številka 8 Leto xüV 24. FEBRUAR 2012 CENA EUR Upremijajmo trendovsko, a z veliko mero lastnega stila NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 14 BENCINSKI SERVIS LETUS DA. ilüiCtüii ■ ¿ .^Ui iik ïït; h'ii ijskf/ noiricB Marač-iino uurv poravnala ra osncvüi ■fliVr.i. Nt;ic.iilc ve ¿cu nojfj fjsiil: uJpuvtUi. Savhjska (esta 4 Ptôfcia ¡tedia £ a 3 T 3 re f* í-*" ru n U P e. M- M BC n Ü. 2. ¡¡î 3 5 0 fi i 3 «/h Bi ff "5 o 3, rt £ n ô 3 a. £ * ' i v» S- ri Cl V r ï o 1. . « < 5t 3t F e - H & ■S ii S D m ™ ¡ 3 S S- S o % S- 3 S- ? 1 s ft" ff ™ S o c 1 H P Tretja stran Pomenijo individualni pokojninski računi konec solidarnosti? V času zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer se vprašanje pokojninske reforme kljub lanskoletni referendumski zavrnitvi znova prebija na vrh prednostnih nalog vlade. Spomnimo: volilni upravičenci so na referendumu 5. junija 2011 z 72-odstotno večino zavrnili uveljavitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je pripravila Pahorjeva vlada, izmed koalicijskih partnerjev nove vlade Janeza Janše pa je reformo oziroma omenjeni zakon podprla samo Slovenska ljudska stranka Radovana Žerjava. V premierjevi Slovenski demokratski stranki so se lani v referendumski kampanji zavzemali za preglednost sistema z uvedbo osebnega pokojninskega računa, očiščenje pokojninske blagajne vseh nepokojninskih izdatkov in okrepitev kapitalskega dela pokojninskega sistema. Čeprav sestavni del bivše koalicije je bil DeSUS Karla Erjavca ves čas proti Pahorjevi pokojninski reformi in se je zavzemal za pošteno usklajevanje pokojnin, uvedbo individualnih računov, ukinitev drugega pokojninskega stebra in vrnitev sredstev Kapitalske družbe. Upokojitveni pogoj za polno pokojnino naj bi bilo 40 let pokojninske dobe ali 65 let starosti. SLS je, kot omenjeno, pokojninsko reformo podprla, saj se v stranki zavedajo, da razmerje med zaposlenimi in upokojenci čedalje manj ugodno, razliko pa pokriva državni proračun. V Novi Sloveniji so menili, naj bi bila upokojitvena starost za polno starostno upokojitev različna glede na poklic, v Državljanski listi Gregorja Vi-ranta pa so v času pred volitvami poudarjali, da mora biti pokojninski sistem pregleden, prejemke, ki ne temeljijo na zavarovanju, je treba prenesti na proračun, okrepiti pa je treba spodbude za daljše ostajanje v zaposlitvi. Trenutno je najbolj aktualno vprašanje uvedbe individualnih pokojninskih računov, ki jih nekateri razumejo kot obliko stimulacije za bolj izdatno pokojninsko varčevanje, nekateri, zlasti sindikati, pa jih razumejo kot odpravo medgeneracijske solidarnosti, ki »krasi« obstoječi pokojninski sistem, in opozarjajo na nevarnost povečevanja socialnih napetosti. Lanskoletni zavezniki pri rušenju pokojninske reforme tako postajajo nasprotniki in samo upamo lahko, da tokrat zaradi političnega prestiža ne bo trpela celotna Slovenija. IZ VSEBINE: 8 j ^_J Tema tedna: Bo medgeneracijska solidarnost res odpravljena?.....................................................4 Naj osebnosti 2011: Še naprej bodo delali v dobrobit sokrajanov...........................................6 Kulturni praznik v Lučah: Blaženka Arnič: »Oče bi bil ponosen na vas.«...................................................7 Glasbena šola Nazarje: Nastop v maskah navdušil tudi predsednika Obamo...........................................13 ■ n ■ ^ - -iMLi Vinarska v Solčavi: Nimamo, zmanjkalo, dobimo jutri..................16 Ljubno ob Savinji: Datum skakalnih tekem v prihodnjem letu že določen..........................19 Pustni karneval v Mozirju: Množično, pestro, domiselno in atraktivno...........................................................27 w0 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 8, 24. februar 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 ID Tema tedna pokojninska reforma znova aktualna Bo medgeneracijska solidarnost res odpravljena? Nova vladna koalicija se je poleg varčevalnih ukrepov zavezala tudi k oblikovanju novega socialnega sporazuma. V čim krajšem času naj bi sprožili nov medgeneracijski dogovor in preoblikovali pokojninski sistem. V okviru tega je govora tudi o uvedbi individualnih pokojninskih računov ter krepitvi kapitalskih stebrov, kar je po mnenju nekaterih ekonomistov najboljša reformna zamisel, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa napovedujejo odločen upor s strani delavskih združenj. POKOJNINE ZAMRZNJENE DO 2013 Janševa vlada v svojih napovedih pokojninske reforme napoveduje več sprememb. Pokojnine naj bi se s prihodom ugodnejših časov v gospodarslvu dvakrat letno usklajevale v 60 odstotkih z dejansko rastjo plač in v 40 odstotkih z rastjo življenjskih stroškov. Boljše razmere vlada očitno pričakuje v letu 2013, do takrat pa nameravajo z interventnim zakonom pokojnine zamrzniti. Nadalje namerava pokojninska reforma omejiti možnost predčasnega upokojevanja z odhodom na zavod za zaposlovanje dve leti pred doseženo pokojninsko dobo, hkrati pa sprejeti predpise, ki bodo omogočali boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. To želijo doseči tudi z družinam naklonjeno davčno, socialno varstveno in stanovanjsko zakonodajo. O samem zvišanju upo-kojitvene starosti v pogodbi ni natančnejših določil, saj naj bi pravica do pokojnine temeljila na delovni dobi in ne na starosti. Prostovoljno podaljšanje delovne dobe bi bilo nagrajeno tako za delodajalca kot zaposlenega. PREGLEDNEJŠI SISTEM, KI PA KREŠE MNENJA Strokovnjaki za pokojninske sisteme že ves čas priprav na pokojninsko reformo opozarjajo, da je treba rešitve za vse bolj prazno pokojninsko blagajno iskati v krepitvi naložbenih delov. Janševa vlada jim je očitno prisluhnila, saj se v zvezi z možnimi spremembami pokojninskega sistema omenja tudi sistem individualnih pokojninskih računov, imenovan tudi sistem navideznih računov NDC. Temeljni princip tega sistema določa, da se dohodki zavarovancev v njihovi aktivni dobi evidentirajo na njihovih osebnih računih. Iz teh računov zavarovanci po upokojitvi črpajo svojo pokojnino. Nov sistem naj bi zagotavljal večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami, hkrati pa zagotavljal dostojne pokojnine vsem, ki iz različnih razlogov niso uspeli privarčevati dovolj sredstev. Po mnenju stroke gre za veliko preglednejši sistem od sedanjega pretočnega, se pa mnenja o njegovih prednostih krešejo iz več razlogov. Z INDIVIDUALNIMI RAČUNI SE ODPRAVLJA SOLIDARNOST Z uvedbo novega sistema bi odpravili medgeneracijsko solidarnost, kar bi bil velik korak nazaj za tiste, ki na starost niso privarčevali dovolj sredstev za dostojno pokojnino. Zato bi bila, tudi po mnenju privržencev individualnih računov, potrebna uvedba mehanizma, lahko tudi v obliki državne pokojnine, ki bi preprečeval revščino. Po nekaterih ocenah bi po uvedbi NDC računov imelo do 70 odstotkov Slovencev veliko nižje pokojnine kot sedaj. Ekonomisti opozarjajo tudi na to, da je pred tako velikimi spremembami pokojninskega sistema nujna temeljita analiza novega sistema, ki bi pokazala, ali smo Slovenci takšno obliko zavarovanja sploh zmožni financirati. Del vplačanih prispevkov bi namreč morali naložiti v naložbene pokojninske sklade, ker pa pokojninska blagajna že sedaj beleži velik primanjkljaj, je vprašanje ali bi bila dodatnega odhodka sploh še zmožna. Posledica sistema NDC bi bila tudi ukinitev spodnje in zgornje meje za pokojnine, ki sta zdaj v veljavi. Tako bi se razlike v višini pokojnin le še povečale. Tatiana Golob Vera Pečnik, predsednica Društva upokojencev Nazarje: »Vedno bom zagovarjala idejo, da bi pri pokojninski reformi edino merilo morala biti delovna doba 40 let. Velika večina tistih, ki pričnejo delati pri 15. letih, delajo težja fizična dela in so zato pri 55. letih že dodobra zgarani, študirani človek pa lahko, tako menim, povsem dobro dela tudi do 65. leta starosti. Iz osebne izkušnje vem, da mi je nekaj mesecev upokojitev strašno godila. Spočila sem se, naspala, uredila zadeve, ki so bile vedno na čakanju. Potem pa to ni bilo več dovolj. Zato sem prepričana, da marsikateri upokojenec rabi nekakšno zaposlitev tudi v pokoju in zagotovo je lahko koristen na marsikaterem področju. Sem pa zagovornica dela upokojencev le, če bodo tudi mladi imeli delo. Ne morem si predstavljati, da bi starejši, ne glede na izkušnje, »zažirali« službe mladim, ki si šele ustvarjajo življenje in za to seveda rabijo finančna sredstva. Vsekakor pa je medgeneracijska pomoč dobrodošla, mladi imajo sveže ideje, starejši pa so bogati z izkušnjami. Kar se tiče uvedbe sistema individualnih računov, ga ne podpiram. Nikakor ne moremo biti prepričani, da bodo sredstva, naložena v neke sklade, ostala na varnem. Preveč negativnih izkušenj je že za nami. Tisti pa, ki imajo res visoke plače, naj varčujejo v kakršnihkoli skladih želijo, vendar naj to počnejo v Sloveniji in naj tu plačujejo davke. Solidarnost v sedanjem pokojninskem sistemu ni bila slaba, četudi so zaradi tega pokojnine omejene navzgor. Kajti če držimo skupaj in smo del enega sistema, smo močnejši, če pa bo vsak deloval le zase, se bo solidarnost izgubila, zagotovo bo med ljudmi več stiske.« kartica upokojenca Upravičenci bodo kartico dobili po pošti Od jeseni dalje Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) upokojencem ne pošilja več vsakomesečnih obvestil o prejemu oziroma nakazilu pokojnin in drugih prejemkov iz tega naslova. Obvestila bodo po pošti pošiljali le še v primerih, da je pri zneskih prišlo do sprememb, torej ob uskladitvah. Upokojenci so deležni nekaterih komercialnih in drugih ugodnosti, do katerih so upravičeni na podlagi tega statusa. Ker ni več obvestil, s katerimi se je bilo mogoče identificirati, je bila sprejeta odločitev, da bodo izdelane in izdane tako imenovane kartice upokojenca. Te bi po prvotnih zagotovilih morale ugledati luč sveta že konec minulega leta, a se je zataknilo pri izbi- ri izdelovalca, saj je bila zaradi pritožbe potrebna revizija postopka naročanja. Izdelava je sedaj v teku in po zagotovilih ZPIZ bodo kartice nared konec februarja ali v začetku marca, ko jih bodo začeli pošiljati po pošti na stalne naslove prejemnikov pokojnin. Stane Podsedenšek, predsednik društva upokojencev Mozirje: »Naši člani so bili s tem, da ni več pisnih obvestil o prejemanju pokojnine, pravočasno seznanjeni. Zaradi tega med članstvom nismo zaznali nobenih težav ali pritožb. Kartica upokojenca, ki jo bomo dobili, bo veliko bolj priročna kot prenašanje vsako-mesečnih izpiskov za dokazovanje statusa upokojenca in uveljavljanje ugodnosti iz tega naslova.« Marija Lebar 4 Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 Aktualno premogovnik velenje V svetovnem vrhu tudi zaradi odličnih inovatorjev V šoštanjskem kulturnem domu je družba Premogovnik Velenje v sredo, 14. februarja, pripravila slovesnost ob razglasitvi rezultatov Inovator leta 2011. Čeprav je bila podelitev internega značaja, so bili prisotni številni vidni predstavniki gospodarstva in župani. Slavnostni govornik je bil direktor KLS Ljubno Mirko Strašek. Akcijo Inovator leta je predstavil Bojan Stropnik, ki je tudi predsednik komisije za inovacije pri Sa-vinjsko-šaleški gospodarski zbornici. Povedal je, da imajo v premogovniku promotorje za spodbujanje novih idej. S projektom v sedanji obliki so začeli v letu 2010. Lani je v akciji sodelovalo 22 promotorjev in 187 inovatorjev. Podali so 228 koristnih predlogov. 169 od teh ali 74 odstotkov jih je bilo uresničenih, ostali pa so v različnih fazah realizacije. Predsednik uprave dr. Milan Med- ved je povedal, da z uporabo najsodobnejše tehnologije dosegajo izjemne proizvodne rezultate: »V letu 2010 smo v primerjavi s preteklimi leti presegli vse parametre proizvodnje. Te odlične rezultate, ki smo jih nadaljevali tudi v letu 2011, lahko dosegamo z vrhunsko elektro-strojno opremo, ki je dosežek več- letnega razvoja in plod domačega inženirskega znanja. Tudi mednarodni strokovnjaki, ki so v začetku leta 2011 opravili revizijo zalog premoga, so bili navdušeni nad organiziranostjo in strokovnostjo inženirjev Premogovnika Velenje, nad tehnologijo in opremo v jami, ki so jo projektirali naši strokovnjaki, saj je - tu- Dr. Milan Medved je Mirku Strašku podaril dva milijona let star diamant iz ksilita. (Foto: Marija Lebar) di po njihovem mnenju - na najvišjem nivoju tudi v svetovnem merilu.