- __
JeiO LXXH st 190 PoSlnTifa pTfeFana t fol^tfil tm DTe~PoSTgeCTlTr fwir Bedita
UrclniStvo • uprava; Ljubljana, Kopitarjeva ». Telefon 28-61-23-64. Mcao^na uaroflnlna JS Ur. «a Ino. jomstvo 40 Ur. — Cek. ra&. Ljubljana 10.650 ta naročnino ln 10.894 tnserate. likljuSno eaatopatvo ia Oglase 1» Italije In Inozematvai
UPI 8. A. Mllano. It o k o p 1 • o » na v r a 6 a m a.
SLOVENEC
Prels • Cena C t
AVGUST - 1944
20
NEDELJA
§®hwere Panzergefechte im Raum Trun gegen durchgestossenen Feind
Nordostlich Chartres feipdliche Vorstosse zum Stehen gebracht Lebhaftere Gefcchtstiitigkeit in Italien — Bolschewistischer Gross-angrilf nordostlich \Varschau
Aus dom Fiilircrliauptquartier, 19. 8. DNB. Das Oberkommando der Wehr-niacht gibt bekannt:
In der Normandie miissen die vorgesehenen Absetzbevvegungen iiber Orno und Dives nach Osten gegen den Feind erkiimplt werden, der von Norden bis in den Raum von Trun durchgestossen ist. Dort landen gestern schvvcre Paniergelechte statt.
Im Raum nordostlich Chartres wnrden feindliche Vorstosse zum Stehen gebracht. Nordlich davon kiimpfen unsere Sicherungcn an der Seine bei >1 a n t e s und V e r n o n mit den vor-dersten amerikanisehen Anlkliirungs-gruppon.
ln Siidfrankreich verst&rkte sich der Feind im Landekopf. Mehrere durch Panzer unterstiitzte Angrilfe gegen die Landfront von T o u 1 o n vvurden zerschlagen.
Der Feind verlor gestern in Lnft-kiimpfen iiber der Normandie und iiber don besetsten ,Westgebie-1en 22 Flugzeuge.
In den Gevviissern vor dem s 0 d -Iraniosischen Landekopf vvurde fin feindlicher Transporter von 6000 BRT durch Kampfllugzeuge schwer be-schadigt.
Das Vergeltnngsfener anl London tf.iuert an.
In Italien lebte die Geferhtstfitig-keit gestern besonders im Abschnitt der Adriatisehen Kiiste auf. Mehrere von Panzern unterstiitzte Vorstosse des Feindes vvurden dort aligevviesen.
Am nnteren I) n j e s t e r vvurden er-inente tibersetzversuclie der Sovvjets zerschlagen.
Im Karpathenvorland nah-men ungarisehe Truppen siidvvestlieh
D e I a t y n ein belierrschendos Ilohen-geliinde. Im Weichselbriicken-k o p f vvestlich Baranow hat sich der feindliche Widerstand vor unseren An-griffsgruppen wesentlich versteilt.
Nordostlich W ar s cltau trat der Feind, von Panzern und Schlachtlliegern unterstiitzt. aul brciter Front zum Angrilf an, konnte aber infolge unserer ziihen Ver-teidigung und der solort einsetzenden (iegenangriffe nur geringe Erfolge erzie-len. Auch t»eiderseits W i I k o w i s r h k e n setzten die Sovvjets ihre Durchbriifhs-angriffe mit starken Infanterie- und Pan-zerkriilten tort. Auch diese scheiterten unter hohen Verlusten fiir den Feind. Einige Einhriiche vvurden abgeriegelt.
Im Abschnitt Modohn nn der let-tisehen Front brachen heitige feindliche Angriile zusaninien. Gegen einige Einbriiche sind Gegenangriffo im Gange.
In Estland danem die schweren, wechselvollen Kampfe vvestlich des Pleskauer Sees an. Dtirchgehrochene sovvjetische Kaniplgruppen vvurden ini Gegenangriff vernichtet.
Siclierungsfahrzeuge eines deutschen Geleites versenkten in n o r d n o r vv c g i-srhen Gevviissern 2 sovvjetische Schnellboote ii. beschiidigten ein drittes schvver.
Nordainerikanische Bomber griffen erneut Ploesti. Vier feindliche Flugzeuge vvurden abgeschossen.
Ein schvviicherer feindlicher Bomher-verband griff gestern das Stadtgebiet von Met z an.
In der Nacht vvar Bremen das Ziel eines britisehen Terrorangrifls. Es entstanden Gebiiudeschndeii und Persnnen-verluste. Sclivviicliere feindliche Verbiinde warlen Bomben aul r h c i n i s c h -vvestfiilischns Gebiet und aul die R e i c h s h a u p t s t a d t.
Energični protinapadi v Normandiji
Težke oklepniške bitke na področju Truna proti prodirajočemu sovražniku
Severnovzhodno od Chartresa so bili sovražni sunki zadržani — V Italiji živahnejše bojno delovanje — Boljšcviški velenapad severnovzhodno od Varšave
šibkejši sovražni bombniškl oddelek je napadel včeraj mestno področje M e 17. a.
FOhrerjev glavni stan, 19. avgusta. DNTt. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil
(javlja:
V	Normandiji so morali biti iz-vojevani predvideni odmikalni premiki preko Orne in Divesa proti vzhodu proti sovražniku, ki je s severa prodrl t področje T r ii n a. Tu so so vršile včeraj težke oklepniške bitke.
