m) *
i-vi i*ÜT
Md H«U1*7*
PRO
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
t raSaiikl la apravaiikl p ra •tori: NI7 8. UwadaU av.
Office ef publication rWT Be. UvaCala ave. j I T»l«p||Df :t Uwodals 44M.


yavAavarríS? ch¡«fo, iil, „bou, n. „„».mbr. <rw n). 1923.
SakaerUlUa M.00 fea
r early
STEV.—NUMBER 271.
«H SE JE BUDI 9 PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA.
Olivni točki ri njegori platformi sts: Boj proti reakrfjonarjem in ligi narodov.
McADOO se 6e obotavlja
■ OKUCATI svojo kandidaturo.. ...
Ghicago, HI. — Zveni eenator Hiram W. Johnson jo v četrtek formalno naznanil svojo kandidaturo za predsedništvo Združenih
driav.
Časnikarjem, ki so bili povabljeni na njegovo stanovanje v hotel Drake ob petih popoldne, jc vročil kopije svoje izjavo, v kateri so temeljni principi njegove platforme.
V njih izzivlja predsednika Coolklga in vse druge, ki bi se utegnili potegovati v republikanski bitki za predaedništvo na podlagi problema ameriške vnanjj politike.
Nsdslje je ¿itati v tisti izjavi, da je senator napovedal vojno med reakcijo in progresom nazsdnjaštvom in naprednostjo; potem je opaziti poziv za prero-jenje republikanske stranke, ki , bi naj ne bila orodje oiti za re-ukcijo, niti ne za uničevalni ra-tlikslizem. Vež, kakor je bilo napisano v izjavi, ni hotel zvezni senator iz Californije reči. Dejal je,"da bodo druge izjave izdane pozneje.
Med dnevom je prišel glas, da se prične v čikaškem mestu io druga predsedniška kampanja, In eieer ona za. demokratskega kandidata Williama Oibbsa McAdoo-ja. Ali pozneje ee je pokazalo, da ni v n jego vear tateaa ledena izjava napovedala njegove predsedniške kandidature, nego le namignila, da ga bodo njegovi pristaši v štiridesetih državah potegnili v tekmo.
Izjava zveznega senatorja Ili-rama Johnsona sc «glaai, kakor sledi:
"Po našem sistemu izbere teo-rotično svojega predsednika Vjud-Btvo samo. Države, ki imajo prednostne primarne volitve, ne priznavajo same te teorije, nego jo tudi izvajajo. One se drže duha in besede v ameriških uatanovah.
"Vsak državljan se ima pravico podvreči odločbi svojih sodr-žavljanov. Upravičen jc do njih-nih odločitev, in ti ao upravičeni nsrediU tiste določbe. Jaz ne pri-poznam nobene predpisovalne pravice do javnih eluŽb. Nedelje zsnikujem, da bi mogel ta ali oni človek prezirati ljudsko voljo in kljubovaje le-tej diktirati naše kandidate. Posebno bi to moralo biti v sedanjem času.
"Nezadovoljnost prevladuje Sirom dežele; republikanski stranki preti razsulo. Nezadovoljnost in "frank ine teŽkočo ne nastajajo r»<li ljudske vlade, nego iz pomanjkanje le te. Dve nasprotujoči »i vladni filozofij? se v narodu ]">tegujeta za goepoetvo, kakor Jc to slučaj v državi, is katere pri-hsj«ni jaz.
"Oznsčite ju, kakor hočete, t<kma med njima je že jako stara. Kna je ultra-konaervativna, r ninterijsliatiena, trmasta. Upira »«• z vsemi svojimi močmi vsakitjz-premonihi in nasprotuje vsakemu človeškemu napredku. Naravno i-ta njena reakcijonarnost in trmoglavost ultra-radikalizcm za ]»oal/»dico. To je stara, zelo stara borba, ki ima avoj poietek'v ti-vHh časih, ko je človek dosegel MV°j prvi uspeh. Odtlej ni nikoli prenehala. In reakcija pa napredek j« morala izvojevati zopet v republikanski. strsnki na prihodnjih primarnih volitvsh.
Meni gre aedej predvsem rs *1sdno filozofijo. Tists, ki jo člo-v°k danes dobi v Washingtonu, ni primerna za današnje potrebe. 1 «mksj vlsds ultra konservsti-"«D; progresivnost jo izsivlja ns '"»j. Jn prihodnja tekma bo do-
Aaeept—« f*r a«JIUc «t	r.u of
KAJ PEAVI NASPROTNIK KOMUNIZMA O RUSIJI
P«MÜte prevtSW V
UM* AsM^Oc«. S. 1DIT. aatWrUeS •• Im— 14. ISIS.
ban Franeiseo, Cal. — (Fed. Press.) — K. 1). Adam«, konservativni rudniški inženir, bivši stotnik v kanadski armadi iu izrazit nasprotnik komunizma ter vsakega radikalizniu, ki se je ravnokar vrnil iz Hu-«Us,Ajr kateri jc bil šest mesecev, je dejal sledeče o razmerah v sovjetski republiki: '
"Itusija se je brez priznanja in vsake pomoči od zunaj lsko pomogla, tla danes ne potrebuje več podpore. Letošnja letina jč bogata iu bodoče letine, obetajo biti še bogatejše. Vlada je trdna. Boljscviški voditelji so popularne jši kot kdaj prej. I «eni-nu ne pravijo drugače kot "oče lljič" celo v daljni Sibiriji. Miljoni, ki niso dobili izobrazbe pod carjem, irjftjo danes Čitatl in pisati. Kmetje podpirajo sov-jete, ker so dobili zemljo."
CERKVAM TECÇ VODA V GRLO.
Ta duhoven je povzdignil svoje laskave oči k nebu ter vsdihnil: "Ali podleiemo zlim silam, ali pa zmagamo. Kriza nam je pred
vrati."
DUHOVNI 8E PRIPRAVLJAJO NA VILIKO CERKVENO KAMPANJO PO CELI DEŽELI.
Ohioago, 111. — Kristjan »k i 111 cerkvam še ni nikoli tako hudo tekla voda v grlo kakor ravno 8c-daj. Cerkve stoje sedaj na razpotju. Ali krenejo po poti, na kateri podleŽejo zlim ailarn (zle sile so duhovnom vsi tisti, ki se bo-
n.íil.în A*	im* na win lindi
pridejo do zmago ter nsredo ljudi še neumnejše, kakor so sedaj.
Tako nekako je govoril -duho-ven Peter C. Wright iz New Yorks na konferenci baptlstovskih pfsmarjcv in misijonarjev v Chi-cagu.	_
Konferenca, ki je ena izmed petintridesetih po drugih večjih ameriških mestih, bo med najvažnejšimi v tisti seriji. Podžge-ti utegne splošno cerkveno gibanje za razšir jeva nje baptiitovske-ga evahgelizma Sirom Združenih držav.
Pridigar in župnik prve bspti-stovske cerkve v Lawrence, Ksn-sss, Frank Jennings jc kolovodja' te čikaške konference. In mnogi zelo agilni in fanatični cerkve-njaki so delegstje na njej.
Modrovanje omenjenega kolovodje se glasi takole:
"Le malo razlike je med človekom in človekom," je dejal. "Ali tisto malo je življenjska iskra, ki dela razliko med dobrim in slabim človekom, med dobrim in slabim delodsjslcem, med dobrim in slsbim kristjsnom. (Posebno ps jc človek slsb kristjsi, Če pre-mslo prispeva v fsrsko bisego. Vaaj tsko razločujejo rszni palri in kozli slsbega kristjana od dobrega. — Op. ur.)
"Tisti človek jc u*|*šen, ki da več, kakor pa je to njegova doli-nost in obveznost, in sedsj je čas nsd vkemi drugimi ča*i v /godovi-ni kristjanstva. ko je hudo treba kristjanskih ljudi.'ki so priprav-I leni dati več, kakor pa je pričakovati od njih." (Po tej izjevi duhovna Wrlghta Je skl»patirde dels jo pstri in kozli dok rs ja v smislu njegovegs recepta. Trebs, hudo treba je kriatjenOv, ki daje-jo dosti. Tskib. ki ne dsjejo mnogo. je preveč. In li zadnji so atraš no alabi pa skrajno mls- nl krist jsni. Duhovni merijo in" sodijo
E ■■ KONGRESU MELLO-NOV DAVČNI NAČRT.
Vsa poročila, ki prihajajo v Washington in odobravajo Mellonov davčni predlog, uverjajo predsed nika, da jo ljudstvo sanj.
MBLLONOV DAVČNI NAÛRT BO DEL PREDSEDNIKOVE POSLANICE.
Washington, D. O, — Predsednik Coolldge, ki j« doalej so trdovratno uiolčul o toni, kaj misli o Mellonovem načrtu za davčno skrčenje v znoaku po 000,000, bo pri})oročil prograui finančnega tajniku v svoji letni poslanici do kougreka, kakor jo prišel v četrtek gla* iz ttelo hišo.
Ta priporočite v bo cuh tistih zadev, ki se bo pečal z njimi podrobno v svoji lehii kongresni posluniei. In 'kakor naiuigavajo listi, ki m« v tesnem stilni z Delo hišo, bo ta poslanica nuaplošno zelo kratka.
Kakor poročajo, je že maloka-teri predlog naletel na tako splošno odobrartinjo kakor Mellono« davčni načrt.
V Delo hišo kur dežujejo brzojavke in pUmu, ki odobravajo načrt.
Pričakovati je bilo, da bodo jalToffrsjnsma nasvetovsla teme-Ijitejae ha izdatnejšo i/.promem-be v narodnem davčnem slstennl. Ali zgodilo sq je ravno nekaj ua-sprotnega.
Zastopniki vsakega sloja v deželi priporočajo predlog, kakor ga je izdelal finančni minister Mellon.
Mnogi dopisniki zahtevajo, naj bi bile dohodninske davčne po-
in
kristjsna po tem. koliko izpiliti ameriških dolarjev v njihno biaa go. — Op. ur.)
pobirati prispevkfi* «a svoje izdatke pri bogatinih. To bi se ^alo doseči po njihuetu mnenju a tem, da bi vlada postavila bogastvo v vrsto obdavčljivih vložkov.
Vse to dokazuje, da jc ruzpol°-ženje po ceh deželi za predlagano od|>orao£. In akoro gotovo se to razpoloženje ¡spremeni v ljudsko zahtevo, ki bo prisilila kongres k odobren ju Mollonovcgu načrte.
Finančni uradniki so uverjcui, ds se ne bo mogel kongre* izog-niti odobritvi, ko enkrat Jjudje dodobra za popadejo, kaj pomeui-jo Mellonovc priporočitve zu narod.
Seveda pa ne bo to vproaanje rešent) brez političnih inahinaeij. Politikarji si bodo hoteli kovati kapital iz tega vprašanja.
Ce ne bo načrt ajirejet, ali čc ae demokratje in La Follettova skupina združijo v boju proti Mellonoveinu predlogu, bo zavla-čitev le kratka, kakor mislijo duševni očetje prcdlagsncga načr-ta.
Mellon je kon/eriral e eelo vr-sto senatorjev in poslancev, preden je dal objaviti svoje priporočitve.
Vsi ti zastopniki so mu pritrdili, da jc njesov predlog zelo dober z ekonomičnega stslišcs.
Neksteri prijatelji predsednika Coolidga so dejali, Ha mu ho MellonoV predlog v veliko korist, ko pride s njim pred narodne zastopnike.
Senatorji pa se nikskor ne strinjajo t Mdlouoviui mnoijmi gledo vojaškega boiiu«»a.
Tako jc rekel eenator Artbur Čeppcr Iz Kanaasa. da ae sme biti žrtvovan vojaški botiua na ro-vaa davčnega akrfenja. Po nje-goveui mnenju bo vojaški bonua »prejet na pribo«lnjeru knmrrra-nem zasedanju.
NOVA BOLEZEN V NEM ÛIJI: "OIPHBEmS".
Uerlln, 16. nov. — Astrono-niičue številke, s katerimi morajo Nemci šteti uiarke in računati ocne, so pavsro^ile novo epideini^no bolescu, katero so zdravniki krstili za "clphcri-tis". (>M'in žensk v Leipzigu je zblaznelo radi napenjanja možganov iui^I računanjem ? v mi-Ijardab, biljonib in triljotiih; enaki slučaji nove blaznosti se dogajajo v drugih mestih Nemčije. Največ trpo trgovci, knjigo vrni je, računa rji in blaga j • niki.
Nemčija ima danes v obtoku
G,1*00,000,000,000,000,000,000 mark v papirju (šest kvadrlljo nov in »0 trlljonov). V emorl-škem denarju jq to $5,500,000. Uradni kurz marko danes j« en biljon 200 miljsrd za 'en dolar.
VROČA DEBATA V AN-6LEŠKI ZBORNICI.
Baldwin je dobil saupnioo, toda mnogi liberalci so flasovali s laboriti proti vladi radi vpra Sanja brezposelnosti.
1/ondon. Iti. nov. — Angleaki kralj je danes rus{MUitil parlament. ,
London, 10. nov. — Predlog Delavske stranke, de sc vladi Izreče iiuzauplncn ,ker nI storila tii-Česar konkretnega, de opravi veliko bresposeluost med delavci, in ker je razpisala splošno volitve v tuko kratkem času radi nezadostno pojsNiijcnega vprašanja varnostne carine, ki ima koristiti le kapitalistom, jo po včerajšnji debati propadel v zbornici. Vlada Je
NOVE VLADE SE ODLOČI PRIHODNJI TOREK.
Naoionalistična diktatura bo naj-bri sledila Stresemannu. Vlada ee je podala oposiolji in sklenile, da bo podpirala porurske delavce še en teden. Splošna bresposelnost v Porurju 30. no vembra.
