Današnja štev, izide na šestih straneh.
Posamezna številka slane 40 uinarfera.
Štev. 35.	Radgona, dne 6. decembra 1919.	Leto 1.
Morska
Glasilo obmejnih
Uredništvo in upravništvo v Radgoni, Murska utica štev. 184. — Telefonska štev. 31.
— m»mn-	Rokopisi 3e ne vračajo. =====
izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse lete 15 K, za poi leta 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin.
inserati: Ena petstoipna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev.
Prt večkratni objavi primeren popust.
Živimo v času, ko se likvidira vojna in polagoma a stalno celijo rane, ki jih ima od vojne vsak posameznik, vsaka država in vse civilizirano človeštva. Evropa izgleda kakor uboga delavska hiča v zgodnjijspomladi; belijo j se stene, snažijo koti in pere umazan pod; praznične poletne suknje se čistijo, popravljajo in polagajo na solnce. Tako vidimo po celi Evropi neko presnavljanje, čiščenje in iskanje novih gesel, programov in novih političnih sistemov. Vojna je ustvarila dolgo vrsto raznih gospodarskih, socijalnih in kulturnih problemov. Prejšnjim vrednotam je udarila novo ceno, pre-kvasila mišljenje in čustvovanje, marsikaj pokrila in še več razkrila, mnogo jih povišala in še več ponižala. Kratkomalo, vojna je postala nov faktor v našem javnem življenju, nova sestojina o snoveh, pripravljenih za naš bodoči razvoj.
Z likvidacijo vojaške in politične vojne pa pa ne nostopa vedno tudi likvidacija tzv. čuvstvene vojne, t. j. odprava vseh raznoterih kumbinacij. ki jih je vojna spletla tako v čustvovanju posameznika kakor v čustvovanju mas, nabodov, držav.
Zanimiv je pogled na volitve, ki so se vršile zadnje tedne v velikem delu Evrope: v Franciji. Italiji, Belgiji, Romuniji. Vidimo ljudstvo, ki je še pred poldrugim letom polnilo evropska bojišča, kako vrši prvo ustavno delo. prevzema vladarsko oblast in odloča o usodi države. Izreka obscdbo nad vojno ali pa ji daje absolutorij. Kaše svojo zrelost in približne smernice bodočega razvoja. Izid volitev priča, ali in kako daleč je likvidirala vojna v čustvovanju narodov.
V tem oziru so značilne volitve v Italiji in Franciji. V obeh državah je bila doslej na po-vršenju skupina ljudi, katerih politično naziranje temelj na kapitalistično-imperijalistični podlagi.
V Italiji je sedaj zmagala socijalistična in katoliška ljudska stranka, y Franciji pa so si pridobile večino meščanske (kapitalistične) stranke. Znano je, da so ljudske stranke zmagale že prej vseh poraženih državah (Nemčija, Avstrija, Bolgarija), kajti poražen narod lažje likvidira | vojno nego narod — zmagovalec. Toda Italija spada vsaj na zunaj med zmagovalce, in vendar je s svojimi volitvami demonstrirala proti imperijalistični politiki dosedanjih vladnih krogov, dasi je imela ta politika vsaj začasne uspehe, Zlasti pa je pozdraviti zmago katoliške ljudske stranke, ki vtegne dati Italiji mnogo svežih in zdravil sil, katerih ne bo izrabljala za svojo pogubo. Sicer ie razvoj političnih razmer v Italiji še precej nejasen, vendar brez ozira na to, ali nastopita obe ljudski stranki skupno ali ne, so že same številke značilne dovolj. Tzv. čuvstvena vojna je že začela z likvidacijo, še predno je popolnoma rešena vojaška in politična vojna. V Franciji vidimo nasprotno. Vojna, ki je dala tej državi moralno zadoščenje za bolesten poraz leta 1871., ne mor ^likvidirati v čustvovanju ljudstva. Francoz čut* globoko in upravičeno radost, da je zmagala Francija, ker gleda v njeni zrnagi zmago pravičnosti in kulture. Italijan nima zavesti zmagovalca, ker nima zavesti moralne upravičenosti svoje vojne in zato takoj likvidira vojno ter se skuša postaviti na ono zdravo podlago, ki leži pod vsemi propadajočimi in socijalnimi sistemi kot edini temelj za bodeči razvoj: na podlago prave demokratične ideje, Skuša se postaviti, toda v resnici še ne stoji in ne bo stal tako kmalu. Brez dvorna pa je zmaga ljudskih strank v Italiji znaten korak naprej.
Tako nam kaže izid volitev v tej dveh državah dva različna vpliva vojske : potrditev starega sistema v Franciji in razveljavljenje istega v Italiji. To je tudi merilo za presnavljanje ostale Evrope. Uverjeni srno pa lahko, da bo stari sistem, sistem kapitalizma in imperijalizma, likvidirati v tistem trenutku, ko bo likvidirala
svetovna vojna v ljudskem čustvovanju. Zgled vojaško in političnih premaganih držav dokazuje, da je star dužabni red in z njim vso pred- in medvojno naziranje, ki je posejal seme za neštevilno gorje, obsojen k neizprosnemu poginu. Zmagujejo ljudske stranke, ki edine lahko jamčijo za novo življenje na zdravi in čvrsti podlagi.
Komisija za določitev državne meje.
Poslanec dr. Hohnjec je dne 27. novembra v zadevi mednarodne komisije za podrobno in končnoveljavno določitev naše severne državne meje stavil na ministrskega predsednika Ljubo Davidoviča to-Ie interpelacijo: Naša mirovna delegacija v Parizu je podpisala šent-žermensko mirovno pogodbo, koje predmet je avstrijska republika. S tem je stopilo v aktuelno stanje vprašanje o mednarodni komisiji, ki ji bo glasom § 29 mirovne pogodbe pripadala podrobna določitev v pogodbi označenih mejnih smernic med našo kralje vino in avstrijsko republiko. Ta komisija, v kateri bo poleg antantnih zastopnikov po en zastopnik Jugoslavije in Avstrije, se sestane 14 dni potem, ko stopi sentžer-manska pogodba v veljavo.
Jugoslovani se še doslej nismo prav zavedli velepomena komisije za »podrobnosti*, katera bo po svoji sodbi, boljše rečeno po svoji volji postavila državne mejnike, nepremakljive za dolgo bodočnost. In vendar bi. nas bil slučaj mesta Radgone lahko podučil, da je preyelika zaupljivost od naše strani več kakor neumestna. Naslajali srno se z zavestjo in brezskrbnostjo, da je Radgona in njena slovenska okolica naša. Med tem pa je prišel naš severni sosed ter nam je s pomočjo našega zagrizenega italijanskega protivnika na mirovni konferenci ugrabil to. kar je iz narodnopisnih in gospodarskih razlogov naše ter bi moralo ostati naše.
pripravili za ujetnike, so morali ostati nekoliko časa na ladjah. Vsak večer so ladje dvignile sidra in odplule na odprto morje, da pokopljejo mrtve. Tirensko morje je bilo polno trupel, katera so valovi nosili na obalo Sardinije in sicer v takem številu, da je morala vlada prepovedati ribolov.
Ujetnike se je oskrbovalo z vodo iz neapeljskih studencev, seveda z velikanskimi stroški. Na otoku ni bilo niti ene zidane hiše razen one, v kateri je .stanovalo poveljstvo. Tukaj nisi slišal ne zvona ne petja ptičev, marveč samo strašen šum valov, ki so se odbijali ob pečine nesrečnega otoka. V takih razmerah so morali ujetniki zblazneti od tuge in bolesti.
Vsak dan je umiralo do 400 ljudi. Zdravniki so došli šele pozneje, a se niso upali temeljito lotiti dela, ker so se sami bali okuženja. Živež je prihajal zelo neredno; me o šele čez mesec dni, kruh iz Sardinije pa zs. štiri do pet tednov. Vsled velikega umiranja se niso mogle pravočasno izkopati jame za mrliče, pa so jih polagali tik na obalo. Krog njih so napravili nasip iz kamenja, a zasipali so jih z morskim peskom. Trupla so se čez par dni. začela .razpadati. Skozi kamenje je curljala črna smrdljiva tekočina. Večkrat se je dogajalo, da so trupla
Otok mrtvih.
