrini tudi kip Deteta Jezusa, ki je od leta
1987	že petkrat jokal. Analiza teh solz je pokazala, da so solze prave človeške.
Posebno doživetje je bil ogled hiše Svete družine, zgrajene po navodilih vidca Renata Barona, katerega je Marija v duhu povedla k sebi
domov. Pokazala mu je Nazaret, ga povabila v hišo, ga postregla s pecivom, narejenega iz moke, mleka in masla. Videl je tudi Jožefa starega okoli 33 let, ki je ravno prišel iz delavnice. Jezušček je bil star dvanajst let in je prelival vodo. Jezus je Renata pobožal z dlanjo po obrazu. Kipi so narejeni v naravni velikosti in predstavljajo tisti čas in okolje, ko je Sveta družina živela v Nazaretu.
Dan se je že nagibal k večeru. V trgovinici smo za se-
be in za svoje najbližje nakupili še nekaj spominkov. Še veliko lepega bi lahko doživeli, če nas ne bi neusmiljeno preganjal čas. Prijetno utrujeni smo se po 20. uri zvečer polni lepih doživetij in duhovnega navdiha odpeljali domov.
Marijin kip - Kraljice ljubezni, katerega je prinesel naš župnik iz Schia sedaj krasi oltar kapele našega zavoda in me bo vedno spominjal na romanje, ki se je dotaknilo mojega srca. ♦
rC
Misli
Za to, da se naspolaste velike skrbi, ni vzrok njihova velikost, ampak velikost naše nevere.
Martin Luther King
Živi z ljudmi tako, kakor da te vidi Bog; govori z Bogom tako, kakor da te slišijo ljudje.
Seneka
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
Gledam skozi okno in opazujem zadnje porumenele hrastove liste, kako potrpežljivo čakajo na ponoven piš vetra. To je tako, kot naše življenje. Mi, upokojenci, ne čakamo, kdaj nas bo odpihnilo, ampak se sprašujemo, kdaj se bo spet kaj veselega dogajalo. Pa se je res, na Martinovo soboto. Vzdržali smo, kot nekdaj na »šihtu« - polnih 8 ur. Ob mladih muzikantih še pozabiš, da te bolijo kolena.
»Škrjančki« smo se 20. novembra odpravili na samostojni koncert šentviškega pevskega zbora »Sončni žarek«, saj smo bili
povabljeni, da nastopimo kot gostje večera.
❖❖❖
Zanima me, kako ste kaj pri zdravju... Vas gripa že kaj »šlata«? odganjaje jo čim dlje od sebe. Pijte čajčke in Lekadolčke, vmes pa kakšen požirek krepkega. Za morebitne stranske učinke pa
se le posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom .
❖❖❖
Bliža se šesti december. Naši »Miklavži« ne bodo prišli skrivaj
ponoči, prišli bodo, ko bo dan, da ne zgrešijo poti domov.
❖❖❖
Ostanite zdravi in nasvidenje v veselem decembru.
Ob takole mladih se pa dobro pleše!
Ta ples sigurno ni polka, morda pa je četvorka!
Mnjam, mnjam, bila je zelo dobra pogača
Tudi pod marelo se da kaj zmeniti
Ribiška družina Ribnica
obvešca vse, ki jim gibanje in sprostitev v naravi, še posebej ob vodi, ni samo tema pogovora, da je zadnji rok za oddajo vloge za sprejem v članstvo 31. 12. 2009. Izjema so samo mladinci, ki se lahko včlanijo v ribiško družino skozi celo leto. Pristopnine ni. Vloge oddajte na naslov:
Ribiška družina Ribnica, Knafljev trg 2, pp 37, 1310 Ribnica.
Odgovore in pojasnila boste prejeli najkasneje do 31. 1. 2010.
Na martinovo smo pokazali tudi naše pridelke
Razmišljanje v tujini
Janez Miklič
Domotožje tistih, ki so došli od doma, zapustili domači kraj.
Le eden ima srečo ostati doma, prevzeti dom, mnogi morajo v svet, si ustanoviti svoj obstoj, svojo ekstistenco. Spomini na domači kraj spremljajo vsakega izseljenca, mu vzbujajo željo, vsaj od časa do časa, spet videti domači kraj, srečati domače, spet slišati materin jezik, domačo govorico. Spet slišati domači zvon, videti kraj, kjer je nekdaj stala rojstna hiša, kraj, kjer sem preživljal lepa mlada leta. Kraj kjer sem preživljal srečne čase v toplem gnezdu, ko je bil še dom, starši, bratje in sestre. Čas je zahteval svoje, a rojstni kraj ostane v srcu, ki je polno
hvaležnosti za vse, kar je nudil dom v okviru možnosti. Kdo še ni videl solznih oči tistih, ki so po dolgem času spet prišli v domači kraj, ki so imeli priliko spet poslušati domače pesmi, spet objeti svoje drage?
Kje je slovo od doma s poljubom mame? Kje so trenutki, ko je mama ljubeče in nasmejana tiho gledala? Kje so najini topli objemi ob slovesu? Kje je moja stara mati s stvojo slamnato bajtico, kjer je vse dišalo po dimu in vetra, ki se je ujel v njenih lipah in tako lepo pel, ni nikjer več. Kje so večeri, ko smo poslušali vaške fante peti znane, priljubljene pesmi: »Dekle je na pragu stalo«, »Sinoči je pela kot slavček ljubo«? Pogrešam večerne sprehote po speči doprepoljski dolini v jasni noči polnih zvezd, kjer me pot vodi med skrbno obdelanimi njivami marljivih ljudi.