DENAR ZLATE VELJAVE JE IZDAN.
Hcrlin, 10 .nov. — Predsednik Kbert Jo prekrižal načrte tftresc. mannu, ki ae ju hotel iauebitl parlamenta in orgauiziruti "izredno 'legalno" diktaturo treh mož, med katerimi bi bil ou aain, general Heeekt in še eden civilist. Kbert noče pristati na razpustitev parlamenta in Htivseinannova vlada ne mora podvreAi zbornici ter podati ostavko, eko dobi nesaupniuo. Parlament se sitldo v torek in tedaj se odloči usoda Ktresomanno-ve vlade, katera bo nedvomno strmoglavljena.
Kaj sledi potem, je teško reči. Nacionalisti, ki imajo v zbornici tiH glasov, krlče, da IjutUtvo Uoee več koalicije, niti parlamenta, pač pa "močno" diktstorično vlado, zs kstaro ao edino oni Nposebni. Nacionslisli pa n| morejo prili do vlado po purlsmeutarnih potili, razen če jih podpro demokratje, klerikalci in komunisti, kar pa nI vorjetno.
Hcrlin, IG. nov. — Nemški tiskarski stroji, ki so lota noč iu dan tiskali bankovec, s katerimi ja danes poplavljena vsa Nemčija, so včeraj prcuehall delati. Nemčija je dobila uovo rent ne marke, ki ltnsjo /.a teboj zlato veljavo, zk
« 1 • > I » i I n 285 glasov, opozicije pa	■PH
190, kar *na¿1, da eo tudi mnogi ffcaforo jsmfiljo nemške Industrij«,
liberalci glasovali sa predlog.
Debata jc bila zelo vrole. Vodja laboritov Kainsay MaeDonald, ki je odprl debato, je trdo prijemal vlado, ker ae ne zanlufh aa brezposelne delavee In je zakrivila, da je angleško delavstvo Izgubilo v d voh letih 500 miljonov delovnih dni. Povedal Jo vladi v obraz, da je nesposobna za vaako konstruktivno delo| v mednarodnih zadevah uganja vlada največ jo eine arijo in dopušča, da Francija zadržuje vpostavljenje nor-nialnih razmer v Kvropl.
Haldwin se je pral, toda slsbo. Ko Je govoril o brezposelnosti, gs je neki delavski poslance vprašal: "Ali ste kdaj trpeli radi brez-deljat" — "Ne," je odgovoril Italdurin. — "goete ž« prihodnji tnesee," je odgovoril leborit.
Lloyd Cleorge, ki je tudi posegel v debato, je nepedel vledo radi nameravane carine In dejel, da vlada gre v volilni boj s pločevinasto škutlo privezano ne repu.
BOK IMA 22,16» NAÛRTOV ZA MIR.
New York, M. Y. — Edward
liok, ki je zadnje poletje razpisal $100,000 nagrade onemu, ki ai izmisli najboljši načrt za dosego trsjnegs svetovnega miru, Je prejel 22,165 načrtov od ravno toliko tekmovalcev za nagrado. Tek ms je bila zaključena 15. novem bra in sodniki bodo zdaj določili, kateri izmed 22,165 načrtov je vreden nagrade. Tekmovalo«, ki je poalsl najboljši načrt, dobi takoj $50.000, drugo polovico pa lutein, ko senat Združenih držav odobri načrt.
(Kolikor nem j« znano, je tudi vei Hlovrncev poslalo načrte.)
Amerika.
Senator Johnson is Kalifornijo je isjavil, da ju kandidat za predsednika.
President Coolidgo priporoči kongresu Mellonov davQui načrt.
liok, ki je razpisal $100,IKK) nagrade sa mirovni načrt, je prejel 22.165 načrtov,
Duhoven Wright sdlhuje, da cerkvam teče voda v gVlo.'
Inossmstvo.
Kbert noče razpustiti nemškega parlamentu kukor /ulitou Strese manu, ~
Htinur« i/prl rudarje v Poruhr-Ju.
Poincare pravi, da bo Fruuuiju sama kaznovala Nemčijo, de uo-če jo drugi.
Angleški parlament Jo bil ras-
pušiVu.
Poljaku vlada grozi lia v uročiti, da i sie ne dva Neuieu za< vsakega izgnanega Aids,
POINCARE IN FOCH DELATA NOVE NAČRTE.
ČEZ STO LET eo 250.000,000 LJUDI V OHIOAOU?
Poljska grozi Bavarski radi isga-njanja Udov.
Chicago, Dl. (Vz sto b t bo ■trlo ¿ i Iraško mesto 2.'i0,U0'J,00'J
Najstarejši socialist dsmI.
Iterlin, 16. nov. —. Tu J« umrl William Pfsnkueh, kl Je bil naj< atarejši socialist v Nem/dji in menda na svetu. I'faiikurh j« oa«b
•b, ali
vec
kakor šteje a«daj no i^zual Karls Msrkaa, La Halla
pro [celokupno prebivalstvo "zapadne]in Engelaa. Leta ISM^Je MUI pjirlj
— Poljaka
i .Vn prihodnja tekme bo do-	t0 ^verski vladi, v ka »»ol-ibl.
«"«i	bodi repubhkanaka	4a ^ z. >-k.ga A. Pas
an * trejno orodje ^ekcij«. I	,^ljsk^gs ¿kla '/gnala Jrlkaak
»»'•dnjaštva, alf naj ee priJago-1 |va btvir,n. kristjana 1/ Polj . la < ',u današnjim razmeram in sspi-' k€ _ Monskovski IU11 zgražajo wt r,»«ijam.\ Imeti bi morali prereje- ' nolo d« Poljaki, ki aa«.., ra-T'' *< r-'d»likansko atranko. ki bi _„M0;aJO i,dr tako k-t nihče .ke«
I»olobU. j« v sredo ns|KM^dsI dr. Uvoljea za p</slanea v nemški J. Pavel 0'HHle, ki }*• profnaor ua'diÀavm /lwr In oïl tekrat Je bil Hkgttrf umx « m. P«asi. da ho Ate- j vedao-v _sboraiel. l*le 1»I9. je Mi
Toda rontna marka Je Še redka
reč in njena veljavs, Čeprav v zlatu, j« še vedno dvomljivst kajti obljubljeno zlsto je samo na papirju.
Vlada je določila, da veljavu rontne marke je 600 mlljard pa plrnatih mark, pri tetu' je pu naredila konfuzijo, ko je izplačala svoj« uradniku po kurzu 3(H) mi Ijard za eno rentno marko. Vlada je zagrozila s težko denarno In zaporno kaznijo za dviganje e«Uv A,,»f,t'",t' kljub temu ao oeno takoj prvi d•n,N»J,,,• ,U Au* ko se Je pokazal nov denar, neznansko poskočile.
Berlin, 10. nov. — Danes je bilo izdano uradno poročilo, da Nem čljs ne bo uikdar za stsluo opustil s Porenjs In Porurjs, toda zaenkrat je dolžnost okupacijskih oblasti, da skrbe za preblvslstvo, katero s« mora pokoriti njihovim naredbsm. Ker nemška vlsds ups, de pride kmalu do sporazuma s Francozi glede odškodninskih plačil, bo podpirala porurske brezposelne delavce še en teden; v ts nsrnen bo Volani b v Por ur je sto miljonov rentnib msrk.
H tem sklepom hoče Htresemann potolažiti rszburjone socialistične in demokratske duhove, ki gs silovito nspsdsjo, ker ja prepustil Porurjs svoji us/idi iu je voljsu dstl Porenju avtonomijo,
Vlada dementlra včerajšnjo vest Is Ixindona, da ja sklenila zavreči mirovno |»ogodho.- Pogodba ne bo zavržene, toda plačila odškodnine se ne morejo obnoviti, dokler se Porurje n« vrne v status quo.
Doeeseldorf, Porenje, 16. nov,-Hugo Htlnnes in njegovi sodrul nikl. ki kontrolirajo premogovni ke v Porurju, eo sno/-i obveatllif delovodje in delavske organizael-je, da 'Mi. novembra preneha vse de v rovih Iti koksovnsh. Htfnii'S nafte podpise!! francoskih pogojev za obratovanj« in posledica bo splošna brezpoietnost.
Ts veat ji> silno rs/psllla ifstra-dane delavce, fzgredi ao se takoj (ionovill in dane« Je na nogsh vas nemška polbdja, kateri pafnsgsjo francoski vojaal.1 policisti. Toils niti Yrunrnr.\ n* morejo varovati vsake pek a rije In meeaiee v veli-bih mestih In splošne plenite v ži
vil j«* nclrogibiie.
Francija grosi, da bo saaia kasno vala Nemdijo, ako »s ostali aavesaiki noCeJo ganiti. Oove-rioa o okupaciji Hamburga ss ponavlja.
London, 16, nov. Angleška vlada Je ilanea obvestila Franu!« Jo, da je prutl vsakemu nadelj* uemu kasnovanju Nemčije, bodi« si z okupiranjem kakega mosta ali pristanišča, Anglija noče de* lati Iz nemškega krouprlnca 'mu-čeniks' in j« proti vsakem«^ koraku, Vt .1 poveča gospo.lursho zmedo v Nemčiji,
Pariz, 16. nov. - Poincare Je včeraj |mivedel svetu poslancev, da J« Francija pripravljena ssiua 'svršitl odločne korake proti Nem» čijl ,ako ostali zavezniki nočejo storiti ničesar. Ta grošnja pomeni, da ju govorica o nameravani oku-pseijl Itremcna, Kberfelds in llsinlfiirgn, največje nemške Inke vendarle resnlčns.
Angleški poslanik t reva je de-
UJs ne misli etoriti ničesar glede vrnitve ekskronprlnea v Nemčijo In tudi ni za nobeno kazen radi tega,, ker s« Nemčija
noče pokorili ssvesnikom, da bi vpoafuv Ha .delovanje -zavcsuiško vojaške kontrolne komlalje,
Poincare je pripeljal seboj ne sejo tudi maršala Foehs, ki Je ge* vorll o načrtih novih sankcij in o veliki nevernosti, ki po nj«gnvem mnenju preti od sedsnjega monsr-h (stičnega gibsnja v Nemčiji, Dejel Je, ds zavemlkl lahko sesedejo llsuiburg, Hrcmeu, Kber* feld in druge |MiatoJanks s namenom, da bodo Imeli Nemčijo popolnoma v svojem obročju, nI pa treba, da bi okupirali Hcrlin.
Poslanika liclglj« In Italije sls rekla, ds njuni vlsdi šalita pred« vsem slogo med zavezniki in pod* prete vssk sklep, ki ga nsr«dlta Francija in Anglija.
Csnihon ju v imenu Frsneijo dejal, ds j« mu j« vseeno, če se ekskron primi izrodi zsvesnikom ali ne, toda v Nemčiji n« ame biti. Nemška vlada ga mora izgnati za vse njegovo Šivi jen Je.
Nemški pojdaniški namestnik Hoesch je informiral francosko vlad«, ds s« J* ekskronprin« uradno od|nitedal vsem prsvlesin do prestola J n prisegel, ds se ne pridnimi iiol>< i<< mu gibsnjii sa restsv-rlranjf monarhije, predno J« dobil dovoljenje /u povratek v Nem-čljo. .
London, 16. nov, — Ministrski predsednik llsldnln je v včerajšnji debati v parlamentu rekel, da Velika llritanija pojde svojo |hiI, ako ae viil"ttla kaj kmalu ne z«* 'lini glede n paraeljakegu \prs4a-
njs. '	- ,
VREME •
(Dalje na 3. strani»
, imujij* I	. .p
I drugi, nimajo kaj protestirati.
o eikaiko prebivalstvo čez trMo-j'aetni predsedntk ustavodajna set let IO.UUtf.igMi ljudi, hvoj« pre |sku|»šdlae v Weiwerju. na kateri une opira na dejatvo, da «e M» Je bila sprejeta prve republi#en keško mesto razvija v lad astri j-1 ska zests eg. I mrl je v stsrostl fi'J |sko in trgossko srediá",	ílet; .
Ah teliš sasti pravilno pieet la ( hn-ego m okolica 1 V nedeljo citat aogleško? Naroét si "Slo «vitar -lUsafni/ASjHiilni vetrovi, vensko angleško slovnico katero T« m pere t ura v zadnjih JÎ, urah 1 je izdala ta trna na prodaj Kaji I najvišja 43, najmlja Soinee ževna au t los S. M. t. J.	luni« ob 6 II, zaide ob
FKOSVETA
P R O S V ETA *^,
li. Uetf v
AniHtK
mTME E!fLIGHTElfMElfT'*
r*m mm
Ssl—«ptiso: V*u4 Stoeso (mmtmfi OámeJUm
mmm Nte. —i fwp tmmmUUm H tt pm y—g.
1-mi.MB/» J A. r&flÂTto way
D*tmm 9 mkUpmim m. r». 4« fM t* •
I« M «M M mtUtwi
GNOJNI TURI NA TELESU SEÓANJE ČLOVEŠKE
DRUŽBE.