Dalečtioli na plavem Tirenskem morju, blizu Sardinije, leži samotni otok Asinara. Dolg je 23 kilometrov, širok na nekaterih mestih samo 100 metrov. Ves je pust, nikjer ni videti hiše, drevesa, vasi; nikjer ni najti kapljice vode. Na 'njem se ustavljajo samo vetrovi, ki gredo s Sredozemskega morja v alpske pokrajine in divjajo na otoku več dni zaporedoma, vsied česar je vsak dovoz prekinjen.
V normalnih razmerah je živela na tem otoku majhna kolonija kaznjencev, njihovi stražniki ter tri do štiri obitelji finančnih paznikov. Razen teh ljudi ni bilo na etoku žive duše.
Okrog Božiča 1. 1915 so priplule pred Asinaro tri velike vojne ladje »Dante Aligheri«. »Regina Elena« in »Vittorio Emanuelle«. Na njih je bilo približno 30.000 vojnih ujetnikov avstro ogrske armade, ki so bili ujeti na srbskih bojišč h in izza umika srbske vojske preko Albanije deportirani v Italijo, ker se je srbska armada sama morala zateči na tuja grška tla. Teh avstro-ogrskih ujetnikov je bilo pred Mackensenovo ofenzivo preko 70.000, toda med umikom čez Albanijo, ki je ena največjih strahot te strašne vojske, so se njihove vrste
zredčile tako, da jih je prispelo v Valeno samo še 30.000. Petdeset tisoč ujetniških trupel je pognojijo puste albanske planjave.
Srbija je v skrajni sili sprejela italijansko ponudbo, da Italija skrbi za te ujetnike. V resnici so j ib naložili na italijanske ladje.
O tem piše dopisnik rimskega »Avantija«, laški častnik, ki je preživel vse grozepolne cini na pustem otoku Asinari, med drugim sledeče:
V času plovbe čez Jadransko in Tirensko morje se je širila med moštvom kolera, ki je mnogo ljudi pokopala že v Albaniji. Na ladjah se ni ločilo zdravih od okuženih. Vse odprtine na palubi so bi>e zaprte, tako da so se bolni, zdravi, živi in mrtvi nahajali vnotranjosti broda. S tem so hoteli Italijani zabraniti okuženje svoje posadke. Ujetnikom se je dajala hrana skozi okna, vsled česar je prišlo do’ prepira med njimi. Kdor je bil zdravejši in močnejši, se je pehal za hrano in suval slabejšega. Bolniki so umirali v najhujših mukah, ki si jih lahko predstavlja naša domišljija. Dva ujetnika, ki sta piscu teh vrst podala podatke, sta našla nekje mačka, ga zgrabila, razkosala in sirovega ter krvavega snedla.
Okrog Božiča so se ladje ustavile v luki Asinara. Ker na tem pustem otoku niso ničesar
L’appétit vient en mangeant, pravi pregovor. Bili bi zelo naivni, če bi mislili, da naši sosedi ne bodo hlepeli in hlastali po drugih kosih našega narodnega teritorija.
' Kako si Nemci predstavljajo tiste »podrobnosti«, kojih določitev bo spadala v delokrog komisije, spoznamo iz upov, ki jih nemško časopisje stavi v komisijo, njeno pristojnost in njeno oblast. Želijo namreč in zahtevajo, da pripade tej komisiji ne samo določitev meje tam, kjer še ni natanko določena, ali pa majhna poprava meje na tej ali drugi krajevno omejeni točki, marveč da sme komisija celo spremeniti naravne meje (razvodje, reke), ki so že določene ter so doslovno sprejete y mirovno pogodbo. To pa utemeljujejo s prožnim pojmom »gospodarski interesi«, za katerim se skriva briga in težnja, da bi za Radgono, katera je izven Jugoslavije obsojena na gospodarsko smrt, iz našega narodnega telesa izrezali kolikor največje gospodarsko ozadje.
Tudi Slovenci zmerno z največjim pričako vanjem v bodoče delo mednarodne komisije. Naša severna meja na Štajerskem — o tužnem našem Korotana niti ne govorim — nikakor ne odgovarja našim pravičnim, če tudi najbolj umerjenim narodnim zahtevam.
Na mnogih krajih trga in razdvaja to, kar ne more in ne sme biti ločeno. Meja med političnimi okraji je slučajna ter se ne ozira ne na naše krajevne, ne na narodnostne, ne gospodarske razmere. Ponekod loči cerkev od šole, cerkev bi bila v naši državi, šola pa v avstrijski. Takih nesmiselnosti in nezmožnosti vendar ne more potrditi mednarodna komisija. Ali more ta komisija ostati gluha za želje, prošnje in zahteve slovenskih kmetov, ki bi jih slučajnostna okrajna meja državno odtrgala od svojih slovenskih bratov, s katerimi so stoletja vezani z najožjimi vezmi krvi, vere in gospodarstva? Ali more podkrepiti gospodarski in prometni nonsens, da železnica iz Ljutomera do Maribora teče najprej po slovenskem ozemlju, od Radgone do Špilja prestopi na nemški teritorij, od Špilja dalje do Maribora pa zopet vozi po slovensk:h tleh?
Slovenci se nadejamo, da bo mednarodna komisija upoštevala naše želje in zahteve ter da se ne bo pod vplivom odkritih in ' tajnih prijateljev avstrijskih Nemcev dala premakniti s pravca objektivnosti. Objektivno delovanje pa je zajamčeno edino le v objektivni sestavi komisije.
»Sestava komisije je velepomembna«, je pisal list »Neues Grazer Tagblatt« dne 4. novembra t. 1. Nemškoavstrijski krogi porabljajo vse vezi, ki jih imajo z antanto, da se komisija sèstavi tako, da bo kolikor največ Avstriji na. klonjena ter bi ji prisodila kolikor največ slovenske zemlje ob meji.
Sreraljenje in delovanje neoficijelnih krogov vneto in vztrajno podpirajo oficijelni činitelji. Avstrijski kanclar dr, Renner je v seji narodnega zbora (Nationalversammlung) na Dunaju dne 22. novembra med drugim rekel: »Uverjen.
ležala več dni na morski obali. Videli so se grozni prizori. Ujetniki, ki so bili slabo oblečeni, so se po noči doplazili k truplom, slekli obleko in oblekli sebe, da se varujejo pred mrazom in slabim vremenom. Sebični ljudski nagon je hotel rešiti samega sebe. p? je prišlo tako daleč, da so okuženi večkrat po več dni imeli mrtve tovariše pri sebi, samo da so lahko dobili njihovo porcijo hrane.
Kraljevski italijanski vojski so pa skušali vzdržati disciplino z bičem in palicami. Če si je kateri ujetnik natočil čašo vode in si je hotel privoščiti še drugo, je bilo to že zločinstvo, ki se je kaznovalo z batinami. Poveljujoči laški general in laški oficirji so odobrovaii to pošto panje. Častniki so govorili javno, da bi se moralo vse ujetnike pomoriti z gladom, češ da je to patriotsko delo. Od 30 000 ujetnikov, ki so bili vkrcani v Valoni, jih je ostalo samo 5000, dočim je ostalih 25.000 našlo grobove na Asinari.
, Petindvajset tisoč grobov na pustem otoku sredi plavega Tirenskega morja in doli na morskem dnu!\Diyii vetrovi gredo s Sredozemskega morja, plešejo na otoku mrtvih turobno tarantelo in tulijo tja proti Alpam, domovini teh 25.000 mrtvih ...	(Po »Obzoru«.)
vojaške oddelke in ker si domači m3džaroni prizadevajo s vsemi sredstvi, da naprav jo med prebivalstvom razpoloženje za nemire. Naše oblasti so izbrale več talcev, ki so zaprti v Dolnji
Lendavi. Posadka je znatno ojačena.