Na področju severnovzhodno od IChartresa so bili zadržani sovražni Sinnki. Severno od tod se borijo naše za-[iSčitnice ob Seini pri Mantesu in •V e r n o n n s prednjimi ameriškimi iz-fvidniškimi skupinami.
V	južni Franciji se je ojačil [sovražnik na mostišču. Odbitih je bilo [več z oklepniki podprtih napadov proti icelinskemu bojišču pri T o n 1 o n u.
Sovražnik je izgubil včeraj v letalskih 'bojih nad Normandijo in nad zabodenimi z a p a d n i m i ozemlji '22 letal.
V	vodovju pred jnžno-franco-
(s k i m predmostjem so bojna letala težko poškodovala neko sovražno prevozno ladjo s 61100 tonami.
Povračilni ogenj na London traja
' dalj«.
^ V Italiji jje oživelo včeraj bojno jdclovanje posebno na odsekn jadransko »bale. Tam je bilo odbitih več z oklepniki podprtih sovražnih sunkov. . Na spodnjem D n jest m so bili razbiti ponovni sovjetski poskusi za preko-Iračrnje reke.
V	Karpatskem predgorju so pavzele madžarske čete jugozahodno od i O e I a t i n a neko obvladujočo višinsko Iplanoto. V mostišču pri V i si i zahodno [od B a r a n o v a se je bistveno ojačil so-[vrnžni odpor pred našimi napadalnimi 'skupinami.
Severnovzhodno od Varšave je i pričel sovražnik, podprt z oklepniki in bojnimi letalci, z napadom na široki bojni črti, vendar je dosegel zaradi naše žilave obrambe in takojšnjih iprotinnpndov le majhne uspehe. Tudi nn obeh straneh Vilkoviškov so nadaljevali Sovjeti svoje probojne poskuse z močnimi pehotnimi in oklep-niškimi silami. Tudi ti so se izjalovili z visokimi izgubami za sovražnika, i Nekaj vdorov je bilo zajezenih.
Na odseku Modo h,n a nn lati-škem bojišču so se zrušili silni sovražni napadi. Proti nekaterim vdorom so v teku protinapadi.
Na Estonskem se nadaljujejo težki sprememb polni boji zahodno od Pskovskega jezera. Sovjetske bojne skupine, ki so prodrle, so bile v protinapadu uničene.
Zaščitne ladje neke nemške spremljave so potopile v severnonor-v e š k e m vodovju 2 sovjetska hitra bojna čolna ter težko poškodovale nek tretji čoln.
Severnoameriški bombniki so ponovno napadli P I o c š t i. Sestreljena so bila 4 sovražna letala.
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m
Od 20. avgusta daije zatemnitev od 21 do 5
Ponoči je bil Brem.en cilj britanskega strahovalnega napada. Nastala je škoda na poslopjih in izgube med prebivalstvom, šibkejši sovražni oddelki so odvrgli bombe na rensko-vestfalsko področje in na nemško prestolnico.
a.
Tolovajski sedež v Florenci uničen
Berlin. Na severnem robu Florence so opazile nemške zaščitnice oborožene tolpe, ki so se po odmaknitvi nemških varovalnih oddelkov od obale Arna polastile severnih mestnih predelov. (><1 tamkaj so večkrat obstreljevale severno od mesta ležeče nemške prednje črte. Močnejša naskakovalna skupina tamkaj bo-rečih se nemških padalcev pa je bila presenetljivo vdrla v mestni del, ki so ga bili zasedli tolovaji ter se je polastila z rdečimi zastavami in sovjetskimi zvezdami okrašenega glavnega tolovajskega sedeža. Vodja tolovajev, ki je bil ujet, je bil pri poskusu, da bi zopet ušel, ustreljen.'Nemški napadalni oddelek ni imel pri teh nastopih nikakih izgub.
Berlin, 19. avgusta. Močan odpor nemških za|xirnili oddelkov nu področju med Loiro in srednjo Seino je preprečil 17. avgusta hitrejše napredovanje Amerikancev, ki napadajo vzhodno od Chartresa. Ker so bili sovražni klini prestreženi, skuša sedaj nasprotnik razširiti svoje napadalne bojne črte ter ojaeiti svoje boke. Zaradi močne protiobrainbe nemških čet v o[>o-riščili Chartres, katerih se je sovražnik najprej izognil, ni mogel razviti svojih sil.