Tam v glavnenj mest» se odkriva zopet škandal, ki pripoveduje, da je sedanja človeška družba gnila v svo-jih podstavkih, kot je bila ob razpadu starega Rima. Glav* no ulogo igrata neki polkovnik Charles R. Forbes, bivfti ravnatelj veteranskega biroja, in neki Ellias H. Mortimer, agent stavbinske družbe, ki se je poganjala, da se ji izroči gradnja raznih bolnišnic. - Mortimer je bii zaslišan kot priča pred senatnim preiskovalnim odsekom, ki preiskuje razmere v veteranskem biroju. Izpovedal je o podkupovanju in divjih orgijah v družbi žensk. Njegova izpoved se čita kot dogodki v šund-romanu. Forbes mu je predložil načrt, da proda zanj sedem in šestdeset tisoč kvortov žganja in za pet miljo-nov dolarjev narkotičnih strupov, katere je imel Forbes kot lastnino stric Sama v oskrbi. Ob neki priliki je Mortimer dal Forbesu pet sto dolarjev posojila v Chicagu, katerih Forbes ni vrnil. Kmalu na to je Forbes pomagal, da je njegova družba, poznana pod imenom Pontiac Construction kompanija v Detroitu, dobila izvršitev stavbin-akega dela, dasiravno je njegova družba zahtevala sedem in dvajset tisoč dolarjev več, kot se je glasila najnižja ponudb*. Očita mu tudi, da je Forbes večkrat priredil pijančevanje v družbi žensk, fri neki taki orgiji blizo Spo-kana, Wash., so se udeleženci tako napili žganja in dragih opojnih pijač, da sta on in neka ženska iz kljuboval-nosti oblečena skočila v jezero. *
Mortimer je nastopil proti Forbesu, ker sta se sprla, ni pa bilo poročano javnosti, zakaj sta se sprla.
Senatni odsek je po zaslišanju Mortimerja odredil, da se zasliši teden kasneje tudi Forbes.
Senator Walsh iz Massachusetts, član senatnega preiskovalnega odseka, je po zaslišanju Mortimerja izjavil, da izpoved priče pokazuje, da postoji zarota, katera tahteva najpaznejšo preiskavo.
Dognano še ni dozdaj, ako so obtožbe resnične in fesničnost obtožb se bo pokazala šele iz nadaljnih preiskav.
Ampak obtožnica sama — resnična ali neresnična — pokazuje, v kaklno moralno močvirje se pogreza sedanja človeška družba. Obtožba je tako težka» da bi bilo treba z največjo hitrico dognati, koliko je resnice na nji Ampak afera se razvija počasi, zelo počasi in sicer tako zaspano, da lahko ravno tako hitro zaspi spanje pravičnega, kot je nepričakovano oživela.
Kadar je treba nastopiti napram delavcem, obtoženim, da so kovali zarote za strmoglavljenje sedanjega reda, ni opaziti te počasnosti. Takrat je justica zelo urna. In če justica trdo prime take delavce, ki mogoče niso storili drugega kot agitirali za izboljšanje sedanjih korupt-nih razmer, ni zanje upanja, da bodo kmalu pomiloščeni. S takozvanimi stebri sedanjega reda postopajo seveda vse drugače, ako so zasačeni na kriminalnih potih. Justica išče in tipi je okoli, da imajo obtoženci dovolj časa Za izdelanje strategične obrambe. In če obramba ponesreči in so taki stebri sedanjega red« obsojeni na pokoro aa jetniško zidovje, tedaj so kmalu deležni milosti pomi-loščenja. Ako ne gre drugače, potrdi cela vrsta zdravnikov, da je zdravje bogatega in vplivnega kriminalca spod-jedeno, da se je bati, da umre v ječi. Veliki dnevniki ¿ore svojo dolžnost z novicami 6 nedolžni družini bogatega in vplivnega kriminalca, ki silno trpi in bi še več trpela moralno, ako bi družinski poglavar umrl v ječi.
/ Tako se pripravlja javnost, da ne godrnja preveč, kadar Je izrečeno pomiloščenje za bogatega in vplivnega kriminalca.
Delavci in navadni farmarji niso deležni teh dobrot, #ko nimajo izredno vplivnih prijateljev.
In če damo na tehtnico greh navadnega tatu, ki je Iradel, da je prehranil svojo družino, in greh vplivnega in bogatega tatu, ki je kradel javni denar, da ga je sa-hunpal v družbi žensk pri žganjepitju, tedaj vidimo, da Je greh vplivnega in bogatega tatu veliko večji kot navadnega tatu. Kljub temu je pa justica napram navad-•emu tatu neizprosna in trdosrčna; in čeprav jo alikajo lot damo z zavezanimi očmi, prav dobro vidi. da pred «jo stoji človek v oguljenem jopiču. In ravno ta dama fc mehka in rahločutna, kadar je pred njo človek, ki se ftblači v fino obleko.
Take razmer* pa ne odpravljajo gnojnih turov $ teleta sedanje človeške družbe, ampak jih še mnoic.
celo v strelskih jarkih. Vro-*če leiko solnee je pripekal« lačne in
'na pralni eeeti od le je in glada. Cesarski Bari ao zatrobili lale ob drek popoldne, čeprav je bO veda* ie ob enajstih dop
HI	" *
popivati v Fontani Freddi In pripeljal ee je r svetlem velikem av-
fetraai Počaaj ja vozil avtomobil, da smo vsi prej sa svojega eeearja I.* V dušeni vojaki lahko videli/da u. navdušujemo sa Sivino, sa pijanem. Vstajal je ▼ avtomobili, hotel nas poadravt jati,po ae je zaganjal, dokler ga ni poaedel duhovnik z debelim trebuhom v sedel Njegove oči so buljile motno, qc jasno pri pogledu na svoje vojake, kot smo pričakovali.
Z jobovsko. potrpežljivost; a je nosil silen uderee usode, pravite. Zakaj no preste, gospod doktor, kateri jo bel tisti ailni udarec, k) se mn je primeril, dokler je Kari Zadnji le ecoarovalf Človek bi bil
iti, da bo lahko ki nao je oV di, ki ao pripravijo»
zto-«teor
pokazali svojo pravo barvo, dast ste jo včasifc skrivali in ee koali v javnoeti drugotnega. Priznanje vam gre voeeao, predvsem zato, da ste povedali, kaj ste — s dalo in telesom avstrijske* in oportanist le prilika kale drugače — in drogtt vam gre priznanje, da znate izborno mašiti skupaj frase, pa le zagovarjate le tako gnil in nevreden predmet.
kosati dvojno Uoet Kaj vae je prevedlo do tega, da ste pričeli kaditi rarvptti dinastiji Hfbsbvrlanovf Lepe nagrade so vam dolžni oni, katerim, sto tako pasje poztifno zapisali one frase. Venso, prav dobro vemo, odkod izhajajo niti valsga elavoapeva Habsburžanom. Vreden, agent pi"t ste, onega Blma,f**r*rgal obleko raz sebe radi sil-
80B0TA, IT. NCmCMBRA
Ija
ki Seli zopet zavladati nad svetom, dobiti človeštvo v svoje pesti ln ga izmozgavati ter mučiti, kot Je to delal v srednjem veku. Trdno sem overjen, če bi bili odkritosrčni, gospod prtn, bi priznali, da s vsem srcem hrepenite po ate-ri, katoliški Avstriji, a ne vel taki, kot je bila tik pred vojno, tempo Avstriji, podložni rimski provinci, čez katere bi vladala tiara g vsemi svojimi okrutnostmi srednjega veka. Kajne, da je tako vaše stremljenje t Priporočam vam večjo skromnost. Zadovoljite se a tem, da takih krutosti Rim ne bo več vršil kot jih je ter da ae tudi no bo več povzpel do nekdanje krvave slave, pel pa bo hiral še nekaj časa, dokler ne bo izhiral v zgodovino a "skalnato" svojo cerkvijo vred.
Dobro bi bilo spustiti se v podrobnosti vsšega odstavka, ne salo, ker je tako selo "zanimiv", pel pa 'redi tega, da pride resnice ne dan. Dovolite torej goepod doktor (svetega pisma ali kaj ste še) <da vam dokašem, da vaSe lave jen je nima resničns podlage, vsaj kolikor je sneno moji malea-"kostL
žt ver j smem, da je pepel bil t§ botra avstrijskemu preetolona-sledniku (ki ga s šarkom upanja še vedno omenjate aa mogočega bodočega eeearja), aaj kaj takega je pepeški običaj, da botruje otrokom eeeerekih dinastij in tako dela tebi reklamo. Toda kako «odi pepel Pij IZL o cesarski druiini, si lahko mislimo, jkli je bil pspei hinsvee prej ali je aedaj, eno jc gotovo. Morda je tudi vseekozi, če ne hI prej ne bil podplrel italijanske vojake, Id je lla proti Avstriji in Habeburšenom, adaj pa botroval bivšim eeearekim otrokom.
Ali si človek more mieliti večjo absurdnost od one, ki eo jo po valih izjavah isprolili cerkveni do-stojaastvsniki, naj ae uvede pre-iekeve, Is ni bil morda pokojni avatrijeki ceear Kari svetnik. In vi, goepod peter, ae tako izjevlje-te. da ee te strln^sto s tem, da bi Karla Zadnjega uvedli med svet-nike. Pijence in rezusdanca med svetnike III Kaj ei moremo misliti šele o drugih evetnikih, ki jih je cerkev vedno po svoji volji uvr-sto vala. Kako gnuano je morelo biti šele njih II vi jen je. Smejal bi se Človek ln klel. Ali je vaša pamet, goepod doktor, tako kratka, ali ste hinaveo, da kej takega zagovarjate.	N
Vi res pokasujete Karla "Zadnje-ga kot kekege svetnike. Vaek dan jv prejemal aveto obhajilo, vaek dan hodil k mali ln le svečer k molitvam ter k spovedim. Mislimo si grelnike, ki je moral vaek dan k spovedi l Prav verjamem, da je imel vsak dan toliko grehov aku-pa j,'da jih je bilo dovolj aa spo-vednleo .toda da ae je tollkokret spovedel ln obhajal ,to verjemite aaml Ssj vemo, kako je duhovlčl-na vsikdar slikala avstrljeke vladarje kot vsor človettvu ln e tem širila hinavsko propsgando. Kes-uzdanea Karla Zadnjsga slikajo kot svetnika, Francjolefa Prvega so malali na papir, kako je prejemal hostljo. Kdo si more misliti večjo nesrsmnostf Ona boatija v čhveški podobi, pa jo gredo ell-kot prejemsjoČo hoetijo.
Toda vi segovarjate aamo Karla. Povem vam. da je Ker! Zednji bil rnzuzdsnec ln pljenec. pa ga sago tatjajte kakor hočote. Po mnenju razsodnega Človeka je pljenec oni, ki ee napije, da ne ve kaj počenja i Tak jo bU Kari Zadnji ali Ketoli-kskor g* ho^et. rr- novs»;
i Prve dni junije leta ltl«. je bilo, ko nos jo obiske! "ne fronti", štiriindvajset
nega pripekaaja solnca in prahu, ki se j« viigal v telo, a nal presvetli eeear se ja pripeljal v krasnem avtomobila. Njemu ni bilo vroče. Dolgo, teško in najboljie prikrojeno suknjo je nosil in okoli vratu kožuhovino. Njegov avtomobil je bil po sprednjem delu ves nikljast, sedeži is iameta in vse silno udobno in mehko. Lahko je v takem položaju in vsega dobrega sitenju prenašati "udarce usode".
In poleg vsega tega »te v ozadji goepod doktor pieali o skromnosti in dobrodušnosti presvetlega cesarja. Lahko vam I Mi emo sodil) malo drugače, ki smo imeli priliko videti njegovo treznost in skromnost, kakor vi z vsem dobrim osrečeni po kloštrih, ki ste imeli vs^ga dovolj.
Kazun Karla Zadnjega zagovarjate in pojete alavo tudi Žiti Tudi o nji bi lahko zapiaali*kaj drugega kakor molitve. Javna tajnoet je bila v Avstriji, da je bila prepir-ljivka. Gotovo ao tudi do vaa prišle govorice, da sta morala poseči vmes soproga, ko je cesarica Žita skočila v lase evoji konkurentu Sofiji Hohenburški Rekli boste, da ao bile to le zlobne izmišljene govorice. Torej ei lehko mislimo, de so tudi vala izvajanjs izmišlje» na. Za resnico smatrajmo le to, kar smo videli Karla Zadnjsgs smo videli kot gnusnega pijanca.
Gospod doktor Bron, želim vam vso najboljše. Zeto vem priporo-čem, da prenehate s zagovarjanjem nečess, kar ae zagovarjati ne da. S tem le škodujete aebi, ker ljudje eo prišli toliko k razumu, da ne marajo več braU budalosti.
Andrej KobaL
Tako je bik» v zadnji etavki po tifcedni Pesmi. Stavkal sem te ae smo eepali boril aa boljte razmere. Tarnali so takrat, da zima prikteaa, pa pro-a ne bo, a le da i, le bo jutri delo, Û pravi, <la m naročil, preveč poceni pa da ne morejo oddajati premi —
Bf^nW na tistem izgovarjâ-nL Po moji sodbi hočejo aboga pod teme Ijake črvičke tako iz-mozga ti in jih spraviti ob vsako sredstvo, da ae prihodnji! ne mogli prav nič zoperstavijeti in bodo prihodnjič zmagali nad štraj-karji, ki bo nedvomno leta 1924. a prvim aprilom.
Mesto kake dobre pijačo imamo pri nas sedaj dovolj vode is reko Monongahrffe, ki nam jo je napeljal nal izkoriičevalee. milejše povedano — operator. Skoraj bi člu vek rajla pil morsko vodo kot pa to reko jú je prvovrstna radi svojega slabega okusa. Tako ima, da jo le krave nočejo piti Za ljudi pa jo je operator vseeno na peljaL
Tako delajo s nami A pri veen tem ae še dobi norec, ki pravi, da kompanijo vse stane in da mora kompanija tudi nekoliko gledati nase, da ni na izgubi Tak človefc, mislim ,da ne lita delavskega liste kot je "Prosveja", katera da pouk vsakomur, kdor jo lita.