* *
• . . .*. •
Naivno bi bilo misliti, da je ta madžarsk napad delo neodgovornih in ropaželjnih elementov. Gotovo je, da je to tipanje madžarske vlade, s katerim skuša dognati odporno moč na naši strani in premeriti dosedanje uspehe organizirane madžarske propagande v Prekmurju. Poročali smo že, daje po celem Prekmurju razpredena močna madžarska propaganda, delo udpuščenih uradnikov, nastavljencev in oseb, ki so živele od sta-ega režima in so jim sedaj izpodbita tla. Madžarom razširjajo nek letak, ki je podpisan od grofa Antala Sigrayaja, vladnega komisarja za zapadno Ogrsko, v katerem hujska »brate Vende« proti Jugoslovanom in pravi, da pridejo Madžari nazaj. Ljudstvo je sicer v veliki večini za Jugusiavijo, ampak strup upliva še v tako zdravem organizmu, pa si na ta način tudi madžaronska propaganda pridobiva vedno več tal. Zadnji čas je že, da oblasti zapro najnevarnejše hujskače in tujce izženejo preko meje. Ljudstvo zahteva red, mir in sigurnost svoje svobode! Želeti bi tudi bilo, da se slovenska javnost živahneje zanima za Prekmurje in s tern vzpodbuja našo mirovno delegacijo, da smatra vprašanje Prekmurja za vprašanje celega naroda. Danes je Madžarska gnezdišče reakcije, zakulisne politike in diplo-matičnih intrig pa tvori stalno nevarnost za komaj osvobojene pokrajine bivše Ogrske, Dobro je, da vse do trenutka, ko stopi mirovna
jerci in zznesljivi možje. Čast in cela narodna in gospodarska bodočnost Štajerske zahteva neizprosno, da se napravi konec jerobstvu dunajske vlade; naše zastopstvo mora samo prevzeti in samostojno rešiti visoke cilje, prispevajoč s tem k utrditi cele države. Samo deželni zbor in deželno zastopstvo lahko sklepa o tem nezmotljivo«. — Pri številnih zahtevah, ki se stavijo na osebo bodočega obmejnega komisarja, se je slednjič v resnici bati, da se ne bo našlo nikogar, ki bi vsem ugajal. Bilo bi želeti, da se kmalu zedinimo v vprašanju osebe, kajti priprave, katere ima izvršiti on in njemu dodeljeni zaupniki, so velike. Vse možnosti in najmanjše malenkosti se morajo izdelati že v naprej; nai si nikdo ne predstavlja, da bodo imeli zaupniki tekom delovanja obaiejne komisije velik delokrog. Komisar za meje bo večkrat v odločilnih trenutkih navezan na samegz sebe. V slučaju, da bi ne došlo kmalu k zedinjenju bi bilo menda najbolje, da odloči obmejno ozemlje z glasovanjem«. Tako nemškonacijonalni list. Iz graških listov ie razvidno, da dunajska vlada ne akceptira mišljenja graških šovinistov in hoče poslati v komisijo trezno mislečega človeka. Skoraj gotovo pa je, da se bo dunajska viada udala in tako dobimo v komisijo nemško nacijonalnega šovinista, ki bo s vsemi sredstvi delal na to, da nam škoduje. Opozarjamo še enkrat deželno in osrednjo vlado na nemške priprave. Zahtveamo, da zastopa naše interese mož, ki bo vedel nastopiti odločno in vešče v trenutkih, ko se bo šlo za stoletne koristi našega naroda in naše države. Naše obmejne občine so v posebnih rezolucijah predlagale, da se to odgovorno mesto poveri znanemu veščaku v
smo, da se bo pravica na pokrajine Spodnje Štajerske, katere so nam prisojene, pravica do svobodnega, vsakega vplivanja prostega ljudskega glasovanja na Koroškem, uresničila natanko v smislu pogodbe. Meni izročeni državni urad ne opusti nobene prilike, da ne bi najkrepkeiše zastopal tega stališča«.
Ali je tudi naš državni urad za zunanje zadeve porabil vsako priliko, da je najkrepkejše zastopal n^še jugoslovansko stališče glede na naše teritorijalne zahteve na državni meji, o tem prepuščam sodbo njemu in naši javnosti.
Stavim pa na ministrskega predsednika kot voditelja poslov ministrstva zunanjih zadev tole vprašanje:
1.	Ali je vlada obyestila našo delegacijo v Parizu, naj skrbno pazi, da se ne bo pod vplivom Italijanov komisija sestavila pristransko v prid Avstrije?
2.	Ali vlada zastavlja, oziroma bo zastavila ves svoj vpliv v Parizu, da se naše zahteve v vprašanju komisije izpolnijo?
3.	Ali ie vlada voljna kot zastopnika Jugoslavije v komisijo poslati moža, ki je dober poznavalec krajevnih in obmejnih i-azmer?
Madprski napad na Dolnjo Xenda?o.
(Izvirno telef. poročilo.)
V soboto dne 29. novembra ob pol 7. uri zjutra; je vdrla v mesto Dolnjo Lendavo v Prekmurju dobro oborožena in s strojnimi puškami opremljena madžarska tolpa, sestoječa iz 20 mož madžarske bele garde in nekoliko civilistov. Tolpi se je posrečilo, da se je v prvem trenutku polastila mesta in je stopila takoj v zvezo z domačimi madžaroni. Z njihovo pomočjo je vdrla na mestno policijo in ujela 7 jugoslov. redarjev, ki so bili povsem nepri pravljeni na napad. Planila je tudi v stanovanje jugoslov. kapetana, ga našla v postelji in vzela s seboj. Medtem so jeli prodirati srbski novinci ter so po kratkem boju pognali Madžare nazaj iz mesta. Na madžarski strani je bilo 5 mrtvih in okrog 50 ujetih Ostali so se razgubili po okolici in ušli preko demarkacijske črte. Dne
30.	nov. je prišlo k spopadu med našimi in madžarsk mi četami pri vasi Pinicv, ki leži tik ob de markacijski črti. Naše čete so pognale Madžare v beg in zppet zasedle to vas. Jugoslovanski ujetniki, kapetan in 7 redarjev, so se dne 30. nov. vrnili v Daljno Lendavo. Tolpa jih je popolnoma oropala, slekla, natepla in izpustila. V mestu vlada sedaj red in mir. pričakovati pa ja novih napadov, ker so Madžari postavili na demarkacijsko črto precej močne
pogodba /a Ogrsko v veljavo (in kje še je to?) držimo diplomatični ščit pripravljen, da izpodbijemo vsak udarec, dasi smo sicer lahko preverjeni, da nasprotnik ne bo udaril.
Tedenske novice.
Himen. Dne 3. decembra sta se poročila v Celju Ivo Bergič, gimn. profesor na Reki in Pepca Bergič roj. Trojnkova iz Žetinec prt Radgoni. Najiskrenejše čestitke.
Monošter pripade Jugoslaviji? »Novice«
poročajo; Iz krogov ameriške delegacije na mirovni konferenci javljajo, da je vrhovni zavezniške svet prisodil naši državi tudi Monošter (St. Gotthard) v Prekmurju.
Mirovna pogodba z Avstrijo še ni podpisana. Dne 26. novembra bi ¡mela jugoslovanska delegacija v Parizu podpisati . sen-žeimensko mirovno pogodbo, takoj naslednjega dne pa tudi bolgarsko pogodbo, toda v zadnjem trenutku je delegacija izjavila, da nima zadostnih pooblastil in mora počakati na naknadna navodila iz Beograda. Vrhovni zavezniški svet je na to podaljšal rok na osem dni. — Kakor se poroča, mora naša mirovna delegacija podpisati razen pogodbe še dve posebni konvenciji, od katerih se ena tiče odškodnine Italiji in druga tako-zvane »takse za osvoboditev«, katero plačajo bivše avstro-ogrske dežele. Za podpis teh dveh konvencij pa ni dobila naša delegacija nobenih pooblastil in jih je morala zahtevati naknadno.
Nemške priprave za komisijo za določitev državne meje. Pri nas v Sloveniji je časopisje obsojeno k molku, hrvaška in srbska javnost pa se sploh ne zanima za meje napram avstrijski republiki. O komisiji, ki ima te meje določiti na licu mesta in ki je opremljena s pooblastili, da jih lahko popravi na »najprimernejši« način, ni najti na pr. v zagrebških ali beogradskih listih nobenega znamenja, dočim dunajski listi ne smatrajo določitve državne meje na Štajerskem za izključno zadevo graških listov in prinašajo pogosto poročila o pripravah za to komisijo. Za graške liste »Tagespost« in »Neues Grazer Tagblatt« pa velja v tej zadevi: nulla dies sine linea. Krko se nemška javnost v Avstriji zanima za to vprašanje, smo že poročali; danes prinašamo notico iz lista »Deutsche j Grenzwacht«; »Dne 23. t. m se ie vršilo na graškem Trgu svobode dobro obiskano zborovanje, ki je soglasno sprejelo naslednjo režo lucijo : Obmejni komisar (t. j. zastopnik Avstrije v zgoraj označeni komisiji. Op. ured.) mora biti nemško čuteči Š-tajerc, dodeljeni pa mu morajo biti kot zaupniki in svetovalci brihtni nemški
Zoper vinski davek.