Nekega dne je prišel v baletno dvorano ljubljanske opere akademski kipar Stojan Batič. Ogledoval si je plesalce in
končno zaprosil Lidijo Sotlar-j evo in mene, da bi mu stala kot model za njegov kip »Plesni par«. Danes stoji to Batiče-vo delo v ljubljanskem parku Tivoli in je lepa estetska stvaritev. Veselilo bi me, če bo kdo do domačinov, ki ima opravke v Ljubljani, zašel v ta kraj oddiha, posedel na klopci in si ogledal »Plesni par«. ♦
Pohvala in predlogi
Alojz Nučič
Zagotovo je ideja in izvedba sanacije struge Rašice ena od najkvalitetnejših mnogih del, katera izvajajo razna društva ali skupine v občini Dobrepo-lje. »Ponikučanom«, kateri so vse to zasnovali iz izvedli, vsa pohvala in čestitka. To je lep primer, kako so njihovi predniki na našem kraškem področju zadrževali vodo na površju in jo racionalno izkoristili. V petdesetih letih se še spomnim dela velike žage pri Gačniku, ko je oče pripeljal v razrez dolge hlode. Torej po-
gled otroka na mogočno delo vodne energije. Kasneje pa smo za jezovi še kvalitetno utrjevali znanje plavanja, naučenega v vaški luži. Čeprav zgrajeni zadrževalnik visokih voda pod Veliko goro v Rakitnici kvalitetno ščiti kraški polji Ribnice in Dobrepolja pred poplavami, se vse predolgo in nerazumno dolgo odlaša z malenkostno sanacijo nivoja državne ceste v začetku Kom-polj. Da se zaradi rekonsktruk-cije skromnih 20 metrov ceste ob večji poplavi še v današnjem času zablokira prevoz vsem vozilom?
Prioritetno bi morali povezati tudi lokalne ceste za logične dostope. Npr. od šole mimo dolin na cesto v Podgorico (da ni prestavljanja kapelice), ter pravokoten priključek iz Bruhanje vasi pred Zagorico, da se 100% skrajša pot preko travnika. ..
Idejna zasnova sistema pretoka kanalizacijskih v da iz vasi zgornjega, višjega dela doline proti čistilni napravi v Logeh, bi morala ob kvalitetni izvedbi delovati s gravitacijskim nato-kom. Sistem s prečrpavanjem fekalij je drag tako pri investiciji, kot v obratovanju. Kanali-
zacijska cev iz Zdenske vasi mimo prvih hiš Male vasi in Vidma (za osnovno šolo) se z dovolj velikim padcem priključi na že zgrajeno magistralno kanalizacijsko cev pred Podgorico. Drugi del pa naj bi bil speljan od Male vasi pa s priključkom Zagorice (brez hiš pri bivši luži) in Župnic v zbiralnik pred čistilno napravo. Nivo tega zbiralnika naj bi omogočal še dotok iz vasi spodnjega dela doline. Zato je nujna in prioritetna izvedba tega celovitega PZI! Ta potem usmerja racionalno povezavo, o kateri sem že pisal. ♦
rC
Misli
Samo tiste ljubimo resnično, kijih ljubimo celo v njihovi slabosti in njihovi bedi. Varovati, odpuščati, tolažiti, to je vsa umetnost ljubezni.
Anatole France
Delo vliva olje v svetilko življenja, mišljenje vžiga njen plamen.
John Bellers
november 2009
Pisma bralcev
31
Proso, »kapica«, kaša?
Tone Zevnik
Kaj je kapica? Starejši kmetje, lahko tudi mlajši, so bodo gotovo spomnili, da je to požeto proso v snopih, ki so zloženi v obliko »kapice« v pod ali skedenj.
Kako dobimo kašo? Kašo dobimo, če prosena zrna oluščimo doma v stopi ali v mlinu. Kašo so uporabljali kot živilo v določenih primerih, več v zimskem času, npr. pri izdelavi domačih kolin, »pustnega želodca«, za mlečno kašo ali druge kašnate jedi. Znan je star izrek: »Mlečna kaša, je otroška paša.« Proso so včasih več sejali, danes pa ga v Dobrepolju skoraj ne vidiš več.
Prosena zrna so zelo drobna in okrogla, različnih barv, ter obdana s tanko lupinico, ki se lahko olušči. Proso so sejali po žetvi ječmena v dobro pognojeno zemljo. Priprava njive za setev je bila bolj zahtevna kot pri ostalih žitih. Površina njive je morala biti prevlečena in zravnana, nato se je zasejalo proso. Zemljo so pregrabili in posneli, da ni bilo prevelikih in debelih kep. To so naredili zato, da so proso, ko je vzklilo in
malo zraslo, plevice lahko op-lele in odstranile plevel. Delo so opravile kleče. Plevice so plevel čistile s pomočjo majhnega kmečkega orodja, »prel-ce«.
Proso je hitro zraslo in na koncu se je iz bilk razvilo latje, v njem pa so se oblikovala zrna. Zorenje je bilo sorazmerno kratko, saj so ga že jeseni poželi. Žetev prosa je bila podobna žetvi pšenice, razlika je bila le v tem, da so žanjice delale večje in debelejše snope zaradi mletja oz. za izločanje prosa. Da se v vasi žanje proso in da se pripravlja velika »kapica« so izvedela dekleta in fantje - to je bil star kmečki običaj, povezan z delom, druženjem, zabavo in veseljem.
K so požeto proso pripeljali z njivo, so snope zložili v pod ali skedenj v obliki »kapice«. »Kapico« so naredili nekaj ur pred mletjem, da so se snopi malo segreli, ter da ni pare, ki so mleli, zeblo v noge, saj so delo opravljali bosi, ali pa samo v nogavicah.
Mletje so začeli zvečer, ko so se zbrali povabljeni in si razdelili dela. Gospodar je imel pri tem glavno besedo in vsak je vedel,
kaj mora delati. Kot že rečeno, so »kapico« naredili v enem kotu poda ali skednja, na nasprotni strani pa je bil pritrjen leseni drog ali štanga, da so se pari lahko držali, ko so mleli. Pri veliki »kapici« je snope melo pet parov. Fantje, ki so bili v podu bolj za hec in v napoto, so prinašali pod noge stope in mletje se je pričelo.
Kako poteka mletje? Mletje prosa se opravi z nogami, tako da nekdo snop vrti na debelejšem koncu, drugi pa mane ali menca latje na tanjšem koncu, da so se izločila prosena zrna. Vrtenje snopa se je večkrat ponovilo, dokler ni bilo ometo. Ko je bil snop omet, so ga z nogami potisnile nazaj in vzele drugega. Gospodar je omete snope razvezal in z vilami sproti stresal, da je izpadlo še preostalo proso, slamo pa je vrgel na voz, ki je stal pred skednjem.