Sotrpini, odkritosrčen sem, moje šel je eo enake valim kakor Je vašo trpljenje enako mojemu. Zato vedite, de moje priporočilo prihaja iz srca s željo, da pridobite pouk vsi, katerega smo vsi potrebni. Naročite ai "Proaveto". Bolje boste razumevali današnji družabni red spoznavali boste, da je sa nas delavce krivičen, da amo varani in ne dobimo tega, kar nam bi po poštenejšem družabnem reda šlo. Krepite med seboj razredno zavest ! Ne posabite, da ste delavci in bodite složni.
To naj bo dc^volj. Seveda imam le pozdrav za pečlarje in pečlaricc po .vae j širni Ameriki. PToail bi pečlaricc, da bi tudi one dele kak glee od eebe v Proeveto, da bi a kakim dopisom potožile evoje težnje. Morda bi ee katera rada molila 1 Tu nas je kar ducat pečiar-jev, ki emo takoj 'redi' stopiti v zakonski jaremček. Nekaj potrebnih loncev za Igance ' le imamo. Katera torej reflektiraî—T. lati.
bar,*- • - m^mm
SLIKE IZ NASELBIN.
Zeigler, m. — Že je preteklo precej čaea, ko ee nisem oglasil v nešem liatu Prosveti. Torej napišem eedaj par stavkov o delavskih razmerah.
Pri nas obratujejo rudniki toliko, de nas parne piščalke samo enkrat na teden kličejo k delu. Ka-pitaliati seveda ne vpralejo ubo-gege delavca, če Ima kaj v žepu ali ne. Trpin naj aemo čaka in trpi. V resnici gorje tietemu, ki ee meže s božjo mastjo — potrpljenja, kot so nam pravili stsriH.
Vreme imsmo pri nas lepo kot spomlsdi. Sploh je vse življenje kakor spomlsdsnsko. Žabe v vedi regljejo, vrene krokejo in komarji naa nadlegujejo a svojim p i konjem. Nsle žene pridno hodijo nabirat regrat, a ml možje si krstimo čaa a ribjim lovom.
Pozdrav vsem čltsteljem Pro-svste. — Jos. Oermelj.
Vi.' y'Hi
Bpringfleld, JU — N! dolgo, kar je 81ovensko pevsko društvo "Naprej" zopet pričelo z vajami Pri pevskemu društvu eo bile mnqge nezgode. Ko je bilo društvo najbolj aktivno, je prišla nad nj*f* nezgoda. Našega učitelja je pobilo nu noge v rudniku, radi čeaar smo morsli preneheti s vajami, In potem, ko je učitelj malo okreval, je zopet sedela nesreče nslega rojaka, člana pevskega društva. Nemila smrt mu je ugrabila hčerka 11 jo še sedaj ne more pozabiti.
Zdaj, ko smo sopet pričeli s rednimi vsjemi, je društvo skleni« lo, da obhajemo dvanajstletnico, odksr je bilo pevsko društvo v Sprlngfleldu ustanovljeno. Veeeli-ca so vrši dne 29. novembra, to je na Zahvalni dan (Thankaglvlng Day). Popoldne se vrli koneert t bogstim programom in zvečer bo ples a prosto zabavo. >
V ta namen je Že pevako društvo razposlalo na vaa pevaka društva v bližnji okolici vsbilo ne Carlin-vllle in Livingston, od koder smo že dobili odgovor, de ee gotovo u-deležijo naše veselice. Nsstopilo ho ïudi nemško pevsko društvo Iz Springfields in igralci na citre U (lirarde, 111. Povabljcno^e tudi lit vinsko pevsko društvo," pa do rdaj še nlemo dobili odgovore.
Netanlcn program o proslavi bo poročen pravočasno v Prosveti. — Frank Krmelj, V
zapadel. To eeveda ne Telj*
Teksas, kajti to je velika ' temveč sa okolico maata Eil kjer sem se nahajal. I
Kolikor dale* dogleda okol doli ne raste drugega kot trn katerega Imenujejo kaktos terl večvretno. Kaj dragega bil odi
dCj
nap«
iljo, prodno bi ma ks
lo. Zemlja namreč obstoji uTj ma k samega drobnega petki
Delavske razmere so tam 'dr zelo alabe, ker je preveč MehiJ katerim ne plačajo več kako™ po dva dolarja na dan ter mnor J pa samo po en dolar ali dolar pol. Nedaleč od tam so rehkll bombažni nasadi, kjer so deUvdl silno sls bo plačani Dobivajo n, J rol aamo po osemdeset in dtvetfc I set centov na dan. Mehičani U fi. vijo ob taki plači, ker so tako tJ vajeni ¿oda da bi šel nai ilovek| tja dotf, dvomim, da bi mogel go ostati
Priiel sem domov, a nis» m m I naiel dete ta, ker je večine trrdk, I da obratujejo samo na polovifC Par jih jo tudi, ki ao čisto uprte, ker pravijo, da ao bankrotirat! Pripravljajo ae eedaj za predjed. I aiške volitve, torej mislim, da bo po več krajih pomanjkanje dela.! Pozdrav I — Joško Radelj.
Peročils iz Jigoslavijt.
Od naših stalnih poročevalcev,
28. oktobra 1923. — Proti bar. barakam poletju italijanskih pre-fektov v Julijski Krajini ao u danes sklicala vaa obrambna drnitvs sporazumno a političnimi strankami po vsej Sloveniji manifestacije, katero imejo namen protestira« ti proti režimu, ki tlači naš narod pod italijansko vlado. Msniiesta-cije bodo združeno obenem s »po«" minom na petletni jubilej nair osamosvojitve. V Ljubljeni pa bo manifeetaeija jutri. — Dasi je it» lijanska vlada te dekrete razvelja« vila, ker se je vendar savedsla posledic ,da ne dela prav, se manifestacije na mestu, da aaj pokažemo, da je tudi nam za one brat«, ki trpe onatran meje. Vemo, da vee svet sočustvuje s nami proti takemu barbarstvu. Za sedaj »o morali izhajati vsi naši listi dvo-jezično z italijansko prestsvo, kar bi imelo'za poeledico, da se nai živelj popolnoma satre. Zahtevamo tudi onstran mejo človeških pravic za našo ljudstvo, ki mu gre kot vsem drugim narodom I
Med našo državo in Rumonijo se je podaljšala že obetoječa zve. *a» ki ima namen varovati se proti Bolgaraki in Madžarski.
Nsš dinar, ki je stal že precej visoko, je začel zopet padati Kaj ga je spravilo nazaj, doaedaj ie ni znano.
V	Mariboru je pričela občina prodajati meeo po 15 in 17 Din. ta kg. Razume ee ,da je precejšnja diferenca med eenami ,ki se jih. drže mesarji, ki prodajajo meso po 25 in 26 Din. Tndi v Ljubljani nameravajo uvesti, da bo cenejie meso.
Te dni je pooetila Beograd delegacija ljubljanske univerze, in sicer rektor dr. Vidrič, deksn med. fakultete dr. Šerko in deksn tehnične fakulteto Foerster, ki «o protestirali proti okrnjenju nsip univerze. Prinesli so zagotovila, da univerza ostane.
Italijaneke vlada nam je izročila tri parobrode, in eicer "Split",
Itaguaa" in "Najada", ki so sla-lili kot streže v finančne svrhe v bivši Avstriji. Tudi sedsj bodo služili v ta namen.
V	Gružu ee dne 31. t. m. otvorl momariika vojna akademij* <
Brady, W. Va. — Kot sem esm radoveden in rad berem doplee, tako menim ,da ao tudi drugI, zato napišem mal dopis. Dobregs !n koristnega seveda nimam napisati is asMh hribov in mole slovcnsae naselbine.
Redne, Wla. — Ker je to "moj prvi dopia v Proaveto in ae bojim, da bi nalel konec v uredniškem košu, bom ekromen in kolikor mogoče kratek. Zadnji teden sem prišel is Teksasa, kjer aem bil tri lete pri vojakih. Ne kom popieo-^ . ■ ^ ■	vsi vsegs, ksr se mi je godilo tn
O delu nimsm posebnegs poro- kako so imejo vojaki. Priporočam četi Tista msjns. če še kaj obre-,toliko, de vsak, prodno ao odloči,^ .„ . Uje bi imele kmalu toliko rudar (k vojakom ,naj eo prej prepričaj f?' ~ jev, da bi na xnmk prostor prill ž», po ksj ln ksm bo šel ter pri ksklh po trije kopači. Toda v Zspsdnt vojakih bo alužil Vilmini ji ni tistega sakona, dg, W Ko sem jaz šel k vojakom si je coai megli tsko nerediti .zato'pa¡človek lshko shrsl taborišče delavce odalavljajo, rekoč. d. je^kempo), kamor j« hotel. Sedaj n! rudni* le napolnjen. Ne svetujem več i ako. Obljubijo ti vse, ksr ss torej nikomur. **tod etlkal u btev^ predno prešel, potem p. delom ker gs ne bo dobil.	tT0^ ¡»^ vei M ^^
Poglejmo mslo, ksko je bile . vem, da jo reenlca, kajti fantje ao
za<!njim itrajkom Metsli so n«« büi poalani ia Ghija y T/k^a«
islîT^JJî"^* r>í rUn<vKo -0 jih -o r«« obljubili;
Z	A ÍT P*.rít,! Ju fk ^mUnl kamor bodo Mml
Htiriindvajeet kilometrov dele. a ^Sm^^ker J*«" "X?*? ÍT ^	X
Kmet in pik. Nekemu peku r Argau-u ne Anglelkcm je neki se-ljak iz bližnje okolice redno do-bšvljal maslo. Nekega dne pa M jo zszdelo peku, ds postsjsjo ko-:nsdi masla, ki bi morali vagati 3 funte, vodno menjli in manjši .tako, da je mnogo msnjkelo do treh funtov. Pok je radi tega tožil kmeta. Pri razpravi je eodnik vpraisl seljaks: "AU Imstc vagotM-' Imam, goepod eodnik."-"A o-"Ne, teh nimam!" — Keko torej morete vegsti »»* >lot" —. ««Jako ooostsvno", odvrne kmet: "Odkar pek od mtoe kupuje maalo, kupujem jat od peka kruh. Hleb mi potem sini) za vegsnje masla, ker je tefak trt funte. Ako teže slednjegs ni taks, potem jez nieem kriv, nego en. — Kmet je bil oprolčen, e pek Je moral plačati srnine strolke.
LISTNICA URIDintTVA
g. ya. — Ne razumemo vašega dopiea. Koga si»"^ izrazite fe jasnejle! — Poidre*!
I
NOVEMBRA. 1928.
SOBOTA, n-
¡¡¡¡¡ikijovlc«
(fe<!er»twl Pre««.)
«^ciiiM poroÜl» • l^kfk ' b tiluikik H««tarjw.
om* m- - '"rrlbnnà" J*
«ope. «PU.U1» v .vet
Zrú v Chicsgu prijemaj* É*a merde. To bi bilo dobro samo ¿e bi bilo res. Kes pa je, Z pleskarji prejemajo največ v tednu, čezurnegs dela pa
lía*
I ¡nna ne dovoljuje. To velja tudi ¿¿teparje in stmgarje, kakor ' pojesnujejo odborniki unije.
Kapitaliatiéni liati ao i temi pobili dosegli to, daje priilo Chicago na stotine rdelavcev teh „rok v nadi, da bodo tudi oni delfini bogate mesde. Zdaj ao bre* del« in viak® me,de' jc,ti *
w treba vsak dan ln plačati sta-nsvsnje. Pojasniti j« trebi tudi to, ds mora delavec delati štiri
leta kot vajence, predno dobiva popolno unijako maada aa dèlo v
teli strokah.
Jeklarji v Oranita Oltyjn lo sUvkajo.
Granite City, IU. — Jeklarski delavci pri Commonwealth Steel Co. nadaljujejo stsvko, čeprav je družba naznanila, da jo itrajk končan. Delavci zahtevajo pri-tnanje «voje pravo unije in nočejo imeti nobenega opravka s sls-parsko kompsnijsko unijo. Vprašanje mezde ni involvirano. Delavski govornik oproščen. . Sydney, Nova Skoti ja. — Jack McDonald, člsn komunistične De-I kvske stranke, ki je bil obtožen, ds je ns nekem shodu v ssdnjem juliju zasramoval zastavo, je bil isdnjc dni oproščen^ prkd eodi-ičem. — Državna priča je priznala, da je bila pijana, ko jo slüsla govornika "srsmotlti zastavo", druga priča je pa prisnala, da je nekoljko gluha.
Lewizov "lndžunkien" aavržen v
IffrUS^i,
Glace Ôay, N. S: — Sodnijska prcpôved, katero je John Lewis predsednik rudarske unije, zadnjo poletje izposlovsl proti odborni kom distriktne unije it. 26, je bils ■ ta teden zsvriena. Bivši odbor miki, katere je Lewis odstavil, ker so proti njegovi volji pozvali ru darje na protestni itrsjk, imajo zdaj pravico nastopiti na sodišču proti odbornikom, katere je imenoval Lewis na njihovo mssto.
NovoškotsU delavski obrsmbni odbor js zbral $0000 sa pomoč ¿rnolistanim rudarjem ln jeklarskim delavocm, ki na morejo do biti dels po zsdnji generalni stsv-ki. Mnogo denarja je šlo tudi za odvetnike, ki zagovarjajo obtože ne delavce in odbornike. Ker sod nih procesov is ni 'conee. je obrambni odbor nažnanil, da po trebuje še $5000.
Splošen amneetijiki dan.