Poslanec dr. H o h n j e c je zavoljo vinskega davka na Štajerskem na finančnega ministra 24.novembra 1919.stavil naslednjo interpelacijo:
V vinorodnih krajih Slovenske Štajerske se je začel pobirati vinski davek. Dotični plačeni nalogi se pri tem sklicujejo:
1.	Na razglas namestništva bivše vojvodine Štajerske z dne 30. decembra 1917, dež. zak. štev. 117;
2.	Na naredbi narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 4. novembra 1918, štev. 44 (Uradnega lista br, 4) ter z dne 4. januarja 1919, štev. 249 (Uradni list br. XXXVIII)
Prva, kakor druga podlaga, na katero opirajo davčne oblasti svoje plačilne naloge, ste nezakoniti.
1.	Kar se tiče razglasa namestništva bivše vojvodine Štajerske z dne 30. decembra 1917, štev. 11 7 dež. zak., se z navedenim razglasom naznunja, da je avstrijski cesar z odlokom z dne 25. decembra 1917 potrdil sklep štajerskega deželnega odbora z dne 29. oktobra 1917, ki se nanaša na pobiranje samostojne deželne doklade na vino, katero se konzumira na Štajerskem in od katerega se ne plačuje državni vinski davek in sicer za čas od 1. januarja 1918 do 31. decembra 1918. Temelj razglasa je torej sklep deželnega odbora, da bo pobiral kot samostojno deželno doklado vinski davek. Ta sklep deželnega odbora je popolnoma nezakonit, kajti glasom § 22 d. r. za Štajersko (ces. diplom z dne 20. oktobra 1870, štev. 226 dež. zak.) je izključno deželni zbor upravičen, posvetovati se in sklepati o pobiranju potrebnih sredstev, ako dohodki iz temeljnega premoženja ne zadostujejo v pokritje deželnih potrebščin. Samo on je upravičen v to svrho skleniti doklade k direktnim davkom, in sicer do 1 o % popolnoma samostojno, višje doklade pa potrebujejo ces. odobritve. V II. oddelku cit. zakona, in sicer od § 26 — 32, so določbe v delokrogu deželnega odbora. Pri vseh teh določbah se vidi, da ima deželni odbor le pravico upravljati z deželnimi fondi in napravami, da pa nima nikjer samostojne pravice, da bi nalagal nove davke.
Kdor pozna le malo zgodovino ustavnega razvoja v posameznih državah, bo moral pritrditi, da je bila prva zahteva ljudstva, ko je postopalo proti samodržtvu, da sme sodelovati pri pobiranju davka t. j. da se smejo pobijati le oni davki, katere je popreje ljudstvo dovolilo. Tudi spada k določbam temeljnega državnega zakona, da sme država pobirati davke le tedaj, če jih popreje odobri ljudsko zastopstvo. Sicer smo imeli glede državnega zbora izjemo v § 14, toda tudi ta določba se je uporabljala le za pobiranje že poprej dovoljenih davkov; novi davki se niso predpisovali na podlagi § 14. Ta določba pa ni veljala za deželne doklade in se tudi ni vinski davek predpisal z ozirom na § 14 zakona v državnem zastopstvu. Sploh ne poznamo nobene zakonske določbe, ki bi določala, da je v katerem si koli slučaju deželni odbor upravičen izvrševati agende, ki so pri-deljene deželnemu zboru. Z ozirom na to je bil dotični sklep deželnega zbora, da se pobira novi davek, popolnoma nezakonit, proti ustavi, proti temeljnim državnim zakonom in je pobiranje davka na podlagi takega nezakonitega > in protiustavnega sklepa nedopustno. Na tem prav nič ne izpremeni dejstvo, da je bil dotični sklep potrjen od cesarja, kajti tudi taka potrditev je bila protiustavna, ker ne najdemo nikjer v celi naši ustavni zakonodajo določbe, da bi smel cesar na svojo roko razpisovati davke. Raz ven tega je pa bil čas dotičnega sklepa točno omejen, veljal ja le za leto 1918. Če bi sehotel davek pobirati tudi v letu 1919, bi bil zato potreben nov zakon, oziroma če se postavimo na nezakonito stališče, nov sklep deželnega odbora, kateri bi določil pobiranje vinskega davka tudi ze leto 1919. Takega sklepa pa ni. Zato manjka za pobiranje davka leta 1919 tudi formelno vsaka podlaga.
Vse to je, oziroma bi veljalo, če bi bil ostal stari režim. Po slomu in razpadu avstro ogrske monarhije je treba vprašati, kakšna je podlaga, na kateri nova oblast predpisuje vinski davek.
2.	Kar se tiče naredbe narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 4. novembra 1918, se
ta naredba nanaša odvisno le na bivšo vojvodino Kranjsko ter pravi v točki 6: »Vse dosedanje deželne naklade in davščine vseh vrst in brez vsake izjeme se do nadaljnega ukrepa pobirajo in zaračunajo v isti izmeri in na isti način kakor doslej*. Glede krajev, ki ne spadajo k bivši vojvodini Kranjski, pa določa naredba v točki 9: »Glede začasnega vodstva in nadzorstva deželne uprave in deželnih »aprav izven mej dosedanje vojvodine Kranjske se izdajo naknadno posebni ukrepi«.
Naredba narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 3. januarja 1919 določa, da ravnokar navedena naredba velja za vse kraje, ki spadajo v območje narodne vlade SHS v Ljubljani, to pa še le od dneva naprej, ko stopi naredba z dne 3. januarja 1919, štev. 249 v veljavo,
Kar se tiče vinskega davka za leto 1918, manjka za pobiranje vsaka podlaga, kajti naredba z dne 4. novembra 1918 sama pravi, da ne velja za Štajersko. Naredba z dne 3. januarja 1919 pa tudi sama določa, da velja še le za čas naprej, ko stopi v veljavo. Ta naredba ni mogla stopiti poprej v veljavo, predno je bila razglašena. Torej gotovo še le po 3. januarju 1919. Vsled tega se na podlagi te naredbe nikakor ne more pobirati davek za leto 1918, ker naredba sama določa, da velja še le za čas od veljavnosti naredbe naprej. Pa tudi za leto 1919 se ne more pobirati davka, kajti takrat, ko je stopila naredba v veljavo, ni bil določen za Štajersko nobeden vinski davek. Razglas namestništva bivše vojvodine Štajerske z dne 30. decembra 1917, štev. 117 se nanaša na sklep štajerskega deželnega odbora z dfle
29.	oktobra 1917. Ta sklep pa pravi, da velja le za čas od j. januarja 1918 do 31. decembra 1918. Torej je bil s sklepom leta 1918 na vsak način razveljavljen, to se pravi, da se na podlagi tega sklepa nikakor ni moglo pobirati davka tudi za leto 1919.
Naziranje, ki se ga prilastila tudi delegacije ministrstva financ za Slovenijo, da namreč velja 3klep nekdanjega štajerskega deželnega odbora tako dolgo, dokler ne stopijo v veljavo nove zakonite določbe o obdačenju vina, vinskega in sadnega mošta in vinske brozge po državi, je popolnoma napačno. Zakaj sklep štajerskega deželnega odbora izrecno pravi (§ 14), da velja samo od 1. januarja do 31. decembra 1918, ter je od bivšega avstrijskega cesarja potrjen z omejitvijo, da pravica do pobiranja te deželne naklade poneha v tistem hipu, ko med tem časom stopijo v veljavo nove zakonite določbe o obdačenju vina po državi. Pobiranje tega že samo po sebi nezakonito sklenjenega davka bi moralo takoj izostati, čim bi v tem času do
31.	decembra 1918 bil po državi urejen vinski davek.