V Normandiji je hotel sovražnik z daljnosežnimi nastopi z juga odrezati nemško bojno črto med Orno in Viro. Kazalo je že, kot dn se bo nasprotniku tu načrt posrečil. Nemške čete severno od Falaisa in južno od Argentana so se popolnoma zavedale, da zavisi od njihove trdote usoda njihovih tovarišev, ki se nahajajo zahodno od Orne. S fanatično vzdržljivostjo in energičnimi protinapadi so pri Falaisu usta-
vile neprestane probojne poskuse Ka-nadcev ter vrgle na obeh straneh Argentana zagrizeno se borečega sovražnika precejšen kos nazaj. S tem so obdržale odprto ožino med Falaisom in Argentanom, ki so jo nemški oklepniki s svojim napadom v četrtek še razširili. Medlem so se odmaknil«' nemške čete, ki so bile zahodno od Orne v po|K>lnem redu korak za korakom. Pri teli bojih na področju Argentana in Falaisa je bila odločitev cesto odvisna od |xisesti ozkih ozemeljskih pasov. Da bi pridobili te o/ke o/emeljske pasove, so uporabili Ku-nadci severno od Falaisa ponovne stotine oklepnikov in bombnikov, ki so spremenili vse bojišče v eno samo veliko [Milje, ki je bilo vse rnzrito /. lijaki. Vendar se je izplačalo odločno obnašanje nemških vojakov, ki so spremenili vsak lijak in vsuk grm v odporni otok. Globok lok v obliki podkve je močno skrajšan in bojna
Z vzhodnega bojišča
Berlin, 19. avgusta. Nemške čete so prestregle že več dni stalno niočnejš' sovjetski napad na področju severno od litovskega mesta Biržaj ter s tem preprečile sovražno napredovanje proti severu do zaliva pri Rigi. Število sovražnih strelskih divizij, ki so tu izkrvavele pred nemškimi postojankami in število uničenih ' sovražnih oklepnikov na tem l>odročju je tako veliko, kot pri velikih uničevalnih bitkah in vendar so bili to le obrambni l>oji krajevnega obsega.
Po izjalovljenju svojih napadov so razširili iioljševiki v četrtek svojo Črto zopet proti zapadu vse do |>odročja kur-landskega Aaja, kjer so bili pri Bausku odbiti ter proti i>odročju Modolma, ki leii vzhodno od tod in kjer je pričelo 19 strelskih divizij z brezuspešnim pro-boinim poskusom. Tudi na vdornem področju zahodno od Pskovskega jezera so se izjalovili deloma zelo močni boljševi-ški napadi. Nemške četo so s protinapadi vrgle sovražnika iz prehodno doseženih vdornih mest ter odrezale naprej potisnjene napadalne skupine. Na jezerski ožini med Pejpuškim in Pskovskim jezerom so se nadaljevali boji za liolj-ševiška izkrcevalna mesta.
Medtem ko niso poročali z bojišča pri Narvi o nobenih posebnih dogodkih, so razvili boljševiki na visokem severu močnejše bojno delovanje. Na bojišču pri
K bojem v Italiji
Berlin, 19. 8. V Italiji se je obnašal sovražnik tudi 17. avgusta na področju med ligursko obalo in Firenco razmeroma mirno. Omejil se je na posamezne izvidniške in manjše napadalne nastope. Številne naše napadalne skupino so napadle prednje postojanke Amerikancev in Britancev ter zuijele ujetnike, med njimi več častnikov. V popoldanskih urah je zameglil nasprotnik vzhodni mestni predel Florence, da naši opazovalci ne bi imeli vpogleda v njegove tamkajšnje premike. Vzhodno od Florence so Britanci ponovno skušali prekoračili reko Arno. Ttidi ta poskus se je izjalovil zaradi takojšnjega zapornega ognja nemškega topništva.
Na ostalih odsekih se je nekoliko zmanjšalo krajevno bojno delovanje. Severnovzhodno od Rignana so se spopadle naše zaščitnice z dvema močnejšima sovražnikovima napadalnima skupinama, ki sla hoteli ugotoviti položaj naših postojank, ter ju vrgle po krativem in silnem boju nazaj. Tudi severnozapadno od Anghiarija so nemške čete s takojšnjimi protinapadi odbile več sovražnih sunkov. Ob jadranski obali so napadli Britanci pri Mondolfiju nemške postojanke, vendar so se morali kmalu umakniti ter so utrpeli visoke izgube.
Der Fiihrer im Lazarett bei den anliisslich des ruc.hlosen Anschlages verletz-ten Mitarbeitern und Angeliorigen des Wehrmachtfifiihrungsstabes. — Be-
sueh beim General der Infanterie Buhle. Fiihrer je v bolnišnici obiskal svoje sodelavce in člane glavnega stana, ranjene, oh priliki Atentata. — Obisk pri pehotnem generalu .Buhleju.
Serle 1630a 8. 8. 44 Bild 1 Foto: Preaae — Hoffmaiin Aktiieller Bilderdlenst. Hprau«, gober J. J. JVober, Leipzig — Verantwortl. Leitung: Hermann Schinko, Leipzig.
I^iuhiju se jim je pred 16 dnevi posrečilo obkoliti neko nemško oporišče. Pri njihovih številnih napadih je padlo pred nemškimi postojankami preko 2000 sovražnikov. Sedaj so gorski lovci razbili obkoljevalni obroč okrog oporiščn ter rešili hrabro posadko. 110 boljševiških lelal je 17. avgusta napadlo mesto in luko Kirkenes, vendar so povzročila le nepomembno škodo. Nemški lovci na Ledenem morju in protiletalsko topništvo so sestrelili 40 na padajoči h letal.
Težišče I Kijev na vzhodnem bojišču jo bilo zopet na področju Vilkoviškov, kjer je nadaljeval sovražnik s 14 strelskimi divizijami in z 2 oklepniškima brigadama svoje probojne poskuse. Velenapad se je razpršil v številne manjše boje, med katerimi so l>oljševiki sicer zasedli nekaj ozemlja, vendar pa ee je izjalovila njihova probojna namera. Težki Iniji se nadaljujejo.
Izjalovila so je boljševiška namera, da bi v velikem kolenu Visle razbili nemško zajezitev.