Chicago, 111. — Organizacija L W. W. je določila 23. deoembcr t. 1. za "National General Amne-aty day", na katerega aaj delavci po vseh krajih obdrfavajo shode m »prejmejo resolucije aa takoj injo pomiloščenje ostalih 92 poli Učnih in okrog 800 induetrijskih jetnikov. Pri tsk dsmonstrscijsh obljubila sodelovati unije Ameriške delsvsks federacija, soclsli-etičn» in komunistične organizacij«. razne'ženska in liberalne or gnnizseijs ter eerkvs.
Kakor pravi Harry Peirfberg, izvrševalni tajnik SploAnega o-»»rambnega odbora, je ie približno 300 članov J. W. W. v ječah, »med katerih jo 170 samo v Kali forniji, kjer ss vrie dnevni pogoni na radiksloe delavca na temelju zloglasnega zakona proti kriminal-aerair sindikalismu.
Razne vesti.
BOŽIČNA POŠTA S TU JEŽEM STVOM.
PROSVETA
"r "
Okioago, HI (Poštni urad.) -V tej dobi tujezemci pošiljajo spomine in dsrove svojcem in pri-
J '4X^-4Lfioliateljem Pnk0	« tem s«
u J	** osieaja4u.lrgoviwl|i
redbe pošte, male pakete pošilja jo a označbo vsebine kot knjige, Časopise in tiskovino. Odpošiljsjo jih, ne ds bi se ozirali ns poštne zskone. Taki paketi ao nsvsdno sadržaai na pošti, pdgostokrst pregledani in pošiljatelj je radi kršitve obtožen zlorabljanja pošte. Pošta mu lahko konfiacira pošiljatev.
Paketi a trgovskimi predmeti se lahko odpošljejo po paketni poŠti akorsj v vssko držsvo po pristojbini dvanajat centov za funt. Poleg tega nekatere države računajo malo prevoznino za od premljanje paketov. Paketi so lahko težki do dvaindvajset fun tov, razun na Angleško in anglc ške kolonije, kamor je mogoče poslati največ enajst funtov.
Božični paketi v Nemčijo, Av strijo, Ogrsko, Češko, Švico in Jugoslavijo imajo biti odpoalan med 15. in 28. novembrom; pake ti za Norveško, Dansko, Italijo Nizozemsko in Belgijo pa ne pozneje kot 5. decembra. Paketi za Angleško, Irsko in Frsncosko na;i bodo odpoalani najkasneje do 12 decembra.
Ds se zagotovi gotova doataja paketov in varen prevoz do določenega kraja, jc treba natanč nega in razločnega naslovs. Na pisati je treba na paket ime dr žave, kraja in poštnega urada ime ter hišno Številko. Tako je treba tudi popolnega naslova od pošiljatelja. Paketi naj bodo skrbno in dobro zaviti s močnim ovojnim papirjem in doljro povo-zani. Paketi v škatljah za pecivo ne bodo sprejeti.
Poštnino je trebs pls&ti vso že naprej, ako ne, bo moral pre jemnik plačati dvakrat t toliko Znano pa je, da je mnogo pro jemnikov tako ubožnih, da b poštnine ne mogli plačati. To b lahko pomenilo v mnogih slučs» jih, ds je psket izgubljen sa pošiljatelja in prejemnika. Paketi morajo biti odpoalani na glavni poitni urad (Maln Poat Office) ali k poštni poataji, ki se ssmo s tem ukvsrjs. Ns oddsjsjte Ukih psketov ns nsvsdnlh oddsjslličlh po drogerijskih trgovinsh.
ZDRAVILO ZOPBB RAKA.
Siriji* zdravnik ja oadravü ženo a ¿léanla
pftris, 16. nov. — Dr. Nsame, sinjski zdravnik is Tuniea, je v^rsj demonstriral pred frsneo-Jkiml zdravniki svoj nsčin sdrsv-'J^nja trpinov na raku. Predata vU i« ženo, ki je imela raka na Prsih in katero so zdrsvniki rsz-ff>"*li za neozdravljivo. On jo je "zdravil t Žleznimi izloèevinami,
«•«era je pripr.vil is živalskh
¿lez.
J>r. rtjame je pojasnil, ds rsk V da od izloéevin nairan*h žlez.
provoelraja anarhijo v celicah J" l>"slediea tega eo . izrastki, k< >iJo napaden organ. On ss ups ''*<îraviti tudi raka na obislih. I roti kateremu ¿tt	fc ne po
zdravila. Zdravljenje zavisi
"MED JETNIKI I. W. W. NI BL LO NOBBNBOA VODITELJA."
Washington, Dr 0. (Federated Press.) — Predsednik mednsrod ne unije smerilkih pomorščakov Andrew Furuseth, ki je bil več let v boju z orgsnizscijo I. W. W. izven svoje orgsnlsaclje in njej, se je povrnil semksj is Ssn Frsnciscs, ds poizkusi uzskoniti La Follettovo mornarsko predlo go. Tu je ponovno izrekel obtož bo, čel, da ee organizacija I. W. W. poslužuje svoje "notrenjs" tsktiks po navodilu ljudi, ki so v službi nazadnjakov ln fsšistov.
"Mod.40 I. W. W. jetniki, po-alanimi v aanquentinsko jsčo is Los Angeless, ni bilo niti enegs prsvegs voditelja. Vsi njihni voditelji so odneeli pete, ker so Vili posvsrjeni le o prsv*m čssu,'? js dsjsl Furuseth. "S to zadevo sem ss pečsl že dolgo čsss, in se dsj ms je to preulsvsnje dovodlo do prepričanja, da so zasnovali uničevslno ksmpsnjo proti nsm ljudje, ki so zsdsj zs fsšlatovsko-
monsrhistično-densmo-imperijsli-
stičnimi skuplnsmi cslsgs sveta. To je del ogromnegs podvzetjs, s ksterim si prizadevsjo zstrstl de-lavsko gibanje, ker predstsvlj^Jo delsvske orgsnizscije demokra-tični pravec v družbi."
Faruseth nikakor ne mara pritegniti k temu, da so morda voditelji I. W. W. ideslisti delsvska-ga rasreds, niti ne k temu, ds bi bili iskreni liberalci. Neprtuje jim odgovornost za kampanjo, ki »tremi za tem, da bi ae izjalovila
prizadevanja orgsnizirsnegs de-Jsvskegs gibsnja vsepovsod ns svetu. . ^^
Štirje grški vstaši obsojeni na smrt.
te
1 Hožaja bolnika in ¿d odkrit js Or*ka
«•«er« žlese ispufeajo Ikadljivo
i*ločevim,.
Atepe. 16 nov. -r Vojno sodi-šče v P>usisu je dsnes obsodilo na smrt dvs isnersls in dvs majorja. ki so /ss odeležill zsdnje r sts je proti »edsnji vlsdi. Mnoge drugih ČsstSikov je bilo obsojenih v dosmrtni zapor. Vodja vstajaj ka general Metaza*. je ušel v Dslijo.|)» vlsds
LOGIKA PREDSEDNIKA
OOOUDGA.
Waahington, D. 0. (Federated!
Press.) — Po ksbinetovi seji, ki ae je sells, bržko se je rasneala po svetu vest, ds se nsmersvs ksjzer vrniti v Nemčijo, js sporočila Coolidgeva administracija, di se na briga, kakšna vladna ob-like nai^lada^rNe--*'« * zpOsiavljena monarnija tam kaj, .ne bo nobenega protesta is Washingtona, sakaj, isprememba ae tiče aamo Nemcev in drŽav, ki ao odobrile veraajlako mirovno pogodbo.
Zavzemši stališče, ds nimajo Združene držsve nobenega posla z vladno obliko na Nemškem, je Coolidge namak izničil teorijoL Češ, da so šle Združene država v vojno s nsmenom, zsgotoviti sva« tu varnost pred hohdnzollernsko svtokrscijo. Nsdslje je tudi po-rušil logiko glede ns protirusko propagando ter se tako postsvil na stališče, s katerega bi lahko priznal rusko eovjstsko Rusijo, če bi le hotel to storiti. Opusti je »tališče, ki ga jo zavzel Wood row Wilson, in sieer stališče, čel, da so šle smerlške srmsde poms-gst Agliji in Frsnciji ssmo ssto ker so hotslo rešiti svet\n«vsrno-sti pred militsrističnim imperija-lizmom, in ds je bil Wilson opra* vičen, ko je poizkulsl streti eo> vjete ter vzpostsVltl "demokratično" oblast, ki so jo predstav ljsli Kolčsk, Denikln in Wraa gel.
Ali politikarji ae ne bodo vane* inirjali radi Coolidguve 'logike glede ruskega vprašanja. Pač pa bodo demokratjs in rssnejii rs-publiksnski gardisti is političnih ozirov in radi varnosti vprašal sedaj, da li jc bila kri ameriških vojakov v Franciji zaman preli ts. Vprsiali bodo, ali se js sme riški narod zato' zapletel v vojao 1. 1917., da se sme sedaj vrnit kajzer v domovino s molčečim prikimsnjem ameriška vlade, in da bo ts povrstek blvlega kajzer ja še bolj rasdraiU vojno straat tevtonsko, ki je bila le skoro popolnoma zamrla. .Nadalje bodo atrme vprašali, zakaj drle ropu bliksnei Združene driave isven Lige narodov, ali v isti sspi pa prikimsvsjo vzpoitsvltvi fsvdsl* negs vojnega lorda na aemlkea prestolu. Dvignili bodo glas ter zagnali krik o velelzdsjstvu mi ru ln človečanstva.
Možje, ki so govorili a nemški ml delsvei po rudnikih in tovar nah pa na Islssnleah v sadnjih šestih mesecih, pa bodo malo dru gačs mislili in govorili, kskor govori Coolldgovs politika. Rskli bodo i "Če Združenih drla v ne brig% vladna oblika na Nemikem, kjer utegne biti •vaakčaa vspo stavljena monarkija, potem tudi ne ame ameriška vlada nlčessr reči, če strmoglavijo nemški de lavci tisto vlado po nekolikih me seeih ter si poetavijo drugsčno. Recimo, da bi bila a pomočjo so cijsllstov in komunistov pa Aro kovnih unij na Nsmikem ustanovljena delavska diktatura na rssvslinsh hohensollerosks diktature i"
Coolldgovs poslanica, ki bo pre Čitsna na skupni ssji obeh kon grešnih hli, ss bo morsbltl pečala s to politiko nevtralnosti med mo-nsrhljo In republiko.
KALOrOBNUSKI INDIJANCI ČASTILI SABUAKA PO BOtJB.
Santa Baftara, Oal. — Popol-na zgodovina prvih Indijancev v južni Californiji je Uko jasno nsplssns ns sUrih pokopališčih, icl so se do njih dokopali zastopniki Bmithsonovega inatltuta v Point Magu, kakor bi bila napisana v zapisniku, kakor poroča dr. John P. Harrington, M se je vrnil od tsmksj ssdnjo sredo.
Dr. Hsrrington js vodjo sku{* ne ekspedlclje, poslsne v južno Kalifornijo od strani Smitbsono. vegs zsvods in muse je smeri Uib Indijsneev v New Yarku. Dr larrington je dovršil iskopsts njs v Wibsteetu, ksterl krsj je bilo stsro glsvno mesto indijsn-skih plemen, bfvajočik Oa cbil. med krajems Point Conception M s ligo.
Dejatvo, da ao prvi ealifornij-ski Indijaaei oboževali s«bljake sword flsk), je dognano po isko-pinsk in rszkritjik, kskor zstr-,aje dr. llsrrlngtoa.
Ols skupin/ prvega orodja In
pokJJtva, ki ao ga rabili prvi fo-diji.nei, so zbrali rszukovsiei u-zadajih dni. Med tem orod so bucike, aspoako. VlaSfvi,
Govimor Walton in kvkltfksi.
Oklahoma aty. — Prizadevanje legislature, da zakrije svoje kla novsko Uoe so rsvnotsko velik« kskor governorjs Walton«, ki bi rad dokazal, da so zskouodsjel sa ml kukluksi. Vršijo se dnevne pre SW pohasajajo, -da^ui. Ijj si prizsdevajo odstraniti Waltoua «o v resnici ponsjveč klanovc!.
Prvotno je bilo delo sskonodsje v prid governorju. Telesni napad ducats kukluksov ns zskonocu-jalea Callahana, ki je obtožil, dn Veliki sms j (khnovski vodjs) dik tirs zakonodaji driave, je dal go veruorju priliko, da je res lahko (dokasovsl, ds klsnovci vladajo ie gislaturo.
Obtožbe proti governorju, da je kršil prava državljanov v rszgls ieuju vojnegs stanja bres vzroka no bodo prUUe pred senst a pre tveso, da ja Walton razglasil voj no pravo ,da na ta način prepreč inorcbitne lsgrede, ki so pretUi od strsnl kukluksov. 2e nižjs zbor-nics js islgrala governerjs v nje gov! igri proti kqkluksom, kar Je razvidno is tega, da sta oelo dvs katoliika Člana zbornice glasovsls za odvzetje govsrnersklh pravic Waltonu.
Zakonodaja aama si sicer prlza deva, da potlači kukluksovsko li ee, ssto pa h po držsvi toliko bol, pokasujs kukluksovstvo. Proti-klanovaki govorniki tudi vataJajo po vsi državi in obdržavajo govo re. Zlasti v južnem dslu driave ps so čedalje močnejil klsnovci, or gsnislrajo s« in mase < poatsjajo vedno nevarnejšo sa lsgrede. Oo vernor Walton pa ie vedno napa da klanovoe. Ustanovil je "dnev nik", ki izide po dvakrat na dan ln z velikimi črkami razglaSa ls grede klanovcev po drlavl ,kl se dogsjsjo čedalje pogoatejše.