« Mirko Strašek, direktor slovenske gospodarske gazele leta 2011, je poudaril, da je ključ do vsakega uspeha v ljudeh. Cilj je zadovoljstvo kupca, za to pa je potreben nenehen razvoj. V svojo pot moraš biti prepričan in ji nenehno ter vztrajno slediti, saj rezultati ne pridejo čez noč. »Ne samo kakovost, naša usmeritev je tudi poslovna odličnost, ki jamči obstoj delovnih mest,« je med drugim dejal Strašek. Milan Medved je direktorju KLS čestital za dosežene rezultate in mu v spomin podaril dva milijona let star diamant ksilita, najden v skladih velenjskega premoga. Priznanja so prejeli trije najuspešnejši pro-motorji, inovatorji in najboljša organizacijska enota na področju inova-tivnosti. Marija Lebar občina gornji grad Nadzorni odbor ni našel nepravilnosti občinski svet nazarje Razvojno strategijo v prvem branju potrdili vsi svetniki Polona Mavrič je seznanila svetnike, da lahko vprašanja naslovijo na nadzorni odbor kadarkoli želijo. (Foto: Štefka Sem) Nadzorni odbor občine Gornji Grad je v lanskem letu opravili tri nadzore, in sicer so preverjali poslovanje PGD Nova Štifta, Planinskega društva Gornji Grad in pora- bo sredstev ter javnih naročil Občine Gornji Grad. Pri vseh treh pregledih niso našli nepravilnosti, je na zadnji seji občinskega sveta poročala predsednica nadzornega odbora Polona Mavrič. Prav tako so pregledali oba odloka o rebalansu proračuna občine. Večjih pripomb na pripravljene dokumente niso podali, so pa župana in občinsko upravo opozorili, naj poskuša občina zagnati programe, ki ji bodo zagotovili vsaj nekaj lastnih prihodkov, saj se bodo glede na gospodarske razmere, ki se zaostrujejo, sredstva oziroma transferi iz državnega proračuna najverjetneje zmanjševali, in v nadaljevanju ne bodo zadostovali niti za majhne investicije. Mavričeva je svetnike tudi seznanila, da lahko vsak izmed njih kadarkoli v letu poda predlog ali zahtevek nadzornemu odboru za pregled ali seznanitev z določenimi vprašanji, ki se nanašajo na delovanje občine. Štefka Sem Nazarski občinski svet je na zadnji seji, ki je bila v četrtek, 16. februarja, obravnaval kar 15 točk dnevnega reda. Med drugim je sprejel predlog razvojne strategije občine in osnutek odloka o občinskem glasilu. Sprejet je bil tudi sklep o oprostitvi plačila pristojbin na tržnici in o financiranju športa v letu 2012. Županja Majda Podkrižnik je obrazložila predlog strategije razvoja Občine Nazarje do leta 2017 s smernicami do leta 2030. Kar nekaj svetnikov je preko projektnega sveta sodelovalo pri nastajanju in dopolnitvi tega dokumenta, ostali na zapisano niso imeli pripomb. V prvem branju so sprejeli osnu- tek odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Vrbovške novice. Odlok skladno z zakonom o medijih ureja zvrst in časovni interval izdajanja občinskega glasila. V njem so določena razmerja in naloge uredniškega odbora in urednika, pa tudi način financiranja. Sklenili so še, da se moratorij na plačevanje pristojbin uporabnikov prodajnih mest na kmečki tržnici podaljša do sredine letošnjega leta. Sprejeli so letni program športa, ki je pripravljen v skladu s pravilnikom za vrednotenje športa. Po dejavnostih in po veljavnem ključu so tako razdelili 20.794 evrov. Marija Lebar Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 ID Organizacije podelitev priznanj »naj osebnost 2011« Še naprej bodo delali v dobrobit sokrajanov Uredništvo Savinjskih novic je v ponedeljek v restavraciji Grad Vrbovec v Nazarjah pripravilo zadnje dejanje izbora naj osebnosti zgornjesa-vinjskih občin v letu 2011. Priznanja je zmago- valcem podelil glavni in odgovorni urednik časopisa Franci Kotnik, dogodek pa je z glasbenim nastopom obogatil harmonikar Robi Weiss iz Okonine. Zgornjesavinjske osebnosti leta 2011 (manjka Marija Kočnar iz Solčave) v družbi županje, podžupana in županov ter urednika Savinjskih novic. (Foto: Marija Šukalo) Izbor naj osebnosti so Savinjske novice prvič organizirale v letu 1998, takrat še za območje celotne Zgornje Savinjske doline, lani pa so si ta naslov po mnenju bralcev in bralk prislužili Alojz Murko v občni Ljubno, Jože Pustoslemšek v občini Gornji Grad, Andreja Podlesnik Moličnik v občini Luče, Irena Finkšt v občini Nazarje, Alenka Brezovnik v občini Mozirje, Marija Kočnar v občini Solčava in, že drugo leto zapored, tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Kotnik je izrazil prepričanje, da so bralci izbrali prave dobitnike, pogled na lanskoletni izbor pa je udeležencem zaupala tudi nazarska županja Majda Podkrižnik. Poudarila je, da je to eden najlepših dogodkov, ki se ga udeležijo zgornjesa-vinjski župani. V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalil Vinko Jeraj in dejal, da se bodo prejemniki tudi v prihodnje po najboljših močeh trudili, da bi s svojo srčnostjo, požrtvovalnostjo in strokovnostjo še naprej uspešno delovali v dobrobit sokrajanov ter lokalne skupnosti, v kateri živijo in delajo. Marija Šukalo kmetijsko-gozdarski zavod celje izpostava mozirje Prodaja svežega mesa v okviru osnovne kmetijske dejavnosti Irena Kos je predstavila pogoje za prodajo svežega mesa in jajc. (Foto: Marija Lebar) V četrtek, 16. februarja, je v Mozirju potekalo predavanje z naslovom Možnosti prodaje svežega mesa in jajc na kmetijah. Dogodek je v sodelovanju z Društvom kmetic Zgornje Savinjske doline pripravila tukajšnja izpostava Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje (KGZC). Zanimanje za predavanje je bilo izjemno, saj se ga je udeležilo okoli 70 slušateljev. »Veseli smo tolikšnega zanimanja kmečkih gospodinj in gospodarjev za možnosti prodaje na domu tudi za pridelke živalskega izvora,« je povedala Štefka Goltnik, koordinator II za izpostavo Mozirje. »Sveže meso in jajca se lahko prodajajo v sklopu osnovne kmetijske dejavnosti, ne da bi bilo to treba kakorkoli prijaviti, vendar pod določenimi pogoji,« je pojasnila predavateljica Irena Kos, ki je specialistka za predelavo mesa na KGZC. Pogoj so v skladu z veterinarsko higienskimi zahtevami urejeni prostori za prodajo, za katere je potrebno dobiti ustrezno dovoljenje na Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS). Še vedno velja, da je živali potrebno oddati v zakol v odobreno klavnico. Da ne bi prihajalo do zlorab in preprodaje, mora biti žival na kmetiji vsaj tri mesece pred zakolom, za manjše živali, kot so na primer kunci in perutnina, pa je ta rok mesec dni. Na leto se sme v okviru osnovne kmetijske dejavnosti doma prodati meso 52 velikih živali. Sveža jajca je treba prodati v roku treh tednov. Dovoljena količina na dan je 200, na leto pa do 70.000 jajc. Če ima kmečko gospodarstvo več kot 350 kokoši, je rejo treba prijaviti na VURS. Marija Lebar Zanimivega in aktualnega predavanja se je udeležilo okoli 70 slušateljev iz celotne doline. (Foto: Marija Lebar) 6 Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 Kultura ob dnevu šole in kulturnem prazniku v lučah Blaženka Arnič: »Oče bi bil ponosen na vas.« Tradicionalne prireditve na lučki šoli se je tudi letos udeležilo veliko število obiskovalcev. (Foto: Štefka Sem) V čast kulturnega praznika in v spomin na sokrajana Blaža Arniča, po katerem nosi šola v Lučah ime, so dan pred dnevom kulture na lučki šoli pripravili tradicionalno prireditev ob dnevu šole. Letos so se še prav posebej razveselili družbe Blaženke in Lovrenca Arniča, dveh od treh otrok pokojnega Blaža Arniča. Obiskovalce je pozdravila ravnateljica šole Valerija Robnik in med drugim dejala, da so takšni prazniki pomembna priča življenja in ustvarjanja. Osrednja gosta sta bila Blaženka in Lovrenc Arnič, hčerka in sin skladatelja Blaža Arniča. (Foto: Štefka Sem) Za začetek programa je zborček učiteljic zapel Zdravljico. Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo v Nazarjah, so igrali na klavir, kitaro, citre, flavto, diatonično harmoniko in violino. Glasbenim izvajalcem so se pridružili člani pevskega zbora in učenci z deklamacijami. Na prireditvi se je oglasil tudi sam France Prešeren, katerega je upodobil Anže Robnik, za zaključek pa sta glasbena pedagoga Milanka Črešnik na klavirju in Bojan Ze-me na klarinetu odigrala 3. stavek Allegro iz Arni-čeve Pripovedke za klarinet in klavir. Blaženka Arnič je ob tej priložnosti povedala, da se oba z bratom zavedata, kako težki so za- četki v glasbi, zato je zelo lepo, da toliko učencev živi z glasbo. »Oče bi bil ponosen na vas,« je dejala. Lovrenc Arnič je nasmejal prisotne, ko je dejal: »Prav čudno se počutim, ker nisem nič naredil, dobil pa tak glasen aplavz.« Zahvalil se je za lep program in dobrodošlico ter izrazil veselje, da bo preko glasbe v Lučah spomin na njegovega očeta živel večno. Moderatorka prireditve Saša Vra-bič je med glasbenimi nastopi povzela življenje Blaža Arniča. Menila je, da naj bi bilo vse življenje prežeto s kulturo, kajti z njo ohranjamo kulturno dediščino, materin jezik in narodno pripadnost. Štefka Sem proslava ob kulturnem prazniku v nazarjah Duša nekega naroda je zapisana v umetnosti Na proslavi v počastitev kulturnega praznika v Nazarjah, ki je potekala v organizaciji občine in kulturnega društva, so nastopili učenci glasbene šole, I-zborček osnovne šole, mešani pevski zbor KD Nazarje in pevka Mojca Bitenc. Rdeča nit večera je bila Prešernova poezija, ki jo je interpretirala povezovalka Suzana Hebar. Poudarila je, da je kultura v času, ko nam primanjkuje moralnih vrednot in vere v lepšo prihodnost, še kako pomembna. Pomaga nam namreč, da se zavemo svojih korenin. Slavnostni govornik, gledališki igralec Franc Markovčič, se je dotaknil ukinitve ministrstva za kulturo in ugotovil, da za kulturo ni bilo nikoli dovolj denarja, a se je kljub temu dogajala, predvsem zaradi ljudi širokega duha in njihove ustvarjalnosti. »Duša nekega naroda je zapisana v umetnosti, takšni in drugačni, in skozi čas odseva govorico dogajanja v prostoru. Ustvarjalnosti pa ljudem ne more zapovedati,« je med drugim izpostavil Markovčič in poudaril, da je I-zborček Osnovne šole Nazarje, ki ga vodi Katja Gruber, je v tem šolskem letu dobil povsem novo zasedbo. (Foto: Marija Šukalo) Prešeren v svojo poezijo vnesel napredne misli za vse čase in za vse ljudi. Ob koncu prireditve se je predsednica Kulturnega društva Nazarje Vladimira Planovšek zahvalila Antonu Acmanu za dolgoletno uspešno vodenje nazarskega mešanega pevskega zbora. Slednji se je ob tej priložnosti prvič predstavil občinstvu pod vodstvom nove zborovodkinje Kristine Šuster. Marija Šukalo Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 7 Kultura galerija mozirje Slike krajin za vsako dušo in vsak okus V okviru praznovanja kulturnega praznika je Osrednja knjižnica Mozirje v sodelovanju s Kulturnim društvom Gal z Rečice ob Savinji pripravila razstavo Krajina. Slovesno odprtje je bilo v petek, 10. februarja. Obiskovalcem je spregovorila direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek, razstavo pa je odprl mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Nekaj besed o razstavljenih delih je povedal akademski slikar Stojan Kneževic: »Slikanje krajine je med najstarejšimi slikarskimi motivi in popularnost slikanja na prostem je preživela vse do danes. Slikarski kovček in stojalo, ki ga je nekoč umetnik nosil s seboj na teren, je sedaj zamenjal fotoaparat in slikanje krajine je tako vse bolj vendarle tudi ateljejsko delo. (...) Slikarke in slikarji, katerih dela so tukaj postavljena na ogled, k slikanju krajine pristopajo z različnimi slogi, vendar s poznavanjem slikarskih zakonitosti. Likovna dela so kakovostna in slikarsko prepoznavna. Sicer pa o tem ni treba veliko besed; poglejte in uživajte!« Župan Suhoveršnik je izrazil zadovoljstvo nad obiskom prireditve, ker je to dokaz, »da vemo, kaj je kultura. To je odnos do sočloveka, je odnos do njegovega dela. Tukaj pred nami so čudovita dela naših, domačih ljudi. Uži-vajmo v njih.« Dogodek sta povezovala Albina Rajter in Roman Čretnik, glasbeno pa sta ga obogatila pevec Gregor Rak in pianist Toni Acman. Marija Lebar Akademski slikar Stojan Kneževic (desno) je razstavljena likovna dela ocenil kot kakovostna in slikarsko prepoznavna. (Foto: Marija Lebar) kulturno društvo ljubno ob savinji Večer poezije na predvečer praznika vsestranska umetnica slavica tesovnik Navdih za njena dela sta narava in življenje Po premoru se je Tesovnikova zopet navdušila nad igranjem kitare. Slovenski kulturni praznik so na Ljubnem proslavili z večerom poezije v kulturnem domu. Pisana druščina nastopajočih je celotno dogajanje spletla v prijeten venček, ki so ga oblikovali recita-torji, pevci, mladi glasbeniki, plesalci, skratka za vsakega od sicer maloštevilnih obiskovalcev se je našlo nekaj. Še posebej je bila za obiskovalce zanimiva predstavitev pesniške zbirke večini neznanega ustvarjalca z umetniškim imenom Andi Nčbat, ki v svojih pesmih opisuje dogodke in kraje, kjer se nahaja. V svoji poeziji se je dotaknil tudi Ljubnega. Program proslave je na prijeten način, z mislimi velikega poeta, povezovala Helena Šlogar, na pomen kulture in ljudi, ki jo ustvarjajo v kraju samem in slovenskem prostoru, pa je v priložnostnem govoru opozoril tudi župan Franjo Naraločnik in poudaril, da je potrebno kulturo in njene ustvarjalce spoštovati, saj bo le tako kulturni praznik res praznik vseh ljudi dobre volje, ki cenijo in spoštujejo kulturo kot dediščino, ki jo je potrebno negovati in ohranjati. Z ministrstvom za kulturo ali brez njega, kot je bilo rečeno med vrsticami. Franjo Atelšek V okviru kulturnega praznika je Kulturno društvo Gornji Grad, v četrtek, 9. februarja, pripravilo večer z vsestransko umetniško ustvarjalko Slavico Tesov-nik. Umetnico je predstavila Jožica Tiršek Drčar, ki je uvodoma izpostavila, da je biti Slovenec privilegij: »Smo redki in kar je redko, je cenjeno.« Večer sta z branjem Prešernove poezije popestrila Tatjana Bezovšek in Tomaž Čretnik. Slavica Tesovnik je ob dnevu kulture v Gornjem Gradu pripravila svojo 30. samostojno razstavo, sodelovala pa je že na več kot 70 skupinskih razstavah. Letos praznuje deset let delovanja na kulturnem področju. Znanje je nabirala na raznih izobraževanjih, delavnicah in seminarjih. Tokrat se je predstavila z vsemi svojimi talenti: v preddverju dvorane kulturnega doma so visele njene fotografije in slike, brala je svojo poezijo in kot kantavtori-ca besedilom dodala še melodijo. Svoje poezijo je pred leti izdala v knjigi Tkanina želja. Navdih Slavice Tesovnik sta narava in življenje. Spregovorila je o svojih začetkih, prvih glasbenih nastopih in navdihu za likovno ustvarjanje. Dodala je številne zanimive dogodke iz svojega življenja in s svojo pristnostjo osvojila ter nasmejala obiskovalce dogodka. Štefka Sem Pesem Oj Triglav moj dom v izvedbi Tirskih pevk je bila prijeten zaključek proslave na Ljubnem. (Foto: Franjo Atelšek) Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 8 C Kultura rečica ob savinji Večer uglasbene slovenske poezije s pevskim zborom Gorenje Mešani pevski zbor Gorenje je zelo doživeto zapel pesem o soncu. (Foto: Marija šukalo) »Ljubim te, slovenska govorica, ljubim bolj kot žuboreči vir, bolj kot pesem, ki jo drobna ptica poje v jutranji svečani mir ...