V Karpatskem predgorju so se razvili le severnozahodno od Krosna in zahodno od Sanoka težki l»ji, ki deloma še trajajo.
Na spodnjem Dnjestni med Thigino in črnomorsko obalo so skušali boljševiki v moči bataljona prekoračiti reko. Romunske čete so jih krvavo odbile.
II —
Boji v južni Franciji
Berlin, 19. avgusta. Na južnofranroski obali so edinice vojne mornarice povečale svoj odpor proti sovražnemu izkrca-vanju. Pri izkrcevalnih poskusih na otoke pri Hyerf;su so potopile mornariške obalne baterije dva sovražna čistilca min, ki bi naj očistila pot izkrcevalnim ladjam, ler poškodovala nek rušilee, ki je bil postavljen za varstvo očiščevalnih del. Med Cannesom in Toulonom se je ojačil sovražnik z novimi silami, ki jih je do-vedel po morski in zračni poti. Močni oddelki čet, pripeljanih z letali, so pristali v široki dolini severno od Monts des Maures, pogorju, ki leži med Hyere-som in St. Raphaelom. V pogorju in ob obali so v teku težki boji za oporišča in odporna gnezda. Sovražnik je skušal razširiti svoje mostišče z napadi iz Can-nesa proti severu in z novimi izkrceva-nji. Njegovi načrti so se izjalovili. Lastne sile, ki so prišle iz zaledja, se pomikajo na široki bojni črti proti mostišču ter so odbile že naprej potisnjene sovražne izvidniške sile. Silni boji se nadaljujejo.
Pomen hrvaških muslimanov
Zagreb, 19. 8. V prisotnosti diplomatskega zbora, generalitete in visokih dostojanstvenikov javnega življenja so včeraj posvetili v Zagrebu Poglavnikovo mošejo. Mošeja je bila okrašena z zeleno prerokovo zastavo. Častni oddelki po-kreta in vojaštva so tvorili špalir. Pro-i stor je obkrožala nepregledna množica. Poseben pomen je dobila ta svečanost s prisotnostjo Poglavnika, ki je z besedami prisrčne povezanosti za hrvaško muslimane osebno izročil ključ mošeje zastopniku reis-ul-uleme. V prisotnosti Poglavnika so molili prvo molitev. Ko je Poglavnik zapustil mošejo, 60 mueizini s treh minaretov prvič v Zagrebu klicali svoj ozan.
Tiralica za Lindemannom
Berlin. Iščejo dezerterja Fritza Lin-demanna, rojenega 11. aprila 1894 v Berlinu, nazadnje stanujočega v Hamburgu. Lindemann se je udeležil priprav za atentat na Ftlhrerja dne 20. julija.
Bivši nadžupan dr. Kari Goerdeler, ki še nahaja na begu. se je skrival nekoliko časa pri graščaku Kraftu Frei-herru von Palombiniju na njegovem posestvu v Kahensdorfu, okrožje Torgau, vladno glavarstvo Merseburg. Zakonca Palorirhifli, ki sla vedela, da pripada Goerdeler krogu atentatorjev z dne 20. julija, sta bila aretirana. Njuno premoženje bo zaplenjeno v korist države. Obadva bosta tudi težko kaznovana.
Stockholm. V Lublinji se je vršila prva seja [»oljskega Sovjeta, ki je sprejela sklepe, ki pomenijo popolno boljše-vizacijo po Sovjetih zasedenega dela Poljske. Med drugim je bil sprejet zakon o mobilizaciji, ki predvideva takojšnjo mobilizacijo desetih letnikov v korist Moskva.
sila nemških oddelkov jo ostala popolna.
Pri St. Malo-ju je skušal nasprotnik tri tedne z veliko močjo pehote, oklepnikov, topništva in liombnikov zlomiti odpor nemško posadke, potem ko se jo izjalovil njegov prvi napad proti prista-niščnim napravam. Kakor je moral sani priznati, je utrpel pri tem grozovito viv like izgube. Kljub temu je ostal napad ljudi in oklepnikov do poslednje uro brezuspešen, feelo ko je sovražnik po ponovnem dovozu težkih baterij v četrtek !>onovno pričel z moč n itn obstreljevanjem. na katerega nemški ""topovi zaradi pomanjkanja streliva skoro niso mogli več odgovarjati, je dobil prednost. 12 ur je sovražnik z najtežjim ognjem obstreljeval trdnjavo in mornariške baterijo pri Cecembru. Vse ozemlje je bilo spremenjeno v ruševine, kakršno so bile nn primer pri Fort Douaumontu v prvi svetovni vojni. Preko 4200 granat in stotino bomb je razrušilo trdujavo in preko 2200 topniško |x>slojanko pri Cecembru. Razdrte so bile brezžične naprave, tako da je bila pretrgana zvem še pred koncem boja, ki se je bil končno z golim orožjem. V nekem poslednjem radijskem klicu ]K)veljnika trdnjavo polkovnika von Aulocka, ki jo hil ravnokar odlikovan s hrastovimi lisli k viteškemu križcu, ki ga je naslovil na Filhrerja, jo prišla šq enkrat do izraza fanntična odločnost teh junakov: >če bo boj tu končan, je bil lo boj do poslednjega. Božja Previdnost naj Vas, moj Fiihrer, nadalje varuje!« Proti večeru je prišel poslednji radijski klic od kapetana Endeila, čigar mornariške baterije so vedno odločilno podpi-rnle branilce trdnjave. Tudi ta klic sni končuje z obljubo zvestobo Filhrerju, narodu in domovini.