SloTtBska Ntrofoi
UtlaMTlj
a. sarita
Podporni Jcdooti
lakaea- t? kmlja I SOT v driavt IlUaaU.
OLAVNI STAN. SMT-aa SO. LAWNDALI AVR^ CHICAGO, ILLINOIS.
lavrlavalni odbori MPPRAVNI ODSEU, Pr^Mdath VI««Ml Calahar. ^r^.^.ik Aa4raw VMrlak It P. D. f, ■li Uo%SI. Jakftslaisa. Pa^ «I. taiaik Matlka« Tarb, lajaik fcalaUk a, lia. fférak. fH klaa^th i^"
m*mmJ ai»siu ruvoa*,
POROTNI ODSEK.
s isaust« rara, is jam aaiawa aa emaa Vagrtak. ar.Salh fUtila Jais ZaeaHalk
DELAVSTVO ZBIRA BILE.
SVOJE
, Waahington, D. 0. ~ Legisla
tivni aaatopniki 6,000,000 dslav-ccv so ss sestsll dne 14. novembra v prostorih Ameriško delsvsks fe derscije, da se pomenijo o vprsls njih, ki pridejo ns prihodnjem kongresnem zasedsnju ns dnsvni rod.
Konferenca js premotrlla cel jegislstlvnl položaj. Posebno po lornost je posvetila prlselnlšk postavodajl. Bedenja prlselnllka poatava poteče dne 30. junija )924| ssto ss bo morsl kongres sgodsj pečsti s tem vprsšanjem Tudi otroško delo so vzoli \ pretres, saj ss js konfsreuus ol vessls delovsti zs ustsvnl smeuJ-ment glede tegs problems. Poseb ns sejs stslns konferenco ss od pravo otroškega dela, ssstoječs ls Isstnsjstlk nsrodnlh orgsnisaei ss bo vrlila v pondeljek, da si sssnujejo zastopniki načrt za na daljnje postopanje. Ssji bo pred-sedovsl Hsmuel Oompers, ki jc predsednik Amsrilks delsvsks fs-dsracije.
Konferenca se js psčsls s vpra-šsnjem o rszvoju vodne sile.
6ZKAÍKA JAJCA.
íW^cí^Oj lil. — Drsglnjskl od-ssk mestnega svsta je i'azkril zarotoki stremi sa tem, da bi bil dueat jajee v Chieagu po $1.00 še pred Božičem.
Da bi se ta lopovska naksna ae obneela, poživlja odsekov tsjnik Rulkevič gospodinjo, naj bojkoti-rajo jajca. Oa pravi, d s so sedsj jajca po 80 centov ducat, čeprav jih je po sklsdllčib vsč kskor 30,600,000 duestov v zslogl, ki bi zsdostovsls nsjmsnj štiri mesece, čeprsv bi prenebsle nesli vse kó-košl.
Ta jajea so bils dejsns r zsl go ssdnjo pomlsd po 20 do eentov duest.,
Njegovo poročilo se glasi ta-kolsi
"Odsek ova poročila dokazu jajo, da so jsjes zs mesees april ln aj prihodnjega Ikta po 27 eentov dueat na prodaj. C* ss bo ob-llnatvo posluljlo iota metode, ki se Je je v ksmpsnjl zs nižjo eeno slsdkorju, bo pognsns esns jajcem nevsdol, kskor Je bils sladkorju. Ksblte jsjes ksr nsjmsnj S»goče!"
%
y obrnila na j rezila in okorni trnki. Clara vos Mavaàioijs naj izroči beguaeo j jc zavzemala skoro tri akre zem-Do dones-ni odgovora.	lije.	t
JOHNSON SB JB OKLIOAL ZA
PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA.
(Nadaljevanje e prve strsnl.) naj na bila orodje alti apetlžae reskeije, niti ne podirsjoČogs ra dikalizma. Hamo t s kin a stranka ilroklm obzorjem in človalko Simpatijo progresivnosti more re liti nafcr nujne domače probleme.
"Ali ni po aamo temeljne in nespravljive razlike v naši d
Jaka Uadawaad, pradcedalk, 40T W Hay St.. Snrla«flald. IU.. MaHta 2*Uaatkar, Sai STS. fearkarlaa. Ohla. Ttm4 A. Vider, l*i 07S, Ely. MIh., J*ka Taetali.Saa S t, H«ašae*aavUia, Pa., Mi Gorèah, 414 W. May 9».
LNIftKI OD9B laaak, ara4»a4i
»s«, ur
» A*Wralt«, S«
Clávala»4, Okla.
SprlaafieM. III.
BOLNIŠKI ODSEK. -OSREDNJE OKROSJEi Sla« Naaak, »¿4*a4alk. SSST-SS Sa. Uvikli Av«
VZHODNO OKROEJE. S^T.kr^HI, Saa SSS. Maaa. kaa. Pa.
Jaka Orašalj, I44SI Pa^ar Aaa.. Claaalaad, O» ZAPADNO OKROSJgi AaUa talar, ■•> 104. Gra.., Kaa*.. aa »«faaapad.
Mem Mara. kaa I4a. Bukl, Mlss. sa •evereaapad. Mika tafal, 1449 S. Wlaakasiev Si.. Marray, UUk.
Nadsorni odbori
Praah Salts, »radaadalk, 9999 W. Hib St.. Cblaaaa, III« Praak Saasrak, 9917 Prastar Ara., Clavataa4, O., WilUaea Sltlar, 9404 Si. Clalr St*
Zdruiitvani odbori
Pradeadalki Pvaak Aleš, 9194 Sa. Crawferd Ara.. Ckleaga, IN. " Jaška Ovsa, 9990 W. 99lb 9» . Cblaaaa, III. Jaa. S bab, 9404 Orlaa C».. Claralaa4, Okla.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara. 9999 Si. Clalr Avh Claaalaad. a POKORI Ksraspaa4sasa a fl. a4baralbl, U dalaja v |lavaeai «rada, «a »ril lakalai
VSA PISMiL ki sa aaaalaJa aa pasla al. peadsadalka sa aaslavai Pradsadalšlva S. N. P. K 9997-99 Sa. Lawadaka Ara.. Cblaaaa, lil.
VSR ZADRVB BOLNIŠKE PODPORB SS NASLOVS. Bal slika laj. alšIVa S. N. P. J.. 9997-9S Sa. Uvršala Ara.. Cblaaga, lil.
DKNARNS POSIUATVS IN STVARI. M sa tlieja at. larvšavalaoga •4bara la JadaaSe raMa se aasUrei TaJaUlra S. iT P. J., 9997-99 Sa. Lasva.
VSE ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa pošiljaj« ss aaslaai Bla«ajalllra S. N. P. J.. 9997-99 Sa. Usvadala Ara., Cblaafa, lit
Vea arllaAke alada aaalaraaja v ft larrèaralaeas adbara sa aaj pošiljajo Praak Balls«. prsSss4alka aadaeraaga adbara, l||tr aaslar Ja agaraj, r.
Vel arlslrl aa gl. paralel a4*ab «a aaj salUJaJa aa aaslar i Jaba Uadar* «raad, 4W W. Hay Sl. SrHagflald. III.
" Vsi daplel la dragi spisi. aaaaaaUa, aglasl. aarašalaa la splab vso kar
ta avaal s glasllaasJadaala, aaj sa paillja aa aatlan MPvaevotaM. 99974a
- -1 JUMHfc^Wlv A^fliî^——-—-,- *' ____
čl politiki, nego podobno navakrl
šjs, ki jo morda la vsčjs važnosti, nsjdsmo tudi v odnolsjlh do ns-3ih vnsnjlh aadsv. Ko je enkrst storjen kak korak v vnsnjl politiki, ga je pote mle a veliko tela* vo izprsmsnltl. Samo sna napaČ-ns stopinja moro nsredlti, Česar ne moro potem eela vrsta lst pre-nsredttl. Osla bodočnost nsrodo-vegs obstoja Je lahko poetavijo-na v nevarnost a snlm samim ne-premllljenim de jas Jem.
"Jas ssm proti ligi narodov ln vaem njenim postranakim usta* no vam, ki vodijo poeredno ali ne-poaredno ta' ali obs Slanico ligi v neročje. Vsetl nss v med ns rod-no sodlMe, ali ssplsstl nas v politično homstijs v inozemstvu, bi ns pomsnllo ničesar drugega, kakor pahniti nsa v evropsko god-lo, kstsre naj bi b m bila, kskor smo mislili, obvarovala predisd-uilks iivolitsv 1.1920. Seveda smo voljni vedno pospalfvst! mir ln il prizadsvstl preprečiti vojno. Pomsgsti bi morsH Evropi ns vssk psmeten nsčin. Nsdsljujmo lebčstl trpljenje, oblačiti Bege, nasičevatl lačna, ali vulej pa mo. ramo biti avoji lastni sodniki v vssh tvojih dejsnjih in vodniki svoje lastne usoda."
V Washlngtonu js prssanetll s vezal senstor Htrsm Johnson s nsznsnltvljo svoja prodnednMke kandidature. Nekateri politiki sa morda nekoliko računali na to, ali to pa le samo na tihem. Nihče nI bil v Waahingtonu sesnsnjen z Johnsonovo nsksno. In prijatelji predsednika Coolidge so ml-•1111, ds sil sploh ne bo Johnson ksndldst, ali pa da se bo oklica! za predeednUkega kandidata le* ls potem, ko bo predesdalk Coolidge prečital svojo poslsniao pred kongresom.
NAUCITB SR ANGLSIKO ,
MM^r
Ml VM M«eiata savartll, eilall »alaSkl iMlk
sala« aell« v kra«hi
I IM f».
NAROČITE
Is člstsn prsi ! preksTen« s In poslsne is
klobss« Is člstess prsilčave-gs mess, prekaTene s hlcko-ry lesom In poslsne ls farme direktno ns vsi dom polt-nlne prosto po 80c funt Ns-ročilom prldenlte Money Or-der.i
BAJT A LIPOLD, NAYLOR, MO.
NOVICE IE JUGOSLAVIJE.
O rosna aaareča blizu post s je Belfsl v Sremu, ata h Igrala na leltrnilki progi dva dečka. Nsna-done s pridrvi vlsk. Vlakovodja je opsril dečka in pričel dajati sna-menja. V mnenju, da sta dečka signala opasils, In da čakata, kater to otrooi radi delajo, do ssd-njega trenutks, da odskočita — al ostsvll vlaka. Dečka pa sta se ml-no igrsla naprej In vlak Js obs grozovito rstmesarii. Poznejs se je izkssslo, ds sta bils obs dečks gluhs.
Hijene. Na toptiderskem poko-pslilču pri Beogradu so zslotili vaš jo družbo barab, ki je ponoči odpirela grobova ter Ja kradla aitveeem slsto zobovje, ki gs Je potem prodajala nekemu sobo-rsvnlku, — Njegovegs Imens zllkovel niso hoteli izdati Najbrie mislijo svoj ogaben posel nadaljevati, ko pridejo is Ječe.
Dr. Tnaabič ae naseli stalno v Zagrebu. Dr. Trumbič bo prevzel čleto blokalko fvdltlku.
Pri občinskih volitvah v Karlov #B ao smagall s velikansko večino hrvatski bloksši, ki so dobili 24 it.sndstov. dočim Js dobila opozi-el,s ssmo 6.
KNJIGE
KNJI2BVNB MATICE
s. v. r. j.
KnJIlema matlea. fllovsa* ske nerodne podporne Jednote je Isdala ln Ima v sa-logi slsdsčs knjige i
Pater Malavantura. Spisal Zvonko A. Novak. Isvirna povaat Is II vi jen Js smsrilkU» frančlšksnov. Z isvlrniml sllksml, kstsre js tsdslal Stanko £els. Fina trda vss-ba. Cens s poštnino vred $J 50.
Slovsnsko-anglelka slov. nioa. Dodstsk rssnih koristnih Informacij. Fina Irda vezba .Cena $3.00 s poštnine vred.
JlBMBie Hlggina. Spisal
Upton Slnelalr, poslovenil Ivan Molsk. Povest ls Mv. IJsnJs smsrllksga proletart-jata za čaaa ' velike vejnp. Trda vexba. Cena $1.10 g poštnino vred.
Eajadalai. Splaal Ivan Mo-iek. Poveet Is doalaj skrita-ga koss Življsnja slovenskih delavsSv v Amsrlkl Trda vssbs. Ceaa $1.76 s poštnino vred.
Zakon biogeaaošje. Spisal llowsrd J, Moors, poslovenil J. M. Zalo podulna knjiga, ki tolmsči mnogo naturae sskons In pokssujo, kaka so splolni rszvoj ponavlja p H possmesniku fizično ki duševno, S sllksml. Trda vssbs. Cans $1.60 s poštnino vred.
Zsdnji dve knjigi, navala-nI skupsj, dobits sa tri do-larje.
Nsro'be, a katerimi js po-slsti densr. eprejeas
KNJIŽEVNA MATICA, M07-M So. Lswadals Ava^ Okioago, DL :
O koleri m Kranjskem.
Zbornik Matte« Blovenake XIII zvezek is leta 191L
Sestavil Franc KobaL *
(Dalje.)