« To je le drobec z večera uglasbene slovenske poezije z Mešanim pevskim zborom Gorenje iz Velenja, ki je na Prešernov dan na Rečici ob Savinji nastopil na povabilo Kulturno-umetniške-ga društva Utrip. Zborovodkinja Katja Gruber je s pevci pripravila pester in všečen program, ki so ga predstavili v avli rečiške osnovne šole. Pri izboru uglasbene poezije jih je vodila želja, da bi bila zastopana dela znanih pesnikov. Večmesečno brskanje po različnih notnih arhivih je obrodilo sadove in nastal je izbor trinajstih del, ki so našla mesto v njihovi koncertni knjižici, ki so jo izdali lani ob Prešernovem rojstnem dnevu. Mešani pevski zbor Gorenje deluje že tri desetletja in pol. Da je zbor izjemno kvaliteten, pričajo številna priznanja na domačih in tujih tekmovanjih, gostovanja in bera sodelo- vanj z različnimi slovenskimi ter tujimi glasbenimi zasedbami, zborovskimi skupinami in orkestri. Marija Šukalo pokaži kaj znaš na rečici ob savinji Narodnozabavne viže, pesem in ples Zabavno glasbena prireditev Pokaži kaj znaš, katere idejni vodja je Jože Mlinar, je lepa priložnost za predstavitev različnih izvajalcev. Na deseti prireditvi, ki je bila drugo nedeljo v februarju, so se na odru rečiškega kulturnega doma zvrstili številni mladi upi iz naše doline in širše. Obiskovalce so zabavali pevci in pevke otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Rečica ob Savinji, ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, harmonikarski orkester Primoža Zvira, evropski podpr- vak na diatonični harmoniki Peter Prohart, ansambli Savinjski fantje, Labod in Rompompom, Katja, Nastja in Mitja Stenšak, sestri Mojca in Katja Brezovnik, Brigita Klinar in Rok Prašnikar. Člani Društva harmonikarski orkester Primoža Zvira so v vlogi organizatorjev poskrbeli, da je vse potekalo tako, kot mora biti, piko na i pa je dodala modera-torka programa Darja Vrhovnik, ki je s svojimi domislicami nasmejala tako nastopajoče kot poslušalce. Marija Šukalo Primož Zvir je znova navdušil s svojim harmonikarskim orkestrom. (Foto: Marija Šukalo) oš frana kocbeka gornji grad Marsovčki in Prešeren na obisku Dan pred praznikom kulture je bil na Osnovni šoli Frana Kocbeka Gornji Grad še posebej pester. Za začetek so člani lutkovne skupine najmlajšim sošolcem zaigrali lutkovno igrico Marsovčki hočejo na Zemljo. Igrico je priredil učitelj Jure Repenšek, scena in rekviziti pa so delno tudi iz izdelkov, ki so jih gor-njegrajski učenci izdelali na Jamnikovi kiparski koloniji septembra lani. V nadaljevanju je za vse učence potekala Urica s Francetom Prešernom. Ekipa osmo-šolcev in devetošolcev, ki sta jih pripravili učiteljici Zlatka Maher Sredenšek in Mija Pilko, je pripravila domala nepozaben dogodek. Med virtualnim sprehodom skozi Prešernovo življenje so se zvrstile doživete recitacije in branje odlomkov iz Poezij, v ozadju pa izbrane zvočne kulise, ki so ustvarile pravo razpoloženje. Vrhunec urice je bila dramatizacija pesmi Povodni mož. Ob izvirni scenski rešitvi in sprotnem pripovedovanju učenke so se na ogled postavile lepe ljubljanske gospodične, prevzetna Uršika, neuslišani France in samozavestni povodni mož. Bučen aplavz sošolcev je dokazal, da je bil kamenček iz mozaika o Francetu Prešernu postavljen na pravo mesto. Štefka Sem 22 Savinjske novice št. 9, 17. februar 2012 Organizacije društvo sožitje bohačev toplar v nazarjah Dodobra ogreli mrzlo sobotno dopoldne Iščejo nove društvene prostore »Drušlvo Sožitje iz Mozirja, ki zajema populacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihove svojce, postaja iz leta v leto aktivnejše. To možnost dajejo šole, ki jih otroci obiskujejo v Mozirju, Velenju in Žalcu. A mnogi med njimi niso dovolj samostojni za vključitev v delovno razmerje. Tem stoji ob strani varstveno delovni center in jim pomaga pri pridobivanju samozavesti ter samostojnosti pri vključevanju v družbeno življenje,« je povedala predsednica društva Sožitje Nevenka Presečnik na občnem zboru drugi petek v februarju. Ob tem je poudarila, da so lani zaokrožili četrt stoletja delovanja. Jubilej so obeležili s koncertom Spoznavajmo drugačnost. Sicer pa njihovo delo poteka po ustaljenih tirih. Organizirajo plavanje in razgibavanje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Udeležujejo se strokovnih seminarjev in izobraževanj. Lani so organizirali pohod do kmetije Gril v Teru, ekskurzijo po Halozah in srečanje članov ob zaključku leta. Predsednica Sožitja Nevenka Presečnik: »Iz leta v leto smo aktivnejši.« (Foto: Marija Šukalo) Da lahko izvajajo svoj program, potrebujejo precej denarnih sredstev. Delno jih pridobijo iz fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, preostanek pa morajo pridobiti iz drugih virov. Novost v letošnjem programu dela predstavlja plesni tečaj, aktivno pa se bodo lotili tudi iskanja društvenih prostorov, saj jim je potekla pogodba z lastnico v Mozirju. Marija Šukalo V okviru projekta Dobimo se na tržnici, so v soboto, 11. februarja, poleg redne ponudbe v Bohačevem toplarju pripravili še delavnico izdelovanja predmetov iz gline in druženje s člani literarnega društva Slap, pevskega zbora sv. Martina in citrarko Urško Bider. Pisana druščina rednih obiskovalcev tržnice, mladih in nastopajočih je do zadnjega kotička napolnila prvo gumno v toplarju. Posebej živahno je bilo ob mizah, kjer so mladi pod vodstvom mentoric ustvarjali v glini. Kot je poudarila nazarska županja Majda Podkrižnik, je glina eden od značilnih materialov tukajšnjega ob- V četrtek, 9. februarja, je Ljudska univerza Velenje v Fašunovi hiši na Ljubnem pripravila delavnico Sprejmimo goste v angleškem jeziku. Delavnica je del projekta Most do znanja in priložnosti, ki se bo izvajal preko celega leta. Obiskovalce delavnice sta pozdravili svetovalka v Centru za samostojno učenje v Nazarjah Vesna Elsner in vodja delavnice Katja Atelšek. V imenu LAS Zgornje Savinjske doline je zadovoljstvo nad velikim številom obiskovalcev različnih dogodkov tega projekta, financiranega s sred- močja. Črno lončarstvo iz okolice Kokarij je tudi predstavljeno v razstavi Nazarje skozi čas v prostoru, kjer je potekalo sobotno dogajanje. Ob zvokih citer so svoje pesmi predstavili člani Kulturnega društva Slap. V napovedi je predsednik Slapa Stanko Gašparič omenil Franceta Prešerna in slovenski kulturni praznik. Glasbeni del programa so izvedli člani in članice nedavno ustanovljenega pevskega zbora sv. Martina. Tako sta izmenjaje tekli govorjena in zapeta beseda, vse pa je zabeležilo oko kamere Televizije Celje. Marija Lebar stvi LEADER, izrazila Mateja Brlec Suhodolnik. Atelškova se je na delavnici omejila na pozdrav gostov v angleškem jeziku. Delavnica je bila namreč namenjena popolnim začetnikom. Predavateljica je v kratkem času poskušala tečajnike naučiti nekaj osnovnih fraz, kot sta pozdrav in zahvala, predvsem pa kako ponuditi gostu storitev in mu podati najosnovnejše informacije. Udeleženci so bili ob zaključku zadovoljni in so izrazili željo po nadaljevanju delavnice. Štefka Sem Otroci so pod vodstvom mentoric ustvarjali izdelke iz gline. (Foto: Marija Lebar) ljubno ob savinji Dobrodošlica v angleškem jeziku 10 Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 Organizacije pgd rečica ob savinji Na tekmovalnem področju brez konkurence 130. občni zbor priča o tem, da imajo na Rečici ob Savinji eno najstarejših gasilskih društev v Sloveniji. (Foto: Marija Šukalo) Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji je v preteklem letu doseglo vse zadane cilje. 130. občni zbor, ki so ga izvedli drugo nedeljo v februarju, je pokazatelj, da imajo Rečičani eno najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, ki kakovostno zagotavlja požarno varnost in krepi vezi med člani. Kot je povedal poveljnik Matjaž Goličnik, so v lanskem letu svojo aktivnost usmerjali predvsem v izobraževanje in tekmovanja, saj imeli le tri intervencije. Za utrjevanje psihofizične pripravljenosti operativcev so izvedli nekaj nenapovedanih vaj, saj je le dobro usposobljen konjerejsko društvo zgornje savinjske doline V načrtu izgradnja brunarice gasilec dober gasilec. Goličnik je z zadovoljstvom izpostavil, da na tekmovalnem področju v dolini nimajo konkurence. Na tekmovanjih medobčinske gasilske zveze se je namreč vsem desetim ekipam, ki jih premore društvo, uspelo uvrstiti med prve tri in s tem tudi na regijsko tekmovanje. Pet desetin je svoje znanje pokazalo tudi na državnem nivoju. Manj zadovoljni so rečiški gasilci z udeležbo ostalih društev iz naše doline na prvi nočni tekmi, ki so jo organizirali lani, saj je to odlična priložnost za urjenje in usposabljanje. Marija Šukalo Bolezni konj in prva pomoč je bila tema predavanja, ki ga je za člane Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline drugo soboto v februarju pripravil veterinar Milan Hren. Omenjeno predavanje je bilo uvod v redni letni občni zbor društva, ki so ga izvedli na kmetiji Pun-cer v Lokah. Kot je bilo razbrati iz poročila predsednika društva Janka Prisla-na, so lani opravili vse začrtane naloge, nezadovoljni pa so z odnosom lokalnih skupnosti, ki še vedno nimajo posluha zanje pri dodeljevanju finančnih sredstev. Preteklo leto namreč zgornjesavinjski konjereci niso prejeli dotacije od nobene občine, majhen znesek za pokrivanje stroškov prvomajske- ga pohoda z Veniš do Nazarij jim je namenila le nazarska županja Majda Podkrižnik. Kljub temu ljubitelji konj uspešno izvajajo svoj program dela. Tako so opravili še jesenski pohod, udeležili so se različnih predavanj, poskrbeli za blagoslov konj v Bočni in bili gostje sosednjih konjerejskih društev, sodelovali pa so tudi v po-vorki na Lesarskem prazniku v Nazarjah. Tudi v letošnjem letu imajo podoben plan aktivnosti. Prisotni bodo na vseh prireditvah po dolini, kamor bodo povabljeni, organizirali bodo pohode in strokovne ekskurzije. V načrtu imajo tudi gradnjo brunarice, osvežitev spletne strani in pridobivanje novih članov. Marija Šukalo Predsednik konjerejcev Janko Prislan je izpostavil, da so nezadovoljni z odnosom lokalnih skupnosti. (Foto: Marija Šukalo) društvo upokojencev šmartno ob dreti Druženje boljše zdravilo kot tableta Upokojenci iz krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti skozi vse leto skrbijo za svoje zdravje z druženji in rekreativnimi pohodi. Njihova stalna naloga je tudi skrb za bolne in onemogle. Slednje ob izteku vsakega leta obiščejo v njihovem domačem okolju ali v domovih za starejše občane. Kot je na občnem zboru drugo soboto v februarju povedal predsednik društva Štefan Turk, so se šmarški upokojenci lani enkrat mesečno skupaj odpravili na pohod po domači okolici. S pohodom za vrtec Šmartno ob Dreti so se pri- Predsednik Štefan Turk je v Društvu upokojencev Šmartno ob Dreti tudi organizator izletov. (Foto: Marija Šukalo) ključili zbiranju sredstev za nakup didaktičnih igrač za otroke. Za spoznavanje domovine in sproščeno druženje so poskrbeli na izletu po Primorski in poletnem pikniku v Račneku. V ročnodelskem krožku so nastali uporabni in okrasni predmeti za dom v različnih tehnikah, ki so jih razstavili ob krajevnem prazniku. Tudi v letošnjem letu bodo skušali kar najbolje izkoristiti čas za druženje in rekreacijo, saj so prepričani, da je za marsikoga to boljše zdravilo kot kakšna tableta. Marija Šukalo 11 Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 Zgodovina in narodopisje Ko je šlo za pašnike (4) Piše: Aleksander Videčnik ŠE O NOVI ŠTIFTI Kako se je cerkev začela in kako je sloveča božja pot nastala, pojasnjujeta dve veliki tabli, na stranskih stenah obešeni. Videli so namreč leta 1558 na mestu, kjer cerkev stoji, tri ognjene plamene in prav na tem kraju je konj ljubljanskega škofa Petra de Seebacha s kopitom kopa-je jamo zaznamoval in je leta 1559 več tisoč ljudi svetlo zvezdo nad kapelo videlo. Do sem sega zapis, ki ga objavljamo. Več kot očitno je oba zapisa pisal duhovnik (vikar ali župnik). Vse skupaj daje videz, da je šlo za pisanje v kroniko župnije ali pa gre za prepis iz kronike. Nekoč je bilo v dvoriščnem hodniku župnišča veliko zanimivih podob, tudi podoba goreče cerkve v Novi Štifti. To sem pred leti preslikal in potem objavil v turističnem katalogu Zgornje Savinjske doline. Po ljudskem izročilu je ob požaru neki mladenič v zvoniku odvezoval zvonove. Ko je ogenj dosegel stopnice, ni mogel iz zvonika, ljudje so ga spodbujali, da je skočil iz line na tla, in izročilo pravi, da je ostal nepoškodovan ... PISMO RAFAELU GLUKU Tisto obdobje, iz katerega izvira pisanje, je bil tajnik Pašniške zadruge Gornji grad - Nova Štifta kdo drug kot Rafael Gluk. Kako so posamezni člani obveščali zadrugo o paši, priča sporočilo Ivana Veršnika. »Gospod Gluk. Prosim Te vpiši našo hišo Tiro-sek št. 73, lastnika Ivan in Marija Veršnik, kot člana pašne zadruge, na pašnik Ravni, ako je mogoče, še za dve glavi goveje živine, ker bom, kot vse izgleda, tudi pri tej številki potrebo za oddajo živine na pašnik, pa mi je ta pašnik najbližji, številka pa tudi gravitira na pašnik Ravni. Prosim te vzemi mojo prijavo na znanje. Na prvi seji me sprejmite v članstvo - Pozdrav Veršnik.