Pri mletju so bili vsi dobro razpoloženi, heca ter spoštljivih opazk je bilo dosti. Tudi pelo se je, pa še godec je prišel, da je kakšno zagodel. Pred koncem mletja so se fantje usedli na
zadnji snop in niso pustili dekletom, da bi ga omele. Nastal je manjši ravs ali rom-pompom za snop, dekleta so v veliko veselje in brez posledic dokazale, da so bile one glavne in smele še zadnji snop. Delo v podu je bilo opravljeno, ugasnile so se luči, vse, ki so delali, pa ja gospodinja povabila v hišo na večerjo. Najprej so jedli »ajmoht«, da so si malo privezali dušo. Potem je na mizo prinesla domače dobrote: jabolčni »štrudelj«, piškote, štrukeljčke, »pohanje« in na koncu potico. Pili so čaj, domači jabolčnik in za dobro voljo tudi kakšen kozarec vina. Navzoči so bili veseli in dobro razpoloženi, prepevali so domače, kmečke pesmi. Godec se je v hišo povabil kar sam, godel je polke in valčke, ostali pa so plesali.
Utrujeni in zaspani so se opravili domov. Gospodar se jim je zahvalil za dobro opravljeno delo, gospodinji pa so se odhajajoči zahvalili za slastno večerjo. Ko so odhajali, so skupaj z godcem za peli še pesem Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo ... ♦
»Žegnanje«
Dobrepoljka
»Žegnanje« je slavje godovne-ga dne svetnika, kateremu je posvečena cerkev. Na ta dan se zbere v lepo okrašeni cerkvi veliko vernikov in romarjev, da počastijo god svetnika. V vasi, kjer se to dogaja, pravijo, da imajo na ta dan žegnanje. Včasih smo se pri naši hiši pripravljali na ta praznik že teden dni prej. Ko smo grabili listje za živino, je mama rekla atu: »Naberi tudi suhljadi, da bom lahko pekla piškote.« Z veseljem smo nabirali dračje in grabili listje, za malico pa smo imeli kruh in čaj. Dobro je bilo.
Mama nas je, otroke, znala pritegniti k delu, veselo smo grabili in nagrabili listja velik kup. Rekla je, da kup raste kot kvas, vedno večji je. Listje smo naložili na voz in ata je vse skupaj odpeljal domov. Naslednji dan smo pospravljali po hiši, vrtu in dvorišču. Mama je na »mašinco« spekla piškote in rožičevo potico. Na dan žegnanja je šla vsa družina v cerkev k sveti maši. Popoldne pa so prišli na obisk sorodniki, ki smo jih bili zelo veseli. Kadar pa so imeli žegnanje v njihovi vasi, smo jim obisk vrnili. Žegnanje nekoč in danes - vedno je lepo. ♦
PRVA SLOVENSKA FUTSAL LIGA dvorana VELIKE LAŠČE
NêDêQA, Í3J2.2009 oê IH.OO mí U-fd
14.00 ŠD Kompolje Dobrepolje - Extrém Sodražica 17.00 ŠD Kompolje Dobrepolje - Mala Nedelja
S0307A. 19.11.1009 06 11.00 mí U-13
is.oo ŠD Kompolje Dobrepolje - Oplast Kobarid 15.00 ŠD Kompolje Dobrepolje - FC Ptuj 17.15 ŠD Kompolje Dobrepolje - NKTolmin
OfohlŠ."^-
Letos z dvema ekipama v prvi slovenski futsal ligi
Za nogomet velja, da je najpomembnejša postranska stvar na svetu, za njegovega mlajšega brata malega nogometa pa statistika pravi, da je najbolj priljubljena ekipna igra na svetu in tudi v občini Dobrepolje ni nič drugače.
Z rednimi vadbami malega nogometa oziroma futsal se v Dobrepolju ukvarjamo že vrsto let, vendar smo šele v lanskem letu naredili prvi pravi korak v smeri profesionalizacije tega športa. Tako smo lani premierno nastopili v državni ligi in kljub neizkušenosti mladih nogometašev dosegli že prve zmage in dokazali nam in ostalim, da se navkljub majhnosti in omejenim pogojem lahko kosamo z najboljšimi v državi.
V lanski sezoni smo tako nastopili v prvi slovenski futsal ligi do 15 let in na domačem turnirju v Velikih Laščah dosegli dve zmagi in premagali ekipi Litije in Extrema, ki sta tudi nastopali v naši skupini. Na žalost to ni bilo dovolj, da bi se uvrstili med najboljše štiri v
Sloveniji, vendar še zdaleč od tega, da bi bili nad doseženim razočarani. V prvi sezoni je bil naš cilj prebiti led in spoznati, kaj pomeni prva slovenska liga na nivoju organizacije, kakovosti in celotnega spektra, tudi finančnega. Prišli smo do številnih spoznanj in tako smo se za letos odločili, da gremo naprej in se ponovno podali v tovrstno tekmovanje.
V letošnji sezoni bomo v prvi slovenski ligi nastopali v tekmovanju do 13 in do 15 let. V kategoriji do 8 in do 10 let pa bomo občasno nastopali na turnirjih za mlade v bližnji okolici in nastopali v tekmovanju Rad igram nogomet. V trenerski strukturi se ni veliko spremenilo. Pri najmlajših skupinah ostaja
trener Marko Strah, pri obeh starejših skupinah pa Dani Kaljevič. Oba trenerja imata potrebne futsal licence za treniranje nogometašev. Pri starejših skupinah se je treningom pridružil tudi Matjaž Šuštaršič, ki skrbi za vadbo vratarjev.