Značilno je tudi, kaj k temu (kaUiJja okriifti.ramtflflniiL.jjE.
sip Kos (Illyr. Bi. 1H40). Kos prs vi. "Dssi dr. liufeland trdi, da kolero najbolj razširja srak, do pušča vendarle tudi to misel, da se kolera poleg tega naleze tudi z neposrednim dotiksujem. Temu mnenju pa oporeka večina zdravnikov, ki trdi, da se kolera aploh no naleze z neposrednim dotikanjem, da torej ni neposredno šu*n-togiozna bolezen, marveč posredno kontsgoizns, s s posredovanjem zraka nalezljiva bolezen." — Torej večina zdrsvnikov, če smemo verjeti Kosu, je bila tedaj popil-noms napačnega mnenja I Zacu ni čuda, da so bile odredbe tolikrst tako na moč nesmiselne. — V i-su m smislu poroča44 IU. BI." 1?U1. na str. 170, da kolera ne mor« biti neposredno z dotikanjem nalezljiva bolezen, ker nalezljivost pri kileri ni pravilo, ampak izjema in napada "prijstelje kolerne La-lezljivosti". Skoro na to pa pri-ofcčuje isti "111. Blstt" članek, ki ga je posnel iz berlinske "Tbc-atcrzeltung" in ki ga je bil napisal "nek velemožen, veltirku-len in viaokočislsn berlinski zdravnik", ln trdi, da Je "skoro z največjo gotovostjo dognano, da kolere ne povzroča in ne raz-naša nikakšna v zraku skrita kužna anov (miasma), ampak da se kolers širi z rsznsšanjem neke kužne, v bolniku izzorele snovi, tako da je torej kolera kužna bolezen, ki se naleze z dotikanjem, bodisi ds pride človek v dotiko z okuženim človekom ali z okuženimi predmeti. In v tem spoznanju priporoča dotični zdravnik, stanovanje škropiti s klorovim vsp-nom in Živeti redno, zlaati ne uživati težko prebavljivega mesa. — Ksko blizu je bil ta mož temu, kar je veda neovržno dognala Še-lo dobrih 50 let kssneje I — Da njegove dobre ideje niao bile zmagovite, kale dejstvo, da je L 1836 dr. Buzzorini na zboru monakov-skih zdravnikov rszkladal, da vzroka epidemičnih bolezni splob
in azijsko kolere posebej ni iskati v ničemer drugem, nego v vplivu imponderebilij. Vaak pot, k» zaaopemo, pride po njegovem mnenju prosta zračna elektrika v skoro neposredno dotiko s krvjo ln če aa njo vpliva dalj čaea, podleže vitalna zmes krvi deloma kemičnemu učinkovanju elektrike, d^ nastane v krvi nekak ke-mizem, katerega iafluira način in fnnoilna zračna elektrike in vsled
katerega nastane paraliza krvnega življenja. Ta kemizem nam razlaga patogenijo eholere morbuaa in njegove značilne pojave. Iz vsega tega pa aledi, da vse zapiranje mej i. t. d. zoper kolero nič ne more pomagati.
Iz takega učenjaikega besedovanja, ki je tiste dni preplavljalo vso čitajočo Evropo, ee je dobro ponorčevsl tisti pretksnee, ki jc podal to-le definicijo kolere, ki jo je svojim Čitateljem v veliki zabavo prinesel tudi "Illyrioches Blstt" (1832) in ki jo hočeAo v prevodu poataviti sem le: '
"Menimo, da bodemo veleČs-ajtitim čitateljem nepoaredno in na prosto častitim čitateljem posredno storili bistveno uslugo, ako definicijo te bolezni iz spisov najbolj branih zdravnikov priobčimo v čim najkrajši, jasni obliki. Po njihovih globokoumnih raziskava-njih je kolera absolutno konta-giozna, na pol mijazmatična, na pol nemijazmatična, parcielno e-pidemična, totalno sndemična, kozmiški-telurska, električno-gal-vanično-msgnetična, siderično-in-fuzijorelna, tifozno-epileptičns, aafiktično-eksantemična, kataral-no-koliška afekcija živčnega, krvnega, kožnega ia črveanega cisterna sploh ali nervi vsgi, nervl sjrmpathici, hrbteničnega živen ali ganglijev spodnjega telesa po-aebej. Po tej obsežni definiciji bo celo vsakemu lajiku lahko, tega nenaprošenega gosta ob prvem posetu z opijem ali s kalomelom, a kafro ali terpentinovim oljem, a pijavkami ali s puščanjem krvi, s slano vodo, obkladki, vročim pepelom šiloma prepoditi is telesa ali ga s krtačami, obkladki in vdrgavanjem, z vrečami, polnimi moke, ali z blazinami, polnimi zelišč, s toplimi steklenicami in mrzlo vodo ali s kolera-žganjem spodobno ,izkomplimentiratl in ga, v alučaju da bi še hotel ostati v hiši, s ogljikom, s kisilfom, s klorom ali s kafrovo paro, s oetovo
kislino ali dušikovim oksidnlom pregnati iz nje."
Prav kakor eo ai zaatran vpra šanja, kaj je kolera, kdo jo povzroča, ali je nalezljiva ali ni, in kakšna ao sredetva zoper njo zdravniki in lajiki bilj hudo ▼ laseh prva leta njenega rogovilje-nja po Evropi, tako ao ee, kakor bomo videli, prekljall tudi kasne je. Najbolje se je pri vsfm tem še godilo lekarnarjem, ki so raz pečavali zdravil, kolikor ao jih le imeli, .In pa-koleri sami, učenjaški bojni žvenket la, ampak je pleaala po Evropi, kakor se ji je zljubila, in srečno priplezala tudi v Galicijo in na Ogrsko. ,
Vse zgoraj obširno naštete in opiaane varnostne odredbe, vse mejne straže, vsi kordoni in ra šteli ji niso mogli nbraniti, da ne bi drzno preskočila stavljenih ji meja in se nenadoma, kakor da je pognala iz tal ali padla z neba, pojavila toatran zastražene meje na kraju, kjer eo se je najmanj nadejali. Nihče si ni vedel pomagati. Kolika zbeganost je vladala celo na cesarskem dvoru, kaže jo cesarjeve naredbe tega leta, ki kmalu prcklleujejo to, kar so bile šele nedavno zaukazale.
Leta 1830. je bil cesar ob gališ-kih in nadalje ob ogrskih mojah zaukazal potegniti vojaški kordon in vobče ob mejah, od kolere o-groženih, poslovaty tako, kakor da
fB0SVETA--
svoj divji ples. Zato so gališke
mejam preti kugš. Ker pa ae jc na spomlad 1881 (kolera nenadoma pojavila tostrVn zastražene meje, je ceaar, prepričan, da zoper kolero nI obrambe, zaukasal, da je vse stroge odredbe proti njej (kordone, kontumaciranje etc.) opustiti.
Javnosti ta cesarski ukrep ni bil všeč, ker al je od omenjenih odredeb vendarle obetala vsaj nekoliko varstva. Zato so početkom junija 1831. 1. vse razveljavljene odredbe zopet postale veljavne. Zopet so kakor za divjanja kuge zapirali in zastraševali okužene hiše in vasi in cele okraje, čim najbolj se je dalo, preksjevaU in molili in varovali meje, kolera, pa se je navzlie vsem stražam širila bolj in bolj. V Galiciji se je bila kolera tako hudo razpaala, da ni imelo prav nobenega smisla, ▼ tej deželi še nadalje vzdrževati Igor-done. Saj je vsak hip zdaj na tem zdaj na onem koncu presktfttls kordon in za hrbtom zapleafcla
Visoška kronika.
DR. IVAN TAVČAR.
(Dalje.)
Tako le je pričel:
"Danes ponoči bo imela črna mavra telička! Glej, da ne zaapiš, pa tudi hlapce in dokla ne ometa zaspati! Bam Bog vedi, da tako radi spite, ko je vendar sleherna noč tako dolga 1
Ko sem mu obljubil, da ne bom zaspal, je globoko saatokalt
"Star aem ln hiram. Kar sem živel, sem grabil, dokler nisem pristradal te zemlje, katera jo danea moja in katero tako nerad dajem iz rok."
Nisem odgovoril; on ps še tarnal:
"Čemu mora Človek star postati! Ce se je pslaš skrhal, sem ga nabrusil, in seksjo so jc z njim, kot bi se ne bil nikdsr »krhal. Kako da se Življenje no more nabrusiti kot se nshrusi palaš, da bi človek živel dvesto let, posebno če je stradal ln če je trpel kot Živina v jarmu, aamo da bi si pridobil rušo, na katero bi v staroatl mimo pokla-dal evojo glavo t! Koa je! V ta namen aem trpel in še eelo mor..."
Vedel sem, da mi je hotel reči, da je tudi mo-ril. Ali grozne te besede ni izgovoril do konca. Z njo bi mi tudi ne bil ničesar novegn povedal, ker aem Že prej slutil, ds mu prelita človeška kri krati apanje v dolgih nočeh.
Ječa! je t
"Prekrstko Je Človeško življenje! To jc za-krivil ta, ki avs mu zavila rep, ker jo zapeljal prva Človeka v pregreho. Da bi mu otekel rep lu da bi se še globokeje pogreznil v peklensko morje i" Zaklel ja v tujem jeziku, katerega nlsrm um«!.
Ponižno aem pripomnil, da je kletev pregrešna in prepovedana po naši »veti katoliški veri. Oh-bno me je pogledal in Žr sem s« bal, da se še bolj razsrdi. In »e ošabne je mi je odgovoril:
"Človek, ki je služil v armadi, kateri je zapovedoval Uustsvus Adolphus, ki je bil navzoč, ko ao v nekem mvstu — hudič nsj vame ime 11-»lega mesta, ker mi ni o»talo v spominu! — ničvredni oficirji raltodli našega NVallensteina. kneza tu vojvodo v Kricdlandu. — lak človek »am najbolje ve, ksj je greh in kaj ni greh." Za»mejal -se j«: "Sveta katoliška vrra! Takega človeka, mlec\m moj otročaj, ne boš učil, katera vera je sveta, katera vera je prava! To jat sam veml" ln ir enkrat ja ponovil: "To jas ie «nm vem!" Zopet je preklinjal, • pe»tjo p« tolkel po trstlnl poleg »rl»e.
Dragi Jeaua! Tudi srda) n» izgovoril ničesar, kar bi nt bil vedel že poprrj. Da «a ja Useda "sveta katoliška vera" tako raijarila. to jo pričalo. da Je hlla materina trditev o "luteranu" dnhen uletnelj+ae
' Hpoituj očeta!" se gU«i božja rapo\ed. Ali svati I «Mor naj mi odpusti, da »«-m očetu nasproti melčal ln tiho prenesel najbujM» forje. kl ramo rs asdstt nesrečnega človeka : da n»«m branil svete
katoliške vere, kateri sem vdan z dušo in telesom, z vsako kapljo svoje krvi!
Nerad se je pomiril. Iz daljše njegove govorice pa h mi je odkrilo, da-ga preganja strah pred smrtjo.	: • , t,
"Če emo jahali nad Šveda, kaj mi je bila smrt t Ali v starosti Človek nerad umira!" Potem je še pristavil: "Ko bi le vedel, ostane li to posestvo pri mojih ljudeh, — to je, kar me skrbi 1"
Črno je gledal predse, končno pa se mu je le izvila beaeda iz ust, da mi hoče izročiti poeestvo. Zahteval je od mene obljube ,da Visokega ne za* pravim, ne zadolžim in ne zajem.
Vae sem mu obljubil.
Nato je ¿spregovoril:
"Nekaj ti rečem: Tajčarjet se boj!" Tajčarje smo imenovali takrat tiste, ki so se bili privlekli z Nemškega v naše kraje ter nam odvzeli najbolje
kmetije."
Zopet je pričel: "Ta zarod poznam, je pošre-aon, misli, da je več, kot smo mi, in naše zemlje je lačen. Kdor z njimi ne laja, ga raztrgajo. Da jim goltancc zavežem, te oženim in Tajčarko boš vzel, da ne bo imela nemških otrok. Ree je, zemljo vedo najbolje obdelovati. Tudi tvoja mati je bila nemškega rojstva in gospodinja tudi ni bila slaba, daai me je rada jezila."
Svoje oči je uprl v me. "Upam, da se nisi kam zapredel!" Prav srepo in z napetim obrazom
me je opazoval. "Ženil ae boš, kakor bom jaz za-povedal in kjer bom jaz hotel!" Zopet je stresal tuje kletvine okrog sebe, a počasi se je potolašil, ko sem mu zagotovil, da nisem imel z nobene žensko opraviti i da jc njegova volja obenem tudi moja volja.
Prav čiste resnice mu nisem povedal. 8oscU l)el»elak je imel hčer čednega tivljenja in čedne-ga telesa. V cerkvi, kadar je gospod Karel Ignacij oznanjevsl božjo l*sedo, so se tu in tam najine oči lovile in ujele. Če sva se srečala, izpregovorila je rsda prijazno besedo, ali pregrešnega ni bilo med nams.
Ns vse to mi je oče še razodel, da se je z Jeremijem NVulffingom že dogovoril, ia sicer radi hčere Margarete, kstero je imel iz drugega svo-jega zakona. Priatsvil je: "Takoj ko bo požeta pšenica, kreneta s Lukcžcm na poL Dve težki prašičji gnjati in pogačo vzameta s sabo, da ne prideta praznih rok k Jeremiji Wulffingu. — Ni«
kordone že julija meseca razpustili. — Prav takšne eo bile izkušnje na Ogrskem. Tfedi tukaj vae stroge odredbe, ki ao nekdaj bra nile kugi, niso mogle ubraniti koleri, da se ne bi pasla iz komita-ta v komitat. — Komaj je bila kolera izbruhnila v sosednji Galiciji, ao že po vsej gališko-ogrski meji potegnili kordon. Toda že 13. junija je kolera ušla preko meje na Ograko in izbruhnila, kjer je nieo prav nič pričakovati, kajti preskočila je bila dva komitata. — Drugim kordonom ae ni godilo nič bolje, tudi onim na Ruakem ne, ki jih je kolera prav tako imele za norca kakor naše. Vse zapiranje deželnih ali okrajnih ali mestnih ali vaških meja ni pomagalo nič, pač pa je povzročalo mnogo aitnosti je vse kazalo, brez koristi. "Vae to zapiranje," pravi "Illyrieches Blatt" 1831, "je bre koristi, povsodi pa povzroča aitnosti in bedo, strah in razburjenje, razdira krvne in prijateljsko vezi, ki vežejo človeka s človekom. (Dalje prihodnjič.)