« Iz tega sporočila lahko domnevamo, da je Veršnik naknadno poslal dve glavi goveje živine na pašo. Kar tiče članstva, pa gre verjetno za letno podaljšanje, saj je znano, da je bil Veršnik od vsega začetka član Pašniške zadruge Gornji grad. GOVOR NA ZBORU SLS NOVA ŠTIFTA Domnevamo, da je govor sestavil Rafael Gluk, saj je njegov rokopis prepisala za branje domača učiteljica, žal pa ni zapisala imena. Po vsebini sodeč, je zbor SLS moral biti kmalu po prvi svetovni vojni. Takole glasi: »Dovolite mi tudi, da jaz spregovorim o nečem, kar našega kmeta najbolj interesira, najbolj peče, namreč na zadevo planinskih pašnikov. Ta zadeva je zato tako važna, ker so pašniki prvi pogoj uspešne živinoreje, to pa je glavna panoga kmetijstva v našem planinskem kraju. Ker pač, razen malih izjem, kmetje v hribih nimamo dovolj lastnih pašnikov na razpolago, zato smo navezani na planinske pašnike, ki so pa lastnina Gornje-grajske graščine oziroma Ljubljanske škofije. Te pašnike so že stoletja naši predniki izkoriščali; dokaz za to je, da so že oni poznali njihov velik gospodarski pomen. Seveda so razni oskrbniki, zlasti oni nemškega pokolenja, zabranjevali pašo in prav isti nagajali kmetom, kar so le mogli, a za-branili je pa niso. Pač pa so se tekom let najlepši prostori v najboljših legah, za pašo najbolj primerni, samopogozdili in s tem odvzeli pašništvu. Seveda, graščinsko oskrbništvo je vedno stremelo za tem, da se vse planine čimprej pogozdijo, zato niso dovolili trebljenje površin v takšnem obsegu, da bi pašnike ohranili, še manj pa da bi jih sami trebli! Od časa do časa se je sicer dovoljevalo trebljenje raznega grmovja, pa le zato, da je tistem mestu gozdni naraščaj lažje rastel, ker temeljito trebljenje niso dovoljevali, bilo je strogo prepovedano. Zato je prišlo tako daleč, da je dandanes po nekaterih planinah komaj tretjina ali pa še manj, za pašo uporabnega prostora od onega, kar so naši predniki že pred petdesetimi leti izrabljali. Samo dokaz iz Nove Štifte: glasom parcelnega izpiska znaša ali bi vsaj morala znašati površina v tej občini nahajajočih se pašnikov in to 535 ha a po podatkih okrožnega agrarnega urada pa znašajo te površine le še 147 ha, torej to se je samo v eni občini odtegnilo pašništvu, torej nad 388 ha! Če bo šlo tako naprej, se bomo v par desetletjih samo še žalostno ozirali v planine. Da bo s tem naša živinoreja uničena, je jasno. Temu odpomo- či se je leta 1908 ustanovila v Gornjem gradu pa-šniška zadruga, ki si je stavila kot prvo nalogo nakupovati ali pa v najem jemati planinske pašnike in jih izboljšati. Toda od nje (zadruge) se je zahtevalo, da si jih mora še prej dobiti v last ali pa vsaj v najem, za dobo 20 do 25 let. A takratni lastnik - graščina in Stolni kapitelj v Ljubljani sta prošnje zadruge za nakup oziroma za dolgoletni najem odločno odklonila. Tako zadruga pri najboljši volji ni mogla nič storiti v korist živinoreje. Naše prošnje na Slovensko kmečko zvezo in na poslanca gospoda Verstovška so bile zaman. Zato torej ni čuda, če kmetje čedalje bolj pravijo, da dobivajo vtis, kakor da naša stranka, to je stranka, ki ima katoliški program in pa njeni poslanci dosedaj nalašč niso hoteli pomagati kmetu, ker se škofa bojijo. To bo pa utegnilo imeti slabe posledice. Sicer pa s tem, ko prosimo, da se nam da se nam da toliko pašnikov, kolikor jih potrebujemo za svojo živino, ne delamo nikomur krivice ali škode. Pač pa mi bridko čutimo kot silo, da se nam krati osnovna možnost gospodariti na svojih posestvih. Da se nam krati, ali celo hoče odvzeti to, kar so že naši predniki od pamtiveka uživali. Ko bi se kmetom takšna sila delala od strani kakšnih židovskih baronov, bi se človek ne čudil. A od strani knezo-škofijske uprave, bi pa človek pričakoval več naklonjenosti. Če se še po našem časopisju toliko piše, da je cerkvena oblast najbolj demokratična oblast in da ima samo ona srce za ljudstvo, pa mi tukaj na svoji koži ravno nasprotno čutimo. Nasprotniki se pa rogajo in pravijo - ali sedaj verjamete, da tudi cerkvena oblast zna zatirati kmete, ker ima moč in kjer jih lahko. Posledica tega bo, da bodo dobromisleči kmetje dobili nezaupanje do cerkvene oblasti in sploh vsega kar je z njo v zvezi.« Konec. Iščemo stare fotografije Kuharski tečaj pri Semu na Ljubnem pred letom 1929. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. 22 Savinjske novice št. 12, 17. februar 2012 Ljudje in dogodki, Oglasi pust mozirski Trške pravice Jelki Repenšek o c ^ tj :=, o > "5 : (G _ CD .55 'c n a5 > > E a) __o cd g "o £ ¥ «a o -= S5 >n > cd > (d Oh5 c ■a c r > O CO C 0£L ££ OZ £0 CO š. i a) .ro (a ^ cd - o — cd © E -Q !_ a) "O > ~ cd cd ^ c «— :=* cd cd o) > -q co Jelki Repenšek je listino s trškimi pravicami izročil pustni župan Drago Poličnik. (Foto: Benjamin Kanjir) Pustovanje v Mozirju se je, kot že dolga desetletja, pričelo na debeli četrtek s podelitvijo listine o trških pravicah. Vsako leto jo prejme nekdo izmed prišlekov v Mozirje, ki je glasbena sola nazarje s svojim delovanjem pustil neizbrisen pečat. Letos so te zasluge priznali Jelki Repenšek. Kot je v prisotnosti dobitnice, njene družine in zbrane pustne bratovščine oznanil »glasnogovornik« Robert Kleme-nak, si je Repenškova to čast zaslužila kot srce Kulturnega društva Jurij Mozirje. Društvo iz meseca v mesec pripravlja različne prireditve z namenom, da bi imeli Mozirja-ni vseh starosti tu in tam na »jedilniku« tudi košček kulture: spevoigre v božično novoletnem času, koledovanje, prireditve v mesecu kulture, prireditve za starše v marcu, družinsko prepevanje in festival Šajspah ob občinskem prazniku. Pa seveda lutkovne predstave za najmlajše. Jelka Repenšek je vodja vokalne skupine Koledniki, ki deluje v okviru društva Jurij, in je desna moža Jureta, predsednika društva, ki je »kriv«, da je pred četrt stoletja postala Mo-zirjanka. Za velik doprinos pri kulturnem osveščanju krajanov Mozirja, za skrb in pestro ponudbo prireditev ter splošno dobrobit se je Jelka Repenšek s trškimi pravicami postavila ob bok dosedanjim dobitnikom. Zasluženo? Prav gotovo! Benjamin Kanjir Nastop v maskah navdušil tudi predsednika Obamo Le redko kdaj je dvorana nazarske glasbene šole tako polna, kot je bila v petek, 17. februarja. Učenci in učitelji so pripravili nastop v maskah. Glasba, polna mera smeha in zanimive maškare so navduševale občinstvo, ki se je dodobra vživelo v pustno vzdušje. Dogodek je z duhovitimi komentarji povezoval Tomaž Guček. V slovenski narodni noši, s temnimi naočniki in pod velikansko lasuljo ga skoraj ne bi spoznali, če ga ne bi izdala njegova živahnost in zgovornost. Na odru so se vrstili japonska gejša, vragi in klovni, kardinal in Mozart ... Za pirate se ni točno vedelo, ali so s Karibov ali ne, nastopili so Mehikanci ... Če je kje kaj zaškripalo, je pomagal vodo-instalater, ki je instrumente popravljal kar z velikim francoskim ključem. Pogrešali smo ravnatelja glasbene šole Jerneja Marin-ška, zato pa je bil tam ameriški predsednik Barack Obama, ki je na letakih izpisal komplimente nazarski glasbeni šoli, njenim učiteljem in učencem. Presenečen je bil, da je bilo med nastopajočimi in med publiko toliko prebivalcev ameriškega divjega zahoda, navdušen nad celotno predstavo pa je nato izvajalce pogostil s svežimi krofi in krepčilno pijačo Marija Lebar Predsednik Obama je nastopajočim izrekel nekaj pisnih komplimentov in jih nato pogostil s krofi in osvežilno pijačo. (Foto: Marija Lebar) 22 Savinjske novice št. 210, 17. februar 2012 Tematska priloga Opremljajmo trendovsko, a z veliko ero lastnega stila • i....__ ' " v, v'' -: v ^BS Sv r ~ . ■ ^i !,■ ■, ■■■.j'. ■ ^ijv, iasgfe; 1 ' s* V Kadar na novo opremljamo svoje stanovanje ali vsaj poskušamo osvežiti že obstoječo notranjo opremo stanovanja, se obračamo k aktualnim trendom na trgu pohištva in ostale opreme. Pri tem ne smemo zanemariti lastnega stila in okusa, ki ga s sodobnimi trendi le obogatimo in nikakor zanikamo. In kakšen je trend notranjega opremljanja v letu 2012? Še vedno prevladuje sodobni minimalizem, a še bolj v harmoniji z naravo in poudarjanjem naravnih ter recikliranih materialov in barv. Zelo aktualno je prenavljanje starega pohištva, v trendu so tudi retro dodatki. Načrtovanje prostorov se spreminja, tudi namembnost je vedno bolj funkcijska. Prostori postajajo vse večji in se združujejo v eno veliko, odprto površino. V trendu je velik, odprt dnevni bivalni prostor, ki brez večjih meja povezuje dnevno sobo z delovnim kotom ali otroškim kotičkom, kuhinjo in jedilnico. Materiali so v harmoniji z naravo. V trendu je vračanje k naravi v harmoničnem kombiniranju z industrijskimi materiali, kot so opeka, beton, železo, epoksi smola in drugo. Najbolj pa se poudarja videz naravne površine, ki izhaja iz lesa, kamna, stekla, pojavlja se tudi vse večja možnost izbire različnih oblog in pohištva iz recikliranih materialov. Reciklirani materiali so pomemben del globalnega trenda, ki narekuje poudarjanje ekologije, kar pri opremljanju dosežemo tako z uporabo recikliranih kot naravnih materialov. Pri tem se v veliki meri upošteva energetska učinkovitost teh materialov, sploh v povezavi z ogrevanjem, izolacijo in razsvetljavo. Pri osvetljevanju prostorov je vedno večji vpliv naravne svetlobe, pomembno pa ostaja tudi pravilno pozicioniranje umetnih virov svetlobe tako za funkcionalno rabo kot možnost svetlobne dekoracije prostora. Rustikalno je v trendu, a le, če ne pride do pretiravanja. Za trendovski videz izberemo le en klasičen element. To je lahko grobo izklesano pohištvo, izpostavljeni tramovi, starinske svetilke ali le grobe tkanine na postelji, oknih... Kombiniramo jih s poenostavljenimi sodobnimi potezami, kot je bel, minimalističen zid, pohištvo prečiščenih linij, preproste talne obloge. Svetleče površine na stropu ali stolih, kovinski dodatki, elementi z bleščicami, odsevajo svetlobo, prostor je videti prečiščen, moden. Na voljo 22 Savinjske novice št. 14, 17. februar 2012 Tematska priloga so različne velikosti, oblike in barve kovinskih glav žebljičkov, ki jih najdemo na robovih in spojnih mestih pohištva in še posebej poudarijo podrobnosti na pohištvu. Fantazijske stenske tapete so prava izbira za osvežitev prostora. Najpogostejši dizajni so geometrijski in arhitekturni vzorci, ki lahko spominjajo na vezenje, ter cvetlice. Moden je kontrast svetlejše nalepke na temni steni. Trend je tudi uporaba velikih krožnih in geometrijskih vzorcev na majhnih kosih notranje opreme. Barvi v letu 2012 sta siva in rdeče oranžna. Kot nevtralna barva prevladujejo vsi sivi odtenki, od zelo svetlih do temnejših v odtenku oglja. Vzorci sive se umirjeno in elegantno dopolnjujejo z drugimi nevtralnimi toni, kot so rjava, črna in bela, torej barve preteklih sezon. Trend nadalje narekuje žive barvne poudarke v odtenku temne vijolične, zlato rumene, modro zelene in še posebej trendovske rdeče oranžne, vodilne živahne barve letošnjega leta. Prej modni temni les zamenjuje svetlejši srednje rjavi les, uveljavljajo se tudi pobeljeni kosi pohištva in lakirani barvani kosi, ki prihajajo v paleti tren-dovskih barv. Sodobna kuhinja je tako imenovana »komunikativna kuhinja«, ki postaja središče družinskega življenja. Poleg svoje osnovne vloge sodobne kuhinje vse bolj prevzemajo tudi vlogo prostora za druženje. Kuhinjske omarice v trendovski kuhinji se nadaljujejo v dnevno sobo, v središče je postavljen kuhinjski otok. Ta je tako v vlogi delne pregrade kot povezovalnega elementa. Njegovo mesto je v sredini prostora, v majhnem prostoru je izvedljiv polotok, ki je z najožjim delom prislonjen k zidu. Jedilnica postaja del sodobne kuhinje. Kuhinjska miza se pojavlja kot podaljšani del pulta na otoku kuhinje. Eden izmed letošnjih trendov v kuhinji in jedilnici je steklo, zato je steklena jedilna miza priljubljena oprema kuhinj. Spalnica, ki upošteva najnovejše trende, bo opremljena v kombinaciji visokega sijaja in lesa ali furnirja. Njen izgled bo razkošen, a v skladu z naravo. Vračajo se razkošne postelje, mehko oblazinjene, imajo lahko zelo ru-stikalne poteze. Sodobna spalnica se podaljša v garderobno omaro. Priljubljene so takšne s steklenimi drsnimi vrati, ki pri odpiranju in zapiranju ne posegajo v prostor. V dnevnem prostoru se uporabljajo poenostavljene oblike pohištva, torej čiste linije brez preveč podrobnosti. To pa ne velja za dekorativne dodatke, ki so prilagojeni okusu in željam posameznika. V letošnjem oblikovanju je opaziti tudi malce daljše sedežne garniture, ki v dnevnem prostoru tako prevladujejo. Del sodobnega dnevnega prostora je tudi kamin ali kaminska peč. Sodobna kopalnica je prostorna, odprta in funkcionalno razporejena. Pulti so leseni, tako tudi predalniki in omarice. Tla prekriva lesen pod ali velike ploščice, kopalniško pohištvo je še vedno istega sloga. Vse bolj priljubljena je ostra pravokotna keramika, kadi so večinoma vgrajene. Sodobne prhe so različnih geometrijskih oblik, voda v njih priteče s stropa, v obliki deževne ali masažne prhe. I^Špeh d.o.o. Cpfji(I b i1 n iitvKi, ttgauirtd iit privari AliinLMH' lit IZ. 3311 Oml bu j DU U L1IB lu.l>n Dllv I I BI &SM: 041 46B 7« ipHi.lan(]tilairwi. www ^vMonlfon AKTUALNO: IZKORISTITE MOŽNOSTI SUBVENCIONIRANJA TERMOIZOLACIJSKIH FASAD (IZ STIROPORJA IN KAMENE VOLNE ...) Pogoji za pridobitev subvencij v letu 2012: Toplotna izolacija fasade pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe. Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli na podlagi originalnega predračuna izvajalca naložbe za toplotno izolacijo fasade skupaj s podstavkom oziroma coklom, ki mora biti izvedena z najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo A < 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega toplotno izolacijskega materiala (d), da bo razmerje A/d < 0,3 W/m2K. Navedeno razmerje A/d < 0,3 W/m2K mora biti izkazano tudi v primeru vgradnje naravnih toplotno izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (A) naravnega toplotno izolacijskega materiala (lahko je 12 cm grafitni stiropor). V primeru, da je na obstoječi stanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijskim materialom, katerega toplotna prevodnost A < 0,045 W/mK, lahko vlagatelj izvede konkretno naložbo v razliki do najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala. Predložiti mora fotografije, iz katerih bo razvidna debelina že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala in ustrezna dokazila, ki izkazujejo toplotno prevodnost že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala. Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1.1.2003, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1.1.2003, pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu. Določena je omejitev v višini 25% od naložbe, vendar ne več kot 12 EUR/ m2 za največ 200 m2 toplotne izolacijske fasade. Priznani stroški vključujejo: - postavitev gradbenega odra; - odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali ostalih gradbenih materialov, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu cokla, demontažo starih okenskih polic; - nabavo in vgradnjo toplotno izolacijskega materiala z zaključnim slojem oziroma celotnega fasadnega sistema; - obdelavo špalet; - nabavo in vgradnjo okenskih polic. Za vse navedene pogoje pokličite Špeh d.o.o. in pripravili vam bomo potrebne dokumente za subvencijo ali ugoden eko kredit. Sprejemamo naročila za leto 2012! rHADICIJA. K VALU I I A IHAJHU^I. »LAK titiKA I.p. Cfirtjii 16 h 3337 Sflmm» it Rltj TatMSSS M«* Ml 607 337 F1U.M8BI L-Irtid. b*tqkUWftl|MMl f—fc :Un-nr bi m^itni NOVO PRI POLAKU! PROIZVODNJA CERTIFtciRANIH TRANSPORTNIH BETONOV! PREVOZI Z MIK5ERJI IN S ČRPALKO! ZIMSKA AKCIJA dO 10.a2012 OMEJENE ZALOGE! Strešniki barvni - že od 6,07 EUR/m3 Strešniki sivi - 5,04 EUR/m2 PRVE TRI STREHE - PREVOZ GRATIS! KER VAM PRIVOŠČIMO LE NAJBOLJŠE! Vse za streho na enem mestu. 22 Savinjske novice št. 15, 17. februar 2012 pustne norčije za najmlajše »Mučos« dobre domislice za zabavo Na pustno nedeljo so se številni malčki tudi na Rečici prelevili v junake iz filmov in risank. mu bili mini in midi talenti ter kuharice rečiškega vrtca (vzgojiteljice). Tudi v nazarski športni dvorani so v nedeljo rajale male maske. Pustno norčavost je popestril duo Mix ob asistenci predsednice turističnega društva Vanje Hofbauer s pomočniki, obiskovalce pa je pozdravil tudi nizozemski kralj. Tekst in foto: Marija Šukalo V ,- V nazarski športni dvorani so ob glasbi dua Mix rajale male in velike šeme. vinarska v solčavi Nimamo, zmanjkalo, dobimo jutri Pust je tudi v Solčavi rešil marsikateri pereč problem, na katerega so opozorili mladi člani Kulturnega društva Franc Herle. V domačem Zadružniku so namreč na pustno soboto pripravili tradicionalno zabavno prireditev, ki je privabila veliko število obiskovalcev. Nazorno so prikazali, kaj se dogaja za štirimi stenami solčavskega mikro inkubatorja in kako iz »poljanca« narediti pravega Solčavana. Skozi objektiv vinarnika je bilo videti, kako je lanskoletni predvolilni čas zaznamoval tudi življenje Sol-čavanov. Ti so se odločali med Državno listo go-spodskih vešanov (DLGV), Lovskim društvom Solčava (LDS), Solčavsko lovsko stranko (SLS), Dejmo sosedom uzet sirnek (DesuS), Samimi debili (SD) in Pijanimi Solčavani (PS). Pustno rajanje je pretekli konec tedna zajelo vso Slovenijo. Po starih prepričanjih naj bi s pustnimi norčijami ugnali zimo, našemili pa naj bi se v tisto, kar bi si želeli biti, če bi bilo mogoče. Medtem ko so odrasli zakrinkali svoje obraze v soboto zvečer, so se malčki prelevili v pravljična bitja in junake iz filmov ter risank v nedeljo popoldan. Na Rečici ob Savinji je za vzdušje in zabavo tako malih mask kot njihovih velikih spremljevalcev poskrbel Spidi s svojimi »mučos« dobrimi domislicami. V pomoč so nedelja 26.2.2012 ob 17.00 Pioitaja vstopnic: Efizershi saiwi m in ura u red piedstairo_ »Kekec, nič ne vidim, bom morala v dolino ...« »Nikar, Mojca, lahko se zgodi, da še iz tebe naredijo pašteto.« (Foto: Marija Šukalo) Iz Ljubljane je v goste prišel Zoki in pregledal poslovanje Mercatorjevih poslovalnic. Z njim je prišel tudi Jurček, ki si je zaželel sendvič. A se je zataknilo. Žemlja je bila stara, ljubljanske salame nimajo, posebne je zmanjkalo, sir pa bodo dobili jutri. V ljubezni na seniku se je postavni Solčavan odločal med Celjanko in Ljubljančanko, a nobena od njiju nalog - sekanja drv, pitja vinarske mešanice in filcanja - ni uspešno opravila. Tem nalogam je bila kos le - Solčavanka. Marija Šukalo ^ Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 Ljudje in dogodki ribiška družina mozirje Pred40 It... UPOKOJENCI MOZIRSKE OBČINE SO ZBOROVALI Občnega zbora se je udeležilo 18 od 22 voljenih delegatov iz vseh podružnic po krajih v občini, ki so zastopali okrog 1.862 upokojencev in med njimi 1.510 članov. V razpravi je med drugim prišlo do ugotovitve, da je skrb za upokojence in stare sploh slaba. Spričo splošno urejenih razmer in dobrega življenja občanov močno upada čut solidarnosti in spoštovanja starih. Društva sicer posvečajo skromno pozornost starim in bolehnim, vendar se ta začenja in končuje ponavadi s preskromnimi obdaritvami, kar niti ni bistveno. Pred30 leti... NAŠ KULTURNI TEDEN V MOZIRJU Letos so pripravile kulturne organizacije naše občine že 7. kulturni teden. Nepozna-valec razmer bi primerjal število prosvetnih društev v dolini z nastopajočimi v samem sporedu tedna, menil bi lahko, da nekatera od njih ne delajo. Resnici na ljubo je treba povedati, da še daleč nimajo vsa društva enakih delovnih pogojev. Vsekakor bo naloga načrtovalcev bodočega razvoja kulture v dolini prav v iskanju rešitev za ustreznejše prostorske in organizacijske pogoje delovanja. Tako bi marsikje ljudje peli, pa nimajo zborovodje, marsikje bi igrali, pa nimajo režiserja. Poudariti pa je treba, da so bili kulturni tedni doslej odraz velike volje do dela mnogih ljubiteljev in niso nikoli izpadli kot tekmovanje. Pred 20 leti ... PLAČILO VSTOPNINE V LOGARSKO DOLINO Kot povsod drugje, bomo morali tudi v gorah pristati na določena pravila, ki zagotavljajo njihovo ohranitev, priznavati pa bomo morali tudi tiste, ki to varstvo operativno zagotavljajo. Med obiskovalci Logarske doline bodo seveda tudi takšni, ki se ne bodo mogli sprijazniti s plačilom, saj se bodo počutili nesvobodne in omejene. Gre predvsem za spremembo miselnosti. Navajeni smo bili, da je narava od vseh in zato od nikogar, niti od tistega, ki bi zanjo skrbel. Propadanje narave pa nas je opozorilo, da tudi ona potrebuje skrbnika, le ta pa sredstva za skrbstvo. Sicer pa je plačevanje ali neplačevanje prispevka kljub vsem odlokom in zakonom v rokah vsakega posameznika, njegove širine dojemanja sveta in njegove etike. Pripravila Tatiana Golob Desetega sulca sezone ujela Sonja Kramer Pri kraju je še ena sezona sulčelova v revirjih mozirske ribiške družine. Na najboljši možni način jo je zaključila Sonja Kramer iz Nazarij, sicer Sonja Kramer in Dejan Hanžekovič z uplenjenim sulcem iz Savinje. (Foto: Benjamin Kanjir) pesem zime dobila še končni epilog članica RD Ljubno ob Savinji, ki je v Savinji pri Ba-binih v Nazarjah dva dni pred uradnim zaprtjem lova ujela pravega lepotca. Kvota desetih uplenjenih primerkov je redkokdaj izpolnjena, bodisi zaradi slabih lovnih pogojev bodisi zaradi pomanjkanja sreče, marsikdo pa ulovljeno ribo vrne vodi. Sonja Kramer, ki je ujela 95 centimetrov dolgega in slabih devet kilogramov težkega kralja Savinje, ni veliko razmišljala o tem, da bi ga izpustila. Uplenjen sulec sicer ni bil njen prvi, bil pa je največji, zato se je odločila za preparacijo. Pri lovu je bil z njo Dejan Hanžekovič, ki ji je pomagal ribo varno spraviti na kopno. Pogoji za lov so bili sicer ob sončnem vremenu dobri, ob obilici ledu pa dokaj nevarni. Benjamin Kanjir Šmihelčani v videospotu zmagovalne melodije V oddaji Na zdravje!, ki je 13. januarja potekala na Golteh, so izbrali pesem zime. Pokal je prejel ansambel Toneta Rusa za skladbo Čas bi zavrtel nazaj. Poleg ostalih nagrad so izvajalci prejeli tudi snemanje videospota za zmagovalno skladbo. Pred dobrim tednom dni je spot ugledal luč sveta. Tone Rus se je odločil, da bodo videospot zmagovalne pesmi posneli na Golteh ob prisotnosti domačinov. Pesem Čas bi zavrtel nazaj namreč govori o spominih na preteklost, ko se je čas vrtel počasneje, ko je bilo več manjših radosti in manj hlepenja po bogastvu. Rusu sta na pomoč priskočila Boštjan Goličnik in učiteljica na podru- žnični šoli Alenka Čulk. Slednja je zbrala otroke, ki so sodelovali v videospotu. Na problem so naleteli pri oblačilih, saj so morali biti akterji oblečeni v stare jope in hlače. Nekaj so jih televizijci prinesli s sabo, nekaj se jih je našlo po starih skrinjah, nekaj pa so jih prispevali starodobni smučarji iz Mozirja. Snemanje videospota in sodelovanje v oddaji Na zdravje! je bilo za domačine lepo doživetje, hkrati pa svojevrstna možnost promocije kraja pod Mozirsko planino, kjer čas še danes teče za odtenek počasneje kot v mestnih središčih. Benjamin Kanjir Tone Rus s Šmihelčani v oddaji Na zdravje! Savinjske novice št. 8, 24. februar 2011 I 17 Šport, Ljudje in dogodki odbojkarski klub mozirje Mozirjanke tokrat odpravile Kočevje 1. slovenska futsal liga - 17. krog Dobovec v drugem polčasu strl odpor »graščakov« Po mesecu dni premora, zaradi nastopa slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Zagrebu, so ligo nadaljevale najboljše ekipe dvoranskega nogometa. Nazarski »graščaki« so gostovali v Rogatcu pri drugouvrščeni ekipi Dobovec Trgovine Jager in izgubili s 5:1. Prvi polčas so varovanci trenerja Peziča imeli dovolj moči in so z dobro obrambno postavitvijo držali neodločen rezultat, v drugem pa je prišla do izraza boljša pripravljenost favoriziranih domačinov in poraz je bil neizbežen. Seveda se je še kako poznala odsotnost kape-tana in najboljšega strelca lige Blaža Metulja, ki ga je disciplinski sodnik zaradi dveh rumenih kartonov na zadnjem srečanju kaznoval kar Pobudi Skupnosti občin Slovenije, ki je ob svoji 20-letnici pozvala občine članice, naj pripravijo dneve odprtih vrat, se je pridružila tudi Občina Luče. Kot uspešen projekt, uresničen v zadnjih letih, so izpostavili smučišče v Logu. Občanom je bil za morebitna vprašanja tam na voljo podžupan Tomaž Robnik. s štirimi tekmami prepovedi. Vsekakor previsoka kazen, ki samo potrjuje nekorekten odnos pristojnih do nazarskega kluba, zato Nazarča-ni razmišljajo celo o izstopu iz lige. Danes gostuje v Nazarjah najboljša ekipa zadnjih nekaj let Predilnica Litija. Izjavi po tekmi: Aleš Poredski, trener Dobovca: »Čestitam gostom za fer igro, dobro so se postavili v obrambi. V drugem polčasu smo le zlomili njihov odpor.« Ilija Pezič, KMN Nazarje Glin: »Tekma je bila zelo dobra. Dokler smo imeli moči, smo se dobro upirali, a moramo biti realni, domačin je bil pač boljši.