Ker imamo pri načrtu razvoja futsa-la v Dobrepolju večletni plan, se tudi tu ne želimo ustaviti, saj je naša želja, da bi čez nekaj let lahko sestavili tudi skupino do 18 let. Seveda vse to logično pelje do članske ekipe, ki bi lahko potem nastopala drugi slovenski futsal ligi. Seveda vse ni odvisno od nas, ampak veliko tudi od tega, ali bomo v naši občini kdaj dobili primerno dvorano, ki bo omogočala igranje tekem v
29.11.2009	
ORGANIZATOR EXTREM SODRAŽICA (RIBNICA)	
ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE	TOMI PRESS BRONX
EXTREM SODRAŽICA	ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE
5.12.2009	
ORGANIZATOR LITIJA	
FIZIOCENTER LITIJA	ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE
LITIJA	ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE
12.12.2009	
ORGANIZATOR PTUJ	
ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE	LITIJA
TOMI PRESS BRONX	ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE
ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE	SLOVENSKE GORICE
19.12.2009	
ORGANIZATOR ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE (VELIKE LAŠČE)	
ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE	OPLAST KOBARID
ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE	FC PTUJ
ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE	NK TOLMIN
6.12.2009	
ORGANIZATOR LITIJA	
LITIJA	ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE
ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE	KMN SLOVENSKE GORICE
Začetek turnirja ob 12.30	
13.12.2009	
ORGANIZATOR ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE (VELIKE LAŠČE)	
ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE	EXTREM SODRAŽICA
ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE	MALA NEDELJA
20.12.2009	
ORGANIZATOR	MALA NEDELJA
KMN SLOVENSKE GORICE	ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE
MALA NEDELJA	ŠD KOMPOLJE DOBREPOLJE
november 2009
Šport
33
Dobrepolju, saj sedaj naše »domače« tekme igramo v dvorani v Velikih Laščah, kar po eni strani ni ne dobro za obisk, kot tudi ne, ker je najem dvorane precej drag. Za povrh vsega pa so tudi treningi v trenutni šolski telovadnici precej omejeni, saj je omenjeni prostor precej manjši od klasičnega rokometnega igrišča.
V	sezoni 2009-2010 imamo tako v naših programih skoraj 60 otrok oziroma fantov, ki trenirajo futsal. Ob tem bi radi poudarili, da so dobrodošli tudi vsi ostali, ki morda še niso začeli trenirati, ali pa morda trenirajo veliki nogomet v katerem od bližnjih krajev.
Igralci, ki bodo v sezoni nastopali v kategoriji do 13 let, so Anže Rotar, Jure Blatnik, Kristjan Tegel, Robert Glač, David Vodičar, David Gačnik, Primož Žni-daršič, Žiga Andoljšek, Martin Štrekelj, Jakob Zevnik, Sebastjan Lohkar, Jon Ahačevčič, Matevž Klinc in Rok Aha-čevčič.
Začetek tekmovanja v kategoriji do 13 let bo v zadnjem vikendu v novembru. V tej kategoriji bodo vse prijavljene ekipe razporejene v eno skupino, tako bomo na gostovanja odhajali tudi v zelo oddaljene kraje, kot so recimo Kobarid, Ptuj in Slovenske gorice.
Razpored tekmovanja v novembru in decembru si lahko ogledate v tabeli:
Še posebej lepo vabljeni vsi, v soboto 19.12. v Velike Lašče, kjer bomo organizirali naš domači turnir. V Ribnici naj bi se tekme začeli igrati ob 10. uri, v Velikih Laščah pa ob 12. uri. Točne ure na žalost še niso določene, razen tekem v Velikih Laščah
Igralci, ki bodo nastopali v starostni kategoriji do 15 let, so Žan Borštnik, Gregor Klinc, Miha Babič, Žan Marolt, Jaka Babič, Luka Babič, Matic Adamič, Kristjan Tegel, Luka Babič in Matej Bab-nik.
V	tej kategoriji pa so se na NZS-ju odločili, da bodo ekipe razdeljene na vzhod in zahod in naša ekipa je v skupini vzhod. Tudi tukaj se bomo podali na nekaj gostovanj, ki bodo zelo oddaljena od naših krajev.
Razpored tekmovanja v decembru, si lahko ogledate v tabeli na prejšnji strani.
Domači turnir bo potekal v nedeljo 13.12.2009 v Velikih Laščah s pričetkom ob 14.00 uri.
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so zaslužni za to, da se lahko danes dogaja to, za kar se je še pred leti zdelo leta in leta oddaljeno od nas. Občina Do-brepolje, Kanal d.o.o., Avtoelektrika Andoljšek Vili, Prevozi Mare, Okrepčevalnica pri Zori in Kelme so tisti, ki so nam do sedaj s svojimi sredstvi pomagali, da uresničujemo cilje, ki smo si jih zadali. Za tiste, ki želite biti bolj na tekočem kaj se na futsal sceni dogaja, pa predlagam obisk spletne strani: www.sd-kompolje.si in www.futsal.si. ♦
Košarka
V mesecu novembru se je pričel jesenski del medobčinskega prvenstva v košarki za leto 2009. Letos v ligi nastopa šest ekip, ki tekmujejo v tri krožnem sistemu.
REZULTATI IN LESTVICA PRED ZADNJIM KROGOM SO NASLEDNJI:
PAR				izid	
ŠD ZAGORICA	- ŠD CESTA			35 :	19
PIZZERIJA ADAM PONIKVE	- ŠD PREDSTRUGE			0:	2
PIZZERIJA ADAM PONIKVE	- ŠD ZAGORICA			0:	2
ŠD ZAGORICA	- KOMA 750			34 :	35
ŠD KOMPOLJE	- KOMA 750			36 :	16
KOMA 750	- ŠD CESTA			36 :	16
ŠD PREDSTRUGE	- ŠD KOMPOLJE			16 :	35
ŠD CESTA	- ŠD PREDSTRUGE			22 :	35
PIZZERIJA ADAM PONIKVE	- ŠD CESTA			0:	2
ŠD PREDSTRUGE	- KOMA 750			25 :	35
KOMA 750	- PIZZERIJA ADAM PONIKVE			2:	0
ŠD KOMPOLJE	- PIZZERIJA ADAM PONIKVE			2:	0
ŠD KOMPOLJE	- ŠD ZAGORICA			35 :	23
ŠD CESTA	- ŠD KOMPOLJE			24 :	36
ŠD ZAGORICA	- ŠD PREDSTRUGE			35 :	26
LESTVICA (skupaj):	število tekem zmage porazi	TOČKE	dani koši	prejeti koši	razlika košev
1 ŠD KOMPOLJE	13 12 1	25	386	250	136
2 KOMA 750	14 10 4	24	379	336	43
3 ŠD ZAGORICA	13 10 3	23	405	302	103
4 ŠD CESTA	14 3 11	17	221	421	-200
5 ŠD PREDSTRUGE	13 3 10	16	308	398	-90
6 PIZZERIJA ADAM PONIKVE	15 3 12	10	222	214	8

Vit
line
E
TEH
PONUJAMO VAM SLEDEČE PROGRAME:
HYPOXI TERAPIJE KAVITACIJA POWER PLATE
STUDIO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE SLENDER LIGHT
AEROBIKA PILATES SOLARIJ
PLESNA ŠOLA B FITNES KABINET OSEBNO TRENERSTVO
------GROSUPLJEM	www.vitaline.si » r
/design your body	info9vi.a,i„e. BQWNOVA TERAPIJA
Pokličite 051/633 446 in se naročite na brezplačni testni obisk.