S tem se je končal herojski boj, skoro tritedenski Inij proti sovražni premoči, ki je vreden najboljših tradicij nemškega vojaštva. Sovražno upanje, da bo dobil St. Malo in njegove luške napravo nepoškodovane v svoje roke, se je izjalovilo na odločnem bojnem duhu nemških vojakov. Luške in pristaniške naprave so bilo že pred dnevi razrušeno in so sedaj brezvredno razvaline. Nasprotnik nima za enkrat nobenega izgleda, da bi lahko tu dovažal oskrl>o za svoje boje na celini, še naprej ho moral uporabljati normansko obalo, ki je brez luk, kot oskrbovalno bazo. Toda tudi tam so na delu odločni borci nemške vojno mornarice, ki so, kakor je javilo vojno poročilo, ponovno potopili ali torpedi ml i 13 prevoznih ladij s skupno 93.000 Iona m i.
Vse za
Znano je, da ima nemški nnroil !»• redne orgnnizatorno sposobnosti. Te or-ganizatornn sposobnosti so prihajalo r zgodovini nemškega naroda do izraza v vseh časih, v miru in v vojni. Današnjo vojne razmere so zahtevale, da mora nemški narod totalno izrabiti vso svoje sile za vojne potrebe, poleg tega pa so še dogodki dne 2(1. julija rodili tako blagoslovljene posledice, da je ogromna večina nemškega naroda — peščica že uničenih izdajalcev sploh ne pride v poštev — še bolj pokazala svojo skrajno pripravljenost, dati od sebe vse za Fiihrer-ja, za svoje vodstvo in za končno zmago nemškega orožja. Pooblaščenec za izvedbo totalne mobilizacije, minister dr. Giih-liels, jc z že omenjeno temeljito nemško organizacijsko sposobnostjo že pričel izvajati totalno mobilizacijo v čisto modernem, racionalizirancin smislu. V ta namen jo izdal važne odredbe, ki posegajo v vsa področja javnega življenja in ki hodo omogočile, da liodo lahko vso panoge, tudi kulturno življenje in celo vojna industrija dale na razpolago mnogo delovnih sil, ki se bodo lahko usmerile v oboroženo silo. Na ta način bo doseženo, da bodo vsi državljani do zadnjega posameznika posvetili vse svoje delo obrambi domovine in Evropo in novi veliki pripravi za dosego ciljev, ki si jih jc postavilo nemško vojaško vodstvo.
Nemško ljudstvo, ki sc jo prostovoljno odpovedalo raznim ugodnostim in je' sprejeio nase mnoge velike žrtve, je s tem pokazalo takšno požrtvovalnost, ki ji ni primere v zgodovini. Pokazalo jc, da razume važnost sedanjih dogodkov in da bo na vsak način doseglo svoj cilj. Pri tem sc lahko mirno zanese na svojo vodstvo, ki je izvedlo temeljito organizacijo vseh razpoložljivih sil na bojišču in v domovini ter jc po skrbno izdelanem načrtu vključilo vsakega posameznika v ta organiziran stroj, ki po eni strani doma izdeluje in pripravlja nova mogočna orožja, na drugi strani pa vztraja nn bojišču v borbi za čas, ki dela za Nemčijo.
Nemški narod je s totalno mobilizacijo vseh svojih sil lep vzgled ostalim evropskim narodom, za katero se prav tako bori kot zn Nemčijo. Zato morajo tudi ti narodi v svojem lastnem interesu pri tem orjaškem naporu sodelovati in so prav tnko žrtvovati za evropsko ter svojo lastno stvar. To velja tudi zn naš slovenski narod, ki ga žo tri leta uničuje brezbožni in protinarodni komunizem, ki krvavo pobija njegovo najboljše sinove, nm uničuje imetje, narodno premoženje, šole. prosvetne domove in številne'druge gmotne in duhovne dobrine, brez katerih bi sploh ne mogel več obstojati kot narod. Zato niornmo v tem času tudi mi zastaviti vse svojo sile za fini hitrejšo iztrebljenje komunizma nn naših tleh in s toni sodelovati v borbi za evropsko skupnost.
Anglija ne more pomagati Poljakom
Berlin, 19. avgusta. Zadnji dokaz o tem, da ne more Anglija nuditi upornikom v Varšavi nikake |>omoči, nam do-prinaša sedaj vest stockholniskega lista »Aftombladet«, ki poroča, da je neko angleško letalo odletelo nad Varšavo ter tamkaj odvrglo venec z napisom: »Britanski vojaki svojim borečim se tovarišem v poljski armadi.«
Takšna je torej angleška pomo?. Upoštevati moramo, da je londonska poljska begunska klika pozvala varšavski podtalni pokret, naj se upre, da so torej za poskusom upora stali odločilni krogi angleške vlade. Potem, ko je, slično kot v ostalih primerih, Kremelj tudi tokrat ■> svojim satanskim trikom prekrižal angleške račune, so sedaj v Londonu pobegli ušesa. Londonski dopisnik »Goe-teborgs Poštena« namreč piše, da je po londonskem naziranju vojaško sodelovanje Poljske z zahodnimi silami težavno že iz zemljepisnih vzrokov. Upor v Varšavi je to močno podčrtal. Krvavi dogodki t Varšavi so prepričali vso dvomljivce v Londonu o nujnosti bodočega sodelovanja Poljske s Sovjetsko Zvezo prav v tem vprašanju, ali z drugimi besedami: Anglija Poljakom ne more drugače pomagati, kot s spustitvljo venca, pri čemer menijo mnogi, da je bil ta venec konec koncev namenjen od Londona podpiranemu Mikolajczyku, ki ga je London spričo nepopustljivega obnašanja Kremlja pripravljen žrtvovati.