Naš slovenski narod na Štajerskem je bil vselej globoko preverjen, da je ta davek nezakonit, od nemške večine nekdanjega ’'tajerskega deželnega odbora slovenskemu kmetu krivično breme, kojega je bil prost nemški kmet po Srednjem in Gornjem Štajerskem, ter da je pobiranje tega davka nedopustno. Ko je naša nova jugoslovanska država zoper vse pričakovanje začela pobirati ta nezakoniti davek, se je našega kmeta po vseh in zlasti po vinorodnih krajih Slovenskega Štajerskega polotila razburjenost in upravičena nevoljai
Stavim torej na gospoda ministra financija
upit:
1.	Ali smatra, da je pobiranj« vinskega davka na Slovenskem Štajerskem docela nezakonito in zato nedopustno?
2.	Ali je voljen odmah zaukazati delegaciji ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani, da takoj ukine pobiranje tega davka po Šlovenskem Štajerskem ?
Radi nujnosti stvari in ker Narodno predstavništvo sedaj ne zboruje, prosim pismenega odgovora.
Kmečke pritožbe.
(Dopis iz kmečkih krogov.)
(Konec).
In kaj bo sledilo iz tega ? Kmečki stan bo popolnoma propadel v malo letih in potem bo nastopil tisti raj po ruskem receptu, o katerem tudi pri nas tako radi sanjajo razni boljševiki
socijalisti. Da pa bi to bilo usodepolno tudi za našo mlado državo, o ten? ni nobenega dvoma. Ali ni pomoči? Pač, pomagate si lahko sami. Po zgledu drugih stanov se združite v enotno armado, ki je potem nihče ne premore. Organizirajte se samo na podlagi vaših stanovskih koristi. Pred vsem je treba parirati ta najnovejši kruti udarec. V ta namen prirejajte protestne shode po vseh občinah, kmet. podružnicah ter kmetijskih zadrugah. Povsod se naj glasi klic: Proč z izvozno carino! Udeležujte se teh shodov vsi kmečki ljudje, ker pred množico imajo tudi mogotci rešpekt. Tak shod se je vršil že 16. t. m. za občino Cven. Shoda se je udeležilo vkljub skrajno slabenen vremenu. 109 kmečkih ljudi in to samo iz Cvenske občine. Sprejele so se soglasno nastopne resolucije, ki se odpošljejo na pristojna mesta.
Resolucije.
Kmetje, zbrani na protestnem shodu na Cvenu dne 16. novembra 1919 so soglasno sprejeli nastopne resolucije:
1.	Centralna vlada se poživlja, da takoj odpravi izvozno carino odrejeno s poveljem ganeralnega direktorja carine Kukiča z dne 17. okt. t. 1. br. 20.566; ta carina ne le, da bo upropastila kmečki stan, ampak bo tudi pri njem povzročila silno ruržnjo do celokupne države.
2.	Centralna vlada naj takoj odpomore neznosnemu pomanjkanju in vedno naraščajoči draginji kmečkemu ljudstvu neobhodno potrebnih stvari, kot sol, petrolej, železo, vžigalice, poljski stroji in orodja, oblačilne snovi, usnje i. t. d. V ta namen naj bodo ti predmeti prosti uvozne carine. Podrejenim oblastim naj zaukaže, naj trgovce bolje nadzorujejo, tako glede zalog, kakor cen blaga.
3.	Odpravijo naj se takoj ogromno zvišane vozne in tovorne cene pri železnicah, ki po dražujejo vsako blago ter vzbujajo pri ljudstvu silno ne volj o.
4.	Da se nadomestč gori navedeni odpadi' dohodki, naj se v večji meri ko do sedaj ob-dačijo razni vojni dobičkarji, k' so si med vojno in po vojni nagrmadili obilne milijone,
5.	Vpelje se naj splošno pravično razdeljen dohodninski davek, a odpravi naj se davek na vojne dobičke, ki je bil krivično naložen samo bivšim Štajercem.
6.	Občinske in državne volitve naj se takoj razpišejo da enkrat vendar že vzamejo državno krmilo v roke zakonito izvoljeni zastopniki ljudstva.
7.	Pereče valutno prašanje naj se nemudoma reši in se naj zamenjajo krone za nove dinarje pred vsem v obmejnih krajih, kjer je največ prilike za razne praktike.
8.	Deželna vlada se poživlja, da čim prej ustanovi kmetsko zbornico, ki bo določala cene kmetijskim pridelkom.
9.	Nerazmerna cena med zrnjem in moko naj se odpravi, ker kmet dobi za kg pšenice komaj 2 K, dočim mlinarji prodajajo moko po 6 K.
10.	Dovoli naj se izvoz žrebet, kterih imajo kmetje obiie, a jih ne morejo prodati.
ojvetnik Dr. Lenart Boezio
si usoja naznaniti, da je otvoril svojo pisarno v Gornji Radgoni, Spodnji gris, štev. 12.
naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah
(v posojilniški hiši, I. nadstropje).
E. klin. asistent in operater na Dunaju
Dr. Janko Dernovšel
ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni od 2.-4. ure
Maribor, Pfarrhofg. št. 2, II. nadstopje.
EalE
posojildo v goriiji
RaDcom registroma zidrup
z ngomeisno zarezo
. .	..	s	sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila
Hr^Ol Ufi Viftfffi b kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da ISI	*kW£|^ bi se njjh obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega
urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
®	_	na 0Sebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod	najugodnejšimi pogoji, izposujuje tudi na zastavo vred-
£f|	PflCftlibl	nostnib papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na	sebe in dolžnik plačuje svoj doig pn Posojilnici naprej,
i UOUJiiii	StrQŠkl {0 ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi	za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka
Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob
plača le kolek«.
Uradne ure
so vsak pondeljek, torek, Četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoldne, uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
| Pojasnila
se dajalo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne.
Uradni prostori
so v lastni hiši, Glavna cesta, štev. 14, tik kolodvora.

Sliši ■ Podgane
stenice
ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porab Ijate moja najbolje preizkušena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6-—, za petlgaite m miši K 6*—, za ščurke K 7'—, posebno mečna tinktura za steniee K ti' - , uničevalec moljev, prašek za uši v obleki ia perilu, proti mravljam, proti «ši ri pri perutnini K 5* , prašek proti Mrčesom K 5'—, muzil« proti osem ari ljudeh K 4‘—. mazil» za uši pri živini K 3-—,' tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničeval-eev rastlin) K 3--—. IdSilja ¡« povzetju Zavod za ekspert
M. Junksr, Zagreb 46, Vetrinjska ulica 3.
Uajca
sveža kupi v vsaki množini iit prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed- 3&sppaw2? Pristovap Slovenija.
Mlatilnica in benzin motor
10 HP, se proda z vsem zraven spadajočim orodjem. Naslov pove uprava „Murske Straže“.
3dru3ene opekarne
preje F. P. Me 1 Komp„ Wf ban Knez, Brdo
nudijo:
zarezane strešnike
(«torni crep)in zidiio opeko
Vprašanja na F. P. 1EPIDIC S Komp., tja&ljana.
Brata Vošnjak
Podplati, zgorno in notranjo usnje, usnje za konjsko opravo in za gamaše, kruponi za gonilna jermena, boks, ševro, ševret. Najboljši čevlji vseh vrst. Gamaše. Vse čevljarske potrebščine.
......— giakup surovili kož. =========



isii
Jugoslovanski kreditni javod
»PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje {n| po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega, g
j||	Isakass© faktur im trgovske Informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
I
E!
f
Kmetje, pozor!
jganjarske
kotlet"
prvovrstne in trpežne kupite najceneje pri znani tvrdki
Demetrij Glumač
kotlar v Mariboru, Btaserngasse 9.
Gospodarska zadruga
n Prekmurje, Mursko polje in Slon. gorice r. z. z o. z.
ima v jealogi po najnižjih dnevnih cenah razno tnanufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob,
Otrobe, testenine.
Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pri-delke.
Pesrsduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati In prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: v Cornji Radgoni. Podružnice: Cankova as Murska Sobota.
