Zmaga ima sto očetov, poraz je sirota. Nemški pregovor Številka 40 Letnik 51 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 8. okt. 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Nepovezanost med Slovenijo in Koroško je nepovezanost vseslovenstva. Vinko Ošlak, avtor knjige „Postati ob knežjem kmanu.“ Po porazu UF: deželna EL išče zdaj pot iz krize =■' - . - = Stran 2 40 let na Koroškem delujejo že skavtje. Preteklo nedeljo so se v Šmihelu zbrali bivši in da-našanji skavtje in so skupno praznovali. Skupno jim je tudi danes, da so „vedno pripravljeni" zavzemate se za skavtske ideale. Poročilo na strani 18 Foto: tukelj ŠPORT IZ NAŠIH OBČIN RACO na Tour de France Kolesar Peter Paco VVrolich (team Gerolsteiner/Nemčija) iz Loč ob Baškem jezeru bo letos sodeloval na najbolj pomembni kolesarski dirki v Evropi, namreč pri Tour de France. Poročilo na strani 17 Kruto doživetje Folteja H. Kam lahko vodi 10.-oktober-ska histerija je pred več kot 20 leti Foltej Hart-mann občutil na lastni koži. Reportaža na str. 3 Sveški in bistriški dnevi V Posojilnici-Bank Borovlje se oktobra predstavljata Bistrica in Sveče. Stran 11 POLITIKA Mag. Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Gre za preživetje deželne EL Nedelja z daljnsežnimi političnimi posledicami . ........... * . Volitve v dunajski državni zbor bodo šle v zgodovino 2. avstrijske republike. ■ Gre pa tudi za prihodnost deželne Enotne liste, stranke koroških Slovencev. ■ Prihodnji teden bo predsedstvo EL temeljito razpravljalo o njeni prihodnosti. Kam lahko vodi tudi deseto-oktobrska histerija, je v Škocijanu Foltej Hartmann mlajši brutalno občutil na lastni koži. Kruto doživetje Folteja H. Znani pevec Folti Hartmann je bil v „vročih" sedemdestih letih zaradi svoje narodne zavesti mnogim domačinom Škocijana trn v peti. Izid nedeljskih državnozborskih volitev je znan, predvsem pa boleč. Boleč za vse, ki so upali, da Haider morda le ne bo veliki zmagovalec. Upanje se jim ni izpolnilo, čemu pa se tudi ni treba čuditi. Dosedanji vladni stranki, zlasti še socialdemokratska, sta podvzeli vse, da bi olajšali Haiderju pot do zmage. Aktualni aferi, v kateri sta vpletena Haller in Leikam, samo ponovno dokazujeta, da se socialdemokratsko vodstvo ne zna otresti oblastniške in oportunistične miselnosti. To velja tudi za novega predsednika koroške SPČ Manzen-reiterja. Ko je spomladi letos prevzel stranko, je bila po njegovih lastnih besedah eno njegovih prvih dejanj „sprava z domovinskimi organizacijami”, torej s KHD in abvvehrkampferbundom. Zato se je zavestno udeležil tudi nedeljske prireditve na Vrhu/UI-richsberg. Očitno se zgleduje po VVagnerju, ki je iskal simpatijo nasprotnikov slovenske narodne skupnosti s tem, da se je pohvalil, da je bil „ein hochgradi-ger Hitlerjunge". Vse to Manzenrei-terju kljub temu ni pomagalo: v Beljaku, kjer vlada kot župan, je SPO doživela nadpovprečni poraz (minus 7 %). Še posebej boleč pa je bil izid nedeljskih volitev za deželno Enotno listo. Partnerska pogodba z UF je bila v naši narodni skupnosti od vsega začetka zelo skeptično sprejeta. Kljub temu je relativno veliko somišljenikov EL že leta 1995 podprlo Smollejevo kandidaturo. Enako velja za nedeljske volitve. Okoliščine za kandidata EL Bernarda Sadovnika so bile vse drugo kakor ugodne; odnos večine potencialnih volilcev EL do LIF je ostal slej ko prej skeptičen, da odklonilen. Predvsem pa je prevladovalo tudi mnenje, da liberalci ne bodo preživeli nedeljskih volitev. Njihova predvidevanja so se izkazala kot pravilna. EL je morala spoznati, da v Avstriji njen pogodbeni partner nima potrebne podpore. Izjema so edinole dvojezične občine, kjer je - izključno po zaslugi EL, predvsem pa njenega kandidata Sadovnika - LIF dosegel rezultate, o katerih je lahko v ostali Avstriji samo sanjal. Zato nedeljski poraz še toliko bolj boli. Treba je priznati, da se je strateško partnerstvo izkazalo kot neperspektivno. Bilo pa bi skrajno krivično, če bi sedaj začeli brusiti nože proti odgovornim zastopnikom EL. Do strateškega partnerstva z LIF je prišlo, ker avstrijska politika onemogoča narodnim skupnostim zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih telesih. Tega dejstva ne spremenijo še tako pametne ideološke razprave na račun liberalcev. Na žalost pa je treba tudi priznati, da je bila odločitev vodstva EL leta 1990, ko je razpadlo partnerstvo med EL in Zelenimi, milo rečeno, prenagljena. Obstajala je namreč možnost, da bi po Smolleju kandidirala pri Zelenih za narodne skupnosti namesto Terezije Stoi-sits Marjana Grandits. O Grandit-sevi je znano, da ima odprto uho za samostojno gibanje. Zato bi v odločilnem trenutku potrebovala podporo EL - EL pa se je odločila za ukinitev sodelovanja z Zelenimi. Sedaj je deželna EL izgubila kot strateškega partnerja tudi LIF. Kaj to pomeni za njeno prihodnost, je trenutno težko reči. Vsekakor njen položaj ni lahek. Še več: gre za preživetje deželne Enotne liste - predvsem še, če na Koroškem ne bodo uvedli zajamčenega manjšinskega mandata. oslej sta si delila oblast v 1 avstrijski državi krščan-LV skodemokratski in socialdemokratski tabor, od pretekle nedelje naprej pa bodo zastopane v dunajskem državnem zboru tri bolj ali manj enako močne stranke: socialdemokrati (33,4 %), Avstrijska ljudska stranka (26,9 %) in Haiderjevi svobodnjaki (27,2 %). Haider je bil - poleg Zelenih (7,1 %) - tudi veliki zmagovalec volitev; njegova stranka je pridobila 5,2 %. Ali bo prvič v zgodovini 2. avstrijske republike postala druga najmočnejša parlamentarna stranka, še ni definitivno, ker še niso izšteli glasovov volilnih kart. Število volilcev z volilnimi kartami je bilo tokrat izredno veliko (nad 200.000), po dosedanjih izkušnjah pa od njih nadpovprečno veliko ljudi voli ljudsko stranko. In ker je razlika med Haiderjevimi svobodnjaki in ČVP minimalna (14.000 glasov), je brez nadaljnjega možno, da bo Schussel ohranil 2. mesto. Ali je bilo njegovo upanje upravičeno, pa se bo izkazalo najkasneje prihodnji teden. Vsekakor pa je lahko že sedaj dokaj zadovoljen in ima celo možnost, da postane novi zvezni kancler. Največji poraženec so bili socialdemokrati in LIF. SPČ je v glavnem izgubila na račun Haiderja. Predsednik EL VVakounig NAŠEMU TEDNIKU: ..Izkazalo se je, da je med volilci SPČ in FPO ni razlike in da so socialdemokrati postali slaba kopija svobodnjakov.” Glede izpada LIF pa je predsednik EL menil: „lzid volitev je jasen premik na desno. Položaj narodnih manjšin in obrobnih skupin se bo s tem lahko poslabšal. V precejšnji meri bo sedaj odvisno od Zelenih, ali bodo znali izpolniti vrzel, ki je nastala zaradi izpada LIF iz parlamenta." In kako so volili koroški Slovenci? Večina je volila ve- Predsednik EL Andrej VVakounig: „Skupnoz občinskimi frakcijami najti odgovor, kako naprej z EL." činske stranke. Mnogo volilcev slovenskih samostojnih oz. Enotnih list je podprlo tudi Zelene. Bernarda Sadovnika kot kandidata EL na listi LIF je je podprlo nad 1500 koroških Slovenk in Slovencev. Rezultati za liberalce so bili v dvojezičnih občinah pet- in večkrat višji kakor v avstrijskem povprečju. Kljub temu ni nič pomagalo - liberalci ne bodo več zastopani v novem državnem zboru. Deželna EL je tako izgubila strateškega partnerja, ki je bil pri mnogih njenih somišljenikih od vsega začetka ospora-van. Kaj pomeni to za njeno prihodnost? Predsednik Andrej VVakounig NAŠEMU TEDNIKU: „Naša zahteva po zajamčenem manjšinskem mandatu je aktualnejša kot kdajkoli. Po nedeljskih volitvah jo morajo podpirati tudi tisti, ki so doslej zagovarjali samo vključevanje v večinske stranke. Če obstja kak pozitiven signal zadnjih volitev, potem ta, da narodna skupnost spozna, da mora nastopati navzven složno in odločno." Naslednji teden, tako VVakounig, bo predsedstvo deželne Enotne liste temeljito razpravljalo o novem položaju. „Pred-vsem pa bo treba o prihodnosti EL temeljito razpravljati skupno z občinskimi frakcijami. Pri tem moramo priti do skupnega stališča. Vsak kantonizem je lahko samo škodljiv," poudarja predsednik EL. Janko Kulmesch I eto 1976. Narodnopolitično I ozračje zelo napeto. Orts- L-tafelsturm je opravil svoje. Prav tako protislovenske 10.-oktobrske manifestacije KHD. Kreiskyjeva vlada je klonila pritisku KHD-jevskih krogov. Odločila je, da izvede 14. novembra 1976 ugotavljanje manjšine. Slovenske organizacije so enotno nastopale proti tej odločitvi. Za vsakega trezno mislečega bilo jasno, da v tako napetem protislovenskem vzdušju ni mogoče priti do objektivnih rezultatov. Binkoštna sobota leta 1977, nekaj mesecev po ugotavljanju manjšine. Foltej Hartmann ml., sin pokojnega osrednjega pevovodje SPZ (prihodnjo nedeljo, 10. oktobra, obhajamo 15. obletnico njegove smrti), je protislovensko vzdušje občutil na lastni koži. Kar je doživel na ta dan, mu bo trajno ostalo v žalostnem spominu. Vračal se je domov s koncerta v Sloveniji, kjer je nastopil skupno z Oktetom Poljana. V hotelu Obir v Škocijanu so praznovali odprje turistične sezone. Prijatelj K. ga je povabil, da še obiščeta neki drugi lokal. Odpeljala sta se v Podgrad v „Almbar". 1 #lokalu je bila skupina 13-\ / ih mladih fantov, med nji-V mi tudi (že rajni) Hubert Mulle. O njem je znano, da je oktobra 1972, na višku ortstafe-sturma, v Sinči vasi zverinsko napadel globaškega živino-zdravnika dr. Marka Dumpelni-ka, ga težko ranil in mu grozil s smrtjo. Svoje zločinsko ravnanje je komentiral z besedami: Jaz sem Korošec in Avstrijec, vi pa ste Čuši in izdajalci. Poznam te, videl sem te že trikrat." Poznal je tudi Folteja Hart-manna. Nekaj časa sta skupno igrala v nogometnem moštvu Sinča vas. V lokalu „Almbar'' ga je začel takoj provocirati, vendar se Foltej H. ni pustil. Ostal je miren in mu hotel plačati pivo. Mulle je reagiral po svoje: povabil je na pivo ostale mlade fante - nato pa so vsi začeli suvati v Folteja H. in pljuvati v njegov obraz. Uiti jim ni mogel, ker ga s silo niso izpustili iz lokala. Natakarica, domačinka iz zavedne slovenske družine, mu prav tako ni hotela pomagati. ■^r-o je trajalo približno uro in pol. Nato je Mulle Folteja H. I tako hudo udaril, da se je zgrudil na tla. Začeli so po njem brcati in pljuvati, dokler ni za kratek čas izgubil zavesti. Podivjana tolpa ga je zagrabila za roke in noge, vlekla iz lokala na parkirišče in nato vrgla v kontejner za smeti. Čez nekaj časa so prišli pogledat, ali je Foltej H. še v kontejnerju. Zagledali so ga, ga začeli polivati z vodo v vedrih in se odpeljali z avtom. Prej so še na dveh kolesih Foltejevega avta predrli gumi, na dveh pa izpustili zrak. Ko so odšli, je Foltej H. previdno prilezel iz kontenerja in se bos, raztrgan in premočen podal k naslednji telefonski celici. Prosil je žandarmerijo za pomoč. Ta se je pripeljala z avtomobilom, mu sporočila, naj bo miren, mu očitala, da je pijan in se spet odpravila na pot. Kmalu nato Foltej H. spet sliši avto in zagleda, kako eden od fantov, ki so ga še nekaj časa prej zverinsko obdelovali, stoji na odbojniku (StoB-stange). V zadnjem hipu se lahko še pred njimi skrije. Prišli so ga iskat v upanju, da se ga lahko ponovno lotijo. Ker ga niso videli, so se odpeljali. Nato je Foltej H. spet poklical žandarmerijo v Sinči vasi in dobil spet isti odgovor. Menili so, da naj ne dela »teatra”. Tako Folteju H. ni preostalo nič drugega, da se je peš podal domov. Doma je poklical državnega tožilca Grimschitza, ki mu je obljubil, da bo postal v tej zadevi aktiven. Grimschitz je svojo obljubo tudi izpolnil. Naenkrat je bila žan-darmerija pripravljena protokoli- rati ves dogodek. Prišlo je tudi do sodne obravnave, na kateri je Folteja H. zastopal dr. Matevž Grilc. Proti Folteju H. je pričala slovenska natakarica iz lokala „Almbar". Pomagalo ji ni nič -sodišče je Mulleja in dva druga kaznovalo, ostali pa so bili zaradi mladoletnosti oproščeni, ker so se pri Folteju H. opravičili. ■“prihodnjo nedeljo bo Koro-ška spet praznovala obletnico plebiscita. Morda se bo kdo vprašal, čemu prikaz tega krutega dogodka, ki se je dogodil pred več ko 20-imi leti? Odgovor je preprost: V času, ko gledamo z optimizmom „na Evropo", je prav in umestno, da se spomnimo dogodkov in ljudi, ki o evropskem duhu niso samo govorili, temveč morali za to idejo pretrpeti tudi brutalno na-sprotstvo. Prav tako pa si naj prikličemo v spomin, da je k protislovenski gonji prispevala precejšnji delež 10.