Iz solnčne dežele Gruzinske.
Tiflif. — (Ana Lujiza Strong) — Zlato aolnce osvetljuje vrhove nad meetom in pošilja svoje blagodejne žarke na verando malega hotela. Tu sedim in Čitam ravno došlo angleško in ameriško časopisje, v katerem se kar vrstijo povesti o nezaslišnih grozodejstvih v sovjetaki Gruzinski (Georgiji). 'Več kot dve sto ljudi ustreljenih", pravijo one poveeti, "med katerimi je največ socialdemokra-tičnih političnih jetnikov. Tisoči bcie v gore. Kavkaška armada se je odločila, da zruši provinco in vrši nepopisna grozodejstva."
Taki so naslovi kapitalističnega čaaopiaja, katero prihaja sem. Kdo si je zamislil vse te povesti o grozodejstvih T Ko aem se včeraj sprehejala po ulicah Tifliaa, sem ae reenično čudila. Nikakor nisem >ila pripravljena, da v tem orientalskem gorskem mestu, na meji Azije in v drugem največjem pogorju na svetu najdem taho udobno in napredujoče mesto. )obro , oblečeni delfvni ljudje liite za svojimi opravki, trgovine so polne odjemalcev, kupčija a vinom in a vilo cvetfe, in stojnice s slastnim turškim nugatom (na poseben način oaladeno amleto in pečeno meso) ao obkoljene od meščanov, kupujočih si prigrizek.
Sinoči sem {la na večerjo v neko podzemeljsko^ restavracijo. Vae >oljše kavarne in restavracije na Grucinskem ao namreč pod zemljo po kleteh radi hladu. Čudila aem se živahnosti v kleti. V sredi prostora so pri večji mizi iz gora pri-ledši prebivalci imeli neko slavje ;n prepevali avoje pesmi v zboru. Peli so in plesali po podu, ki je potresen a šagovino radi zdravstvenih vzrokov in čistoče.
Moj spremljevalec je bil strog komunist, ko je bil član centralnega izvrševalnega odbora v Moskvi, a ko se je vrnil na Gru-zinako, je bil pravi patrijotični Gruzinčan. Na glavi je nosil črno čepico iz kože perzijskega jagnjc-ta, črni volneni površnik 'burko' in visoke črne škornje. ObeČene je imel plave hlače z rdečim trakom ob strani in velikim samokresom. Poleg tega je imel ob etrani srebrn gruzinski meč, ki je služil za okraa.
Mož mi je rekel, da je Gruzin-ska najprednejša dežela od ostalih sovjetskih držav, kar je pripisoval vzroku, da * družinska ni imela vojne in nobeno njeno meeto ni bilo bombardirano. Tudi njena Industrija je take vrste, da ai je kmalu lahko opomogla is vojnega opuščenja. Tega leta je izvozila 350,000 funtov tobaka in 150,000 funtov aviloprejk. Velika indu-atrijo mangana, ki so jo pred vojno laatovali razni tuji kapita listi, jc vzpostavljena, a dosedaj nI mogla nlčeaar izvažati radi turško-angleškega spora. Zdaj ao 'od te industrije odpravljeni vsi tuji kapitalisti, kontrolo čez njo ¡ima vlada, kakor tudi del vlože nega kapitala.
ni med nami ▼ Tiflisu in poro« Gruzmcat" In človeka bi - vm kmalu pregovorili ji svojo uljud-noetjo.
Gruzinei so* izobraženo ljudstvo. Noben del nekdanje Ruaije ni imel tako malo ljudi, ki ne znajo pisati ne čitati kot jih je imela Gruain-ska. Zdaj pa nepiamenoeti tam sploh nI Njih jezik pa je malo znan med svetoai, kajti njih pra-vopie je drugim narodom prava skupina ugank. Nekateri pravijo, da to ljudstvo iahaja iz nekdanjih Kaldejeev, po teorijah nekaterih preučevalcev pa bi sodili, da je narod Gruzineev v sorodstvu t Etruščani na Laškem in Baaki na Španskem. Toda še nihče ni dokazal ,da bi bila to reeniea. ' e e a
V sredi vsega udobnega in mirnega življenja, ki aem ga imela na G nižinskem, pa mi pridejo v roke angleški in ameriški čaaopisi z dolgimi in zaporednimi povestmi o silnih nemirih in pokoljih v tej de-šeli. Kdo bi ae ne čudil in zgražal! Ali mislilk sem vendar, da je morda kaj resnice na veeteh ter je mogoče v kakem drugem mestu nemir. Šla sem poizvedovat. Nikjer nI bilo nemirov, Je poizvedela aem, da je po veej Gruzinski po ječah okoli 3000 menjševikov, ki pa pravzaprav eami ne vedo kaj zo. Bili zo plačani od tujih interesov ,da bi vprizarjali nemire, a vlada jih je pozaprla in jih polagoma izpušča. Največ onih menjševikov je nekdanjih ruskih ple-mičev ,ker so utekli pred bolševi-Irf, ae klatili po gorah Kavkaza in vprizarjali nemire ter ropali po meatih. V mnogi]} slučajih se je pripetilo, da so to tolpe feai*«vair nih plemenitašev požgale vaei, o-ropale prebivalstvo, razrušile le-iezniško progo in podrle kak mesL Vse to je aluŽllo gotovim interesom, ki razširjajo v avetu poveeti o revoluciji na Grnzinakem. Pa tudi poboji in naailna dejanja menjševikov niao pogosta, vendar so v^ vlaki iz Tiflisa do Batuma opremljeni z močno stražo.
Tolpa guerilekih pobojnikov, skoro samih plemenitašev z Buake-Efa, ki je vprizorila ie precej takih bojev, je bila nekoč zajeta v gorovju in postreljena, ko ae je branila. A to je vae, kolikor ae tiče pokoljeV in revolucije na Grfrsin-akem.
Poslušala aem modrovanje ata-rega carističnega oficirja, kl ml je rekel, da je ime\ navado ljudi spravljati v ječo, zdajao pa «pravili njega ljudje. "Prejšnja vlada je zapirala bolševikč," je rekel, "aedanja pa zapira ostanke, zadnje vlade, ki ai prizadevajo jo zopet vpoatavili. Katera vlada pa ne zapira avojih naaprotnikov. .Nobene je ni VEvropi in ne drugje na avetu, da bi avoje nasprotnike pustila v miru." In naltel mi je vlade Evrope od Finake pa doli do Grške.	■' v . j.
Gruzinaka republika šteje dva in pol milijona ljudi ,ki ao akoro vsi Gruzinei ,a nekaj je tudi ar-monskih in tartaraldh dlatriktov. Prejšnja Gruzinaka vlada je bila menjševiška, pa je poelala v, tar-taraka in armenska okrožja gru-zinske učitelje in Čaetnike, da ao tam netili šovinistično sovraštvo. Delo sovjetov je drugačno. Oni bolj jsanijo rszredno zaveat, glede narodnosti pa pustijo prebivaiatvo čisto pri miru. Njih politika je, davaščani ali meščani vsakega kraja aami izvolijo rfvoje učitelje, r speli tega je, da to po mešanih okrotjih Tsrtarji, Armenci in Gruzinei zopet prijatelji, redno pohajajo v avoje šole in ae uše v svojih jezikih. Vendar po glasovih
, 17. NOVEMBRA 19J
PrevUdJ
v .vsakem ol:rožju Gruzinei. „
Vzlic temu, da v soinini deželi, zlaati v «IfUzu,^ kpši mir in je v tej državi r bilju „točBega aadjs in ^J ▼ma, vendar je u dr£*\a ¿7 M vulkanu ,čeaar se njeno p valatvo zaveda. Toda ne ns y nu, kakor ata Vezuf ali Kw l je drugačen vulkan ,katerega' varnosti poma vsak Gruzijtn Nek priproati vojak mi je p0v, kak je U vulkan. Rekel je: j
"Nekdaj smo bili narod najet miljonov prebivalcev naa je aamo dva milijona ia Toliko naa je stalo, ds smo **h Turke in Perzijce, da udrli v Evropo. Vedno smo * jevali." »
"Toda zdaj boste imeli miP. aem rekla. "Ruaija je zdaj na I in Perzija na drugi strani. Ali \ zlite, da bo vojna med tenai dr vama t"	1
!'6e ne, toda bo," jc rekel.
"Kdaj!" aem vprašala, odgovoril je zaveatno: 4410 bv Turki končali vojno z Angleži.'
"Zakaj bi bila tedaj vojmp
"Ker hočejo imeti olje i l ku."
"Kdo ga hoče! Turki?" - "Ne," je rekel. "Hočejo ga
«leži."	m
Angleše črtijo v Kavkaa^ vaščani .solnce in svobodo ljub Gruzinei, niso arešni radi veli Idh naravnih bogaatev ,ki jih seduje njih dežela, ker se rt istih bojuje pohlepni svet.
Zdelo se mi je, kot bi imeli | ravnoet otroško zaupanje v Am* riko. Zopet ln zopet sem ilii njih upanje, da bodo prišli ameri iki kapitalisti in se oni pogodili | izkoriščanje njih naravnega bogi gastva. Ko sem jih vprašala, u kaj, so odgovorili: "Ker ameriški kapitalisti vrtajo za oljem in m igrajo mednarodne politike, da bi netili šovinistično sovrsštvo med narodi." '
Upam, če ae bomo Američani podali v <p deželo, bomo vredni njih zaupanja. I
V XAJEX ae odda prostorni opremljena soba za dve osebi, a
dva moška ali dve ženske. Oglasite se pri lastniku na : 3113 So, Lairndale Ave., Chicsgo, 11!.
(Adr.)
ZA KUHANJE PIVA * DOMA
Eismo V zalogi slad, hmelj, sltdlor vsa druga potrabAčine. Poskiuiti se prepričajte, da ie doma pri nu, kuhani vedno le najboljši in najet, nejši. Dabtti ja tudi sbirko sodoT, steklanlc in raznilf loncev, itd.
Ml vam dbstavimo naročilo po p» iti, točno v vsa krajo.
Groearijam, sladčičarjem in v pro-dajalns /tleznin« dsmo primeren po-past pri vetjih naročilih. Pilite p« Informacija na: * •
FRANK OGLAR,
•401 •epaviar Avaaua, Clavalsad, 0.
Domače prekajene
Izdelujem in »spotiljam fine prt-kajsna klobasa s časnovim okuioa in prekaiano meso. Jamčim, da ji meja roba prava delikateaa, rsvn*-taka kot sta jih včasih oče in mati nsiredtta. Ponijem od 6 fantov naprej. Cena 86c funt, poitnlns po»* boj. Danar se lahko polije s naročilom ali pa pošljem po polt ne m povzetju (C. O. D.) Sem član drultvi It. «ta. 8.N.P.J. kamor sa lahko obrnete radi meje zanesljivosti.
joseph leskovar
D. i. ' ': 310—14th Street, Kacine, Wis.-
VARCUIVI NAROD
preveč ne govori! Tvoja beseda bodi: 'Polikarp,	. . . moj oče, bi rad vedel, koliko in kaj bi s« dobilo vročekrvno in gosto-
v Davčah ' Odgovor mi prineseš domov. Čez teden	j,^ U«datvo. Vživ.ti znajo živ-
dni se suidemo v I*kl, kjer ae bo vse ša bolj na-	u , mno*° 4,vthn*J4i «o kot
tsnko določilo." Končal je: "Tvoja mati je bila	' ........
"«n Jeremijeva. Mogoče je, da njena mati, torej
Rusi a severa. Svojih obiskovalcev oni ne vodijo k otrokom in v to-
tvoja stara mati, še šivi. J« čisto prav, da jo'vidiš	dê bi rilkA«°vali avoje go-
I/_____.	...	•	irui. .Mtv» Hal	_ _
— Ker po vse skupaj še ni gotovo, ne bosta jahala po poti skozi Selce, peš bosta hodila po gozdovih okrog Illegaša Nočem, da bi prišlo Visoko v jo-
»ike, če bi iz vsega nič ne bilo!"
Tako aem bil odposlan ns pot v Davče ker
človeka, ki naj živi na kmetiji, ni dano. de bi iz-hajal brez svetega zakona.
Dva dni pozneje je hala pšenica požeta.
U>alje prihodnjič.)
spodarstvo. pač pa v vrtove in gledelišča. v svoje podzemeljske hladilne vrtove, tnuzcjo in uvode, kjer goj« svojo kulturo. Ponudijo ae človeku, da ga spremljajo ns jug in razkazujejo krasoto narave, pa ne samo aato. da bi človek videl njih naravno krasoto, poč pa. da bi ae mn njih dežela pri jubila Prigovarjali so mi: "Osta i
VLAGA REDOVITO
» INVESTIRA RAZUMNO V
KASPAR STATE BANK
NAJVtčJI JÜGOSLOVENSKI banKI v ZJKDINJEN1H DRŽAVAH.
ttOO Bksa lalsuad Ave., «egal lt. m\k» CHICAGO	ILLINOIS
KAPITAL IN PREOSTANEK $ 1,250,000.00
w**eelevijei«efcrst»a.
(alffMavita) ao f*** ' mmr t •Ur# ^
In