Namizni tenis - dvojice
V soboto, 14. 11. 2009, je v športni dvorani v Velikih Laščah potekalo v organizaciji društva TVD Partizan Velike Lašče medobčinsko prvenstvo v namiznem tenisu - dvojice, katerega so se udeležili tudi igralci namiznoteniške sekcije ŠD Kompo-lje in dosegli odlične rezultate. V vsaki kategoriji so tekmovali štirje pari (med njimi tudi nekaj deklet). Rezultati so bili naslednji:
-	dečki do 16 let
1.	MEGLEN Timotej - PRIJATELJ Primož (ŠD KOMPOLJE)
2.	MOŽEK - STARIČ
3.	JAPELJ - ŠILC
4.	LUNDER - PERIČ
-	moški do 40 let
1.	KUHELJ - MLAKAR
2.	JANEŽIČ - KMET
3.	SMREKAR - ZIDAR
4.	PRIJATELJ - MEGLEN
-	moški nad 40 let
1.	PRIJATELJ Marjan - PRIJATELJ Domen (ŠD KOMPOLJE)
2.	GLOBOKAR - KOZINC
3.	ERČULJ - SEVER
4.	SAMSA - STARIČ
Slike si lahko ogledate na tem naslovu: http://www.sd-kompolje.si in
http://picasaweb.google.si/jstaric/MedobcinskoPrvenstvoVN-amiznemTenisu#
ŠD KOMPOLJE

V počastitev občinskega praznika občine Dobrepolje, Športno društvo Kompolje in občina Dobrepolje
prirejata
odprti turnir
v namiznem tenisu.
KRAJ: TELOVADNICA OŠ DOBREPOLJE, VIDEM 80 ČAS: PETEK: 27. 11. 2009, OB 17.00 URI
DISCIPLINE:
DEKLICE OSNOVNA ŠOLA: DO 10 LET, DO 14 LET, DO 17 LET DEČKI OSNOVNA ŠOLA: DO 10 LET, DO 14 LET, DO 17 LET DVOJICE - DEKLICE: VSE STAROSTI DVOJICE - DEČKI: VSE STAROSTI
SOBOTA: 28. 11. 2009, OB 9.00 URI
DISCIPLINE: ŽENSKE POSAMEZNO: VSE STAROSTI MOŠKI POSAMEZNO: DO 40 LET DVOJICE: POLJUBNO
PRIJAVA IN INFORMACIJE: 041/256-506, MARJAN
VLJUDNO VABLJENI VSI LJUBITELJI NAMIZNEGA TENISA!!!
VABILO
Društvo Rokometni klub Dobrepolje in Občina Dobrepolje
Vas vabita na
1. turnir v taroku
ob občinskem prazniku
(samo za občane Občine Dobrepolje), ki bo v petek, 11. 12. 2009,
s pričetkom ob 18. uri v prostorih upokojencev v Jakličevem domu na Vidmu.
Igra se po pravilih Tarok zveze Slovenije. Prijavite se lahko g. Janezu Nosetu na tel. št. 051 815 736. Prijave so možne še na dan tekmovanja do 17.45 ure. Prijavnina znaša 3 EUR. Čakajo vas lepe nagrade in pokali.
Vljudno vabljeni.
november 2009
Razvedrilo
35
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
'Finkifeve dobrote
			4	5			2	
3							8	
9							3	
	5		8	1				
			2	6	4	9		
	9			3			4	
	3	6			1	5		
					2			
4						2		8
Nadevane palačinke s šunko in sirom
SESTAVINE	^^
PIO slanih palačink 10 rezin šunke 10 rezin sira moka jajce drobtine olje za cvrenje
PRIPRAVA
Spečemo 10 slanih palačink. Še tople jih zvijemo v šunko in sir. Pazimo, da so vsi robovi zaviti navznoter. Pripravimo sestavine za paniranje. V jajce damo lahko tudi sol in poper. Po vrstnem redu moka, jajce in drobtine spaniramo kanelone. Na hitro jih ocvre-mo v vročem olju. Zraven ponudimo še pire krompir in dušeno špinačo.
rC
Misel
Jed, pijača, spanje, ljubezen - vse bodi umerjeno.
Hipokrat
^K^rteek zu sladokusce
Nougat kolački
Sestavine:
100 g zmehčanega masla 200 g nougata eno jajce 300 g moke en vanilijev sladkor pol kavne žličke pecilnega praška ščepec soli
50 g bele in 50 g temne čokoladne glazure
Zmehčano maslo pognetemo z zmehčanim nougatom in dodamo jajce, sol in vanilijev sladkor. Potem dodamo še moko, ki smo jo prej presejali s pecilnim praškom in umesimo testo. Kepo zavijemo v prozorno ali alu - folijo in pustimo v hladilniku vsaj štiri ure, lahko pa tudi čez noč.