-oktobrska histerija. Nihče se noče maščevati - bilo pa bi usodno, če bi zapirali oči pred resnično koroško zgodovino. Janko Kulmesch Deželna EL je izgubila strateškega partnerja-sprva z Zelenimi, sedaj tudi z LIF. Ko je Foltej H. poklical na pomoč žandarmerijo, mu je ta odgovorila, naj ne dela „teatra“. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 1999 Tako je volilo dvojezično ozemlje Velike izgube za socialdemokrate, ki pa so v velikovškem okraju ostali na prvem mestu. Ljudska stranka ne izstopa iz koroškega povprečja, prav tako tudi ne svobodnjaki in Zeleni. Velikovški okraj edini v Avstriji, kjer je LIF pridobil na glasovih. Zeleni Bistrica v R. v% Borovlje Grabštanj Hodiše Kotmara vas v% Bilčovs Škofiče Šmarjeta Zeleni 19441 39,1 Celovec 15.807 31,8 20.282 -4475 -6 -2050 17983 33,5 Zeleni Bistrica n. Z. v% Bekštanj Straja vas Rožek Šentjakob Vernberk OKRAJ BELJAK-DEŽELA CELOVEC MESTO OKRAJ CELOVEC-DEŽELA Sadovnik: »Osredotočiti se hočem na občinsko politiko" V velikovškem volilnem okolišu je glavni kandidat EL na listi LIF Bernard Sadovnik dobil 591 prednostnih glasov (od 1141 za LIF), na ostalem Koroškem pa še dodatnih 61 (brez volilnih kart). Sadovnik se prisrčno zahvaljuje vsem volilkam in volilcem, ki so podprli njegovo kandidaturo. ..Zahvalil pa bi se tudi tistim, ki so me kot kandidata EL na listi LIF sprejeli s simpatijo, vendar zaradi skupne kandidature z LIF kljub temu niso mogli voliti Enotne liste," tako Sadovnik NAŠEMU TEDNIKU. Nadalje Sadovnik poudarja: „Slej ko prej ocenjujem, da je pomembno predvsem tudi iz načelnih razlogov, da se narodna skupnost samostojno zavzema za svoje interese. Boleče pa je bilo zame spoznanje, da me je EL večinsko izvolila za njenega kandidata na listi LIF, potem pa sem na fronti ostal sam. Iz- ključujem, da se bo to še enkrat zgodilo." Na vprašanje, kašni so njegovi prihodnji politični cilji, je Sadovnik odgovoril: „V prihodnje se hočem osredotočiti izključno na občinsko politiko ter na vprašanje decentralne kanalizacije in gospodarske krepitve južnokoroškega prostora. Poleg tega se mi zdi nujno potrebno, da baza samostojnega gibanja koroških Slovencev odgovori na vprašanje: Hočemo biti v naslednjih desetih letih še naprej zastopani na deželni in državni ravni? Osebno absolutno zagovarjam zajamčeno zastopstvo v deželnem zboru, ki pa ga ne »Boleče je bilo zame spoznanje, da me je EL večinsko izvolila za njenega kandidata na listi LIF, potem pa sem na fronti ostal sam.“ BERNARD SADOVNIK sme pogojevati tekmovanje z ostalimi strankami. To pomeni: Koroški Slovenci moramo izvoliti skupno, pluralno zasnovano zastopstvo. To zastopstvo naj bi nato delegiralo tudi manjšinskega predstavnika v deželni zbor." In kaj pomeni izid volitev za Sadovnikovo poklicno prihodnost kot poslovodečega tajnika EL? „To vprašanje bom postavil v okviru EL. Osebno sem pripravljen, da se udejstvujem v svoji poklicni funkciji do občinskih volitev. Pri tem je zame jasno, da dobi v prihodnosti večjo težo mladina." Janko Kulmesch SPO OVP FPČ LIF Zeleni KPČ DU 1999 1995 Dif. 1999 1995 Dif. 1999 1995 Dif. 1999 1995 Dif. 1999 1995 Dif. 1999 1999 Beljak v% 12.286 38,7 15.587 45,7 -3103 -7 3561 11,2 4795 14,2 -1233 -3 12.610 39,7 10.727 31,8 1883 7,9 769 2,4 1231 3,6 -462 -1,2 1938 6,1 1142 3,4 796 2,7 117 0,5 302 1,0 OKRAJ VELIKOVEC SPO ČVP FPČ LIF Zeleni KPČ DU 1999 1995 Dif. 1999 1995 Dif. 1999 1995 Dif. 1999 1995 Dif. 1999 1995 Dif. 1999 1999 Pliberk 828 1043 -215 453 470 -17 687 597 90 158 132 26 88 65 23 24 7 v% 36,7 44,7 -8,0 20,1 20,2 -0,1 30,5 25,6 4,9 7,0 5,7 1,3 3,9 2,8 1,1 1,1 0,3 Djekše 190 228 -38 187 170 17 144 157 -13 14 14 0 20 15 5 0 4 v% 33,9 38,6 -4,7 33,4 28,8 4,6 25,7 26,6 -0,9 2,5 2,4 0,1 3,6 2,5 1,0 0,0 0,7 Dobrla vas 1519 1869 -350 537 622 -85 1003 846 157 124 125 -1 142 81 61 4 21 v% 45,3 52,3 -7,0 16,0 17,4 -1,4 29,9 23,7 6,2 3,7 3,5 0,2 4,2 2,3 2,0 0,1 0,6 Železna Kapi a 993 1154 -161 264 277 -13 329 304 25 78 82 -4 74 49 25 16 8 v% 56,2 61,1 -4,9 14,9 14,7 0,3 18,6 16,1 2,5 4,4 4,3 0,1 4,2 2,6 1,6 0,9 0,5 Bistrica 459 551 -92 144 155 -11 325 303 22 126 102 24 99 86 13 12 7 v% 39,0 45,6 -6,6 12,2 12,8 -0,6 27,6 25,1 2,5 10,7 8,4 2,3 8,4 7,1 1,3 1,0 0,6 Galicija 429 446 -17 209 224 -15 377 299 78 50 45 5 42 . 35 7 4 4 v% 38,5 42,2 -3,7 18,7 21,2 -2,4 33,8 28,3 5,6 4,5 4,3 0,2 3,8 3,3 0,5 0,4 0,4 Globasnica 369 423 -54 119 137 -18 226 222 4 189 134 55 35 38 -3 4 5 v% 38,8 43,8 -5,0 12,5 14,2 -1,7 23,8 23,0 0,8 19,9 13,9 6,0 3,7 3,9 -0,3 0,4 0,5 Grebinj 617 742 -125 623 662 -39 757 678 79 19 34 -15 54 37 17 7 12 v% 29,5 34,1 -4,6 29,8 30,4 -0,6 36,2 31,1 5,1 0,9 1,6 -0,7 2,6 1,7 0,9 0,3 0,6 Suha 295 327 -32 161 190. -29 206 181 25 21 18 3 23 33 -10 0 3 v% 41,5 43,0 -1,5 22,7 25,0 -2,3 29,0 23,8 5,2 3,0 2,4 0,6 3,2 4,3 -1,1 0,0 0,4 Ruda 400 482 -82 187 213 -26 302 280 22 15 18 -3 24 29 -5 2 11 v% 42,4 46,9 -4,5 19,8 20,7 -0,9 32,0 27,2 4,8 1,6 1,8 -0,2 2,5 2,8 -0,3 0,2 1,2 Žitara vas 617 714 -97 205 220 -15 307 275 32 83 83 0 54 39 15 0 5 v% 48,4 53,0 -4,6 16,1 16,3 -0,2 24,1 20,4 3,7 6,5 6,2 0,4 4,2 2,9 1,3 0,0 0,4 Škocijan 992 1051 -59 465 546 -81 710 590 120 151 141 10 123 55 68 13 37 v% 39,8 43,5 -3,7 18,6 22,6 -4,0 28,5 24,4 4,0 6,1 5,8 0,2 4,9 2,3 2,7 0,5 1,5 Velikovec 2538 2970 -432 1168 1358 -190 2310 2009 301 113 169 -56 311 197 114 15 55 v% 38,9 43,8 -4,9 17,9 20,0 -2,1 35,4 29,6 5,8 1,7 2,5 -0,8 4,8 2,9 1,9 0,2 0,8 6 Iz naših občin DRUŠTVENI IZLET________ Šentjanžani vabijo na Gradiščansko Šentjanž. Šentjanški prosvetaši bodo letošnji društveni izlet organizirali na Gradiščansko v Veliki Borištof, kjer si bodo ogledali kulturni center KUGA, kjer jih bo čakal izčrpen bife ter pokušnja vina. Zvečer pa čaka izletnike v KUGI kulturni program z Got-zem Kaufmannom. ■ Termin: v soboto, 16. oktobra, (ob 12. uri izpred k & k centra) in v nedeljo, 17. oktobra (prihod domov ob 17. uri). Prijave: 04228/27 72 g. Moschitz in 04228/37 44 - g. VVieser. ODRPTJE ČISTILNICE Čistilnica v Rožeku začela delovati Rožek. V petek, 8. oktobra, bodo v Rožeku ob 14. uri slavnostno odprli čistilno napravo Vrbsko jezero zahod, ki čisti odplake za občine Vrba, Rožek in Šentjakob v Rožu. Oktet Suha je povabil na Koroško Cveta Fateža, ki je naše pevce tri tedne spremljal po A vstraiiji. V zahvalo so mu podarili sliko koroškega umetnika Gustava Januša. Foto: Kumer Zdaj so Avstralci obiskali Suho V nabito polni dvorani sta Oktet Suha in Trio Lipuš predstavila domačim svoj avstralski program. Suha. Oktet Suha in Trio Li-pusch sta se konec avgusta vrnila s tritedenske turneje po Avstraliji, kjer so naše pevce in muzikante prisrčno sprejeli. O doživetjih in poteku turneje je bilo že veliko napisanega in v radiju povedanega, v živo pa so Oktetovci svoji publiki poročali preteklo soboto na Suhi. Prišlo je nad 300 poslušalcev, ki so ob začetku koncerta sprva debelo gledali, ko je moderator mag. Jokej Logar začel pozdravljati v angleščini, ki pa je spadala k programu, saj sta Oktet Suha in Trio Lipusch tudi domači publiki hotela predstaviti svoj ..Avstralski program" in to popolnoma avten- tično. V nadaljevanju ..Avstral-skega koncerta" sta bila pogovorna jezika slovenščina in nemščina, ki pa so ju Oktetovci na koncertih v Avstraliji govorili, saj so tam večinoma peli pred Slovenci in Avstrijci. Pevski program okteta pa je bil še obširnejši in obsegal pesmi vsega sveta. Prizidava šole in slovo Marolta v Skocijanu Ker je v ljudski šoli premalo prostora za vse otroke, so se odločili za prizidavo. Škocijan. Pred 10-imi leti so ljudsko šolo povečali, toda število otrok je v teku let naprej raslo. Že dalj časa je bilo škocijanskim politikom znano, da je ljudska šola za 174 otrok (40 je prijavljenih k dvojezičnemu pouku) premajhna. Zato so se soglasno odločili za prizidavo. Začetek gradnje je bil 24. septembra, to je bil tudi dan, ko se je pristojni šolski referent Heinz Anton Marolt poslovil iz te funkcije. Ker je izstopil iz FPČ, je izgubil to funkcijo, v občinskem svetu pa bo naprej ostal kot „divji mandatar". K šoli: prizidava bo stala 9,7 mio. šilingov, z delom bodo končali prihodnje leto. Škocijanski občinski politiki se veselijo začetka prizidave ljudske šole. Jokej Logar, ki je prišel iz Avstralije še bolj samozavesten in zgovoren, pa je publiki pripovedoval tudi stranske stvari s turneje, ki pa so bile seveda zelo zanimive in so dale poslušalcem vpogled tudi v neuradna dogajanja na turneji. Dopolnil jih je tudi 15-minutni film, ki ga je predvajal Polti Čer-tov, ki je bil z Oktetom v Avstraliji. Višek večera pa je bil nedvomno nastop tistega človeka, ki je Korošce tri tedne spremljal po Avstraliji. Bil je to Cveto Falež iz Cambere, ki si je za naše pevce vzel izredno veliko časa in jih je spremljal od nastopa do nastopa. Oktet je Faleža povabil na Koroško in že mesec dni navrh je prispel veliki prijatelj Sušanov res na Koroško. Na koncertu na Suhi mu je Oktet v zahvalo podaril sliko našega umetnika Gustava Januša. Na Koroško in na Suho je prišel tudi Frank Vodušek, eden velikih avstralskih farmerjev, ki je v Avstraliji vzljubil Sušane in jih ponovno povabil na obisk v Avstraliji. Avstralski večer na Suhi se je končal s plesom ob glasbi „Pod-junskega tria", v gostišču Mot-schulablick pa so do jutranjih ur praznovali s svojimi avstralskimi gosti. Silvo Kumer 7 Iz naših občin Avto s hidravlično lestvijo za gasilce ob Tromeji Manjka le še sklep občine Čajna, potem bo gasilsko območje Tromeje dobilo sodobno vozilo, ki bo bistveno olajšalo delo gasilcev. Bekštanj. Deželni gasilski komando je pred nedavnim izrazil željo, da naj bi gasilska društva raznih območij razpolagale tudi z vozilom s hidravličnojestvijo. Občine Bad Bleiberg, Čajna, Straja vas, Podklošter in Bekštanj sodijo v eno teh območjih - ti. gasilsko območje Tromeje, kateri gasilski komando zelo priporoča nabavo, tega vozila. Razen v občini Čajna in Bekštanj je bila zadeva že pozitivno obravnavana v občinskih svetih - v četrtek, 26. septembra, tudi v Bekštanju. Toda preden je prišlo do soglasnega sklepa, je bilo potrebno mnogo razprav in razčiščenj. Ker je Beljak zelo blizu, frakcija FRČ za nabavo vozila prvotno namreč ni imela posluha. „Tam imajo vse in so v najkrajšem času v našem kraju,” je bil argument svobodnjaške frakcije. Ostale frakcije so navedeno dejstvo sicer potrdile, vendar opozorile, na to, da druge občine tega gasilskega območja niso tako bli- Isti avtomobil, kot ga imajo v Celovcu, bo odslej stal tudi v Podkloštru. zu Beljaka in zaradi tega ne le glasovala za nabavo vozila, morejo računati s hitro pomočjo s Prispevek za avtomobil s strani beljaških gasilcev in njiho- hidravlično lestvijo, ki bo imelo vih naprav. svojo stalno mesto v Podkloštru, Proti pričakovanju je nato frak- pa bo za občino Bekštanj znašal cija FPO le pokazala uvidevnost 1,2 mio. šilingov. Franc ter po kratkem Jntemem” posvetu Sadjak ŽELEZNICA 2000_____ _ Do 20. oktobra teče ocenjevanje tras Podjuna. Do 20. oktobra imajo v Podjuni občine, ljudske ini-ciaitve in interesna zastopstva (lovci, gopodarstvo itd.) možnost, da po različnih kriterijih ocenijo predlagane trase za gradnjo visokozmogljivostne železnice. Kriterije za ocenjevanje je predlagala Hochleistungs AG, ki hoče na osnovi rezultatov predlagati končne trase. V občinah Pliberk, Dobrla vas in Škoci-jan se predvsem ljudske inciati-ve branijo proti trasam, ki jih je predlagala HLAG. Iniciative pa so dobile možnost, da so predlagale svoje trase, ki jih je HL AG nato vključila v splošni predlog. ŽIVLJENJSKI PRAZNIK Jubilej priznanega občinskega politika Pliberk. Te dni praznuje znani dolgoletni vodja galerije VVerner-ja Berga in mestni svetnik „Gote“ Gottfried Stockl (ČVP) svoj 65. življenjski jubilej. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Praznik žandarmerije bil p raznik za celo Globasnico Pretekli petek je globaška žandarmerija skupno z občani praznovala svojo 75-letnico obstoja. Globasnica. 75-letnica glo-baške žandarmerije je bila pretekli petek dejansko praznik vseh Globašanov. V gostišču Hudi se je zbralo nad 300 gostov, velika večina Globašanov. Navzoče je prisrčno pozdravil komandant globaške žandarmerije Siegfried Schippel, ki je spregovoril v obeh deželnih jezikih in je prav s tem javnosti pokazal, da lahko tudi eksekutiva doprinese svoje k dobremu sožitju in razumevanju v občini. Še pred leti je kazalo, da bodo morali postajo v Globasnici zaradi varčevalnih ukrepov zapreti (zelo aktualno je bilo zaprtje leta 1991), toda uspelo je skupno z vsemi, občino in deželo, da je Postaja ostala, kar je za občino velikega pomena. To sta v svojih govorih poudarila tudi župan Paul Robnig in Bernard Sadovnik. K samostojni postaji v Globasnici se je v svojem govoru priznal tudi deželni žandarmerijski brigadir VVillibald Liberda. Slavnost so žandarmerijski zbor. Slavnost se in so imeli priložnost, da se glasbeno olepšali Mešani pevski je končala ob jedači in pijači, na sproščeno pogovorijo in skupno zbor Peca, MGV Globasnitz in katero so bili prav vsi povabljeni poveselijo. Silvo Kumer Častni gostje na slavju: župan Paul Robnig, deželni brigadir VVillibald Liberda, zmagovalka svetovnega pokala v slalomu Sabine Egger, komandant Siegfried Schippel in podžupan Bernard Sadovnik. Foto: Fera 8 Rož - Podjuna - Žila Slavila je 50. jubilej -Hildegard Križnik. Včeraj, 7. oktobra, je slavila 50-letnico Hildegard Križnik, po domače Poganičeva Hildi iz Šmar-jete v Rožu. Slavljenki za ta lepi jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo znanci in prijatelji ter EL Šmarjeta. Čestitke veljajo tudi njeni hčerki Kristini, ki prav danes obhaja 19. pomlad. V sredo, 6. oktobra, je slavil rojstni dan Valentin Zausnig, po domače Šierl iz Šmarjete v Rožu. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. 70-letnico obhaja danes Terezija Pack iz Kotmare vasi. Vneti in zvesti pevki od srca čestitajo tudi pevke in pevci zbora Gorjanci. Želimo vse najboljše in obilo zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje EL Kotmara vas. Katji Kupper-VVernig in Sa-motu Kupperju s Kočuhe pri Šmarjeti se je minuli ponedeljek rodil tretji otrok. Srečnima staršema iskreno čestitamo, novi zemljanki pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje deželna EL. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Marici Rudolf iz Kono-vec, Heleni Gregorič iz Male vasi pri Globasnici, Tereziji Jernej iz Črgovič pri Šmihelu, Justi Petjak iz Konovec, Guntherju Glavvarju iz Nonče vasi, Milki Blažej iz Suhe pri Šmihelu, Mariji Kraut z Bistrice, Urški Krištof iz Vidre vasi, Brigiti Petjak iz Štebna pri Globasnici in Kristijanu Pau-šetu. Posebne čestitke pa veljajo Adolfu Steinbuchu iz Doba pri Pliberku, ki je slavil 85-letnico življenja in Tereziji Ker-bitz iz Vogrč, ki je prav tako obhajala 85-letnico življenja. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 22. pomlad je praznoval Roland Pavlič z Obirskega. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Fridi Marketz iz Celovca, ki je minulo nedeljo praznovala ČESTITAMO rojstni dan. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše. V Zgornjih Rutah pri Radišah je obhajal 84-letnico Blaž Miki. Slavljencu za ta visoki rojstni dan prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. V Breški vasi je pred nedavnim srečal Abrahama Stani Smrtnik, Bistričnikov z Obirskega. Slavljencu za ta posebni osebni jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. V torek, 5. oktobra, je obhajal rojstni dan Valentin Varch, po domače Kuhar iz Trebelj pri Šmarjeti. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in znanci. Pri Jerebu na Obirskem je obhajal rojstni dan in god Milan Hribar. Šlavljencu za dvojni praznik prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva ter lovske sreče tudi v prihodnje. Za dvojni praznik čestitamo tudi Tereziji Seiser iz Celovca. Vse najboljše! V Selah na Borovnici sta obhajala osebna praznika Mici in Hildi Čertov, v Borovljah pa Karl Podgornik. Slavljencem veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Naslednje voščilo je namenjeno Mihu Pasterku, ki slavi 35. pomlad. Čestitamo in želi- AKCIJA NT IN MOHORJEVE Spoštovane jubilantke, spoštovani jubilanti! Če imate prihodnji teden rojstni ati poročni dan in to lahko dokažete v Mohorjevi knjigarni, Vam bomo poklonili knjigo Mohorjeve založbe! NAŠ TEDNIK in Mohorjeva mo obilo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Martinu Komarju iz Kazaz, ki je slavil 76-letnico življenja. Slavljencu ob tem visokem življenjskem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se svojemu predsedniku pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Podjuna. V sredo, 6. oktobra, je obhajal rojstni dan Franci Knafl iz Loč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam znancev in prijateljev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Mag. Ferdi Krištof iz Velike vasi pri Šentjakobu v Rožu bo obhajal rojstni dan. Prisrčnim ČESTITKA TEDNA Življenjski praznik Voglove mame Še posebej značilna je zanjo ljubezen do družine, Boga in slovenskega naroda. Predvsem pa je tudi ženska neizmernega življenjskega optimizma. V svojem življenju je izgubila tri otroke, poleg tega pa jo je tudi huda bolezen privezala na voziček. Kljub temu nikoli ni obupala; bridke udarce prenaša potrpežljivo in z dobro voljo. Danes, 8. oktobra, obhaja Terezija Kerbitz-Voglova mama v Vo-grčah 85-letnico življenja. Želimo ji obilo božjega blagoslova, dobrega osebnega počutja in_ predvsem zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo otroci z družinami. Terezija Kerbitz obhaja Bog Vas živi! -Kuj- prav danes 85-letnico. čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje deželna EL. V nedeljo, 3. oktobra, je obhajala rojstni dan Olga Zablatnik iz Bilnjovsa pri Bilčovsu. Predsednici KDZ iskreno čestitamo. Minuli petek, 1. oktobra, je praznoval rojstni dan Miha Dolinšek iz Celovca. Čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Rihard Grilc iz Žvabeka bo v nedeljo, 10. oktobra, praznoval rojstni dan. Živinozdravniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje deželna EL. Prav tako 10. oktobra bo slavil 20. pomlad Lukas Hudi ml. iz Globasnice. Čestitamo in vse najboljše. Dr. Cornelia Kogoj iz Globasnice bo jutri slavila 30. pomlad. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Rojstni dan je obhajal Franc Boschitz z Metlove. Čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje SJK. Minuli ponedeljek, 4. oktobra, je slavil 60-letnico življenja Franci Pasterk z Bele pri Železni Kapli. Slavljencu za okroglo obletnico življenja od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in lovskega blagorja. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo domači in prijatelji. Dl Franc Koncilja iz Šentvida v Podjuni bo praznoval rojstni dan. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta! Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Heidi Tumnitz iz S rej pri Šentjakobu. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Osebni praznik je obhajala Marija Nindler iz Dobrle vasi. Člani Slovenskega društva upokojencev Podjuna od srca čestitajo in želijo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 21. pomlad je minuli petek praznoval Miško Oraže z Obirskega. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Za 80-letnico od srca čestitamo gospe Tereziji Prušnik -Miri iz Čahorč pri Kotmari vasi. Želimo zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. 9 Rož - Podjuna - Žila/Razno ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Frlinovemu Lojzu v slovo Z Lojzom Krištofom je odšel v večnost mož-narodnjak z dušo in telesom. Zdravje mu je bilo že nekaj let zelo nenaklonjeno. To so občutili tudi bralke in bralci NAŠEGA UPOKOJENCA; zaradi težke bolezni je pred dvema letoma moral nehati dopisovanje o delovanju Društva upokojencev Pliberk. In vendar nas je nepričakovano dohitela boleča vest o smrti Lojza Krištofa iz Šmihela. Umrl je pretekli ponedeljek, 4. oktobra, v 82. letu starosti. Lojz Krištof se je rodil 14. junija 1918 pri Frlinu v Dvoru. Po ljudski šoli je obiskoval kmetijsko šolo na Grmu na Dolenjskem. Nato ga je pot vodila v Ljubljano k stricu-škofu Rožmanu, domačinu iz Dolinčič, in njegovi sestri Lizi, ki je služila škofu Gregoriju Rožmanu kot gospodinja. Obiskoval je trgovsko šolo, hkrati pa bil stricu-škofu Rožmanu v pomoč kot sluga. Ko sta zavladala nacizem in fašizem, se je začel skrivati, podobno, kakor to vemo o Jelenovih bratih iz Libuč. Imel je srečo, okupatorske oblasti ga niso odkrile, in tako se je lahko po koncu 2. svetovne morije srečno vrnil na Koroško. Spet doma, se je vključil v delovanje šmihelskega kulturnega društva „Peca”, ki je bilo ustanovljeno po vojni in bilo več Lojz Krištofi let aktivno. Nato je bil dolgoletni sodelavec pliberškega SPD »Edinost”, še posebej v času, ko je društvo vodil legendarni prosve-tar Lovro Potočnik. V Pliberku je spoznal tudi svojo zvesto življenjsko sopotnico Zoro iz Šentjurja pri Celju, ki mu je rodila hčerko Bredo in sina Nika. V Šmihelu sta si postavila lično hišo, kjer je rajni s svojo družino užival pristno družinsko srečo. Najbolj pa ga domačini poznajo kot dolgoletnega poslovodjo pliberške posojilnice in zadruge. V zadružništvu se je zaposlil leta 1948 in opravljal funkcijo poslovodje do svoje upokojitve leta 1981. Kot upokojenec ni miroval. Kakor v prejšnjih letih, se je tudi po upokojitvi redno udeleževal slovenskih kulturnih in političnih prireditev. Bil je zelo načitan mož; slovenska literatura in časnikarstvo sta mu bila srčna zadeva. Zavestno je sledil vsem dogajanjem v naši narodni skupnosti. Z njo je trpel, ko je videl, kako jo zapostavljajo ali se po lastni krivdi spušča v nepotrebne težave, z njo pa seje tudi veselil ob njenih uspehih. Se posebej ga je veselilo delovanje Društva upokojencev Pliberk in nekaj let je bil njegov zvesti dopisnik za NAŠEGA UPOKOJENCA. Pogrebna svečanost je bila preteklo sredo, 6. oktobra, v Šmihelu. Vodil jo je domači župnik Franček Kramberger. Pevsko so jo olepšali domači cerkveni pevci. V imenu zadružništva se mu je zahvalil ek. sv. Fric Kumer, Karl Gril pa v imenu kulture. V očetovi hiši pri Bogu čaka Frlinovega Lojza večni mir in pokoj. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. Vdovi Zori, otrokoma Bredi in Niku ter vsem ostalim žalujočim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Janko Kulmesch eprav je ob istem času | potekalo srečanje dvoje-žičnih učiteljev v Kopru, se je v Mladinskem domu zbrala na jesenskem seminarju ..Motivacija za branje" skupina udeležencev z Radiš, selskega Kota, Obirskega, iz Šmihela, Bilčovsa in Celovca. Vabili so Slovenska študijska knjižnica, SPZ, Zveza bralnih značk Slovenije in Mladinski dom v Celovcu. Učitelji, vzgojitelji in mentorji bralnih značk na dvojezičnem Koroškem so prisluhnili strokovnjakoma Tilki Jamnik in prof. Jožetu Zupanu iz Ljubljane. Zupanu, ki je tako v Sloveniji kakor pri nas na Koroškem najtesneje povezan z bralno značko, je nadvse prijetno prisluhniti že zaradi tega, ker s tako ljubeznivostjo govori o obeh - bralcu in knjigi. Njegova navdušenost je udeležence seminarja kar mimogrede prijela. SEMINAR ..MOTIVACIJA ZA BRANJE" Več ko samo predavanje Še bolj se bodo trudili in mladim bralcem kar se da prikupno in vabljivo skušali približevati slovensko čtivo. Vredno je razmišljati o priporočilih, ki jih je udeležencem seminarja nanizal. Zanesljivo bodo ta ali oni nasvet znali tudi resnično uporabiti. Po besedah knjižničarke Tilke Jamnik se naj na pragu novega tisočletja ne bojimo multi-medialne ponudbe, temveč treba je izkoristiti to priložnost in tako šolski mladini približati klasični medij knjigo. Največjo važnost Jamnik polaga na čustve- no toplino, ki jo otroku moremo nuditi le ob živem branju. Ob še tako modrem kompju-terju otrok/mladinec ne bo občutil človeške srečnosti, po kateri vsi hrepenimo. Dobesedno je dejala, da „se suši duša”. Torej je naša dolžnost poskrbeti za to, da se otrok v najzgodnejših letih že sreča s knjigo, da z njim listamo in brskamo po njej, da mu beremo iz nje, da se pogovarjamo o prebranem. Pozneje v šoli zna biti posebna motivacija za branje tudi ustvarjalno srečanje z jezikom, to se pravi, da otrok sam Bral je sam iz svoje knjige -Tone Partljič. PISMO BRALCA Pojasnilo Ogorčen sem prebral pismo bralca v NT 39 na strani 9 (petek, 1. oktobra 1999). Ogorčen zato, ker se je neki nesramnež in potuhnjenec poslužil mojega imena in naslova! Poudarjam, da tega pisma nisem pisal jaz in da z njim nimam in nočem imeti nobenega opravka. Franci Haderlap, Obirsko OGLAS SUBARU SUZUKI Pooblaščeni serviser znamk Subaru, Nissan in Suzuki v Sloveniji, le 7 km od meje Cene servisne ure do 2x nižje kot v Avstriji Dravograd ----• Vič mejni prehod \ Radlje A UTO CENTER BUKOVSKA VAS SlovenjlJradec m Auto center MG, Bukovska vas Šentjanž pri Dravogradu ^ tel. in fax: 386 602 85 888 odprta: od PON do PET od 7.™ do 15.“ piše, sam ustvarja. Največja motivacija pa je vsekakor srečanje s pisateljem. Takšno srečanje so smeli doživeti tudi udeleženci seminarja. Namesto zadržanega dr. Sakside jih je z obiskom presenetil državni poslanec in predsednik Bralne značke Slovenije, nam vsem dragi pisatelj in humorist Tone Partljič. Vsako srečanje z njim je dogodek. Vsako srečanje z njegovo knjigo tudi. Tako je bil za udeležence seminarja užitek dvojen: pisatelj sam in njegova knjiga »Hotel sem prijeti sonce”, iz katere je bral sam. Veselimo se naslednjega srečanja z ljubljansko trojico Zupan-Jamnik-Partljič. Hvala knjižničarki Vidi Polanšek za idejo in organizacijo, ravnatelju mag. Jožetu Blajsu za prijazen sprejem v Mladinskem domu, gospodu Bogdanu pa za izvrstno kosilo. Marta Polanšek 10 Kultura ŠENTJOB Dobrodelni koncert za cerkveni stolp na Brnci Cerkvica Šentjob pri Brnci: Preteklo soboto, 2. oktobra, pa sta cerkveni zbor Brnca in Katoliška prosveta vabila na lep kulturni večer. Udeležence je pozdravil domači župnik Peter Olip. Glasbeno je koncertni večer otvoril mag. Andrej Feinig, ki je igral na obnovljene orgle. Poleg njega so prireditev oblikovali zbori iz bližnje okolice - MoPZ „Je-pa-Baško jezero” pod vodstvom mag. Aleša Schusterja, skupina Akzent (Anica Lesjak-Ressmann) in brnški cerkveni zbor (Roland Kazianka). Koncert je povezovala Danica Thaler-Urschitz. Vsi nastopajoči so dokazali, da se trudijo za kakovostno kulturno ustvarjanje. Vsekakor bi si program zaslužil več obiskovalcev. Zelo posrečeno je bilo tudi družabno srečanje po prireditvi. Dobrodelni koncert sam je bil namenjen popravilu stolpa cerkve na Brnci. Marco Kargl Mladinska skupina Akzent pod vodstvom Anice Lesjak-Ressmann. Zanimiva diskusija ob novi Ošlakovi knjigi Dva politika sta razmišljala o knjigi Postati ob knežjem kamnu, ki je že izzvala razburljiv odmev. ■ a ohorjeva založba je pova-|\/I bila na diskusijo, ki jo je IVI vodil Horst Ogris, v torek zvečer dr. Marjana Sturma in mag. Rudija Vouka, da bi politika občinstvu podala svoje misli o knjigi in se pogovarjala z avtorjem Vinkom Ošlakom o njegovih razmišljanjih o narodno skupnosti in so pomoč pri razmišljanju. V glavnem naj bi šlo za vprašanje Kako je pravzaprav z levico in desnico. Oba predsednika sta v uvodu povedala, da sta knjigo prebrala z zanimanjem, posebno poglavja, ki zadevajo narodno skupnost. Dr. Marjan Sturm je po branju imel zelo dober vtis. Zanj je Ošlakova kritika na račun obeh organizacij zanimiva. Izpostavil je tudi vprašanje, ali Ošlak gleda na vprašanje koroške narodne skupnosti iz vidika centralnosloven-skega ozemlja. Nadalje je bilo za dr. Sturma pomembno vprašanje nacionalnega koncepta. Koroški Slovenci živijo v slovenskem kulturnem prostoru in tudi v avstrijskem, izpostavljeni so vplivom družbe. Zato koroška politika tudi ni enotna s politiko v Sloveniji, tako tudi ni enoten nacionalni koncept. S Slovenijo obstaja le če vez preko financ. Mag. Rudi Vouk se z večino Ošlakove kritike strinja, saj avtor spravi probleme na piko. Kri- tika, da Narodni svet ni dal odgovora na vprašanje multikulturnost ali etnocentrizem, ni res, le uspelo mu ni, spraviti odgovore med ljudstvo. Za mag. Vouka je pomembna misel, da se mora človek sam pri sebi vprašati, kam spada, v kateri narodni skupnosti je zasidran. O dvojezičnosti je menil, da je to treba posredovati večinskemu narodu, da se je treba odpreti drugemu jeziku. Postala pa je to zahteva, da moramo Slovenci sami vse napraviti dvojezično. Kritiko, da koroški Slovenci niso dovolj povezani s Slovenijo, mora zavrniti, saj večina ljudi spremlja dogajanja v Sloveniji. Podal pa je tudi primere, če pokliče v Slovenijo, da se z njim Slovenci pogovarjajo nemško ali celo angleško in da tudi njegova pisarna dobiva pisma zavarovalnic iz Slovenije ne v slovenskem jeziku - to pa je zaskbljujoče. Mag. Vinko Ošlak je v odgovor priznal, da optično lahko nastane vtis, da gleda iz tega omenjenega vidika na problematiko. Mnenja je, da je treba graditi slovenstvo ne na državi, da je slovenstvo nekaj več kot slovenska država. Sam ima zelo skeptičen odnos do države. Država priviligira, določa narode. Varuh vere in nacije zato ne more biti država, saj ne more narekovati identitete in jezika. O nepovezanosti Slovenije in Koroške pa je poudaril, da gre za nepovezanost vse-slovenstva. Omenil je primer spominske plošče Francetu Prešernu v Celovcu, ki so jo odkrili na pobudo nemškega literarnega znanstvenika in ob prisotnosti peščice Slovencev. Sramotno je, da se kaže takšen dezinteres za dogajanje čez mejo, predvsem na kulturnem področju. V jezikovni problematiki je po njegovem mnenju nekdo koroške Slovence privedel tako daleč, da so znanje nemščine prevzeli kot neko obvezno stvar. Ošlak pa je tudi razložil, da je biti Slovenec nekaj samostojnega, za ostati Slovenec pa potrebuje nekaj več, neko ideološko ozadje. On ne najde kakega motiva, ki bi ga stimuliral, da bi opustil slovenstvo, takšni motivi bi bili nemoralni. Dr. Strum je na vprašanje jezika odgovoril, da obstajajo tudi različne stopnje slovenstva. Jezik je spolitiziran in iz tega je treba najti pot, se odpreti. Omenil pa je tudi tiste ljudi, ki prijavljajo svoje otroke k dvojezičnemu pouku, pa niso Slovenci. Mag. Vouka je menil, da vsi pripadniki manjšine obvladajo oba jezika. Odločitev, da smo Slovenci, je jasna. To je odločitev ohraniti slovenstvo na Koroškem. Da se Slovenec opredeli za slovenstvo ne pomeni, da se mora odločiti za levico ali desnico. To je vprašanje človeškega dostojanstva, samospoštovanja. V Sloveniji ni težko o tem razmišljati. Pri priznavalnem principu pa gre za odločitev vsakega posameznika. Na koncu je generalni konzul dipl. oec. Jože Jeraj na vprašanje biti Slovenec povedal, da to ni le stvar jezika, ampak stvar čustvovanja. Razložil pa je tudi odnos Slovenije do Koroške, da je slovenska vlada z ustavo in resolucijo jasno opredelila svoj odnos do koroških Slovencev. Poudaril pa je tudi, da se Slovenci lahko veliko naučijo od borbe koroških Slovencev za ohranitev jezika. V torkovi diskusiji so se disku-tanti dotaknili le nekaj tem, ki jih obravnava Vinko Ošlak v svoji knjigi Postati ob knežjem kamnu Mohorjeve založbe. Negativni prizvok torkovega večera pa je bil tako skromen obisk nadvse zanimive prireditve. g. Biti Slovenec je nekaj samoumevnega, za ostati Slovenec pa potrebujem neko ideološko ozadje. MAG. VINKO OŠLAK Reportaža 11 Posojilnica - Bank Borovlje je pretekli petek nadaljevala z nizom prireditev ob njeni 110-letnici. Tokrat se je predstavila bistriška občina z njenimi kultur-no-prosvetnimi društvi in umetniki samouki. Bistriške in Sveške dneve pa zaokrožijo tudi zanimive razstave. Uvodne pesmi je ubrano zapel Sveški cerkveni zbor pod vodstvom Antona Feiniga. Kulturno potovanje po Rožu del je v pozdravnem govoru opo- dinska igralska skupina iz zoril na pomen te bančne ustano- Sveč (voditeljica Magda ve in na velike dosežke v njeni Kropiunik) z izraznim dolgi in bogati zgodovini. Banka plesom in petjem. Med je steber gospodarstva in doka- mladimi pa je bilo oči-zuje da Slovenci tudi lahko zau- vidno, da se skrivajo za pajo v lastno moč. Kulturni večer nekaterimi obrazi veliki ta-pa je dokaz, da je sožitje med lenti, ki jih bo treba še odkriti, obema narodoma možno, če je negovati in pospeševati. Bogat prisotna volja in pripravljenost kulturni spored so zaokrožili še obeh. citer duo Mathilde Supanz, Ma- ria Baurecht, skupina trobilcev Kulturna revija. Po na lovski rog iz Rut in Moški pozdravnih besedah častnih go- pevski zbor AGV Harmonie (Fer-stov pa so osvojili kletni oder bi- dinand Kullnig). Skozi spored striške in sveške kulturne skupi- pa je vodil vzorno dvojezično ne. Cerkveni zbor pod vodstvom član upravnega odbora Hannes Antona Feiniga je ubrano zapel Schaschl. Nastopajoče je števil -nekaj narodnocerkvenih pesmi, na publika obdarila z bučnim Za njimi je zapel pod vodstvom aplavzom. Amalije Feinig otroški zbor nekaj domačih pesmi. Šolski zbor ljud- Razstave. V okviru bistriških ske šole Bistrica v Rožu je nav- in sveških dnevov so na ogled v dušil s tremi veselimi in poskočni- kletnem prostoru slikarska in mi pesmimi: zapeli so eno nem- umetniška dela domačih umetniško, eno slovensko in celo an- kov (Paula Fantur - ročni izdelki, gleško pesem (voditeljica Angeli- Malka Feinig - slike, Anton in lise ka Maier). Furtner - slike, Johann Morič - sli- Kakovost pa je pokazala mla- ke in izdelki iz lesa in Josef Morič - izdelki iz kovine). V poslovnih prostorih si lahko stranke ogledajo eksponate iz Sveškega muzeja parkljev, razstavo topov možnar-ske skupine iz Kraj ter razstavo o zgodovini Posojilnice. Ogled razstav je možen do 20. oktobra 1999 v poslovnem času in za skupine po dogovoru tudi izven delovnega časa. Poslovodja VVerner Oraže: „Na-stopajoče skupine in društva so rade volje sprejeli naše povabilo k sodelovanju in tako izkazali tudi povezanost z našo bančno ustanovo.” Odlično vzdušje nastopajočih, predvsem šolarska mladina in publika je to njegovo ugotovitev Na ogled je tudi razstava možnarske skupine iz Kraj. prepričljivo podkrepila. Velik talent igralske skupine Sveče Katrin Mikula. Slavnostne prireditve so se udeležili tudi častni gostje, med njimi: župan občine Borovelj Helmut Krainer, župan Bistrice Hubert Gradenegger, nekdanja župana Othmar Baurecht in Hanzi Ogris, sodnik Tomi Partl, predsednik K KZ Janko Zerzer, ravnatelj ljudske šole Bistrica Hanzi Millonig in drugi. Kulturna prireditev je izzvenela s petjem in kramljanjem, obujanjem lepih spominov, plesanjem in smehom ob žlahtni kapljici in domači zakuski. Besedilo in slike Mirko Štukelj ^^osojilnica-Bank Borovlje I—^ šteje med največje in najstarejše bančne ustanove v Rožu. Z odprtjem modernega bančnega poslopja pred leti se je Posojilnica prilagodila potrebam časa, ker je spoznala, da se mora še bolj približati in ustreči željam številnih strank v Borovljah. Banka z vodstvom in uslužbenci pa ima tudi dober čut za denarne potrebe in želje podeželskega prebivalstva. Posojilnica ne daje samo impulzov v gospodarskem življenju, ampak tudi gmotno podpira domača kulturna in športna društva. Kot častni gost je spregovoril župan bistriške občine Hubert Gradenegger, ki je dejal, da je Evropa velika tvorba različnih držav in regij in da se mora tudi Rožna dolina vključiti v nove razvojne tokove, ki so izziv za domače gospodarstvo. Posojilnici je pripisal pomembno nalogo, ki jo vrši v tem prostoru. Zaželel ji je še veliko uspeha. Predsednik nadzornega odbora Melhior Ver- 12 RPZ/ Super-trim V finalu teka žensk na 60 metrov je bita najhitrejša Selanka Nataša Doujak (8,75 sek./na travi). Otroci do 10 let so z veliko vnemo metati žogice. Kapelčani so praktično že zmagovalci trima Tudi na tretjem tekmovanju nihče ni bil kos Kapelčanom. Zdaj vodijo že z velikim naskokom in jih verjetno ne bo mogoče dohiteti. Rebrca. Na igrišču Komende se je preteklo soboto odvijalo tretje tekmovanje ti. Super-trim sedmeroboja koroških vasi. Or-gnizator je bilo domače SRD Zarja, katerega predsednik Miha Travnik je upal, da bodo njegovi športniki tudi doma tekmovanju odnesli zmago. Ker so se Kapelčani temeljito pripravili, (npr. na vseh šolah so poiskali najboljše fante in dekleta) so tudi tretjič uspeli. Sodelovalo je skupno 11 ekip. Suvanje krogle. Toda tako lahko kot v Pliberku in v Zahom-cu tokrat za Kapelčane ni bilo. Kajti Pliberčani so v suvanju krogle imeli s seboj dva zelo močna tekmovalca, tako je za Kapelčane ostalo tu le drugo mesto. 