Kako daleč gre nepopustljivo stališče Moskve, izhaja Iz sramotilne kano-nade »Izvestij«, ki naziva od Angležev podpirano begunsko vlado »reakcionarno begunsko tolpo in reakcionarske bara-
be«. Prav tu vidimo zopet najpodlejša sredstva moskovskega Kremlja. Najprej so ojunačili in podžgali varšavski podtalni pokret, da se je uprl, nato pa »o se umaknili in prepustili upornike usodi, to ae pravi, uničenju nemške varšavske posadke. Kremelj je zadel z enim udarcem dve muhi, posredno je odstranil z njim neskladajočo se »reakcionarno tolpo barab« ter istočasno postavil na laž londonska poročila, ki so govorila o moskovski podpori emigrantski kliki.
Celo list, ki se sicer ne bavi z aktivno politiko, vatikanski »Osservatore Romano«, oj>ozarja na hinavsko boljše-viško politiko. Vprašuje, čemu »o sovjetska poročila zadnjih dni prezrla fazo boja za Varšavo, dočim so londonska poročila o tem poročala. Nadalje čemu Sovjeti Varšave niso omenili kot neposreden cilj? List pravi, da je treba danes slaviti to vprašanje, ker je zanimivo, da so je pri nekem mestu vršila bilka, ne da bi nato sledilo vkorakanje v njegova predmestja. Vatikanski list označuje s temi be-sedami postopanje, ki ga je nek drug list, »Die Ostschvveiz«, jasno označil kot peklensko intrigo in o katerem pravijo »Basler Nachrichten«, da se je Stalin poslmžil poljskega »osvobodilnega odbora« kot sredstva za pritisk proti poljski begunski vladi v Londonu.
Iz vsega tega vidimo, da so od Anglije odvisni poljski begunci razvili varšavski podtalni pokret in da jih je Moskva nato vanj dalje potisnila. Ena stran se jih sedaj spominja s smešno komedijo, kot je motanje venca, druga pa jih je pojKilnoma izdala v korist svojega ta-kozvanega osvobodilnega odbora.
K Badoglievim mirovnim pogojem
Dunaj, 18. avg. Dunajska izdaja lista »Volkischer Beobachter« prinaša i/ italijanskega glavnega stana vsebino mirovnih pogojev, ki jih je podpisal Badoglio, ter pravi: »Od septembra preteklega letu se je vpraševala svetovna javnost, predvsem pa seveda Badojflievci, kakšni so mirovni pogoji, ki jili je podpisal jztfajalec Badoglio, ko je izročil svoj narod zaveznikom. Zdaj nad nudi fašistična vlada tozadevna sigurna pojasnila.
Tekst mirovnih pogojev, ki ga drže južnoitalijanski izdajalci in Bonomi v tajnosti, je postal znan zaradi pozornosti fašističnih policijskih organov ter ga je sedaj fašistična vlada objavila. S tem je svet prvič v dokumenta-rični obliki videl, kako postopajo zavezniki s podjarmljcnimi narodi.
Pogodba, ki je padla v roke fašistični policiji, ko so jo hoteli iztiho-topiti iz dežele, obsega 44 točk ter se deli v štiri dele, ki obravnavajo vojaška, ozemeljska, gospodarska in politična vprašanja.
V	vojaških določilih se je obvezal Badoglio, da bo ujel v Italiji stoječe nemške čete, izročil zaveznikom italijanske vojne ladje, letala in utrdbe, jim dal tudi po vojni na razpolago italijansko trgovsko mornarico in civilno letalstvo ter da bo izvedel popolno razorožitev.
Glede gospodarskih vprašanj je pristal, da bo napravil v italijanskih pristaniščih prosto luke za Britance, Amerikance. Sovjete, Francoze, Grke in Jugoslovane, tako da bodo v bodoče vsa vrata Italije odprta za uvoz iz imenovanih dežel, kar znači, da bo italijanski trg popolnoma obvladala inozemska industrija.
V	ozemeljskih vprašanjih je Badoglio pristal na manjše ozemeljske odstopitve na zapadni italijanski meji v korist Francije in na odstopitev Istre z Reko ter Zadra Jugoslaviji, nadalje na odstopitev Egojskih' otokov Grčiji, Elbe Franciji, Pantellerije in drugih manjših, a strateško važnih otokov pa Veliki Britaniji. Pristal je nadalje, da pade Abesinija zopet pod suverenost tieguša in da bo šele mirovna konferenca odločila o usodi starih italijanskih kolonij Eritreje, Somalije in Libije.
V	finančnih določilih se je Badoglio zavezal, da bo otvorii kredite De paullu ter begunskima vladama Grčije in Jugoslavije. Prevzel je stroške tuje okupacije. Priznal je, da Anglo-amerikanci niso zavezani k dobavam živil italijanskemu prebivalstvu. Podredil je italijansko težko industrijo in Italijanske banke angloameriškim voditeljem ter je pristal, da bo v njih
lahko investiranega najmanj 50% angloameriškega kapitala.