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
Vzajemna zavarovalnica
V
v JLaj ‘oJalj ani, 3>ux3l£iJ ssls^a, cest«. št. 17
je ustanovila oddelek za
živtljenskei zavarovanje.
Sprejema v živijenskem oddelku s vsa
zavarovanja na doživetje in smrt, otroško doto in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji
Pojasnila brezplačno na razpolago. ==...
Sprejema w požarnem oddelku s vse premakljive in nepremakljive predmete, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziciji svetilnega plina, po znano nizkih cenah
===---■■ —.Posredovalci se sprejemajo.
M
obmejnih zadevah, g. prof. dr. Kovačiču Upamo, da ne bo trti deželna niti osrednja vlada storila najmanjšega ukrepa v tej zadevi, ki bi bil na škodo našim interesom, Vlada dobro ve, da bi jo proklinjali še pozni rodovi, če bi v zadnjem trenrtku zaigrala le eno slovensko vas na meji!
Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Na gostiji g. Franca in Barbare Koren na Radenskem vrhu se je nabralo na predlog gg. Zemljiča in Domanjka 76 K- Prisrčna hvala! Slovenci, podpirajta Diiaško kuhinju v Mariboru, ki ima zlasti letos ogromne stroške in majhne dohodke! Prof. M. Pirc, tč. blagajnik, Maribor.
Kolki za bankovce. Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani piše: Po Ljubljanskem mestu se širijo govorice, da je bil pri tukajšnji delegaciji ministrstvavukraden zaboj za kolko-vanje bankovcev namenjenih kolkov, ki se baje že prodajajo na Zidanem mostu. Ta govorica je povsem ne-»osnovana. Kolki, določeni za kclkovanje v Sloveniji, se nahajajo v trezorjih podružnic Avstro-ogrske banke v Ljubljani in v Mariboru in se je pri štetju našlo natanko toliko kolkov, kolikor jih je bilo nakazano iz Zagreba.
Dr. Remier o politiki Avstrije nap ram
Jugoslaviji. Državni kancler dr. Renner je podal v seji narodne skupščine dne 26. pr. m. daljši ekspoze o zunanji politiki, kjer pravi med drugim: »Z Jugoslavijo živimo v miru, dasi mirovna pogodba še ni obojestransko podpisana. Zato pa imamo z Jugoslavijo trgovsko pogodbo o dobavi živil, od katere je odvisen naš obstoj. Seveda, pri vprašanjih zunanje politike moramo paziti, da ne bo odvisna od neodgovornih činiteljev. Tako na primer nek naš list na jugu piše proti senžermenskemu miru in proti Jugoslaviji ter agitira za velikohrvaško idejo, čes, da je to prava avstrijska politika, izjavljam, da stojim na stališču senžermenske mirovne pogodbe in zlasti še z ozirom na jugoslovansko državo ne vodimo nobene posebne politike kakor to delajo nekateri listi na jugu. (Graški listi. Op. ur.) To politiko obsojam službeno in odkritosrčno.«
Nova hrvaška vlada. Tudi na Hrvaškem je prišlo do spremembe pri vladi. Kakor poročajo, je regent dne 24 pr. m. podpisal ukaz, s katerim se dosedanji ban dr. Paleček imenuje za ministra kcnstituante, a dosedanji podban dr. Tomislav Tomljenovič postane ban, Člani Tomljenov ceve vlade bi naj bili sanji demokrati in sicer podban Petranovič, poverjenik za šole ih vere dr. Tučan, poverjenik za poljedelstvo Demetrovič, poverjenik za zdravstvo dr.Stankovič poverjenik za pravosodje dr. Belobik, poverjenik za socijaino skrb dr. Adžija. Dr. Henrik Križman, ■odvetnik v Varaždinu, postane minister za agrarno reformo.
Domače vesti.
Gornja Radgona. Naš obmejni trg je prispeval sa »Dar svobode« prav lep znesek. Nabralo se je aknpno 2539 K 64 v. in sicer ste nabrali gospodični Krenova in Menhartova 1355 K 64 v., Sokoli pa 1183 K-Zaradi pomanjkanja prostora objavimo samo darila čez 100 K, dasi je mnogo daril tudi od 20—100 K. Darovali so: Gospodarska zadruga 500 K, Posojilnica 200 K, šola sv. Peter 126 K 64 v., občina trga Gornja Radgona 100 K, »Sokol« 100 K, trgovina Cizej 120 K, Opekarna v Črešnjevcih 150 K, zbirka glavne tobačne zaloge 100 K. Darovalcem iskrena hvala, nabirateljem pa Častno priznanje!
Sv. Miklavž pri Ormožu. G. učitelj Drago Pinterič izjavlja v imenu Miklavžanov, da ni res, kakor se je nekdo izjavil na shodu v zadevi železnice Ljutomer— Središče, da bi bili Miklavžani za progo Ljutomer— Ormož, marveč je res, da se oni interesirajo za zvezo Ljutomer—Središče.
Ljutomer. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru, ki je doslej uspešno delovalo na polju glasbe in petja v Ljutomeru in okolici, hoče ▼ bodoče delovati še živahneje in apelira na vse zmožne osebe, naj pristopijo k sodelovanju, da se izpolnijo besede: »Spesmijo k srcu, s srcem k domovini! Pevsko društvo bo širilo med ljudstvom navdušenje za vse lepo, vzvišeno in plemenito, vmemalo blagost src in krepilo čuvstva rodoljubja. Obenem bo seznanjalo ljudstvo z novimi slov. skladbami tor vršilo važno vzgojno nalogo. Zato vsi na delo!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Za »dar svobode« so nabrale Anica Korošak, Anica Horvat in Pavlina Nemec 705 K. kateri znesek se je odposlal Posojilnici v Maribor*, Nabiralkam in darovalcem prisrčna hvala!
Razgled po svetu.
Vesti o Rusiji. Ruska agencija v Zagrebu potrjuje vesti, da se je judeničeva armada umaknila na Estensko. General Judcnič je s svojim štabom prispel v Reval. Ta armada je bila razorožena in se lahko smatra, da ne obstoja več. Tudi Kolčakova armada se umika pred boljŠeviškimi četami. O Denjikinu piše ukrajinski dopisni urad: Ljudstvo sovraži Denjikina radi njegovih carističnih tendenc. V pokrajinah, ki stoje pod njegovo upravo je izbruhnila vstaja. Iz vseh nasprotujočih si vesti, ki prihajajo iz Rusije, je posneti, da je akcija znanih generalov Koičaka, Denjikina in Judeniča ponesrečila in da ti voditelji niso imeli za seboj ne vojaštva ne ljudstva in tudi nobenega enotnega programa, sicer bi morali imeti uspeh. Kakor se dozdeva, ss boljševiki prenehali z terorističnimi sredstvi ter kažejo nekak preobrat v svojem mišljenju. Pripravljeni so sprejeti v vlado manjševike in druge socijalistične struje. Ponudili so mir Kolčaku in Denjikinu, a o ajihovi mirovni ponudbi zavezniškim silam smo že poročali. Pogajati se je pričela angleška in ameriška vlada. Koliko je iskrenosti na teh ponudbah, se ne more reči. Nemški general Hoffmanu, znan iz Brest-Litovska, je te dni izjavil, da so boljševiki za vsak mh-ovni pogoj, ker vedo, da ga ne bodo izpolnili.
iz Avstrije. Na predlog berlinskega nadžupana se je začelo nabirati v Berlinu prispevke in darila za otroško preskrbo na Dunaju. — Islandska vlada je dovolila, da se 100 dunajskih otrok preskrbi preko zime v Islandiji. — Nemški državni zbor je sklenil, da se v decembru vsaka krušna karta po celi Nemčiji skrajša za 50 gramov in se na ta način prištedena moka pošlje Avstriji kot prva pomoč v težki prehranje-jevalni krizi. — V kraju Markgrafneusied! je nastala velika eksplozija. Mrtvih je preko 50 oseb in mnogo težko ranjenih.