1. Janez Lubas (Pliberk) 11,68 m, 2. Heinrich Nečemer (Žel. Kapla) 11,60 m, 3. Franc Kumer (Pliberk) 10,87 m. Tek na 60 m. Zelo napet je bil tudi tek na 60 metrov. Po predtekmovanju se je pet žensk kvalificiralo v finale, v katerem je bila najhitrejša Selanka. 1. Nataša Doujak (Sele) 8,75, 2. Barbara Boštjančič^ (Bilčovs), 3. Regina Smrtnik (Žel. Kapla), 4. Mirjam BreitfuR (Pliberk), 5. Michaela Lutnik (Pliberk). Met žoge. Kapelčani so s Pav-lijem Pečnikom imeli nepremagljivega tekmeca, pri ženskah pa je žogo najdlje vrgla Vanessa Gas-ser. Fantie: 1. Pavli Pečnik - 46 m, 2. Marin Breifuss (Pliberk), 3. Matija Smrtnik (Žel. Kapla), 4. Hannes Enzi (Pliberk); dekleta: 1. Vanessa Gasser (Bilčovs) - 28 m, 2. Kerstin Mortl (Žahomec), 3 Sil-ke Užnik (Sele), 4. Anja Smrtnik (Žel. Kapla). Četrto tekmovanje Super-trim sedmeroboja bo v soboto, 23. oktobra, v športnem centru v Trdnji vasi/Hortendorf. Panoge: streljanje na zračno puško (moški), kegljanje (ženske), dart (otroci). Peto tekmovanje pa bo 30. oktobra v Pliberku (tek čez drn in strn, štafetni tek). Silvo Kumer Trim-sedmeroboj koroških vasi VRSTITVE PO 1. TEKMI 1. Železna Kapla 45 točk 2. Pliberk 22 točk 3. Zahomec 21 točk 4. Sele 19 točk 5. Bilčovs 16 točk 6. Radiše 0 točk Uvrstitve v Zahomcu: 1. Železna Kapla (15 točk), 2. Pliberk I, 3. Zahomec I, 4. Sele, 5. Pliberk II, 6. Bilčovs 7. Železna Kaplal, 8. Bilčovs II 0, 9. Železna Kapla III, 10. Pliberk III in Zahomec II. To je bil rekordni met 7 kg težke krogle. Hanzej Lubas iz Pliberka jo je vrgel 11,86 m daleč. Slike: Kumer 30-letnica planinske koče na Bleščeči Planinska koča že tri desetletja združuje planince z obeh strani meja. Bleščeča. 30 let je minilo, odkar so koroški slovenski planinci s pomočjo gorenjskih prijateljev obnovili planinsko kočo nad Arihovo pečjo. Preteklo nedeljo je Slovensko planinsko društvo vabilo na slavnost z bogoslužjem in kulturnim sporedom. Predsednik naših planincev Janez Lesjak je lahko pozdravil nad 100 planincev, ki so s svojim prihodom dokumentirali povezanost s kočo in njeno zgodovino. Šele ko so pred 30-imi leti obnovili kočo, je zapuščena planina spet zaživela, tako gospodarsko kot je tudi kraj srečanja planincev treh dežel. Nedeljsko srečanje je izzvenelo s prijetno družabnostjo. Koča na Bleščeči je že 30 tet kraj srečanja. Preteklo nedeljo so naši planinci jubilej praznovali s slavnostjo. Prišlo je nad 100 planincev. 13 Termini Za 10. oktober okultizem in parapsihologija Tinje. Ta konec tedna je v Domu v Tinjah posvečen nenavadnim, nadnaravnim pojavom, kot so to okultizem, spiritizem in parapsihologija, za katera v znanostih nimamo razlag. V soboto, 9. oktobra, bo ob 19. uri na to temo predaval prof. p. Ferdinand Zahler, ki bo v nedeljo, 10. oktobra, na to temo vodil tudi tečaj, ki se bo pričel ob 9. uri zjutraj in bo trajal do 17. ure. W. VValkensteiner v galeriji Šikoronja Rožek. Do 17. oktobra razstavlja v galeriji Šikoronja svoja dela umetnik VVolfgang VValkensteiner. Voditeljica galerije Marija Šikoronja bo obiskovalcem umetnika predstavila v že tradicionalni seriji ,.Približevanja umetno-sti“, in sicer v petek, 8. oktobra, ob 18. uri. Galerija Šikoronja v Rožeku je odprta od srede do nedelje od 15. do 19. ure. Po 17. oktobru si je možno razstavo ogledati le še po telefonskem dogovoru - tel. 04274/44 22. Grške specialitete na koroškem krožniku Šentjakob. Znana strokovna učiteljica Nataša Partl bo v torek, 12: oktobra, zvečer od 18.30 do 22. ure pričarala grške kulinarične specialitete na koroške krožnike. Tečaj za moške in ženske bo na Višji strokovni šoli v Šentpetru. Prijave sprejemajo v Regionalnem centru še do 11. oktobra 1999 (tel. 04253/360). S spremljavo kitare olepšati petje Tinje. Mag. Janez Gregorič bo v Domu v Tinjah v ponedeljek, 11. oktobra, predaval o spremljavi pesmi s kitaro. Znani kitarist bo udeležencem tečaja na preprost način prikazal, kako lahko petje olepšamo in popestrimo. Tečaj se bo pričel ob 19. uri. Informacije: 04239 / 26 42 - Dom v Tinjah. Janez Gregorič r ' |y|sjp V Šmihelu so priprave na lutkovni festival v polnem teku. Tudi otroci pomagajo in delajo reklamo. Ko bodo lutke zaživele Največji lutkovni festival v Avstriji se bo prihodnji teden - od četrtka, 14. oktobra, naprej - odvijal v Šmihelu, na Bistrici in v Pliberku. Lutkarstvo je v Šmihelu že desetletja doma in ima veliko tradicijo. Skozi šmihelsko lutkarsko šolo je šlo kar nekaj generacij, lahko bi rekli, da dajo lutkarstvo v Šmihelu iz roda v rod. V teku let so lutkarji navezali stike z lutkarji po celi Avstriji in celo preko državnih meja. Sodelovali so na mednarodnih festivalih in tam navezali veliko stikov. Na osnovi teh je_ Šmi-helčanom letos uspelo v Šmihel dobiti tudi mednarodni avstrijski lutkovni festival „ANIMA 99", ki se bo odvijal od 14. do 17. oktobra v Šmihelu, v Pliberku in na Bistrici. Svoje igre bodo publiki predstavile skupine iz petih držav, namreč iz Italije, Nemčije, Slovaške, Slovenije in Avstrije. PRIMORSKI DNEVI Primorska kultura na Koroškem Koroška. V nedeljo, 10. oktobra, se s koncertoma nabožnih pesmi v Celovcu (9.30) in v Svečah (19.00) pričnejo letošnji Primorski dnevi na Koroškem. Krščanska kulturna zveza je v sodelovanju s primorskimi kulturniki pripravila od 10. do 17. oktobra skupno 9 prire-dev po vsej Koroški. Podroben program je objavljen na strani 15. Ljudske šole in otroški vrtci v spodnji Podjuni so vabilo Šmi-helčanov sprejeli, tako da bo številne predstave, ki se pričnejo že zjutraj, videlo tudi nekaj sto otrok. Že prvi dan, v četrtek, 14. oktobra, pa bodo lutkarji šli tudi na prosto, in se bodo ob 11.30 predstavili na Glavnem trgu v Pliberku. Zelo zanimive bodo tudi lutkarske razstave v Pliberku, na Bistrici (VVerkhof) in v Šmihelu. ■ ANIMA 99. Od četrtka, 14. oktobra, do nedelje, 17. oktobra. Nadaljnje informacije: Thea-terservice Karnten, tel: 0463/-536 30593 ali festivalski biro v Šmihelu, tel. 04235/4219. Podroben program je objavljen na strani 15. T E D E N O R F PETEK, 8. oktobra 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 9. oktobra 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do sr- NEDELJA, 10. oktobra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten - duh. misel (žpk. Jože Valeško). 18.00 - 18.30 Glasbena mavrica PONED., 11. oktobra 18.00 - 18.30 Kratek stik TOREK, 12. oktobra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 13. oktobra 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerna oddaja ČETRTEK, 14. oktobra 18.00 - 18.30 Rož-Podjuna - Žila RADIO/TV, PRIREDITVE NEDELJA, 10. oktobra '99,13.30 PONEDELJEK, 11. oktobra 1999 ORF 2, ob 2.35 TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Celotna oddaja je posvečena skladatelju in pesniku Pavletu Kemjaku. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 8. oktobra 10.00 Kalejdoskop: 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura: Karnten treu 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ Line 24.00 Po Koroškem (pon.) SOBOTA, 9. oktobra 10.00 Simpozij v Osojah: Peter Slo-derdjik 11.30 Campus 12.00 Poročila 12:07 Divan 13.00 Die Welt ein Dorf 18.00 100 decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Danica Hannuna-Čertov (pon) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta NEDELJA, 10. oktobra 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Anna Nost 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria magazin 20.00 Sunday Loops: Topel veter za Koroško (pon.) 22.00 For those about to Rock 24.00 Simpozij v Osojah: Peter Sloderdjik (pon.) PONEDELJEK, 11. oktobra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria (pon.) 18.00 Karnten unten durch 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o seksu 20.00 -02.00 Take the Jazz Train - dolga noč jazza TOREK, 12. oktobra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Terezija Stoisits 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 21.00 Campus 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter, 0.30 Glasba SREDA, 13. oktobra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Stay Tu ned 20.00 Rufi Radio 22.00 Madforce 24.00 Glasba ČETRTEK, 14. oktobra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Šoja & Bister 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & To-day 20.00 Musič for the Masses 23.00 Internet Freak Shovv 1.00 So-undtrack RADI Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at KOROI Zbujanje po domače 00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Kurotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi sve-vnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki dan! sak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje. d pon, do petka: od 8.00 - 8.30 omače viže in zborovska glasba 30- 10.00 Živa, 14.00 - 16.00 V taberni, 6.00 - 18.00 Od štirih do šestih; obota: 7.00 - 8.30 Domača budilka, 8.30 - 10.00 Mozaik, 4.00 - 15.00 Hitlestvica, 15.00 - 16.00 Kratek stik, 16.00 18.00 Srmklja edelia: 6.00 - 6.45 Domača budilka, 6.45 - 7.15 7 pred 7.15 - 8.00 Domača budilka, 8.00 - 8.30 Glasba, 8.30 -0.00 A capella, 14.00 - 15.30 Na valovih časa, 15.30 - N] 7 1 16.00 Voščila Petek, 8. oktobra ŠENTJAKOB Mušicah „Konferenca živali" Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPZ Sobota, 9. oktobra PODN Premiera filma „Bauernge-rat von Karntner Dachbo-den" Čas: ob 14. uri Kraj: v gostišču Lausegger Vabi: Univerza Celovec in Rosentaler Monatsmagazin RAPIŠE Dvodnevni društveni izlet v vinorodne kraje (trgatev, prešanje, pokušnja vin, razni ogledi, zabava...) Čas: od sobote, 9.10., od 6. ure, do nedelje, 10.10., do 22. ure Cena: 800,- ATS na osebo Prijave sprejemata: Andrej Lampichler in Tomaž Ogris Vabi: SRD Radiše Torek, 12. oktobra ŠENTJAKOB Kuharski tečaj: Grške specialitete Čas: od 18.30 do 22. ure Kraj: na Višji šoli za gospodarske poklice Vodi: Nataša Partl Prijave do 11. oktobra v Regionalnem centru, tel. 04253/360 Četrtek, 14. oktobra ŠMIHEL Mednarodni avstrijski lutkovni festival Čas: od četrtka, 14. okto- bra, do nedelje, 17. oktobra Program: glej desno Kraj: v farni dvorani Vabijo: KPD Šmihel, KKZ, Landesteatherverband Sobota, 16. oktobra OBIRSKO 15-letnica „Tria Paulič" Čas: ob 20. uri Za ples igra: ansambel Rogla Nastopajo: Trio Paulič, Trio Pegrin, Ettendorfer Volks-musik, Smrtnikovi bratje, Vokalni kvartet Rogla; povezava: Franc-Jožef Smrtnik Kraj: v gostilni pri Kovaču Vabi: Trio Paulič in Alpski klub DUNAJ Glasbeni večer Čas: ob 17. uri Sodelujejo: Tamburaški ansambel Fermata - Dunaj, Tamburaški sastav „Tam-bečari" Beč, Tamurašsky spolek Adria - Viden, Oktet Suha Kraj: v cerkvi Minoritov Vabi: Tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev na Dunaju ..Fermata" SELE Mladinska igra: „Dobro-srčna mala čarovnica" Čas: ob 20. uri Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD Sele Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Sele Nedelja, 17. oktobra KAZAZE Dekanijsko romanje dekanije Pliberk Čas: ob 14.30 procesija od novega gasilskega doma v farno cekrev v Kazaze; tam slovesno somaševanje. Geslo: „Sv. vera bodi vam luč, materina beseda pa ključ, do zveličavne narodove omike. “ Vabi: Dekanijski svet Pliberk CELOVEC Koncert skupine Mih-group Kraj: Cafe Pankratz Čas: ob 20.30 Torek, 19. oktobra ŠENTJAKOB Predavanje: Kaj osrečuje moje življenje? Predava: dr' Stanko Gerjol Čas: ob 19. 