Testo na pomokani delovni površini razvaljamo na tri do štiri mm debelo in izrežemo kolačke različnih oblik. Pečemo jih na pekaču, obloženem s peki papirjem, 10 minut na 190 stopinjah (pečico prej segrejemo na to temperaturo). Ko vzamemo kolačke iz pečice, jih takoj snamemo s papirja za peko in pustimo na rešetki, da se ohladijo.
Hladne kolačke najprej prelijemo z rjavim, potem pa belim čokoladnim oblivom. Vsakega posebej razpustimo po navodilu z ovitka, lahko dodamo tudi žličko masla, kokosove maščobe ali belega olja. Glazuro damo v majhno polivinilasto vrečko, ji odrežemo en vogal in glazuro nanesemo v obliki poševnih črt ali v kakšnem drugem vzorcu.
Oglasi
TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI
Servis traktorjev, viličarjev, motornih žag in kmetijskih strojev
Podjetje Viltech, 14. decembra odpira prodajno-servisni center v industrijski coni Kočevje, Tomšičeva cesta 13.
Prodajni program obsega ležaje, jermena, tesnila (oringi, semeringi), potrošni material in rezervne dele za vse vrste traktorjev, viličarjev in kmetijske mehanizacije.
Servisna dejavnost obsega popravila vseh vrst traktorjev, viličarjev, kmetijske mehanizacije in motornih žag.
Rezervne dele je možno naročiti tudi na sedežu podjetja Podgora 1, Videm-Dobrepolje, ali na telefonsko številko 041/638-891 ali 031/568-390
MEĐO
TRGOVINA ZA LOV, RIBOLOV IN REKREACIJO
Cesta Toneta Kralja 2, Grosuplje
(Obrtna cona pod Slivniškinn hribom)
âiiJîi	WKÏI, imi^
Kupœm nudimo pester izbor ženskili in mošl^ili pol<rival priznaniři blagovnih znamk: PAJK, IVIISTY in drugi.
•	Moški In ženski klobuki vseh oblik In velikosti Iz topllh materialov kot so volna, zajčja dlaka, angora, umetno krzno, usnje
•	Elegantni svečani modni klobuki za posebne priložnosti
•	Kape različnih oblik In barv Iz volne, žameta in drugih prijetnih materialov
•	Francoske toretke, volnene, pietene
•	Otroške kape'
•	iVIodnI šali In rokavice za posebne priložnosti In vsak dan
•	Lovski klobuki
Delovni čas: pon. - pet.
08.00 -12.00 13.00-17.00
Sobota
09.00-11.30

m^mimmm o
h RAČUNOVODSKE STORITVE
Majda Zalar s.p.,
Rašica 45, 1315 Velike Lašče
Kontakt:
Damjan Zalar, GSM: 041/348-465
Če ste samostojni podjetnik/ca, ter potrebujete učinkovito, zanesljivo in seveda ugodno vodenje poslovnih knjig, se oglasite ali pokličite, da bo vaše podjetje v prihodnosti še bolj uspešno.
november 2009
Kino
37
KINOPROGRAM ZA DECEMBER 2009
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY - DIGITAL ZVOK
PETEK, 5. DECEMBER ob 19.30 uri
ameriška srhljivka
2
KRATKA OZNAKA: Zloglasni klavec Michael Myers je še vedno na prostosti in videti je, da nihče ne more preprečiti njegovega neomajnega načrta, da bo našel in umoril nesrečno sestro Laurie. Ko jo prepeljejo v bolnišnico, okrutni psihopat tudi tam uprizori neusmiljen pokol in nato skrivnostno izgine. Laurie skuša preko let pozabiti na tragične dogodke, toda ob bližajoči se obletnici se uresničijo najhujše nočne more, saj se Michael vrne in noč čarovnic znova spremeni v krvavo kopel. DOLŽINA: 1ura 41 MINUT.
NEDELJA, 6. DECEMBER OB 15. uri in 19.30. uri
ameriška uspešnica - akc. triler
študentje. Toda v okolju, polnem tekmovalnosti, skritih čustev in dvomov v lastne sposobnosti, so strasti mladih umov vedno znova na veliki preizkušnji, zato lahko le s pomočjo izkušenih profesorjev najdejo pravo pot v življenju, uresničijo mladostne sanje in dosežejo večno slavo. DOLŽINA: 1 URA 47 MINUT.
NEDELJA, 13. DECEMBER OB 15. uri in 19.30. uri
ameriška uspešnica - akcijski triler
HUDIČEVI JEZDECI
KRATKA OZNAKA: Čemerni ljubitelj orožja, divjih spopadov in motorjev Pistolero se s prijateljema odpravi na maščevalni pohod proti konkurenčni motoristični tolpi 666. Med vratolomnimi dirkami po puščavi in krvavimi obračuni se prebijajo proti vodilnim članom tolpe, toda to na dan naplavi številne boleče spomine iz preteklosti, kar le še prilije olja na divje plamene nasilja. DOLŽINA: 1ura 24 minut.
PETEK, 18. DECEMBER OB 19.30. uri
slovenska uspešnica — krimi drama
PELHAM 123
KRATKA OZNAKA: Režiser napetih akcij Top Gun in Deja Vu se poda v newyorško podzemlje, kjer skupina okorelih kriminalcev ugrabi metro, poln nedolžnih potnikov. Od mestnih oblasti zahtevajo bogato odkupnino, med kladivom in nakovalom pa se znajde vlakovni nadzornik Garber, ki se je prisiljen pogajati z zločinci. Toda psihološke miselne igre postajajo vse bolj napete in na dan začnejo uhajati številne umazane podrobnosti o vseh vpletenih, zato je lahko usodna že najmanjša napačna poteza.
DOLŽINA: 1ura 46 MINUT.
PETEK, 11. DECEMBER OB 19.30. uri
ameriška uspešnica - musical
SANJE © SLAVI
KRATKA OZNAKA: Film, ki je nastal po oskarjevskem muzikalu iz leta 1980, gledalca popelje na newyorško šolo glasbenih in plesnih umetnosti, kjer se vsako leto zberejo najbolj nadarjeni in izvirni
pošiljajo sebi povsem podobne mehanske nadomestke. Toda ko zaradi smrti nekaj robotov umrejo tudi njihovi lastniki, se mora agent Greer osebno podati na ulice. Ker je obkrožen z neprimerljivo zmogljivejšimi roboti, se odkrivanje srhljive zarote spremeni v vratolomen boj za življenje in smrt. DOLŽINA 104 minute.