« Franjo Pukart Tokrat so občine akcijo pripravile prvič. Župan Ciril Rosc pravi, da je bilo zanimanje bolj skromno in da bi bilo potrebno v prihodnje dogodku, ki naj bi se odvijal vsako leto, na lokalni in državni ravni posvetiti bistveno več promocije in medijske pozornosti. Marija Lebar V športni dvorani Mozirje je 17. februarja potekala tekma 13. kola 3. DOL ženske center, na kateri so se domačinke pomerile z gostjami iz Kočevja. Na nepričakovano presenečenje je kazalo samo v drugi igri, ki so jo gostje dobile z rezultatom 25:13, na koncu pa so prepričljivo slavile Mozirjanke in se z novo zmago utrdile na 5. mestu liga-ške razpredelnice. Varovanke Sreča Skoka so v tekmo vstopile kot favoritinje, saj njihove tokratne gostje v dosedanjem poteku prvenstva še niso zabeležile zmage. Tudi medsebojni obračun v Kočevju so Mozirjanke v četrtem krogu lige obrnile sebi v prid. V prvi igri so domačinke upra- Članska ekipa OK KLS Ljubno je v trinajstem krogu na domačem parketu gostila ekipo Celja. To je bilo srečanje sosednjih ekip na lestvici. V prvem setu je kazalo na lahko zmago domačih igralk, saj so tekmo zelo dobro začele, dobro servirale in ga z malo napakami zanesljivo zaključile v svojo korist. V drugem setu je bila igra bolj izenačena, saj so imele Celjanke pri rezultatu 24:24 dve zaključni žogi, ki pa ju niso izkoristile, kar so domačinke znale kaznovati. Tretji set je bil izenačen do sredine, nato pa so v končnici Ljubenke nare- vičile vlogo favorita, toda preveč sproščenosti ali celo malce podcenjevanja so gostje z dobrimi servisi hitro izkoristile v drugi igri. Odmor pred tretjo igro je bil dovolj, da so se Mozirjanke zopet zbrale, umirile in nadaljevale tako, kot znajo. Z dobrimi servisi, sprejemi in odlično igro na mreži so tretjo igro dobile z enakim rezultatom kot prvo -25:15. Še lažja je bila četrta, odločilna igra, v kateri so domačinke še stopnjevale tempo, ki mu gostje niso zmogle slediti. Skupni rezultat je bil tako 3:1 v igrah. Mozirjanke v naslednjem krogu 3. marca čakajo Celjanke. Benjamin Kanjir dile nekaj napak, kar so izkoristile gostujoče igralke in rezultat znižale. Četrti set je bil ponovno izenačen, na koncu pa so igralke KLS Ljubno le strle odpor gostujoče ekipe in dosegle novo prvenstveno zmago. Končni rezultat: 3:1 (25:16, 28:26, 21:25, 25:21). Na Ljubnem je potekal tudi turnir kadetinj, na katerem pa domače igralke niso bile uspešne, saj so prvo tekmo z ekipo Mislinje izgubile z rezultatom 0:2, v drugi tekmi pa so morale priznati še premoč igralkam iz Prevalj, ki so zmagale z enakim izidom. Franjo Atelšek Lenarčič pristal na Velikonočnem otoku Matevž Lenarčič prestavlja meje mogočega in nadaljuje pot okrog sveta. Potem ko Rečičanu uspel neverjeten podvig - na Antarktiko je priletel in pristal z ultralahkim letalom, je prečkal dobršen del Pacifiškega oceana in 22. februarja pristal na Velikonočnem otoku. To je bila ena izmed dveh najzahtevnejših etap Matevževega poleta okoli sveta, z najdaljšim preletom preko oceana brez možnosti zasilnega pristanka. Naslednja etapa bo zopet polet nad oceanom v dolžini 2.600 km do kraja Totegegie v Francoski Polineziji. Marija Šukalo KMN Dobovec Trgovine Jager : KMN Nazarje Glin 5:1 (1:1) Strelci: 1:0 R. Mordej (7), 1:1 D. Kugler (14), 2:1 Vrabel (25), 3:1 R. Mordej (32), 4:1 Drobne (32), 5:1 Drobne (40). Nazarje Glin: Ortar, Letojne, Banovšek, Urtelj, Seničar, Kolar, V.Kugler, D. Kugler, Oblak, Hren, Komprej. Rumeni karton: Ortar (Nazarje Glin) Rezultati 17. kroga: Dobovec Trgovine Jager : Nazarje Glin 5:1, Oplast Kobarid : Puntar 2:2, Predilnica Litija : Tomi Press Bronx : 9:4, Casino Safir : Kix Ajdovščina 4:2 Lestvica po 17. krogu: 1. Predilnica Litija 46, 2. Dobovec Trgovine Jager 36, 3. Oplast Kobarid 33, 4. Puntar 30, 5. Nazarje Glin 16, 6. Tomi Press Bronx 12, 7. Kix Ajdovščina 11, 8. Casino Safir 11. Strelci: 17 Blaž Metulj (Nazarje Glin), Alen Fetič (Predilnica Litija), 16 Igor Osredkar (Predilnica Litija), 15 Damir Pertič (Predilnica Litija), Rok Mordej (Dobovec Trgovine Jager). luče Dan odprtih vrat na w® w w smučišču odbojkarski klub kls ljubno w Članice premagale Celjanke 22 Savinjske novice št. 18, 17. februar 2012 Šport, Oglasi svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske - ljubno 2012 Datum skakalnih tekem v prihodnjem letu že določen Po vsestransko uspešnem športnem spektaklu na Ljubnem je le dva dni kasneje s strani mednarodne smučarske zveze (FIS) prišla potrditev, da bo Ljubno tudi v prihodnjem letu prireditelj dveh tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Vtis, ki so ga organizatorji naredili na predstavnike FIS, skakalke in obiskovalce, je bil odličen, s pohvalami niso skoparili niti domači niti tuji mediji. PRIČAKOVANJA VELIKA, A VSA PRESEŽENA Predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Rajko Pintar ni skrival zadovoljstva nad odzivi na prvi tekmi za svetovni pokal na Ljubnem: »Pričakovanja so bila velika in vsa so bila presežena. Želeli smo pripraviti dobri tekmi, a izkazalo se je, da smo organizirali spektakel, ki je že na uradni trening privabil več gledalcev, kot jih je bilo na vseh ženskih tekmah letos. Tekmovalke so uživale ob glasni podpori ljudi v ciljnem izteku, pogoji za skoke so bili optimalni, skakalnica fenomenalno pripravljena, kaj bi še želeli več?« Smele napovedi, da bo tekme spremljalo dnevno 3.000 ljudi, so se uresničile, v nedeljo je bilo ob skakalnici še kakšnih 500 obiskovalcev več. »Nadejali smo se kakšnih slovenskih stopničk, a se to ni zgodilo, so pa naše tekmovalke dosegle vrhunske rezultate in vsi smo bili zadovoljni z njihovimi predstavami,« je še še povedal Pintar in poudaril, da je bila tehnična izvedba tekem na vrhunskem nivoju. Številni prostovoljci so se vključili v razna dela in dokazali, da pri pomembnih projektih držimo skupaj. Gostinska ponudba je bila dobra, ena izmed pomanjkljivosti je pomanjkanje prenočitvenih kapacitet v okolici Ljubnega. Tekmovalke, spremljevalno osebje in predstavniki FIS so bile nastanjeni od Logarske doline do Topolšice. Celotna Zgornja Savinjska dolina je komaj zmožna zagotoviti 200 ležišč na dovolj visokem nivoju. Za odpravo te pomanjkljivosti je treba začeti delati takoj, je prepričan Pintar, ki je po drugi plati zelo zadovoljen z odzivom medijev: »Dogodek je bil odlično medijsko pokrit, vse večje domače in tuje novinarske hiše so poročale s tekem, fotografov je bilo ogromno. Producent slovenske televizije Lado Vindiš je omenil, da še z nobenim organizacijskim odborom sodelovanje ni bilo tako dobro kot z ljubenskim. Tuji mediji so poročali, da gre za spektakel na ženskih skakalnih tekmah, kot ga še ni bilo, skratka, vse je bilo odlično.« Tudi ugledni gostje, kot predsednik države dr. Danilo Türk, Petra Majdič, Jure Košir, Janez Kocjančič in drugi, so prispevali k pomembnosti dogodka. LJUBNO NA SVETOVNEM ZEMLJEVIDU Predsednik SSK Ljubno BTC Alojz Murko je na vprašanje, kakšni so vtisi po uspešno organiziranih tekmah, odgovoril z dvema besedama: »Lepi, super.« Dodal je, da se je vse izteklo po načrtih, vsi so bili zadovoljni, padcev ni bilo, prav tako nobenih težav. Odmevi na skakalni vikend so bili povsod odlični, prav tako je svoje naredil prenos tekem v številne države sveta. Murko je zadovoljen, ker so bili za dobro predstavo nagrajeni z odločitvijo FIS, da jim tudi v prihodnjem letu zaupa organizacijo dveh te- kem, in to v februarju, le teden dni pred svetovnim prvenstvom: »Seveda bo potrebno urediti nekaj stvari, to so sodniški stolp, elektrifikacija, napeljava vode, predvsem pa bo potrebno veliko denarja in upamo na ponovno pomoč našega glavnega sponzorja BTC ter ostalih sponzorjev.« »Ljubenci in okoličani smo družno postavili naš kraj na svetovni zemljevid. Pri pripravi je sodelovalo ogromno ljudi. Prostovoljci, starši mladih skakalcev, člani številnih društev, gasilci iz vse doline, šoferji, starodobniki, zdravstveno osebje, ekipa Francija Roglja, ki je skrbela za zaletišče, balo-narji, kurenti, ki so se odzvali vabilu ljubenskih ribičev, in še marsikdo ... Vsi so zaslužni, da se je vse odvijalo, kot se je, brez najmanjših spodrsljajev in si zaslužijo pohvalo in zahvalo. Še posebej hvala lastniku zemljišča Jožetu Sušniku in sosedom, ki so bili nepogrešljivi, Jožetu Mermalu in BTC-ju ter ostalim sponzorjem, da so dogodek finančno podprli. Nanje seveda računamo tudi v prihodnje,« je zaključil Murko. VRHUNEC LETA Dogajanje na in ob skakalnici je kot vrhunec leta med letošnjimi dogodki na Ljubnem opisal župan Franjo Naraločnik. Zelo je bil vesel, ko je izvedel, da je bila gledanost tekem na Ljubnem na TV ekranih enaka kot gledanost moških skakalnih tekem in ženskega slaloma, vse so bile namreč isti dan. Čestitke na račun odlično pripravljenega dogodka prihajajo od vsepovsod in promocija občine je bila odlična. »Splošna slika po tej prireditvi je v čast in ponos Ljubnega. Bili so dvomljivci, da nam ne bo uspelo uresničiti naših napovedi glede števila obiskovalcev in še česa, a smo te dvome zatrli v kali,« je povedal Naraločnik. Naslednje tekme so priložnost, da se projekt razširi na celotno Zgornjo Savinjsko dolino, predvsem glede nočitvenih kapacitet, ki so se izkazale kot šibka točka. »Pohvale za dobro delo naj bodo motivacija, da bomo prihodnje leto še boljši. Občina je veliko prijateljev povabila na dogodek, tako predstavnike politike, raznih organizacij, društev, flosarske prijatelje in še koga, in vsi so bili navdušeni, kaj zmoremo. Prebral sem tudi številne odmeve v medijih in mislim, da nas čaka še lepa skakalna prihodnost,« je optimističen ljubenski župan, ki pa ne pozablja na številne posameznike, brez katerih izvedba tega dogodka ne bi bila mogoča: »Vsem se zahvaljujem za opravljeno delo, prav tako gledalcem, ki so pripravili neverjetno vzdušje ob ljubenski skakalnici.« Štefka Sem Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 19 Šport 37. pokal loka v alpskem smučanju Nejc Naraločnik s premalo športne sreče Na izbirni tekmi za pokal Loka je Nejc Naraločnik (drugi z desne) osvojil tretje mesto. (Foto: ŠS) Zadnji vikend je na Starem vrhu pri Škofji Loki potekala veleslalom-ska in slalomska tekma 37. pokala Loka. Omenjeni tekmi spadata med največje mednarodne otroške tekme, neuradno otroško svetovno prvenstvo. Med sodelujočimi je bil tudi član Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje Nejc Naraločnik, ki je v veleslalomu dosegel deveti rezultat, v slalomu pa se je po napaki v prvi vožnji uvrstil na 25. mesto. V kategoriji mlajših dečkov, kjer nastopa Naraločnik, je tekmovalo 70 smučarjev. Med šestnajstimi sodelujočimi državami in 26 eki- veleslalom slovenskih glasbenikov na golteh Dobre uvrstitve Zgornjesavinjčanov Na Golteh je sredi februarja potekalo smučarsko tekmovanje glasbenikov zabavne in narodnozabav-ne glasbe. Tradicionalni veleslalom v organizaciji Geržina Videotona in podjetja Golte je veljal za kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo v avstrijskem Schladmingu. Prijetno vreme in dobro pripravljena proga sta na bele strmine privabila 75 tekmovalcev, ki so se pomerili v treh moških in eni ženski kategoriji. V slednji si je prvo mesto privozila Špela Osterc (Pihalni orkester Zarja Petrovče), za njo je tri sekunde zaostala zgornjesavinjska pevka Mojca Bitenc, tretje mesto pa je pripadlo Ani Ašič (Vitezi celjski). nordijsko smučanje Peter Mavc s kombinatorci na svetovnem prvenstvu V turškem Erzurumu od 19. do 26. februarja poteka mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Slovenske barve v smučarskih skokih zastopajo tako dekleta kot fantje, družbo pa jim delajo še kombinatorci. V ekipo nordijskih kombinator-cev se je pričakovano uvrstil tu- di Peter Mavc iz SSK Ljubno BTC, ki je konec januarja osvojil naslov mladinskega državnega prvaka. Po rezultatih in trenutni formi sodeč smo lahko optimistično razpoloženi in predvsem od skakalcev lahko pričakujemo tudi kakšno odličje. Franjo Pukart pami (nekatere države so sestavile več ekip) so se mladi slovenski smučarji ekipno uvrstili na tretje mesto. Na pokal Loka se uvrstijo tekmovalci na osnovi preteklih rezultatov na državnih tekmah. Drugi februarski vikend je bila na Starem vrhu državna tekma za veliko nagrado Argete. Tokrat je imel Nejc Naraločnik več športne sreče: v veleslalomu se je uvrstil na tretje, v slalomu pa na drugo mesto. Po polovici tekem za pokal Argeta je v skupnem seštevku tretji, z majhnim zaostankom za prvim in drugim tekmovalcem. Štefka Sem državno prvenstvo v smučarskih skokih za mlajše kategorije Vodušek državni podprvak Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC se ne ukvarja samo z organizacijskimi projekti, ampak je njegova prioriteta vzgoja mladih skakalcev. Pri tem so zelo uspešni, kar je potrdilo tudi zadnje državno prvenstvo deklic in dečkov v Sebenjah pri Tržiču, kjer so osvojili dve drugi mesti in še nekaj uvrstitev med prvih deset. Da imajo v klubu perspektiven podmladek, priča velik uspeh dečkov do 11 let v ekipni konkurenci, kjer so Peter Kolenc, Žak Mogel, Marsel Lihteneger in Karlo Vodu- šek priznali premoč le domači ekipi Tržič-Trifiks, v posamezni konkurenci dečkov do 10 let pa je Karlo Vodušek spustil predse le domačina Sušnika. V isti kategoriji je deseto mesto zasedel Jernej Preseč-nik, medtem ko so se v konkurenci leto starejših dečkov Peter Ko-lenc, Marsel Lihteneger in Žak Mogel razvrstili od petega do desetega mesta. Eva Jurjovec in Petja Br-glez sta v kategoriji deklic do 11 let osvojili osmo oziroma deseto mesto. Franjo Pukart Pri moških je pri letnikih 1964 in starejših slavil Milan Pečovnik -Pidži, na drugem in tretjem mestu pa sta pristala Zgornjesavinjčana Jakob Matijovc (Larix) in Janez Bizjak (Colibri). Pri letnikih 19651976 je bil brez konkurence Franci Podbrežnik (Happy band), drugo mesto je osvojil kitarist Bor Zu-ljan, tretje pa pevec Tomaž Male-šič. Omenjena trojica je bila najhitrejša tudi v absolutni konkurenci. Pri letnikih 1977 in mlajši je prvo mesto osvojil Matija Selišnik (Kačji pastirji), drugi je bil Robert Cokan (RešParD), tretji pa Boštjan Artiček (Alya band). Marija Šukalo Mladi ljubenski skakalci (na drugi stopnički) so dosegli enega največjih ekipnih uspehov 20 Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 C Pisma bralcev, Oglasi Ko je šlo za pašnike, Zapleti zaradi čiščenja najete pašne površine To sta dva naslova člankov v Savinjskih novicah, 10. 2., ki pripovedujeta zgodovino in sedanje stanje pašnikov v naši dolini. G. Videčnik med drugim piše, citiram: »15 Od posameznih pašnikov se morajo vsako leto predložiti načel-stvu natančni izkazi o tem, koliko se je na določenem pašniku trebilo, koliko ima kateri šihtov, koliko se je živine paslo in koliko znašajo kakršnikoli računi« »16 Za trebljenje planin in sploh del, ki imajo daljšo vrednost, morajo prispevati tudi oni, ki so sicer vpisani pri zadrugi, pa nimajo živine dati vsako leto na planino.« Iz tega je razvidno, da so morali kmetje, člani pašniške zadruge, vsako leto in to že stoletja nazaj, opraviti določeno število šihtov, da se naši pašniki niso zarasli. Zato imajo samo kmetje zaslugo, da so naše planine takšne kot so. V nasprotnem primeru bi bil to en sam pragozd, kar pa verjetno ni v interesu nikogar, mogoče pač in to gozdarjem in škofijski firmi Metropolitani. In kaj se dogaja danes: najprej bom citiral drugi člen zakona o gozdovih, 3. točka: »Po tem zakonu niso GOZD posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov, ne avtohtoni obrečni in protivetrni pasovi drevja, drevoredi, parki, plantaže gozdnega drevja, obore za rejo divjadi, pašniki porasli z gozdnim drevjem, če se za pašo uporabljajo, ne glede kako so vpisani v kataster.