30 Vabi: Regionalni Center Rož Sobota, 23. oktobra ŠENTJAKOB Biološko vrtnarjenje v letnem krogu (6. modul) Čas: od 8. do 12. ure Pogled nazaj, pogled naprej, zaključna fešta Vabita: KIS in Regionalni Center Rož ŠMIHEL Biološko vrtnarjenje v letnem krogu (6. modul) Čas: od 14. do 18. ure Pogled nazaj, pogled naprej, zaključna fešta Vabita: KIS in KPD Šmihel ROŽEK „Moja ljubezen - Meine Liebe" (Koncertpesmi nepozabnega Pavleta Kern-jaka) Poje: MoPZ Trta iz Žitare vasi Povezuje: Pavli Zablatnik Čas: ob 20 uri Kraj: v ljudski šoli Vabi: Kulturno društvo Peter Markovič CELOVEC Supert - trim sedmeroboj koroških vasi (4. tekmovanje) Čas: ob 13. uri Kraj: športni center v Trdnji vasi /Hortendorf Vabi: Slovenska športna zveza Nedelja, 24. oktobra PLIBERK Srečanje starejše generacije s kulturnim programom Čas: ob 11. uri Kraj: v Grenzlandheimu Vabi: občina Pliberk BELJAK Blazno resno o seksu /VVahnsinnig ernst uber Sex (Dese Muck) (Horst Ogris/ORF Celovec bere za staro in mlado iz obeh splošno vzgojnih knjig) Čas: ob 19. uri Kraj: v novem Kongresnem centru Vabi: Mohorjeva založba Nedelja, 31. oktobra DUNAJ Ohne Heim - Die Fremde in mir (Literarna matineja s skupino Wiener Tschu-schenkapelle in predstavitev nemških prevodov Ivana Cankarja in antologije ne-nemških avstrijskih pisateljev) Čas: ob 11. uri Kraj: v Rotovžu, Dvorana grbov (VVappensaal) Vabi: Založbi Mohorjeva in Drava, Celovec PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE LIBUČE Razstava: Gustav Januš - 60 novih dnevnih slik / slikarstvo Kraj: v galeriji Falke. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. PLIBERK Galerija VVernerja Berga: „Neznana tujina" Galerija je odprta od srede do nedelje, od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. ROŽEK - GALERIJA ŠIKORONJA Wolfgang VValkensteiner Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je na ogled od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru. TINJE Razstava del Adolfa in Heide Osterider-Stibor (risbe in akvareli) Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan. PODEN Soteska Čepa nekoč in danes - Kmečko orodje za zimo Kraj: v gostišču Lausegger. Razstavi sta na ogled do 26. oktobra 1999. SORGENDORF/PLIBERK Razstava: Johann Julian Taupe Razstava je odprta do 9. oktobra, od torka do nedelje, dnevno od 15. do 19. ure. CELOVEC Razstava fotografij: „Akt in der Natur" Razstavlja: Dl Robert Jung Kraj: Kmetijski muzej „SchloB Ehren-tal“ v Celovcu: razstava je odprta do 31. oktobra vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 16. ure ANIMA 99 14. -17. OKTOBRA ŠMIHEL Mednarodni avstrijski lutkovni festival v Šmihelu PROGRAM: Četrtek: 9.00 lutkovna skupina Buba iz Šmihela „Brat-je škrat-je tat-je“ 10.30 Marchenbuhne Rosenrot (K) Die drei Ge-schenke 11.30 spremljevalni program predstave različnih šol na Glavnem trgu v Pliberku 15.30 He-Lo Puppentheater (NO) Hansel und Gretel 18.00 Vernisaža v galeriji 'anin. Razstava lutk Brede Varl 19.00 Slavnostno odprtje festivala 20.00 Skrivnosti gozda Šmihelski lutkar-ji-pohod na sv. Katarino, nato open-end družabni večer s skupino Kanta kvartet iz Maribora Petek: 9.00 Figurentheater NAMLOS (Južna Tirolska) Von den drei Sprachen 10.30 Saskia Vallazza (V) Aliče hinter den Spiegeln 14.00 spremljevalni program lutkovni safari - Šmihelski lutkarji 15.30 Theatergruppe Sonnen-schein der Lebenshilfe Salzburg (S) Die Bre-mer Stadtmusikanten 20.00 Lutkovno gleda- lišče Maribor (SLO) Sonček, kje si? 22.00 Theatervverkstatt Gerhard VVeiss I Piccoli (D) Die Hochzeit auf dem Eiffelturm (V Štihu Sor-gendorf) Sobota: 9.00 Mirabile (NČ) Marchen, Marchen 10.30 Lutkovna skupina PIKI s Slovaške Pika nogavička; Popoldne:, možnost ogleda vseh razstav po Šmihelu, Pliberku in v Bistrici (VVerkhof) 15.30 Lutkovna skupina Lutke mladje iz Celovca Zaklad čarovnice Jezibabe 17.00 TUPILAK Marionetten und Figuren (T) Kelo-glan und der schvvarze Knuppel 20.00 Puppentheater tabula rasa (NO) Galgenstrom & Co 22.00 ANIMA 99 END Nedelja: 11.00 Lutkovna skupina Picaporte iz Italije Da, gualche parte sulla bera... 14.00 Seja direktorjev mednarodnih festivalov v Sloveniji, Italiji in v Avstriji Primorski dnevi na Koroškem Nedelja. 10, oktobra Koncert nabožnih pesmi „Adoramus“ ob 9.30 v Pastoralnem centru v Celovcu in ob 19. uri v galeriji Gorše v Svečah. Torek. 12. oktobra Literarno branje za šole: M. Košuta ob 8.20 v ljudski šoli v Bilčovsu in ob 11. uri v ljudski šoli v Selah. Sreda. 13. oktobra Literarno branje za šole: M. Košuta ob 8.00 v ljudski šoli Mohorjeve v Celovcu in ob 10. uri na Javni dvojezični ljudski šoli. Petek. 15. oktobra Srečanje Glasbenih šol na Koroškem ob 18. uri pri Cingelcu v Borovljah. Petek. 15. oktobra Alojz Rebula bere iz svojih del ob 10.30 na Višji šoli v Šenpetru. Nedelja, 17. oktobra Komedija: Zares čuden par ob 19.30 v farni dvorani v Globasnici. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosvetna zveza v Trstu. OTVORITEV ŽIVINOZDRAVNIŠKE ORDINACIJE mag. med. vet. Martina Kofler 9184 Šentjakob v Rožu 18 tel:04253 / 32 00 1 l w mmm. T? 04239/26 42 v soboto, 9. oktobra, ob 19. uri Predavanje: Mejna vprašanja znanosti - parapsihologija in krščanska vera Predava: prof. p. F. Zahler v nedeljo, 10. oktobra, od 9. do 17. ure Seminar: Okultizem, spiritua-lizem in drugi nenavadni pojavi - praznoverje ali izziv za vero? Vodi: prof. p. Ferdinand Zahler v ponedeljek, 11. oktobra, ob 19. uri Kitara in spremljava pesmi Vodi: mag. Janze Gregorič v torek, 12. oktobra, ob 18. uri Slovenščina za napredujoče Vodi: ravn. Mirko Srienc v torek, 12. oktobra, ob 19. 30 Konec sveta in apokaliptične napovedi Predava: prof. Jože Till v sredo, 13. oktobra, ob 19.30 Stare in bolne ljudi doma negovati Predavatelji: Brigitte Messner, inž. Johann Mitterer, sr. Mar-cella Fellinger v sredo, 13. oktobra, ob 19.30 Predavanje: Sobne rastline -izbira, stojišče in nega Predavatelj: inž Mathias Tschinkel v četrtek, 14. oktobra, ob 19.30 Avtogeni trening Voditelj: dr. Peter Smolnig v četrtek, 14. oktobra, ob 19.30 Seminar v 4-ih delih: Čas pubertete - pomen za starše in otroke Voditelj: mag. W. Felsberger od sobote, 23. oktobra, do torka, 26. oktobra Romanje v Medjugorje Voditelj: lanski novomašnik, pater Nacej Domej NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik mag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 16 Šport PODLIGA VZHOD Bilčovs - Vetrinj 0:3 (0:2) Bilčovščani - prvič pod vodstvom novega trenerja Koppa - so močno zaigrali, vendar jasno terensko premoč niso znali izkoristiti za zadetke. BILČOVS: Riegler 3, Fister 3, Lippusch 3, Schaunig 3, Vučetovič 3, Strugger 3, Glantschnig 3, Kuess 4, Tri-butsch 3, Ouantschnig 3, Dornik 3; Bilčovs: 150 gled.; sodnik: Neuwirth (dober); strelci: Uremovič (15.), Begusch (45., 86.) 1. RAZRED D Železna Kapla - Žitara vas 0:0 Bil je tipičen derbi, saj si obe ekipi nista nič darovali ter se borili do zadnje minute. Ker so bile možnosti bolj ali manj na obeh straneh enako razporejene, je bil remi pravičen. ŽELEZNA KAPLA: Obrež 4, Sporn 4, Koller 3, Kock 4, J. Grubelnik 4, H. Grubelnik 3, Germadnik 3 (79. Haller 0), F. Ošina 3, M. Romano 3, Kogelnik 4, Partej 3; Železna Kapla: 400 gled.; sodnik: Mayrhofer (dober) Šentlenart - Alkarja vas 1:0 (1:0) Šele po odmoru je bil igra Rikarjanov zadovoljiva, vendar možnosti za zadetke si kljub temu niso znali priigrati. Zmaga domačinov pa je bila zaslužena. BIKARJA VAS: Smrečnik 5, Wolbl 3, Streicher 5, Lampret 3, Urch 3, Kordesch 3. Figoutz 3, F. Sienčnik 4, S. Sienčnik 3, Blažej 3, Plasnik 2 (55. Nobel 3); Šentlenart: 200 gled.; sodnik: Kreuzvvirth (povprečen) Šmihel - Globasnica 0:4 (0:3) Obe ekipi sta pričeli zelo previdno, tako da so bile ob začetku možnosti le redke. V 21. minuti pa so Globašani svojo prvo izkoristili za vodstvo, po napaki domače obrambe v 28. minuti povišali celo na 2:0. Po odmoru bi Šmihelčanom skoraj uspel še preobrat, toda Globaški vratar Vajksler je preprečil tri stoodstotne možnosti Šmihelčanov. ŠMIHEL: Hober 2, Al. Gros 3, H. Motschilnik 3, Žohar 3, Berchtold 3, Krajger 3, Kotnik 3, Obretan 3 (70. Hribernik 0), Liessnig 3 (55. Sadjak 2), Figo 3, W. Motschilnik 3; GLOBASNICA: Vajksler 6, Mišic 5, G. Sadjak 5, Tratar 5, Dlopst 5, Grubelnik 4, Pasterk 5, Buchwald 4, Silan 4, Szabo 4, M. Sadjak 5; Šmihel: 300 gled.; sodnik: Mayer (povprečen); strelci: Pasterk (21.), Szabo (28.), M. Sadjak (41., 70.); rdeči karton: Silan (75.) mU|| 2. RAZRED C DSG Sele - Ledince 2:1 (0:1) Sodnik Tuscher ni le slabo sodil tekmo, ampak tudi bolj ali manj nepotrebno izključil tri igralce domače ekipe. Čeprav oslabljeni, so Selani z desetimi igralci izenačili, z devetimi zadeli zmagoviti gol, z osmimi pa se borili, da so švigale iskre... SELE: P. Scheiber 5, A. Mak 5, M. Draže 5, Hribernik 5, M. Mak 4, D. Mak 4, T. Scheiber 4, Kelih 4, B. Božič 5, M. Dovjak 2 (30. F. Dovjak 4), Tanevski 3; Sele: 150 gled.; sodnik: Tuscher (katastrofalen); strelca: F. Dovjak (58.), B. Božič (63.); rdeči karton: D. Mak (52.), T. Scheiber (60.), Tanevksi (81.) 2. RAZRED E Žvabek - Djekše 2:1 (1:0) Slab nastop domačinov, predvsem njihovih sredinskih igralcev. Tako so proti zadnjemu na tabeli morali do zadnje minute čakati na zmagoviti gol, ki ga je zadel Mlinar. Če hočejo Žvabečani igrati za prva mesta, se bodo vsekakor morali močno stopnjevati. ŽVABEK: Jakob 4, Mlinar 4, Trampusch 4 (70. Zechner 0), Žlinder 4 (70. Kapp 0), VVriessnig 3, A. Berchtold 2, V. Berchtold 2 (75. F. Matschek 0), E. Berchtold 2, Možina 2, Juwan 2, Grobelnik 3; Žvabek: 50 gled.; sodnik: Schellander (slab); strelca: Ju-wan (20./11-m.), Mlinar (93.) Preitenegg - Dobrla vas 1:2 (1:1) Dobrolčani so se tokrat predstavili z najboljše strani: borbeni, konsekventni in disciplinirani v obrambi ter nevarni v protinapadih. S tem so si zmago vsekakor zaslužili, čeprav je zaradi službene zadržanosti manjkal trener in igralec Marjan Velik. DOBRLA VAS: Pečnik 3, Pustoslemšek 5, F. Golaut-schnig 4, S. Golautschnig 3 (60. Kulterer 3), Pack 5 (80. E. Golautschnig 0), Zunder 3, Nachbar 3, Kampi 4, Roger 3 (85. M. Lesjak 0), Zdouc 4, Marin 5; Preitenegg: 100 gled.; sodnik: Krappinger (povprečen); strelca: Pack (16.), Pustoslemšek (62.) Kolesarjenje - Prihodnjo nedeljo se bo v Italiji na svetovnem prvenstvu pričela resnica tudi za Paca VVrolicha. Ob 10. uri bo start tekmovanja, od katerega pa si Paco bolj ali manj nič ne pričakuje. „Forma za lasten uspeh ni zadosti dobra, zato bom pomagal le kolegom reprezentance - v prvi vrsti Totschnigu,” pravi VVrolich. Ob pripravami na svetovno prvenstvo pa je Paca presenetila povsem zanimiva novica. Prejel je namreč obvestilo, da je njegov klub „Gerolsteiner” povabljen na predstavitev „Tour de France 2000”. To povabilo sicer še ni definitivna ..vstopnica” za sodelovanje na Tour de France 2000, „pač pa zanimivo izhodišče,” pravi VVrolich. „Če bomo v resnici dejansko smeli sodelovati, bo odvisno od naših nastopov v prihodnjem letu.” F. S. ODBOJKA Dobljani jezni na sodnika Vsa prizadevanja Dobljanov v Ennsu so bila zaman. Sicer je moštvo trenerja Pridala igrala dobro, predvsem v drugem in deloma tretjem nizu, toda pristranski sodnik je s samovoljnimi odločitvami vedno spet pomagal domačinom. Jasno, da so Mi-cheu & co povsem ogorčeni zapustili Enns - podobno kakor že v letih poprej, ko so doživeli isto usodo. Tudi takrat so bili sodniki očividno na strani domačinov. Kako dobro se sodniki in igralci NIŽJI RAZREDI PODLIGA VZHOD: ATUS Borovlje - Bilčovs (v nedeljo ob 15.45) - Bilčovščani čutijo že precejšen pritisk, kajti v primeru ponovnega poraza bi se njihov položaj na tabeli še dodatno poslabšal. 