PETEK, 25. DECEMBER OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - srhljivka
KRATKA OZNAKA: Ljubljana 2008. Slovenija predseduje Evropski uniji. Aleksandra je stara 23 let, študira angleščino. Doma je iz manjšega mesta. Oče in mama sta ločena. Pripravlja se na diplomo. Nikomur se niti sanja ne, da ima v oglasniku oglas pod šifro »Slovenka« in da se prostituira. Spretno manipulira z ljudmi okoli sebe, laže, tudi krade in sovraži mamo. Edini, ki ga ima zares rada, je njen oče. Aleksandra ima svoje načrte za življenje, ki pa ni tako enostavno, kot si predstavlja. DOLŽINA: 1 URA 27 MINUT.
NEDELJA, 20. DECEMBER OB 15. uri in 19.30. uri
ameriška uspešnica - domišljski film
NADOMESTKI
KRATKA OZNAKA: Režiser akcijskih spektaklov Terminator 3: Vstaja strojev in Podmornica U-571 se odpravi v futuristični svet bližnje prihodnosti, kjer ljudje živijo v varnem zavetju svojih domov, medtem ko v zunanji svet
KRATKA OZNAKA: Po smrti agenta Strahma je detektiv Hoffman edini, ki lahko nadaljuje srhljivo dediščino mojstra smrti Ugankarja. Čeprav mu za ovratnik ves čas diha FBI, Hoffman ustvari novo igro, prepleteno s številnimi grozljivimi pastmi, ki čakajo nič hudega sluteče žrtve. Toda ob tem se izkaže, da nekdo pripravlja dodatna presenečenja, ki bodo dokončno izpolnila Ugankar-jeve zlovešče načrte. DOLŽINA: 1ura 24 minut.
NEDELJA, 27. DECEMBER OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - komedijo
POČITNICE ZA ODRASLE
KRATKA OZNAKA: Štirje pari se odpravijo v tropsko letovišče, namenjeno zakonskim terapijam. Na žalost se prijatelji ne zavedajo, da počitniški raj ni namenjen zgolj zabavi, temveč se za privlačno kuliso skrivajo zahtevni programi skupinskih vadb, psiholoških pogovorov in testov sa-mospoznavanja. Postopoma se razkrijejo številne zamolčane skrivnosti, skrite želje in dolgoletna nezadovoljstva, kar vsem vpletenim povzroči številne za-
bavne zadrege. DOLŽINA: 1 URA 47 min.
PETEK, 1. JANUAR 2010 OB 19,30. uri
ameriška uspešnica — biografski film
JULIJA & JULIJA
KRATKA OZNAKA: Režiserka večnih ljubezenskih hrepenenj Čaka te pošta in Romanca v Seattlu predstavlja biografijo dveh žensk, ločenih v času in prostoru, toda neločljivo povezanih v uresničevanju kuharskih in življenjskih hrepenenj. Odločna Julia se sredi 20. stoletja kot veleposlanikova žena znajde v Parizu in skuša slediti gurmanskemu navdihu. Pol stoletja kasneje želi naveličana uradnica Julie udejanjiti 524 receptov svoje vzornice in napredek beležiti na blogu. A ne eni ne drugi ne gre vse kot po maslu.
DOLŽINA: 2 URI 3 MINUTE.
NEDELJA, 3. JANUAR 2010 OB 15. uri in 19,30. uri
ameriška uspešnica — zf. akc. triler
KRATKA OZNAKA: Režiser neusmiljenih akcij Nevidno zlo in Alien proti Predatorju nas v filmskem rimejku popelje v bližnjo prihodnost, ki jo pretresajo družbeni nemiri. Nekdanjega dirkača Jensena po krivem obtožijo umora žene in pošljejo v ječo pod vodstvom preračunljive Hennessey, ki s pomočjo zapornikov prireja smrtonosne dirke. Jensen sprejme nevarni izziv in se na cesti spoprime z najbolj krvoločnimi kriminalci in njihovimi ubijalskimi avtomobili, a ob tem odkrije kruto zaroto, ki mu je vzela družino.
DOLŽINA: 1 URA 45 min.
Zahvala
Življenje celo si garal, Za dom družino vse si dal. Sledi ostale so povsod, Od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega ata, Starega tasta, tasta, brata in strica
ALOJZA HROVAT
Iz Kompolj (1929 - 2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter vsem, ki so ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste molili v vežici in nato tudi v cerkvi v Kompoljah. Posebna zahvala dr. Mariču za obiske na domu, župniku Francu Škulju za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, ter pevcem moškega pevskega zbora Rafko Fabjani. Hvala pa tudi cvetličarni Lilija za celotno organizacijo pogreba.
Vsi njegovi
Ta luč ni od včeraj, in ni samo moja. Ta luč je spomin na Danico,
ta luč je upanje. Brez te luči ne bi znala živeti. Brez te luči bi bila tema. Ampak je luč. Ta luč je Danica. (po g. Kuntnerju)
Z A H V A L A
ob nenadomestljivi izgubi moje sestre
DANICE ŠUŠTAR
iz Podgore
se iskreno zahvaljujem posameznim vaščanom, ki so mi pomagali in me bodrili v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala Pavlini in Tonetu Novaku, Nežki Škoda in Albinci, ki so mi ob njeni zadnji uri stali ob strani in zanjo molili.
Zahvala tudi Jakličevim. Zahvaljujem se vsem vaščanom in znancem, ki ste jo kropili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem
za izraze sožalja in številne sveče. Posebna zahvala prijateljici Mileni za vso pomoč, ki mi jo je nudila in jo še nudi in gospodu kaplanu za zadnje maziljenje.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
V žalosti: sestra Mimi
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice
ANE LOHKAR
(1937 - 2009)
se iskreno zahvaljujmo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, darove za
maše in cerkev ter izrekli sožalja. Še posebno se zahvaljujemo Vidi, Metki in Milki za vso pomoč v vežici. Hvala Julki in Darinki za molitve. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju dr. Mariču i, sestri Ljubi in Robiju. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in gospodu kaplanu za zadnje mazil-jenje, moškemu pevskemu zboru in za zvok tišine, hvala cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba. Hvala
vaščanom, ki ste se zbrali k molitvi za pokojno. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni

Spoštovani!