« Iz tega člena zakona o gozdovih, kateri edini govori o pašnikih, je razvidno, da pašnik ni gozd, ampak je to kmetijsko zemljišče. Zato sprašujem, vas vodja nazarske območne enote ZGS, g Anton Breznik od kdaj ste vi in vaši podrejeni zadolženi za dela na kmetijskih površinah. Gozdarji in člani Metropolitane na vse mogoče načine ovirajo in maltreti-rajo pašne skupnosti pri opravljanju njihovega dela. Kakor je razvidno iz članka, Zapleti zaradi čiščenja najete pašne površine, so vrli gozdarji in upravitelj škofijskih gozdov izračunali, da je bilo teh odpadkov 50 m3 lesa, za katerega jim je (bo) Metropolitana poslala račun. Čeprav teh odpadkov sploh niso videli, ker so jih že prej sežgali. Res so dobri strokovnjaki. Upravitelj pove, da je to že tretji primer, in cinično doda, da so druga dva rešili brez težav. Seveda, poslali so jim račun, ker so opravljali nujna vzdrževalna dela, in pašne skupnosti so ga plačale, ker niso želeli se z njimi prepirat. Upravnik, g. Prepa-dnik, še dodaja, da imajo sklenjeno pogodbo, da morajo za vsak poseg v pašnik pridobiti njihovo dovoljenje. Pogodbe, sklenjene med pašno skupnostjo Travnik in škofijo, ne poznam. Lahko pa povem, da Dogovor, katerega smo sklenili, naša pašna skupnost Menina - Gospodna Globače in Nadškofija Ljubljana, katerega je podpisal msgr. mag. Alojz Uran, ljubljanski nadškof in metropolit, dne 10. 1. 2006, v 6. točki dogovora, piše glede čiščenja naslednje: »Planinskim pašnikom s pašnimi gozdovi ni dovoljeno spreminjati namembnosti brez soglasja Nadškofi-je in pristojnih strokovnih služb. Prav tako jih ni dovoljeno dajati v podza-kup. Pašniki, ki se zaradi nevzdrže-vanja - čiščenja zarastejo, postanejo gozd. Gozdovi, kjer se izvrši krčenje zaradi kakršnega koli utemeljenega vzroka po medsebojnem dogovoru ter soglasju zavoda za gozdove, lahko postanejo pašniki.« Iz te točke izhaja, da so pašne skupnosti dolžne izvajati čiščenje, če hočejo pašnike obdržati, ker v nasprotnem primeru jih bodo gozdarji prekategorizirali v gozd, kar je pa želja Metrapolitane. In naši pašni skupnosti so ravno tako poslali račun. Žalostno. Če se ozremo malo v zgodovino. Kmetje so si dolga desetletja prizadevali za lastništvo na planinskih pašnikih. Vse to je zelo podrobno prikazano v knjigi, Pašniška zadruga Gornji Grad 1908-2008, avtor Franc Bezovšek. Največ aktivnosti se je dogajalo v 30-ih letih. Takrat je bil ljubljanski škof dr. Grego-rij Rožman, kateri si je najbolj prizadeval, da se lastništvo na pašnikih uredi. Sploh je bil Rožman zagovornik malih ljudi, delavcev in kmetov, kar je razvidno iz vse te dokumentacije. To, da so ga po 2. svetovni vojni prikazali kot zločinca, se tudi ne čudim, saj od ljudi, ki imajo za sabo na stotine hudih jam, ne moremo kaj drugega pričakovati. Leta 1940 so takratne oblasti, jugoslovansko ministrstvo za kmetijstvo iz Beograda, Kraljeva Banska uprava in Ljubljanska škofija, to lastništvo odobrile. Odlok o lastništvu je bil izdan s strani ministrstva za kmetijstvo, 10. 9. 1940 in je postal pravnomočen in izvršljiv. Od takrat naprej bi morali biti ti pašniki v lasti kmetov. Niso pa bili vpisani v zemljiško knjigo zaradi nekaterih birokratskih zadržkov. Vpis bi morali izvršiti naslednje leto, pa se je začela 2. svetovna vojna in do vpisa ni prišlo. Po vojni se je začel socializem, nato nacionalizacija, vseh površin, ki so bile vpisane na škofijo. Po 50-ih letih, ko smo končno postali samostojni, je bil sprejet zakon o denacionalizaciji. Škofija je dobila vrnjene vse te površine, okoli 8.000 hektarov gozdov, pa še jim ni bilo dovolj. Zahtevali so tudi okrog 2.000 hektarov pašnikov in jih tako ukradli kmetom. O pravem lastniku nočejo nič slišati, ker jim pač zakon to dovoljuje, saj ni bilo vpisa v zemljiško knjigo. Vse delajo po črki zakona, čeprav je sam ljubljanski metropolit dr. Anton Stres ob eni priliki izjavil, citiram: »Črka zakona ni najvišje merilo. Nad vsakim zakonom tudi mednarodnim je načelo pravičnosti.« Tudi sedaj v predpostnem času nam duhovniki berejo pastirsko pismo slovenskih škofov o pravičnosti. Žalostno je, da kar cerkvena stran nas uči, se sama na vse skupaj požvižga. In kaj storiti, da se rešimo tega maltretiranja s strani Metropolita-ne. Kakor ugotavlja Marko Korpnik, je problematika pašništva kompleksna, zato, kmetje stopite še enkrat skupaj v sodelovanju s svetovalno službo, medse povabite oba naša poslanca in skupaj ugotovite, kaj se da narediti, sedaj ko so na oblasti stranke, katerim krščanske vrednote niso tuje. Po mojem prepričanju ne morejo podpirati cerkvene strani, ki načel, katerih nas uči, sama ne spoštuje. Parlamentarci naj ugotovijo možnost o spremembi zakona o denacionalizaciji in popravijo, kar je bilo s sprejetjem tega zakona preveč nepremišljeno sprejeto. S škofijsko stranjo se o tem nima smisla več pogajati, ker so preveč vzvišeni. Jaz pa Boga prosim, da se bo uresničil pregovor: »Kdor visoko leta, bo nizko padel.« Pripis: Ta problem ni samo v naši dolini, podobno je tudi na Pokljuki in mogoče še kje. Ivan Presečnik Lenart 2 Gornji Grad Savinjske novice št. 8, 24. februar 2011 I 218 Pisma bralcev, Oglasi Kultura (odmev na članka v 7. št. SN) Ker živimo v času ne več le suhih, ampak že do kosti izsušenih krav, pozdravljam odločitev nove vlade, da oklesti ministrstva, oziroma da jih združuje. Prav tako se mi zdi občudovanja in pohvale vredno, da nekdo sprejme delo treh dosedanjih resorjev. Zagotovo mu mora biti jasno, da bo imel veliko dela. Jasno bi moralo biti tudi nam, državljanom. Saj ne, da nam ni, le vsi tega ne priznajo. Ko sem po TV gledal samopred-stavitev takrat še nepotrjenega ministra dr. Žiga Turka, sem si moral priznati, da je izreden človek. Človek, ki mu brez nadaljnjega lahko zaupam(o). Če bo seveda kaj v državnem »žaklju«, se bo dalo nameniti tudi za kulturo. Pravzaprav me za ta »žakelj« sploh ne skrbi več, saj je v pravih rokah. Lahko se bomo financirali iz njega, ne da bi, kot doslej, kradli zanamcem. Ja, nekateri so v preteklosti videli le sebe, za ostale pa so menili, naj se pač znajdejo po svoje. Hvala Bogu, ta vlada takega početja ne bo podpirala. Osebno mi je sicer malo mar, kdo je na oblasti. Poštenje je vse, kar pričakujem od izvoljenih. Če so ti ljudje lepi ali manj lepi, me ne zanima. Cenim edinole lepoto njihovih dejanj. Je pa škoda, da se večina državljanov ne zaveda kaj nam je ostalo od lepih oči in postav naših politikov. »Ker ni nekih določenih kriterijev o kakovosti v umetnosti, se finančna sredstva z ministrstva zelo težko pridobivajo.« To je del izjave gospe Vladke Planovšek, predsednice Kulturnega društva Nazarje. S tem se še kako strinjam. Že dolgo mi je jasno, da ima absolutno prednost t.i. alternativna kultura. Ta pa je zame kvazikultura, lažna kultura, da ne stopnjujem naprej. Svetlobna leta je daleč od kulture. Saj smo menda že spremljali po TV kakšno državno proslavo (nedavne nisem videl), pa tudi razne druge nastope »kulturnikov«? Mar ni to norčevanje iz gledalcev v dvoranah in pred TV sprejemniki? Sploh pa na proslavah tudi norčevanje iz države. Da ne bi kdo mislil, da so take norosti pač tudi poceni. Daleč od tega. Bolj je noro, več si pustijo zaračunati. Če potem škripa pri tazaresni kulturi, sploh ni več čudno. Še to: vedno sem bil mnenja, da še največ storimo za kulturo, če poskrbimo za ohranitev kulturne dediščine. Vsakovrstnih starin torej. Zato sem zbiranju starin za Gornji Grad posvetil več kot pol življenja. Za razstavne prostore je vendarle poskrbela občina (že nekaj let tudi za nemajhno najemnino), v preteklosti je kaj primaknilo tudi TD, za Ministrstvo za kulturo pa doslej še nismo slišali. In to me skrbi, zares me skrbi. Z denacionalizacijo so se namreč stvari po finančni strani krepko zakomplicirale, kar je hudo breme za občino. Če bi to pred triintridesetimi leti lahko predvidel, se zbiranja ne bi lotil. Seveda je še več razlogov, da tega ne bi smel početi. Predvsem vsakomur odsvetujem zanašanje na tujo pomoč. Da ne bo razočaran. A muzej je tu, njegova usoda pa je odvisna prav od pritoka sredstev iz državnega »žaklja«. Nekdo me bo moral prej ali slej zamenjati (upam, da še ne kmalu), svoje delo pa ne bo mogel opravljati kar zastonj. Če ne bo nikogar, bodo prej ali slej po tistem, ko bom sam prah, v muzeju tudi lesni črvi poskrbeli za lesni prah, rja pa za železnega. Starine nisem zbral kar z levo roko, mimogrede in za drobiž, zato zbirke, dokler v celoti ne bo evidentirana in ji občina ne bo omogočila preživetja, kraju niti še ne morem prepustiti. Ker bi bila to že druga tema, bom končal. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. (22] Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj Edija Mavriča Savinjčana (EMS) razpisuje NATEČAJ za nagrado in priznanji Edija Mavriča Savinjčana za leto 2012 1/ V okviru letošnjega spominskega srečanja s temo »Zgodovino- in narodopisje o Zgornji Savinjski dolini« razpisuje odbor EMS: - nagrado v višini 500,00 € neto in - dve pisni priznanji za najmanj eno knjižno delo ali najmanj pet (in največ deset) strokovnih člankov s področja zgodovino- in/ali narodopisja, ki izpolnjujejo pogoje iz natečaja in so bili javno objavljeni v slovenščini v obdobju od vključno 2001 do objave natečaja. 2/ Za nagrade in priznanja lahko praviloma kandidirajo polnoletni kulturni ustvarjalci, posamezniki ali skupine, ki so po rodu ali stalnem bivališču oziroma sedežu z območja občin Zgornje Savinjske doline. Kulturni ustvarjalci iz drugih območij lahko kandidirajo, če se njihova dela nanašajo na zgornjesavinjski kulturno umetniški prostor. 3/ Poleg lastne kandidature lahko kandidate predlagajo vse pravne oziroma polnoletne fizične osebe. Predlagatelj mora v predlogu opisati kandidatovo ustvarjalnost na področju zgodovino- ali narodopisja s podatki o avtorju (ime, naslov) in priložiti en originalni izvod knjige in/ali fotokopije izbranih strokovnih sestavkov s pripisom naslova revije ali časnika ter datum in stran objave. V primeru, da predlagatelj ni avtor, je potrebno priložiti avtorjevo pisno soglasje, da kandidira za nagrado oziroma priznanje. 4/ Prijave sprejemamo izključno po pošti na naslov: KUD Utrip -za EMS, Rečica 55, 3332 Rečica ob Savinji, najpozneje do 06. aprila 2012 (velja datum poštnega žiga). Poslano gradivo se ne vrača in se arhivira pri odboru EMS. Nepopolnih in nepravilno oddanih vlog odbor ne bo obravnaval. 5/ O nagradi in priznanjih dokončno odloči odbor EMS. Pravna pot je izključena. 6/ Nagrada in priznanji bodo izbrancem slavnostno izročeni na spominskem srečanju EMS v Mozirju jeseni 2012. Kandidati in predlagatelji bodo o točnem datumu in času podelitve priznanj obveščeni z običajnimi objavami in po pošti. 7/ Druge podrobnosti so razvidne iz Pravilnika o spominskem dnevu in nagradah EMS, ki je objavljen na spletnih straneh »www. utrip.info« na podstrani »Javne objave« in v knjigi Zbornik EMS 2010. KUD Utrip - Odbor EMS Predsednik: Aleksander Oblak Črna kronika, Zahvale, Oglasi Č R N A K R O N I K A • SPOR ZARADI MEJE Lepa Njiva: 13. februarja je občanka iz Lepe Njive poklicala dežurnega PP Mozirje in ga obvestila, da jo je 6. februarja v večernih urah pri njej doma napadel sosed, jo je zmerjal in ji grozil. Povod za tako početje je bil dlje časa trajajoč spor glede poteka meje med njunima parcelama. Po opravljenih razgovorih je bil kršitelju izdan plačilni nalog. • VINJEN MU JE GROZIL Prihova: 16. februarja je k občanu na Prihovo prišel vinjen moški, ki mu je grozil z nožem. Ob prihodu policije na kraj dogodka kršitelja tam ni bilo več. Po zbranih obvestilih bodo policisti zoper storilca podali kazensko ovadbo na tožilstvo zaradi suma, da je storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti z nevarnim predmetom. • NAJDENA POŠKODOVANA MLADOLETNICA Mozirje: 18. februarja okoli pol sedme ure zjutraj so bili policisti iz dežurne ambulante v Mozirju obveščeni, da oskrbujejo mladoletno dekle, ki je bila poškodovana najdena v bližini šotora, kjer je potekala javna prireditev. Okoliščine dogodka, v katerem je bilo dekle poškodovano, policisti še preiskujejo. Kdor bi karkoli vedel o omenjenem dogodku, naj pokliče na Policijsko postajo Mozirje, na tel. št. 838 1880 ali 113. • PLANINEC ZDRSNIL V SMRT Solčava: 18. februarja se je pod Ojstrico, na poti med Brano in Kamniškim sedlom, zgodila gorska nesreča, v kateri je planinec izgubil življenje. Na poledeneli poti mu je namreč zdrsnilo kljub temu, da je uporabljal primerno opremo za hojo v zimskih pogojih. Po zdrsu je padel preko skal okoli 400 metrov globoko, zaradi poškodb pa je umrl na kraju dogodka. Posredovali so pripadniki gorske reševalne službe, ki so pri sestopu nudili pomoč spremljevalki pokojnega, truplo pa je bilo s helikopterjem Slovenske vojske prepeljano v dolino. • SPRLA STA SE PRI PRIJATELJICI Nazarje: 18. februarja okoli 22. ure je prišlo do kršitve javnega reda in miru v zasebnem prostoru v Nazarjah. Fanta sta se med obiskom pri prijateljici sprla, spor pa je nato prerasel v fizično obračunavanje. Obema je bil zaradi tega izdan plačilni nalog. • PRIDRŽALI VOZNIKA V preteklem tednu so policisti PP Mozirje zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali enega voznika osebnega avtomobila. Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spomin vsi. V SPOMIN Magda CIGALE 13.4.1971 - 22.2.2001 Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Odšla si brez slovesa. Odšla si brez besed. Toda mama, ti si tu! Živiš z nami, v srcih, spet in spet ZAHVALA Zapustila nas je draga mama Olga ŠTIGLIC iz Gornjega Grada, rojena Krajnc, 1925 - 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu Jožetu Belaku in gospodu Jožetu Vratanarju , gospe Viki Venišnik, gospe Reziki Mi-klavc, gospe Mariji Rup, Lovski družini Gornji Grad, cerkvenim pevcem in pogrebni službi Anubis. Hvala vsem za izrečena sožalja in besede tolažbe, za darovane sveče in cvetje ter svete maše. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a n a. s I Minute prasketajo skozi beli čas in v njem se je naselil molk. Beli molk, namočen v bolečino tistega dne, ki te je zazibal v večni spanec. Tvoje življenje je bilo kratko, a bogato. Zato, hvala ti, da smo lahko s teboj delili del poti. Vse trenutke smo položili pod blazino, da vsako noč zdrsnejo v naše sanje. Z njimi pa prižigamo plamenčke spominov, ki se povežejo v šopke vrtnic z vsako mislijo nate... (Albina Rajter) V SPOMIN 21. februarja mineva 10 let, odkar je za vedno zaspal Štefan GABER iz Šmihela nad Mozirjem 28.12.1976 - 21.2.2002 Najlepše, kar lahko človek zapusti, ko odide, je nasmeh na obrazu tistega, ki misli nanj. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu. Vsi domači 22 Savinjske novice št. 220, 17. februar 2012 Za razvedrilo Nič ne spregleda Policist kolegu prometniku: „Pazi na voznike, da ti ne bi ušel kdo s pustno masko za volanom!" „Nimajo šans! Sploh pa se zadnje čase vozijo mimo sami kultivirani ljudje." „Kako to misliš?" „Videl sem Janšo, Turka, Jankoviča, Pahorja, Obamo, Angela Merkel pa mi je celo pomahala!" Drživa se raje v senci. V kosteh čutim, da prihaja pomlad in odjuga. Kdo bo prvi uvidel? V banki: „Ali vi ne vidite napisa, da je vstop maskam prepovedan?" „Ali vi ne vidite, da sem našemljen v Stevieja Won de rja?" Afifi Tatova pod krinko in brez Policist dela zapisnik in vpraša oškodovanega: „Pravite, da sta vas za pusta oropala Janša in Pahor?" Oropani: „Ja, že spet." Policist: „Kako, že spet?" Oropani: „Najprej kot vsakega davkoplačevalca, sedaj pa še osebno, kot trgovca." K zdravniku za maškare Žorža pripeljejo k veterinarju, da bi ga malo pošivali, ker je pijan telebnil in se porezal po roki, a veterinar ni za stvar. Ko gredo pustnaki naprej k ta pravemu lečniku, se eden oglasi: „Sem ti rekel, da ne bi smel sneti tiste konjske maske!" Njegov Little Bighorn Kirurg dobi na pusta dan na mizo okrvavljenega kavboja. „Kaj je s tem Custerjem? Je izzival kakšne Indijance?" Asistentka: „Ne, to je Pohlevni Bili Hic-kok, ki ga je žena dobila, ko se je poljub-Ijalzdrugoskvo." Se ne splača? Prav mikavna pa ta pustna županska oblast ni. V naši dolini jo samo v Mozirju prevzemajo. Za tegale snežaka sva morala nastrgati sneg po celi dolini. Glasen kljub temi Pustnaki od trga mozirskega so letos pripravili pustno povorko pod zvečer upajoč, da glavni pustni glasnozgovornik ne bo našel besed. Na veselje prisotnih jih je, saj je bi ta blizu lampa, ki mu jih je osvetlila, da so se spet vsi dobro imeli in prav zidane volje bili. Le prepone trebuhov so drugi dan malo bolele, od smeha, se ve. Ansambel Boj se ga špila po tako lepih notah tako strašno, da kdor jih sliši, potem cesto išče pretep, da bi mu jih izbili iz glave. So za pusta vsepovsod razno razni norci, a da bi kdo kdaj koga kadarkoli kjer že bodi slišal klicati .Živela vlada!', takega še ni bilo. Ne tistega, ki bi to slišal, ne tistega, ki bi to klical. HITRO KONČANA POGAJANJA Slavko Fludernik, predsednik PGD Ljubno ob Savinji: »Stanč, ali boš gasilcem tudi v tem letu zrihtal kakšna »slavnostna« oblačila, kot si jih za lansko slovesnost ob 125-letnici gasilstva na Ljubnem?« Stanko Juvan, zavedni Ljubenc na začasnem delu v Ljubljani: »Če ne prej, pri naslednji okrogli obletnici sigurno.« Cvetke n koprive NAVDUŠEN, A NE SME POKAZATI Jože Mermal, predsednik uprave BTC Ljubljana (levo): »Tele naše smučarke skakalke so res junakinje in pol. Le poglej, kako jih nese!« Milan Kučan, nekdanji predsednik Slovenije: »Ne smem jih predolgo gledati. Še dobro, da niso poleti.« Mermal: »Se ti je z leti poslabšal vid?« Kučan: »To ne, pač pa Štefka ne sme videti, da si druge predolgo ogledujem.« TELESNI STRAŽAR, TRETJI DEL Matjaž Beričnik, mozirski pustnak: »Mi naše pustne kraljice Polone prve ne damo! Sicer to rečem za vsako. Ena je potem celo imela dva mandata, mogoče jih bo Polona tri.« Polona prva (Oblak), pustna kraljica: »Saj bi vzela tudi trajen mandat, če le ne bo potem zaradi kakih princes kakšne arabske pomladi.« 24 Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 Informacije, Oglasi 22 Savinjske novice št. 25, 17. februar 2012 Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 24 februar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Pajkec Ogabek ob 18.00. Knjižnica Mozirje Literarni večer z Andrejem Skubicem, letošnjim nagrajencem Prešernovega sklada ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Tekma v futsalu - KMN Nazarje Glin : FC Predilnica Litija Sobota, 25. februar ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Premiera komedije Ne slišim te, če teče voda ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma: Nazarje : Vrani Vransko (člani) Nedelja, 26. februar ob 17.00. Kulturni dom Ljubno Stane Vidmar: Predstavitev življenja in pesmi ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka komedija Ne slišim te, če teče voda ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Etnografska prireditev KD Mozirje Ponedeljek, 27. februar ob 18.00. Kulturni dom Bočna Pogovorni večer s predstavitvijo literarnega zbornika Pesništvo v Zgornji Savinjski dolini nekoč in danes Torek, 28. februar ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Še ena zgodba Sreda, 29. februar ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Resnično dobri prijatelji ob 18.00. Gostišče Grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri - Verica Slokan: Makedonija ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Še ena zgodba ob 18.00. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje Otvoritev razstave Umetniki za Karitas Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. MORDA STE ISKALI PRAV TO PLESKARSTVO Pleskanje notranjih, zunanjih površin in novih dekorativnih tehnik; gsm 030/305-570. Pleskarstvo Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje. SKI BOARD SERVIS TEVČ Popravilo smuči, boardov, pancerjev in ostale opreme. Ročno ali strojno. Posredništvo za Fischer in komisijska prodaja. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, droblje-nec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca simentalca, težkega 170 kg; gsm 041/517-771. Prodam teličko limuzin, staro 1 teden; gsm 041/293-017. Prodam prašiče 30 - 100 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam prašiče najboljše mesnate selekcije za nadaljnjo rejo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Telice za nadaljnjo rejo, stare od pol leta do leto in pol - kupim; gsm 041/239-017. Kupim telico sivo-rjavo, pašno, brejo; gsm 031/780-074. ŽIVALI - ODDAM Oddam dva hišna zajčka (samički); gsm 041/783-994. Prodam suha bukova drva, metrska; gsm 041/226-251. Drva, suha, cepljena, metrska, klaftre, bukev in gaber - prodam, gsm 031/585-735. Prodam suha, cepljena, metrska, brezova drva; gsm 041/837-612. Prodam elektronsko digitalne tehtnice (30 -300 kg); gsm 031/202-859. Prodam rabljeno strešno kritino bramak; gsm 031/214-997. Prodam manjši hladilnik gorenje, traktor ur-sus in molzni stroj alfa laval; gsm 041/216648. Prodam klavir dunajske izvedbe, rjav, v delujočem stanju, cena 1.500 eur; tel. 03/58414-95 po 16. uri. Pasjo utico poceni prodam za kužka, ki nima lastne hiške; tel. 584-34-97. Prodam komplet: računalnik, LCD monitor, miško, tipkovnico; gsm 031/477-271. MEHANIZACIJA in KMETIJSKA OPREMA -PRODAM Prodam rabljeno, ohranjeno vakumsko črpalko za cisterno za gnojevko »Vakumat«; gsm 041/716-210. Prodam zajlo za vitlo, fi 12, 70 m, nova, kompaktna; gsm 031/202-859. Prodam traktorski viličar; gsm 041/289-717. Prodam traktorske verige (30 in 24 col) in plužno desko za sneg; gsm 051/302-934. DRUGO - KUPIM Kupim rabljeno strešno opeko in slemenjake - Kikinda 333; gsm 051/357-683. Kupim poceni sobno kolo; gsm 040/211825. VOZILA - PRODAM Audi A3, 1.6, l. 1997, 167.000 km, metal siv, ohranjen, potrjena serv. knjiga, 2.100 eur; gsm 040/427-701. NEPREMIČNINE Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Oddam garsonjero 30 m2, pritličje, Lačja vas, 125 eur/mes + stroški; gsm 041/919692. Oddam sobe - 45 ležišč, Mozirje; gsm 041/280-005. Oddam hiško v Termah Čatež, zelo ugodno v februarju in marcu; gsm 070/813-812. Na Ljubnem prodam hišo ali jo dam v najem in prodam traktor zetor 47/18, l. 1976; gsm 051/731-265. Vzamem v najem njivo ali travnik, relacija Ljubno - Rečica ob S.; gsm 041/208-974. DRUGO - PRODAM Prodam svinjski krompir; gsm 031/205-040. 22 Savinjske novice št. 26, 17. februar 2012 Ljudje in dogodki prvi večerni pustni karneval v mozirju Množično, pestro, domiselno in atraktivno Za nami je še en pustni čas, čas vragolij, skrivanja za maske in množičnih zabav. Mozirski pustna-ki so ga zopet dobro izkoristili, izvedli so vse tradicionalne dogodke in jim dodali pomembno noviteto. Od debelega četrtka do pepel-nične srede se je tako marsikaj dogajalo. Podeljene so bile trške pravice, pustna bratovščina je obhodila trške meje in obiskala okoliške občine, manjkalo ni niti znamenito okolofiranje od hiše do hiše. Zabave v prireditvenem šotoru na mo-zirskem sejmišču so se vrstile ena za drugo, veliko je bilo druženja, veselja in glasne muzike. Posebno mesto ima vsako leto pustni torek, ko že zjutraj lokalna vlada prepusti oblast bolj učinkoviti in sposobni pustni vladi. Pustni župan Drago Poličnik je tako mirno zasedel mesto Ivana Suho-veršnika in se takoj zagrizel v delo. Občinska uprava s tem ni ostala brez dela, saj so vsi uslužbenci prejeli nova dela in naloge. Karneval na mozirskem trgu je letos prvič potekal v večernem terminu. Glede na mnogoštevilno občinstvo je bilo takoj jasno, da je bila sprememba dobra poteza. Trg je bil dobro osvetljen in ozvočen, drobne napake tehnične narave gre vzeti kot otroško bolezen. Na paradi je sodelovalo domala tisoč mask iz vseh koncev Slovenije, nekaj tudi iz Srbije. Pestrost barv, domiselnost pri izdelavi kostumov in raznovrstne koreografije so naredile prireditev zelo všečno in poskrbele za zadovoljstvo obiskovalcev. Benjamin Kanjir Prevzem oblasti na občini se je začel z nastopom dunajskih pustnih dečkov, ki so navdušili tako civilno kot pustno vlado. (Foto: Benjamin Kanjir) H r Na čelu karnevalske povorke sta stopala tazaresna minister za kmetijstvo V pisani paleti mask niso manjkali niti koranti z Dravskega polja. in podpredsednik parlamenta. (Foto: Ciril M. Sem) (Foto: Ciril M. Sem) « W ■ i '-. . Artisti zonglerske skupine Čupakabra z Lesc so uprizo spektakel. (Foto: Benjamin Kanjir) C* v W L I i Skupina zmajčkov je navduševala s kakovostnimi in domiselnimi kostumi, z Lesc so uprizorili pravi ognjeni vendar to ni bilo dovolj za zmago na sobotni maškaradi v pustnem šotoru. njamin Kanjir) (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 8, 24. februar 2012 Ne veste kom z odsluženim avtomobilom? u mm g CD < O 3 Kako kaj vaš spomin? Kdo le (i ko sodeluj« v rog radi igri: Vsi. hI todov&isu od 15.2. dO 31 3.20)2 dostavili UB&lpino enega od pfevjemnin masi Kort»n in prajeli Potodilii o unJČon;u Nagrado: Vikend pc^zo dve osebi v hotelu Oleander v Shunjanu Ilittr^- ntWMH? » 2 S(r4j f Hdco-I Oumtf IUIV Blji flt? foton, d.0.0, Velenje. GSM 041 G90957 KARBON infofikurbart.si, www.harbDr.si Za ved za med generacijsko povezovanje Zlata leta prireja Med generacije ki trening možganov V štirih delavnicah bo vsak od udeležencev postali gospodar informacij m osvojil jjotrebna znanja, da si bo lahko zapomnil dogodke, definicije, šlevilke zaporedja ler spoznal tehnike in metode ki jih ii porabljal o miselni alleli in omogočajo pomnjenje enormnih količin podatkov v kratkem času.' Kdaj? 4 četrtka zapored, lačnemo a marca ob 16:00 Kje? V kulturnem domu v Mozirju. Za koga? Za osnovnošolce in upokojence, vabljeni tudi ostali. Več na www.zialateta.com/spomin Kc itakl. 041 781469 - Roman Črelnik mL izbiramo najlepšo naslovnico Savinjskih novic leta zon Pokrovitelj akcije Je k\i in'DISKA ZADRUGA 1-ftKA PUMNA f,.-■. i i'Mi Nazaj ■ i V tieljem kiogu 913 sevanj a sle izmctli se tri raslovnice In od preastailh dveh Po po četrtem krogu izpadia slabše ocenjena Tako boste -zbrali riajiepso naslov nko SovinjshDi nwk let a 29M Žreb Je med poi lljalelji glasovni: v J. krogu prinesel sreč d: Vinku Matjaiu (Na ingu 26. Mozirja), Jožetu Lttniku (obrtniška S. Umu rje) in Romanu Črelnlku (Nova Lake 44. M a z 1 r J e )>. Nagrada Izžrebanci prevzemajo v Sadjarstvu Turn v Hrostovcu pri Velenju, vsak delov ni k od t2. do 16. ura. ijprclnite giis&vntcc it 4 In ju nalepljeno na dopisnici najkasneje do torka 56. februarja i01i. pošljite na nas naslov Savinjske novica. Sani nji k a cesta 1 Ull Na farje. Od zakljuiku iihntt bomo mec vsem. prispelimi glasovnicami iiirebali nekoga.