1. RAZRED D: Bikarja vas -Šmihel (v nedeljo ob 16. uri) - Obe ekipi sta v minulem krogu doživeli nepotreben poraz in ga zato na derbiju hočeta popraviti. Medtem ko bodo Šmihelčani nastopili v najmočnejši postavi, bo Rikarjanom slej ko prej manjkal Gomernik. Labot - Železna Kapla (v nedeljo ob 16. uri) - Sekcijski vodja Ka-pelčanov F. Kalan tokrat pričakuje zmago, kajti ..zadnjega na tabeli moramo tudi na tujem premagati”. Kaže, da bosta ekipi zopet na voljo VVagner in Nerz. Ennsa ter njihovih odgovornih razumejo, je bilo očitno tudi po tekmi. Skupno so se namreč poveselili ob zmagi... Prvenstven vsakdan Dobljanov se vsekakor tudi po krivičnem porazu nadaljuje. Že prihodnjo soboto gostujejo pri novincu iz Fur-stenfelda, kjer hočejo vsekakor doseči pozitiven rezultat. „Z zmago želimo narediti veliko propagando za našo prvo tekmo v domači dvorani," pravi Micheu. F. S. ■ Enns-Dob 3:1 (21,-13,19,25) PRIHODNJI KROG Globasnica - St. Margarethen/L. (v nedeljo ob 16. uri) - Manjkala bosta Silan (rdeči karton) in G. Sadjak (na dopustu), namesto njiju pa bosta prišla v ekipo Zanki in Kert. 2. RAZRED C: Osoje - Sele (v nedeljo ob 15.30) - Selani bodo nastopili zelo oslabljeni, kajti kar trije igralci bodo manjkali zaradi rdečih kartonov (D. Mak, T. Scheiber in Tanevski). Ker tudi poškodovani J. Božič še ne bo mogel igrati, bo trener Wieser zopet oblekel majico. 2. RAZRED E: Tinje - Žvabek (v nedeljo ob 15. uri) - Žvabečani, ki bodo tokrat nastopili v popolni postavi, se bodo za pozitiven rezultat morali močno stopnjevati. Dobrla vas - Reichenfels (v nedeljo ob 15. uri) - Trener Velik tokrat lahko črpa iz polnega. PODLIGA VZHOD 1. Welzenegg 9 7 2 0 17:3 23 2. DSG Borovlje 10 5 4 1 21:11 19 3. Žrelec 10 5 3 2 24:12 18 4. ASV 8 5 1 2 12:8 16 5. Ruda 9 5 1 3 15:13 16 6. Podkrnos 9 3 5 1 12:6 14 7. Liebenfels 9 3 3 3 18:11 12 8. Šmarjeta 9 2 6 1 13:13 12 9. Pokrče 8 2 5 1 11:9 11 10. Vetrinj 10 3 2 5 14:16 11 11. Velikovec 10 1 6 3 19:20 9 12. ATUS Borovlje 10 2 3 5 9:14 9 13. Šentpavel 9 2 2 5 9:18 8 14. Bilčovs 9 1 2 6 6:19 5 15. Blatograd 9 0 1 8 6:33 1 B Prihodnji krog (9./10. oktober): VVelzenegg -Žrelec, Liebenfels - DSG Borovlje, Podkrnos -ASV, Pokrče - Ruda, Blatograd - Sentpavel, Velikovec - Žmarjeta, ATUS Borovlje - Bilčovs. 1. RAZRED D 1. Klopinj 10 8 2 0 29:11 26 2. Železna Kapla 10 6 4 0 15:6 22 3. Metlova 10 5 2 3 20:12 17 4. Grebinj 10 5 2 3 16:11 17 5. Globasnica 10 5 1 4 18:12 16 6. Šmihel 10 5 0 5 20:23 15 7. Šentlenart 10 4 2 4 9:11 14 8. Žitara vas 10 3 4 3 17:14 13 9. Eitvveg 10 3 4 3 13:12 13 10. St. Stefan/L. 10 4 1 5 11:13 13 11. Vovbre 10 2 4 4 16:20 10 12. Rikarja vas 10 3 0 7 13:22 9 13. St. Margarethen/L. 10 1 3 6 5:17 6 14. Labot 10 1 1 8 5:23 4 B Prihodnji krog (9./10. oktober): St. Stefan.-Metlova, Klopinj - Eitvveg, Labot - Železna kapla, Grebinj - Vovbre, Žitara vas - Šentlenart, Globasnica - St. Margarethen/L., Rikarja vas - Šmihel. 2. RAZRED C 1. Škofiče 10 8 1 1 33:6 25 2. Ledince 10 6 2 2 34:9 20 3. HSV 10 5 3 2 17:11 18 4. Sele 10 5 3 2 14:14 18 5. Arriach 10 5 2 3 25:14 17 6. Treffen 10 4 3 3 15:13 15 7. Teholica 10 3 4 3 18:14 13 8. Rožek 10 4 1 5 16:12 13 9. Donau 10 4 1 5 16:18 13 10. Osoje 10 4 0 6 16:29 12 11. Kriva Vrba 10 3 2 5 11:30 11 12. Poreče 10 2 4 4 11:17 10 13. Hodiše 10 3 1 6 15:24 10 14. Bistrica/R. 16 0 1 9 11:41 1 B Prihodnji krog (9./10. oktober): Bistrica/R. -Teholica, Poreče - HSV, Kriva Vrba - Rožek, Ar-riach - Donau, Osoje - Sele, Škofiče - Treffen, Ledince - Hodiše. 2. RAZRED E 1. Tinje 9 6 2 1 21:9 20 2. Sinča vas 9 5 3 1 19:7 18 3. Žvabek 9 5 2 2 18:8 17 4. Reichenfels 9 4 2 3 15:10 14 5. Dobrla vas 9 4 2 3 16:13 14 6. Maria Rojach 9 4 1 4 18:14 13 7. Galicija 9 3 4 2 7:6 13 8. Šentpeter 9 3 3 3 15:10 12 9. Frantschach 10 2 6 2 6:7 12 10. Pliberkll 9 2 3 4 9:18 9 11. Važenberk 9 2 3 4 8:24 9 12. Preitenegg 10 0 7 3 9:16 7 13. Djekše 10 0 2 8 7:26 2 B Prihodnji krog (9./10. oktober): Sinča vas -Preitenegg, Dobrla vas - Reichenfels, Pliberk II -Važenberk, Šentpeter - Maria Rojach, Tinje - Žvabek, Djekše - Galicija. ŽENSKI NOGOMET Selanke streljale lepši gol za golom Izredno močan in zaradi tega nadvse presenetljiv je bil nastop ekipe trenerja A. Maka proti celovškemu ASK. Od vsega začetka so Selanke ustvarjale močan pritisk in zadevale lepši gol za golom. Naslednja tekma: 17. oktobra proti Spittalu. DSG Sele - ASK 6:0 (4:0) Strelke: Martina Jug 3, Marija Olip, Sabine Pir-mann, Milena Olip ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 1. Rapid Lienz 3 2 10 14:2 7 2. DSG Sele 3 2 0 1 13:2 6 3. St. Margarethen/L. 3 1 2 0 5:4 5 4. Spittal 3 111 3:7 4 5. ASK 3 1 0 2 8:9 3 6. DSG Borovlje 3 0 0 3 1:20 0 17 Šport SAK - center St. Primož Zmaga Šentprimožanov v predodločilni tekmi Za vse ali nič, je šlo za SAK U 12/3, saj je bila za vstop v jakostno skupino potrebna zmaga v Žitari vasi. Ekipa trenerja Kneza in menedžerja Kulmescha je bila v polčasu 0:2 v zaostanku, ob koncu pa je posijalo sonce ■ SAK je zmagal 3:2. Za vstop v jakostno skupino so zdaj potrebne še tri zmage, kar pa je realistično. SAK-center Celovec U 14: SAK - Donau 5:1 (Waldhauser 3, Napet-schnig 2), U 12: SAK/2 - AS V 3:3 (Kienreich 2, Vidakovič); U_8: (turnir) Na domačem turnirju je SAK dosegel 1. mesto. Gole so dali: P. Lausegger 8, Djulič 3, Verdel in Kokot. Ta krog: Vetrinj - SAK U 14 (ned. 14.30); Žrelec U 12 - SAK (sob. 15.00 ); ATUS Borovlje - SAK U10 (pet. 16.00); Turnir U 8 (v ned. ob 11.00 v Volovici/VVoIfnitz) SAK-center Pliberk U 16: SAK - Grebinj 13:0 (Visotschnig 5, Verdel 3, Partl 2, Zidej) U 12:Žitara vas - SAK/3 3:2 (Starmuž, Koresa, Trdina); SAK/3 - Rikarja vas 17:1 (Koresa 5, Trdina 5, Starmuž 3, Hobi 2, Wako-unig 2) -U 10: Šentpavel - SAK/4 2:5 (VVakounig 3, Starmuž, Riegelnik); Turnir U 8: 1. Globasnica, 2. SAK/3, 3. Šmihel: U 12 skupina Z (Podjuna) 1. SAK Šentprimož 7 5 0 1 87:11 18 2. Žitaravas 6 5 0 1 39:11 15 3. Železna Kapla 6 3 1 2 17:27 10 4. Dobrla vas 6 2 1 3 17:25 7 5. Klopinj 6 2 0 4 15:43 6 6. Rikarja vas 7 0 0 7 3:61 0 Tekme ta kron: SAK U 10 - Vovbre (pet. 16.30) U 16 skupina J (Podjuna) 1. SAK Pliberk 5 5 0 0 47:1 15 2. Velikovec 5 3 0 2 23:14 9 3. Labot 5 2 1 2 25:18 7 4. Rikarja vas 5 1 1 2 5:28 4 5. Grebinj 5 0 0 5 4:43 0 (SVG Pliberk je vzel svojo ekipo iz prvenstva.) U 12: SAK - Labot 8:5 (K. Dlopst 4, Enzi 2, BreitfuR 2;) U 12 skupina Z-1 (Podjuna) 1. SAK Pliberk 6 6 0 0 48:15 18 2. Šmihel 6 5 0 1 47:18 15 3. Globasnica 6 3 0 3 55:32 9 4. Ruda 6 114 17:37 4 5. SVG Pliberk 6 114 19:48 4 6. Labol 6 1 0 5 12:48 3 U 10: Važenberg - SAK/3 6:4 (Krajnc 2, Britz-mann, Toljič); U 10/1 je bil ta krog prost.. Tekme ta krog: Pliberk U12 - SAK (ned. 13.30); SAK U 10/3 - Sinča vas (pel. 16.30); Dobrla vas U 10-SAK/1 (pet. 16.30) 2. RAZRED E Prvič je igral 15-letni igralec SAK ll/u 18 - St. Urban 1:4 (0:2) SAK: B. VVakounig 3 (75.1. Muller 0), H. Nachbar 3, Kojič 3, Babič 3, D. Thaler 3 (55. Visotschnig 3), Buchvvald 4, K. Galo 3, J. Galo 3, VValdhauser 3, Soldo 3, Krajger 3 (75. Zidej 0) ASV, 200 gledalcev; Sodnik: Vavru (začetnik); Strelec: Kojič (80.); rum.-rd. karton: K. Galo (30.) V tej tekmi je debitiral 15-letni Michael Zidej, v ekipi pa so bili še trije 16-letni, ker je od standardne postave v celoti manjkalo 6 igralcev. Ker je ekipa že v prvem polčasu izgubila igralca zaradi rdečega kartonom, je St. Urban tekmo že kmalu odločil zase. SAK II je trenutno na 11. mestu in upa, da bo v nedeljo dobil nekaj igralcev iz I. ekipe. ■ Ta krog: VVeitensfeld - SAK II (ned. 15.00) Trije Sakovci v reprezentanci Trenutno igrajo trije igralci Slovenskega atletskega kluba v koroški reprezentanci. In sicer: Rene Paril (U 14) ter Mario Verdel in Malhias Visotschnig (U 16). Vsi trije igrajo v ekipi U 16 pri Jožetu Feri, Verdel in Visotschnig pa tudi v ekipi SAK II. REGIONALNA LIGA Senzacija-»Milijonska ekipa” podlegla SAK 1000 gledalcev je minulo nedeljo videlo najboljši nastop SAK v tekočem prvenstvu. Ekipa trenerja Vrabca je prepustila gostom bolj ali manj igro ter se osredotočila na hitre protinapade in na konsekventno pokrivanje. Ta način igre pa se je izkazal edino pravilen. Ze v 11. minuti je Pajantschitsch z močnim strelom iz 18-ih metrov presenetil Prescherna ter povedel z 1:0. Sledili so sicer številni nevarni napadi gostov, toda vratar Mallegg je ubranil vsa. Da SAK ni povišal na 2:0, pa se morajo gostje zahvaliti sodniku, ki je spregledal jasen prekršek nad Muha-removičem v kazenskem prostoru. Po odmoru je bil SAK še zbranejši in svežejši in gostom ni več prepustil niti ene resne priložnosti. SAK - Bad Bleiberg 1:0 (1:0) SAK: Mallegg 6, S. Sadjak 5, Zanki 5, A. Sadjak 5, R. Oraže 5 (78. Ch. VVoschitz 0), I. Ogris 5, Adro-vič 5, Pajantschitsch 5, Eberhard 5, Wieser 5, Mu-haremovič 5; Celovec: 1000 gled.; sodnik: V. Riepl (slab); strelec: Pajantschitsch (11.) Miklau pripeljal Pliberčane iz krize Po dolgem zopet zadovoljiv, predvsem pa uspešen nastop Pli-berčanov, ki so tekmo pričeli borbeno in zbrano ter si kmalu priigrali lepe možnosti. Eno od številnih je v 23. minuti izkoristil Miklau ter povedel z 1:0. Po odmoru so gostje prevzeli iniciativo, vendar so se lepše priložnosti nudile domačinom. Pliberk -SVRLienz 1:0 (1:0) PLIBERK: Matschek 4, Micheu 4, Skorjanz 4, F. Wriessnig 3, Škof 3, Škerjanec 3 (66. Poles-snig 0), Hribar 3, Mosser 3, Urnik 4, Lisic 3 (76. Frkovzilsch 0), Miklau 4; Pliberk: 300 gled.; sodnik: Smole (dober); strelec: Miklau (23.) REGIONALNA LIGA 1. Spittal 9 7 0 2 15:10 21 2. Bad Bleiberg 9 5 2 2 16:6 17 Pasching 9 4 5 0 16:6 17 4. WAC 9 3 4 2 15:15 13 5. Donau Linz 9 3 3 3 17:13 12 6. Voitsberg 9 3 3 3 12:11 12 7. Hartberg 9 3 3 3 11:13 12 8. Rapid Lienz 9 2 4 3 10:12 10 9. Pliberk 9 2 4 3 9:12 10 10. Šentvid 9 3 1 5 6:10 10 11. Zeltweg 9 2 3 4 11:13 9 12. Gratkorn 9 2 3 4 9:13 9 13. Wels . 