Razmera v Italiji. Sprejete so bile demisije ministra za vojne pokojnine Da Coma in zunanjega ministra Tittonija. Na Tittonijevo mesto je bil imenovan Vittorio Scaloia, profesor na pravi fakulteti rimskega vseučilišča, eden najboljših juristov v Italiji. Bil je minister že v Sonninovem kabinetu. Komora se sestane najbrž dne
4.	t. m. Scaloia bo podal po prestolnem govoru svoj ekspoze o zunanji politiki z posebnim ozirom na rešitev jadranskega vprašanja. — Italijansko časopisje razpravlja živahno o d’Annunzijevih pustolovščinah is zavzema glede Zadra nasprotno stališče ; manj popustljivo je v reškem vprašanju.
Sir Clark, pooblaščenec antante na Madžarskem, je odpotoval v Pariz. Novi ministrski predsednik Huszar je izjavil, da se v kratkem vrne na Ogrsko z neko novo, zelo važno misijo. Sir Clark se je izjavil za prosto trgovino med državami Srednje Evrope, ker je samo na ta način mogoče, da se odpravi beda in pomanjkanje na Madžarskem ter v Avstriji, obenem pa bi prosta trgovina vplivala ugodno tudi na valuto.
Bolgarija. Iz Sofije poročajo, da je ministrski svet pooblastil ministra zunanjih zadev, naj aretira sledeče osebe: 1. Vse bivše ministre, ki so podpisali vojno napoved; 2. vse bivše poslance, ki so iz lastnih interesov pognali Bolgarijo v vojno; 3. vse časnikarje, ki so delali v javnosti razpoloženje za vojsko; 4. vse osebe političnega aii socijalnega stališča, ki so vplivale za nadaljnje vojskovanje proti antanti; 5. vse civilne in vojaške osebe, katere so v zasedenem ozemlju kršile mednarodno pravo.
Estlandija, Letska in Litovska so sklenile med seboj^ ozko zvezo, da branijo od skupnih nasprotnikov ogroženo neodvisnost Zveza obsega vojaška, politična in gospodarska vprašanja. Prvo delo zveze bi naj bil sklep miru s sovjetsko Rusijo, pri Čemur so se že dosegli uspehi glede izmenjave ujetnikov. Estlaudski minister zunanjih zadev je izrazil upanje, da se tej zvezi pridruži tudi Poljska, Ukrajina in Finska. Zvera ja očevidno naperjena proti Rolčakovi in Denjikinovi akciji, vpostaviti Veliko Rusijo v predvojnih mejah.
Bolgarija podpisala mirovno pogodbo. Ministrski predsednik Stambulinski je dne 21. novembra podpisal bolgarsko mirovno pogodbo.
Nova kazen za Nemčijo. Ker je v Scaoaflowu na Angleškem internirana nemška mornarica svoječasao potopila nemško brodovje, da bi ne ostalo v angleških rokah, je antanta odredila, da mora Nemčija oddati ta 400.000 ton raznega materijala za ladjedelnice. To jo zopet sad vsenemškega sovraštva!
Otvoritev parlamenta v Romuniji. Dne 24 t. m. je bil rumunski parlament slovesno otvorjen. Parlament je sestavljen že na podlagi novih v stari državi in v novoosvobojenih pokrajinah. Šteje okrog 800 poslancev in senatorjev. Večino ima stranka biberalcev.
Papež za prehrano Srednje Evrope. »Vossische Zeitung« javlja iz Rima: Papež je izdal encikliko, s katero odreja 28. decembra kot dan za zbiranje denarja, obleko in obuvala za otroke Srednje Evrope. Satn ¡e daroval v ta namen 100 tisoč lir.
Mednarodna konferenca dela zboruje, kakor smo že poročali v Washingtonu. Uspeh tritedenskega zborovanja bo lep in se upa, da se bo mogla cela vrsta važnih sklepov in predlogov predložiti parlamentom kakih 40 držav. Na konferenci niso zastopane io vse industrijalne dežele Evrope in Amerike, marveč tudi manje razvite države Azije, Afrike in Južne Amerike. Tekom zborovanja sta se nasprotni skupini : delodajalci iu delavci ujedinili v marsikaterem perečem vprašanju ; zlasti je važna ustanovitev mednarodnega odbora za' delo, ki bo permanentno dodeljen zvezi narodov. Konferenca sklepa o osemurnem delavniku in 48 urnem delovnem tednu, o prepovedi ženskega dela od 10 ure zvečer do 5 ure zjutraj, o zaščiti mladinskega dela itd.
Turčija pred splošno vstajo. Na Turškem se pojavljajo resni notranji nemiri, ki imajo namen, zvrči sultana in proglasiti drugega vladarja. V Mali Aziji si pridobiva vedno več uspeha upornik Rema! paša, katerega čete že resno ogrožajo Carigrad.
Doba volitev. Zadnje dni stojimo v času novih volitev po vsej Evropi. V Italiji so bili volilni boji zelo hudi, večino pa so si pridobile ljudske stranke: katoliška in socijalistična. V Rimu in rimski provinciji so dobili socijalisti 33-3-5 glasov, katoliška ljudska stranka 32.580, liberalci 25.438 in nacijonalisti 19.582 glasov Po drugih mestih so dobili socijalisti absolutno večino, takoj za njimi pa sledi katoliška stranka. Izid volitev je zelo porazil sedanje vlado j oče kroge, ker niti katoliška niti socijalistična stranka, ne more podpirati sedanjega vladnega sistema in bo prišlo do korenite spremembe. —Nekoliko drugačen je izid volitev v Franciji. Zmagal je nacijonalni blok. Po dosedaj znanih podatkih je rezultat sledeči: 55 združenih socijalistov, 5 socijalistov posebne skupine, 26 republikanskih socijalistov, 144 radikalnih socijalistov, m republ. levičarjev, 106 naprednjakov, 65 liberalcev, 27 konzervativcev, 3 člani Action française in 3 neodvisni. Francoski listi povdarjajo, da je ta izid pokazal, da v Franciji niso tla za boljševizem in da je meščanska vojna izklju Čena. — Volitve v Belgiji niso prinesle posebnih sprememb. Katoliška skupina še ostane najmočnejša v parlamentu. — Na Ogrskem se bodo vršile vol tve dne 21. decembra t. I. in se vrši prva seja Narodnega predstavništva že dne 3. januarja. Kdo bi v dobi volitev ne mislil na Jugoslavijo?
družba as o- as.
se usoja naznaniti, da je začelo poslovati v Sodna ulica štev. 2.
Tehnični ravnatelj:	civ. inž» Ifàelav Fidrhei.
9 Viktringhofova ulica št. 34. Komercijeini ravnatelj: Hi klon ¡€*sk©vee.
Odd. t. Projekti, proračuni. Nasvetovanje in zasiop. Presoja fn stavbno * Odd« IV. Železnice, ceste, predori, mostovi, nadzorstvo, izvršitev zgradb.
Odd« II. Vodne gradbe; izraba vodnih sil, elektrarne, električna instalacija;
poljedelska melijoracija; kanalizacija in vodovodi.
Odd, III. Beton, /clezobeton. Železne konstrukcije.
Odd« V. Industrijska in gospodarska poslopja.
Odd« ¥1« Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja, strojev in industrijskih tvarin.

Mariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota
tica.
Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po °l® O&SitEJhljp ter vloge na tekoči račun
Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji.
_	W	__	_	— V _	M.	___ ------’+-- —	_
ter vloge na tekoči račun po dogovoru.
lis PO to B,ag*isil:ierka s trgorsk* 1SCC 58 izobrazbo, katera ima veselje de kmetijstva. Lahko zaeofeuea. Stanovanje in hrana v hiši. Poaadhe z navedbo plato *a Kendrovo grajS6i«ska npraviteljstvo Med.
v najem hišica z emim 1SC° 58 oralom njive. Najraje v Celjskem okraja. Ponudbe na upravništvo
„Murske Straže.“
Občinski tajnik
192« kje bk deželi ali v trgu službo, je popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika, ima detelne-viadno sk«šnjo tel 19 letne praksa, zmožen voditi občinske posle samostojno. Ob onem sprejme tudi službo organista ter vodstvo večjega pevskega zbora. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Murske Straže.“
Eaftf 14 let «t*1-. iz boljše hišo, s I flill, pcveljnim šolskim spričevalom,
želi vstopiti kot učenec v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na uprav-ništvo „Murske Straže.“
vsako množine čebelnega _ voska. J. Rozman ml., Ljubljana.