Končno je Badoglio pristal na po-šiljatev dveh milijonov italijanskih delavcev v zmagovite države. Sovjetsko zveza bo dobila 800.000 italijanskih delavcev, obrtnikov in kmetov, britanski domiioni, južna Afrika in Avstralija, Združene države, Brazilija in Velika Britanija po vsaka po 200.000 italijanskih delovnih moči.
To so glavne točke pogodbe. Jasno je, da je sedaj objava fašistične vlade v Italiji in v vsem svetu delovala kot bomba.
SP0RT
IZTOK : REPREZENTANCA.
II. RAZREDA
Delavno nogometno mo«tvo Iztoka si je za danaSnje srečanje Izbralo dobro predstavništvo II. razreda.
Reprezentanca II. razreda bo sestavljena po večini iz Igralcev Viča ln Zabjaka. V predstiavtiiSkih vrstah bodo najboljši moije. kar jih trenutno premore II. razred. So to lzkuienl in borbeni fantje, kl vedo, kako ao igra dober nogomet. Odlikujejo se po srčnosti In borbenosti ter bodo Iztokom zagotovo trd oreh. Obe moStvi bosta po svojem bistvu istega kova — srčnost, borbenost ln prav zaradi tega bo Igra zanimiva. V reprezentančni vrsti bodo IgraJ-el, kl eo le nekajkrat zastopali evoj razred v prijateljskih srečanjih, pa tudi Iztoki ne bodo pustili, rta bi jim reprezentantl sneli zmago kar tako mimogrede. Prepričani smo, da se bodo borili, kakor to odlikuje njihovo moStvo.
Športnemu občinstvu pa priporočamo, da si pridejo ogledat danaSnjo tekmo, aaj bodo videli po dolgem presledku epet pri delu naSe dolavne nogometaše. Vsi torej na danaSnje srečanje, kl bo na IgriSču Ljubljane.
Spored tekem:
oh 17t Zabjak mladina : Iztok mladina.
Ob 18: Iztok : Rreprrzcntanca II. razr. *
fiK žahjak. V nedeljo, 20. t. m. igrajo igralol I. mofitva v reprezentanci II. razr. ob 18 na igriSčn Ljubljane nogometno tek. mo * SD Iztokom.
V predtekmi Igra. mladina Zabjaka z mladino SD Iztoka. Vsi in točno!
Načelnik.
Knjigo dr. Franca Grlvcai
Narodna zavest In boljševizem
dobite v vseh knjigarnah.
ifulturai bolgševizem
(Nekaj pogledov v preteklost)
Dočim sta Gide in Benda nastopala le kot simpatizerja kulturnega boljševizma, kaikor bi ga gledala le od zunaj, je Nizan nastopil kot odkrit, takorekoč uradni zastopnik »kolektivistične umetnosti«. Njegov govor je pomenil uradni nastop komunistične skupine na kongresu književnikov, ki je zahtevala, da naj vsa književnost stopi v službo komunizma.
Pregled obdobij prodiranja kulturnega
boljševizma.
Analogno ravnanju komunistične trojice v Parizu je bilo postopno osvajanje •vetoovnih PEN-klubov.
Prva možnost za osvajanje se je komunistom ponudila že z ustanovitvijo PEN-kluba, ki si je postavil za namen gojitev vsestranske strpnosti ln je komuniste sprejemal kot polnopravne člane. Prva krinka, ki jo je kulturni boljševizem porabil, je bila krinka Čiste umetnosti, umetniške svobode. Na tej stopnji osvajanja se je še poudarjal nepolitični značaj PEN-k I u Ivo v.
Druga stopnja osvajanja jo nastopila, ko so komunisti začeli kazati na konkretne nasprotnike svobodne umetnosti — na fašizem, in so poskušali naprečl v svojo »eiioLrMViroutO Za bor!>o proti fašizmu« književnike, čeprav 60 se še skli-tcevali na Čisto umetnost in nepolitičnost.
Ta stopnja ae je izrazito pokazala že na kongresu PEN-kluba v Bruxelles-u leta 1927.
Tretja stopnja je prišla s kongreeom v Dubrovniku 1. 1933., ko je Wells že rahlo dvomil, ali bo mogel ostati PEN-klub še naprej nepolitičes, ko so kulturni boljševikl dvigali hrup zaradi »fašističnega« zatiranja umetnostne svobodo, a so čisto molčali o suženjstvu, kakršnemu je podvržena umetnost v Sovjetski Zvezi. Resnico o tedanjem PEN-klubu je povedal We«terman, ko ga je imenoval organizacijo za komunistično agitacijo. PEN-klub je takrat že res bil rdeča agi-tacijska organizacija, todn agitacija se Je vršila še prikrito, pod krinko borbe
I »roti fašizmu. Pri tej borbi niso več ta-ili političnega značaja, sklicevali pa so se še zmeraj na ideale demokracijo in humanitete.
če/trta stopnja je nastopila dve leti kasneje, v Parizu. Tu so kulturni boljševikl odvrgli krinke. Zavrgli so komunistične ideale ustanoviteljev PEN-kluba kot mitologijo, kot neizpolnljiv sen. Odklonili so »platonlčno«, idealistično pojmovanje kulture in so zahtevali, naj 66 postavi na temelj novi kulturi dialektični materializem.