9 2 3 4 8:17 9 14. SAK 9 2 2 5 12:16 8 ■ Rezultati 9. kroga: SAK - Bad Bleiberg 1:0, Pliberk - Rapid Lienz 1:0, Hartberg - Pa-sching 0:3, Donau Linz - Spittal 0:2, Wels -Voitsberg 2:1 Gratkom - Zeltweg 2:1, WAC - FC Šentvid 2:1; ■ Prihodnji krog (8./9./10. oktober): WAC - Spittal, Lienz - Gratkorn, Bad Bleiberg -Pliberk, Voitsberg - SAK, Šentvid - Hartberg, Pa-sching - Wels, Zeltvveg - Donau Linz; M Strelci SAK: 4 Muharemovid 3 M. VVieser 2 A. Sadjak 1 Eberhard, Pajantschitsch, Vrabac ■ Strelci Pliberk: 5 Miklau 1 Hribar, Lisic, D. VVriessnig, F. Wriessnig Igralci se tokrat borili za SAK in trenerja Vrabca Proti Bad Bleibergu so igralci SAK pokazali borbenost kot v zlatih časih SAK. Iz številnih ust je bilo slišati govorice, da trener Vrabac tekmi proti Bad Bleibergu ne sme podleči, že sploh pa ne s slabim nastopom svojega moštva. Te govorice so seveda prišle tudi do ušes igralcev ter pri njih očividno povzročilo še dodaten zagon. Tako borbenih in s tako voljo do zmage, kakor naposled na tekmi proti Bad Bleibergu, igralcev SAK že dolgo nismo videli. Jasno, da smo se borili tudi za trenerja Vrabca, vendar je tudi izjava trenerja Bleiberga bila že zadosti, ko je rekel, da jo bomo dobili krepko po glavi,’’ je dejal kapetan Lojze Sadjak. Tudi Marjan Šmid, ki zaradi poškodbe sicer ni mogel igrati, je bil prepričan, da se je moštvo v prvi vrsti borilo za trenerja. Igralci so vsekakor pokazali mnogo značaja in s tem ne le pri trenerju, ampak tudi pri lastnih navijačih zabeležili močan vtis, kajti nihče po tekmi ni nezadovoljen odšel domov. Trenerju Vrabcu se je po zmagi vsekakor odvalil velik kamen od srca, kajti pritisk nanj je bil že zelo velik. Vedel je, da so za neuspešne nastope v preteklosti bili krivi nekateri negativni dejavniki, na katere sam ni mogel vplivati (poškodbe, neizkušenost, nesreča,...). Sedaj upa, da bo Aplavz trenerja SAK Dinka Vrabca ni veljal le strelcu zmagovitega gola proti Bad Bleibergu Ewaldu Pajantschitschu ampak tudi zvestim navijačem, ki so kot 12. mož stati za ekipo. pridobljena samozavest igralcev pomagala pozabiti ti. negativne dejavnike iz preteklosti. Če se bo njegovo upanje uresničilo, bomo videli že danes zvečer (ob 19. uri), ko bo SAK nastopil na tujem proti Voitsbergu, kjer je bil v preteklosti bolj ali manj vedno „te-pen”. Zadnjič letos 7. avgusta 5:1 (pokal). F. S. 18 Skavtizem JUBILEJ: „VEDNO PRIPRAVLJEN/A” Ljubiti svojega b ižnjega, naravo in domovino Preteklo nedeljo so se v farni dvorani v Šmihelu zbrali skavti in skavtinje, prijateji in sorodniki in dostojno proslavili okrogli 40. jubilej svoje mladinske organizacije. Nastanek slovenskega skavtizma na Koroškem pa je bil zelo tesno povezan z ustanovitvijo Slovenske gimnazije. Skavti in skavtinje so v nedeljo priredili pester program in proslavili 40-ietnico slovenskih skavtov na Koroškem. | stanovitelj skavtizma je bil I Anglež Robert Baden-Po-well, ki je leta 1907 ustanovil prvo skavtsko skupino na otoku Brown-Sea z 20-imi dečki. Po izidu njegove knjige „Scouting for boys” se je skavtsko gibanje močno razširilo in kajkmalu štelo nad 100.000 fantov in deklet. Navdušenje pa je sčasoma zajelo tudi druge evropske države. Leta 1920 je bil tudi ustanovljen mednarodni urad za skavte, ki še danes prireja mednarodna skavtska srečanja po svetu. Za lepši svet. Nastanek slovenskega skavtizma je tesno povezan z ustanovitvijo Slovenske gimnazije leta 1956. Gojenci Mohorjeve so v prostem času hodili na igrišče bližnjega salezijanskega zavoda Vincentinum in na igrišče doma Kolping. Tako so nekateri fantje navezali stike s tamkajšnjimi vzgojitelji in z nekim skavtskim načelnikom, ki jim je pokazal skavtsko sobo in jim pripovedoval o skavtizmu. Nekateri so bili zelo navdušeni in izrazili željo, da tudi hočejo postati skav-tje. Vzgojitelj in duhovnik v Mohorjevi Janez Rovan je potem začel leta 1959 delovati s prvim vodom skavtov. V vseh svojih do-movskih letih je bil voditelj skavtske organizacije in vzpostavil stike z nemškimi skupinami ter s skavtskimi organizacijami v Italiji, najprej v Trstu in nato v Gorici. Skupni cilj skavtov pa se je glasil: ohranjevanje slovenskega jezika in kulture. Oče slovenskega skavtizma Janez Rovan je umrl leta 1988 v Celovcu. Vedno pripravljen/a. Naj večji in najpomembnejši dogodek SKAVTIZEM NEKOČ IN DANES Joža Nabernik, skavt prve ure „Kot gojenec Mohorjeve družbe sem dobil stik s skavtskim gibanjem v bližnjem Vincentinu-mu. Navdušiti smo se tudi v Mohorjevi. Ker smo prej samo enkrat na mesec šli domov, smo imeli za konec tedna tudi nekaj prostega časa in tako se je rodila na iniciativo vzgojiteljev Rovana, Czigana in Kum pa zamisel, da se ustanovi slovenska veja skavtske organizacije. Hodili smo v naravo blizu Celovca, v Hodiše itd. Na začetku nas je bilo kakih deset fantov. Sodeloval sem nekaj let. Po maturi pa je bil konec naše skupine. Dobival pa sem skavtski časopis Plamen in tako ostal v stiku do danes. Vesel sem, da organizacija še danes živi. ” Michaela Ogris, Slovenji Plajberk „Stike s skavti sem navezala v gimnazijskih letih, ko sem stanovala v Slomškovem domu. Nekatere od mojih sošolk so bile že vključene v organizacijo. Ko je bilo taborjenje v Slovenjem Plajberku, sem jih šla obiskat in bila sem navdušena nad šotori, preprostim načinom življenja in povezanostjo z naravo. Takoj sem se vključila. Obiskala sem sestanke in spoznala cilje skavtskega gibanja. Včlanjena sem že 12 let. ” Janko Krištof, načelnik „Kot kaplan sem v Šmihelu pred leti ustanovil skavtsko skupino. Organizacijo pa vodim od leta 1991 dalje. Dejstvo, da je število gojencev v Modestovem domu padlo, je imelo tudi posledice za našo organizacijo. Z ukinitvijo doma smo se preselili z opremo v Šmihel. Trenutno nimamo lastnih prostorov in upam, da nam bo uspelo najti stalni dom. V skavtski skupini je vključenih približno 25 mladincev. Žal pa manjkajo skavti, ki bi bili v fazi doraščanja pripravljeni prevzeti odgovornost za skupinsko delo. Skavtsko gibanje je bilo močno v sedemdesetih letih. ” za skavta in skavtinjo je dan obljube. S tem dnevom se konča čas priprave. V času priprave spozna zakone in nauk skavt-stva, skuša živeti po skavtskem geslu in zakonih (10) ter na koncu opravi izpit. Sestavni del skavtizma je skavtska vzgoja: samostojno delovanje in nastopanje, življenje v naravi in z naravo in kritična angažiranost v družbi. Nadalje skavtaska molitev, pozdrav in geslo: „Bodi pripravljen/a!” - „Vedno pripravljen/a” Skavtski zakoni so vsebinsko enaki po vsem svetu. Z obljubo se vsak skavt/vsaka skavtinja obveže, da bo izpoljneval/a to zbirko krščanskih življenjskih pravil. Prvi slovenski skavtje so opravili obljubo leta 1959, leta 1970 pa so se pridružili še skavtinje (voditeljica Marija Spieler). Do danes je bilo vključeno v slovensko skavtsko gibanje približno 500 mladincev in mladink. Sedaj obstojata dve skupini v Podjuni s približno 30-imi člani. „Kam bo pot vodila, pa je še v oblakih,” piše samokritično v zborniku načelnik Janko Krištof. Na slavnostni prireditvi so skavti predstavili pestro brošuro, ki daje kronološki pregled slovenskega skavtskega gibanja na Koroškem. Zbornik je opremljen z bogatim slikovnim materialom. Prireditve so se udeležili tudi častni gostje, med njimi: Zdravko Inzko s soprogo, tajnik K KZ Nužej Tolmajer, skavt prve ure Joža Habernik, nekdanja načelnika Franc Krištof in Marija Spieler ter predstavniki skavtskih organizacij iz Slovenije in Italije. Besedilo in slike Mirko Štukelj 19 Zanimivosti od tu in tam PIS je med redkimi zbori, ki ima kar dve voditeljici, Rozino Katz (I.) in Vero Sadjak (d.) Dve zborovodkinji ima odslej Pevsko instrumentalna skupina Žvabek. Pri vodenju se zamenjujeta Rozina Katz in Vera Sadjak. Pri zadnjem nastopu preteklo soboto pa smo na odru videli tudi nekaj novih obrazov, ki so se skupini po krajšem odmoru spet priključili. Podjunski zvoki. Trio Lipusch, ki se je pred kratkim vrnil s turneje po Avstraliji, je izdal zgoščenko z naslovom ..Podjunski zvoki". Na njej so zbrane domače pesmi, „ki gredo v uho", tako vodja skupine Berti Lipuš. CD je možno kupiti v Posojilnicah, v Mohorjevi knjigarni in pri članih skupine. Top To ■ NAJBOLJ _ KUPLJENIH KNJIG Hit - lestvica najbolj kupljenih knjig Mohorjeve knjigarne meseca septembra. 1. Gustav Januii: Metulj 2. Franoeve tiolske zgodbe (Christine Nčstlinger) 3. Na tujem v domovini [BoiUdar Finki 4. Krog je zdaj moje okno - C. Jmuii 5. Postati ob kneajem kamnu - Oiilak 6. Slovenske ljudske pravljice 7. Pozdravi iz slovenskih krajev 8. Slovenci • Ivan lomom 9. Cesto S cipreso -Alojz Itekh 0 OSEBE &DOGODKI NOV PROGRAM IN NOVA UREDNICA „ Team Radia Korotanki skrbi za dnevni program. Z leve: glavna urednica Marica Stern-Kušej, Eva Moschitz, Nadja Žele, Edi Trampusch, Adrian Kert in tehnik Hanzi Kežar. Foto: Fera Radio Korotan ima od jeseni naprej biti domač radio, katerega pa radi poslušajo novo programsko shemo, po kateri so tudi mladi." Da to gotovo ni lahka naloga, se skušali oddaje prikrojiti še bolj svojim po- zaveda glavna urednica Marica Stern-Kušej, slušalcem. Predvsem mlajšim poslušalcem zat° radio Korotan skuša prilagoditi oddajni se posveča Nadja Žele, ki je od poleti naprej čas posameznih oddaj starostnim skupinam, v uredništvu. Njen cilj: „Radio Korotan mora ki načelno ob različnih časih vklopijo radio. mesec september 0 top . Siegfried Schippel, komandant globa-ške žandarmerije je tudi na 70-letnici žand-armerije dokazal povezanost s prebivalstvom in spregovoril dvojezično. 5 Rozi VVernig je prva pred-| Asednica novo ustanovljene-]j ga Kulturnega društva za m Smarjeto in Apače. ™£. Franc Mikel je v Svafnah pričel z izkopati vanji gradu Miklove Zale, kjer bo nastal prireditveni center. Štefan Kramer je uspel. Začetek sep-"Ttembra je v Dobrii vasi odprl zasebni vrtec Mavrica. Gabriel Lipuš je postavil na noge spet uspešen glasbeni projekt, musical „Konfe-renca živali." flop © . Albert Holzer. Sef vodnopravneaa oddelka za okraj Velikovec je Poniklanom prepovedal ustanovitev zadruge za čiščenje odplak. . Pliberški vrtec. Zupan Grilc in pristojni referent Jurz sta ločila dvojezične otroke. Ribji trg iz Hamburga %#je v Celovcu zapustil le težke želodce in nezadovoljne obiskovalce. . Dieter Haller je moral oddati vse svoje T politične funkcije, ker ni jasno ločil med prostim in delovnim časom. Ak . H. A. Marolt, angažirani politik je iz-ei gubil. državnozborski mandat in tudi mesto v občinskem predstojništvu v Skocijanu. .ur, s* FRLOŽEV LUKA Volili smo. Veliko se je spremenilo/ dolgih obrazov je bilo precej: LiF je izpadel, žal, čeprav sva ga volila tudi moja ljuba prijateljica Jezičnikova Liza in jaz. Hotela sva pomagati našemu Bernardu Sadovniku v državni zbor. Večina pa je hotela drugače. Hudo je neslo socialistom, Haider se je najbolj napasel v rdečih logih. Ne vem, ali bi bili volili tako tudi vsi, ko bi bili vedeli, da bojo morali iz svojega plačati obljube, ki jih je bil Haider izustil. ALI POMNITE ? Pred 35-imi leti je tabor Slovencev v Buenos Airesu pozval NSKS, naj ostane trden v boju za pravice narodne skupnosti. Pred 30-imi leti je Koroška Katoliška akcija/Katoli-sche Aktion ob 10. oktobru pozvala k skupnosti: »Gradimo skupno v Kristusovem duhu lepšo bodočnost za našo Koroško!" Pred 20-imi leti je EL na deželnozborskih volitvah dobila 4.279 glasov. SPO je pridobila 2,6 % in je prišla na 54 %. Deželni glavar je postal spet Leopold VVagner. Pred 15-imi leti je umrl znani pevodja Folti Hart-mann. Pokopan je v Škoci-janu. Pred 10-imi leti je na svetovnem prvenstvu v Rio de Janeiru osvojila Ani Miiller iz Podgorij 16. mesto. Z NAŠIM TEDNIKOM NA MARTINOVANJ jimmomjE (j z Lojzetom Slakom IHOJICERT „300 oddaj PO DOMAČE" v petek, 12., in soboto, 13. novembra JOŽE GALIC urednik oddaje PO DOMAČE „V oddaji PO DOMAČE, kjer prevladuje slovenska narodnozabavna glasba, se je doslej zvrstilo skoraj tristo različnih ansamblov in solistov. Ker se malokatera razvedrilna oddaja lahko pohvali s številko 300, smo poskrbeli, da bo naše slavje v Velenju, ki ga bo za nameček poživil čas okrog Martinovega, posebej praznično in veselo. “ P V«, Cena: 1.250-šil. V ceni so vključene naslednje storitve: • prevoz z avtopodjetjem Sienčnik • martinova večerja • vstopnina za koncert „300 oddaj PO DOMAČE" • prenočišče z zajtrkom (bufet) -hotel Paka • vstopnina za Rudarski muzej • kosilo • obisk vinske kleti Pisne prijave najkasneje do 20. oktobra na naslov: NAŠ TEDNIK Viktringerring 26 9020 Celovec Faks: 0463/512528-22 Tel.: 0463/512528 -23 (Nadja Pegrin) PROGRAM v petek, 12. novembra, ob 19. uri v Beli dvorani v Velenju ___ Koncert „300 oddaj PO DOJMiČE“ TV Slovenija z martinovo večerjo NASTOPAJO: ■+ ansambel Lojzeta Slaka ^ Slapovi ansambel Mira Klinca ^ Igor in zlati zvoki ^ ansambel „Nagelj“ Vesele Štajerke ^ ansambel Roberta Goterja ■* Konovski štrajharji ^ Štajerskih sedem Kvartet 7 ^ Štirje kovači ■» Štajerska pihalna godba (pod vodstvom Borisa Roškerja) Po koncertu JUartinou ples z ansamblom Lojzeta Slaka (do 3. ure zjutraj) v soboto, 13. novembra ob 11. uri obisk Rudarskega muzeja v Velenju ^ nato obisk vinske kleti ob slovensko-štajerski cesti in kosilo ■* vrnitev domov: ob 22. uri