Kupim
| Obl. konces. taforaačni 3aiod |
| Drago Beseijak I
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 |
dobavlja vse kreditne in privatne £ infermacije v tu- in inozemstvu.
V abonementu ter posamezno
: cene zmerne.
Senilna ponudba. star221et,
so želi seznaniti z gospodično, ki ima kako posestvo na Štajerskem, Dolenjskem ali na Hrvaškem, ali pa trgovino. Ponudbe s sliko pod „Ženitna ponudba“ na upravništvo tega lista.
Ženitna ponudba.
Mladenič, 32 let star,
v stalni službi,” želi se seznaniti z gospodično do 30 let staro. Premoženje postranska stvar. Resne ponudbe če mogoče s sliko, katera se vrne pod „Srečna bodočnost“ na upravništvo „Murske Straže.“	.
Razpošiljam
samo na trgovce lino mast (vazelin za čevlje) v lesenih škatljicfh, kckor tudi ličilo (biks), milo in drugo raznovrstno blago. J. RSesissnt, Doamžaie.
Rova smrt
Davna dražba
dveh zaplenjenih konj v nedeljo, 7. decembra 11. ob 10. uri dopoldne pri gostilni Karbaš v Gornji Radgoni.
S X R
Pol-Emendolski polnomasten
Trapistovski
Liptauski
Čajno maslo
Hamburška mesnata slanina
Krušna slanina
Citrone cele zahaja
Mandeljne v lupinjah
Čokolada
Sardino v olju
Olivno olje
Vinko Hmeiak, IMariboi*
Stolni trg štev. 6.
P*ši!jatvo v provinco po pošti in železnici!
Garje,
srebačico, kraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srtbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček »a eno osebo 6 K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s poš-to lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.	30—25
lahko Vaše premoženje, r OUVrUjllfe ako inserirate v „Murski Straži“, ker je ta list razširjen po celi Sloveniji in imajo inserati velik uspeh.
Primešaj Mastifi krmi.
Č« žšvima krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če »e dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redünost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajce, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška Maído. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se ga primeša dvakrat na teden. Prašek Hšltin je dobil najvišie kolajne na razstavah v London«, v Pariz«, v Rimu i« na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastín; ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. Pet zavojev praška Mastili zadostuje za šest mesecev za enega prašiča ali rola. Glasom oblastvenega dovoljenja smejo prodajati Mastín vsi trgovci in vsa kon-stmina društva. Ako se Mastin pri vas v lekarnah i« trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poštni dopisnici v izdelovalnim Mastina, ta je
v lekarni Trakóezy v Ljubljani, Kranjsko.
Pet zavojev (paketov) Mastina stane 20 kron 50 vin. poštnine prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin s prve pošto na vse kraje sveta.
Zahvalna pisma kmetovalcev, ki rabijo Mastin.
Gospoda lekarnarju v Ljubljani!
Za Vaš Mastin se Vam toplo zahvaljujem. Odkar svojim prašičem primešam na teden pest Mastina med krmo, žre vsako poljubno krmo. To imam zahvaliti edino Vašemu Mastina.
S spoštovanjem Frano Altenbaoher, geihlničar, Kranach-Leutschach, Štajersko
Hvala Vam za Vaš Mastin Moja živina žre sedaj vsako krmo, se dobro razvija, takb da jo je veselje gledati,
S spoštovanjem
Frano Planino,
Svibno št. 19, pošta Črnomelj, Kranjsko.
Naročam po pošti 5 paketov Mastina. Dajal sem istega po navodilu na teden enkrat po eno pest v k'nuo in živalim žreti. Veselje jo gledati, kako moja živina rada žre, uspeva, se debeli in masti. Srčna Hvala!	S pozdravom
Franc Trublansky,
Lugos (Banat).
mična knjiga
je izšla v četrti izdaji. O malokateri prodaji je kmet tako malo poučen kakor o prodaji losa; zato je največkrat izročen na milost in nemilost lesotržeev. Tisti, kr trpi vsled teh razmer škodo, je kmet, in tisti, ki od njegove škode bogati, je lesotržee. Skrajni čas je bil, da je izšla poljudno «pisana knjiga o merjenju lesa, ki kmetu razodeta „skrivnosti-“ lesne kupčije, ki'mu bo torej navodilo kako naj se ravna pri prodaji gozdov ali lesa, da bi iztržil teliko. kolikor mu gre po vrednosti njegove lastnine. Knjiga poučuje r tabelah o razmerju med našimi in v iesni trgovini še redno običajnimi laškimi merami. Vrhutega vsebuje knjiga vsa potrebna izračunjanja za stoječ in raznovrsten posekan in rezan les. Kdor hoče ceniti in prodajati svoj gozd ali prodajati posekan ali obrezan les, najde v tej knjigi vse potrebne podatke in če noče biti varan, naj kupi to knjigo, kajti mali izdatek za knjigo se mu bogato povrne pri kupčiji, ker spozna na podlagi tega poljudnega navodila vrednost svojega gozdnega pridelka, da mu ne bo treba več verjeti le besedam kakega prebrisanega lesotržca, ki se hoče okoristiti s kmetovo nevednostjo. Pri vsaki kupčiji dandanes le tisti najbolje uspeva, ki se v rijej najbolje spozna. Knjiga „Poljudna navodila za «Merjenje lesa“ stane vezana K 25'— s poštnino K 27-—, dobi se pri založniku M» Požgaj. Kranj, Gorenjsko.
za podgane in miši, katere se zarnore popolnoma in zanesljivo zatreti, le z novo 10 let vabljivo iznajdbo avtomatična past „Sarrioskavljanka“. V eni noči se lahko v jame 20—30 miši ali podgani. Za uspeh jamčijo mnogobrojna priznanilna pisma. Gena z navodilom za. i komad I. vrste nekoliko večji K 2o-—, II. vrste malo manjši K 15'—. Cenjena naročila se prosijo pod „Samostavijanka“ na Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. S.
rgovska agentara In
komisijska trgovina za Ljutomer,
Gornjo Radgono, Prekmurje in Mursko polje prevzame zastopstva proti proviziji in blago v komisijo
H« Mozetič ¥ Ljutomeru«
Brez posebnega obvestila.
Odo ©ergič
gimn. profesor
9epca (Bergič roj. <3rojnkooa
poročena dne 3. decembra 1919.
Reka	Celje Žetinci pri Radgoni
> strofepisls.1
vešči slovenske stenografije, sprejme Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni. Ponudbe s spričevali in zahtevami sprejema ravnateljstvo zadruge. ; „o.....--t .Nastop takoj-
Novo usnjarsko obrt v Ljutomeru
je otvoril Alojzij Haožel, poleg stavbenega mojstra g. Antona iandl, tik ljutomerskega kolodvora, s I. decembrom 1919 in so priporoča p. m občinstvu za dobro izdelovanje vsakovrstnih kož po najnižjih cenah. Kože sprejema vsak dan na domu in vsak torek in petek pri ključavničarju g. Ivanu Kovačič na Starem trgu. v Ljutomeru.
moške in ženske, fino in zajamčeno pristno ročno delo, krasne amerikanske fazone, najboljše rujavo ali črno usnje pristni, trpežni podplati, razpošilja po K 280’— in K 360’—; krasne boks čevlje po K 400-— par veletrgovina z čevlji
R. Steraecki, Celje ši 303
Slovenija.	Naročite cenik f
Ceneje kakovosti od K 150"— naprej.
la tacew© izšel!
S	m iški Favorit
za jesen in zimo, ter vsi kroji. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
M. Ranili, Ljubljana, Marijin trg.
Pozor!
Hmelj el Posestniki!
Prvovrstne vejalnike (mline za vejanje žita) izdelujem, ki po trpežnosti vse tovarniške izdelke prekašajo, imajo lahko uravnavo in zelo nizke cene. Za vsak stroj dam 10 letno garancijo. Pišite po cenik. Na obilna naročiia se priporoča Jakob Pučko, izdeiovatelj čistilnih strojev, Hsgdma, Ptuj.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke s Mariboru
Delniška glavnica S 15.000.000'—	Centrala f Ljubljani	Rezervni fondi nad H4.000.000-—
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s *J 4 °je čistih
Gaje trgovske m ag»B*ovizacijsk@ kredite
===== Izvršuje vse tisrnčne trasssafeije =====