Iskreno se vam vsem zahvaljujem za vašo prijaznost, skrb in razumevanje, ki ste ga izkazovali varovanki Mariji Cvelbar v času njenega bivanja v vašem domu. Vašega požrtvovalnega dela in solidarnosti se bomo vedno spominjali z občudovanjem. Želimo vam vsem, da bi bila vaša dobrota poplačana s številnimi trenutki sreče in zadovoljstva tako v poklicnem kot tudi osebnem življenju.
Lepo vas pozdravljam in se še enkrat iskreno zahvaljujem prav vsem zaposlenim vaše ustanove.
Milena Cvelbar Mohorčič z družino
Ni ga čez TRDEN občutek, da strehe ne prekrivate zaman!
z naravo ni šale. Tudi z denarjem ne. V MIXu jemljemo obe dejstvi skrajno resno, zato smo svojo obstoječo ponudbo visoko vzdržljivih pločevinastih kritin METRO dopolnili s programom
lahkih jeklenih kritin EVERTILE, priznanega evropskega proizvajalca Modern Roofing Systems. Zato, da boste potrebo po obvarovanju svojega življenja in premoženja še lažje približali vašim funkcionalnim in estetskim zahtevam.
>


Visoko vzdržljiva lahka jeklena strešna kritina s peščenim posipom. Široka paleta oblik, prilagojena različnim arhitekturnim slogom je podprta z bogato barvno lestvico.

Visoko vzdržljiva lahka jeklena strešna kritina s posipom iz mineralnega granulata. Široka paleta barv in oblik, prilagojenih različnim arhitekturnim slogom.
Več možnosti. Več oblik. Več varnosti. Manj sicrbi.
Obe kritini sta estetski, visoko izolativni, enostavni za montažo in odporni na ekstremne vremenske razmere.Toča, udari strel, viharni vetrovi, obilne količine snega jim ne pridejo do živega. 50 letna garancija je tako le logična posledica.
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix,si
ni
Zastopa in prodaja MIX d.o.o.
LJubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
Avtohíša Zalar
O^SL
eir
ščíte nas!



Êuy
tr-i-. ' -■ ' . JgP'■ "^V
Avtohíša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, tel: 01 788 19 99
fmenskl
paket dobrodi^llce
-	brťi|ilaěnovottfinjerflíiinů(prvD:ťii'i
-	10 položnic brci p lac) Id provizije
-	brezplačna priilapninn n.i rjpil rctn^kn l]Hiiki"j îîL dodatťk 0,10 odsïotne točte ahneîtm mfri pri sklmitvi snegđ novega dťr^cizit.i^
-	lei ie vtlikû líyOíJriťSli
Novim (cflmítentom ob otvoritvi osebnega računa podariTno posebno darilo.

Jesenski poslovni paket
Postanite knrnlLcnt Hranilnice LON, izkoristiti: n.í5lecln|e ugodnosti In privarčujte ISO EUR ali več:
-	VTítíenjp rntuHii Si mespcev - brezplačno
-	pfiilopnina r-.i elektronsko biinkoeLON ■ brezplačno
-	SO <^ï3 n)z)l itruïkl prvc odobritve lin^ita ali krt:dita
■ dodatek (},10 od^mtne točke k obslojeii otîreitni meri pri stienitvi nenamenikega depozita na|.TianJ 2.ĐOT EUfi nad 91 dni
I^HHflíivrííJ If H JF ď,.
f': '
HRANILNICA
PosJovns enota GROSUPLjE, Kolodvorska i, T 01 7181 01 M
Varčevanje na tjube^niv Oseb en Način
želíte imeti urejene m ^epB nohte?
■ '< j	s ponračjo um elne kffliite, SaHîmç íli svile, j îiwavnimi geli
podaljšujem nohl?. lalilu) pa fih le gelirair. Muhi s tem o^m, Qfcose ne cepi m ne lu^L
lideluiaii tArfc« nnhb^ nani^n«^ in]^ : najkiikiMnslnej^i malerisU, tef |ih (ihhkijjEfn prirneim slarosli in ie^ji siranke 1er dtUki rok In nohluv
Mciuni. da vsam JeniU<a gHilretiu|e une;«» rake. saj H roke îTcalo íltweka, naj vam bodo v ponos, Cïne storitev so eHo ugodne, Iě doílatní nromnacije in naročio pokličitt na telafanskn šlavilkD ^70 24?

Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljenosteklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan

IHKAMIALM.
^■'V1 ]
pooblaščeni prodajalec in monter
PRIBAŠTEFANCfrCO.,d.n.Q.
PRODAJ NO RAZSTAVN h SALO N - c. gubijiniii bii^dr 23A. i gm Ltubijini	/\
ipm: 041Í402 7aO 041 ;443 334 Ml 01 0 55 30, (it: 01Í510 55 Ï1,
■-rriDil: pnEia^aBitK.miL dol. -Cu: pan r pat Bh ^ l&i. 14n 117fi
PVC OKNA, VRATA
•	6-KOMORNI PROFIL
•	TROJNO TESNENJE
•	ODLIČNA TOPLOTNA iN ZVOČNA IZOLATtVNOST
NOVO ■ STCKLO U^-0,7 Wjnr ■ NOVO
VHODNA VRATA
•	veítDíkGvnG iđklepaiie
•	l'iirniHtrh SCit s kljuko
•	RaîIrtJii
NOVO ■ STCKLO Llj-OJ Wim' ■ NOVO ,
n
I I I I
• ROLETE, ZALUZlJE, KOMARNIKL.. 'ZUNANJE IN NOTRANJE POLICE ■ MONTAŽA KNAUF SISTEMOV ■DEMONTAŽA IN ODVOZ STARIH OKEN
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.