Peta stopnja je bila nujna posledica vseh prejšnjih. Prišla je do izraza na
Is Trsta
Ferdo Kleinmavr umrl. Te dni so
primorski Slovenci izgubili moža, ki je bil znan v vseh slovenskih krogih. Ferdo Kleinmayr je delal le v dobro slovenskega naroda in lahko je s ponosom gledal na plodna tlu svojega delovanju. Bil je mladinski in vzgojni pisatelj, zgodovinar slovenskega šolstva, delavec v društvih, urednik raznih časopisov, prireditelj šolskih knjig, sostuvljalec slovnic in slovarjev, humorist, satirik in črtičar. Vsi, ki so ga poznali osebno ali po njegovih delih, mu bodo ohranili hvaležen spomin.
Na tržaškem nepremičninskem trgu je bilo v letošnjem juniju in juliju 75 sprememb. Prodanih je hilo nepremičnin zn skupno 10,790.950 lir, V mestnem središču so bila prodana 4 poslopja za skupno 8,015.650 lir, v predmestjih pa 71 stavb za skupno 2 milij. 775.100 lir.
Če ženska ne pozna reda na trgu. Pri neki stojnici v pokritem trgu Car-ducijeve ulice je brnnjevka prodajala melancane, ki jih tržaške gospodinje prav rude kupujejo, če jih le dobijo. Kljub temu, da se vsaki mudi, so potrpežljivo čakale, da pridejo na vrsto. Mestni stražnik Marij Padovan je tudi pazil, da ne bi bila kateri storjena krivica. Mlado gospodinjo, ki se ni hotela pokoravati nepisanemu zakonu živilskega trpa, je opomnil, da ona ni nikakšna izjema, ko je silila v ospredje. Uprla se je stražniku in mu dajala imena, ki niso toliko dostojno, da bi jih mogli napisati. Padovan jo je nekaj časa poslušal, potem pa jo je odpeljal na stražnico, čemur se je seveda upirala. Ko pa jo je vendar s silo privedel pred službujočega komisarja, je tam vse tajila. Seveda je bila merodajnn stražnikova izjava in so upornico z živilskega trga prepeljali v zapor.
Ta nesrečno burja. 2e nekaj dni piha v Trstu precejšna burja, ki sicer ni tako močna, da hi prevračala kar po cestah popolnoma trezne ljudi, niti ni Še utegnila nikogar spi hali v morje ali pa prevrniti ubogemu Kraševcu, ki |e trudoma prišel v mesto, poln voz blaga; vendar pa ji je uspelo, da je vsaj neposredno povzročila lažjo nesrečo. Žrtev je bila gospodinja Bruna Bartoli, stanujoča v Zorzuttljevi ulici štev. 17. Ko je šla po Julijski ulici, je nenadoma močan sunek vetra razbil na nekem oknu Šipe, ki so takoj posule ubogo gospo Bruno in jo precej pore^ile po nogah. Morala se je zateči v bolnišnico, kjer ho po mnenju zdravnikov zdrava v kakih dvajsetih dneh.
Suho zelenjavo za juho bodo dobili Tržafant za prvi teden avgusta, in sicer 500 g in 2o0g moke kot dodatek.
Iz fSoriop
Pri Sv. Rokn v Gorici je bil t sredo,
16. avgusia, zelo lep cerkveni praznik. Bilo je več dovesti i h sv. maš, pridige, blagoslovi in druge pobožnostl. Zuplja-ni, ki eo znaini kot dobri verniki, so 6e vseh slovesnosti udeležili v obilnem fitevllu.
Četrto žrtev bombnega napada v
gledališču Verda v Gorici, gdč. Karlo Beltram, staro 42 let, so pokopali v ponedeljek ob obilni udeležbi občinskega uredništva, kateremu je tudi ona pripadala. Pred njo je umrl občinski knjigovodja 30letni Giordano Prinzi; sledila mu je gospa Marija Fonzarijeva, rojena Fo-nova, iz znane slovenske družine na solkanski cesti. Tretji jo bil tekstilni delavec Eugenio Bregant in četrta žrtev je umrla v soboto 12. t. m.
Zatemnitev velja od pol desetih zvečer do pol šesliih zjutraj. Kdor ne bo po-efcrbol za popolno zatemnitev, bo kaznovan z zaporom do treh mesecev ali z globo do 3000 lir.
Sv. Lucija. Neznanii zli koven so pretekli torek popoldne vlomili v stanovanje 87 letne Katarine Baje, katere slučajno ni bilo doma, in odnesli več dragocenosti, n. pr. nekaj starih zlatnikov, križ z diamanti, dve zlati uri m hranilno knjižico za 80.000 lir. Vsa škoda znaša po današnjih cenah kakih 300.000 lir. O tatovih seveda ni sledu.
Z ročno granato se je precej težko ranil 15 letni Adalbert Strekar iz Vipolž v Brdih. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer eo zdravniki ugotovili veS resnih poškodb po vsem telesu.
Loterija. Vse loterijske stave, sklenjene v Gorici za žrebanje 12. avgusta, so neveljavne, ker matice igralnih listkov nifio pravočasno dospele na finančno intendanco v Trat. Igralci lahko stavljene zneske dvignejo pri tistih igralnicah, kjer so stavili.
Aofruf!
Manner der Jahrgange Idl4—I926K
Der Kampf um das neue Europa ist in sein entschcidendes Slndium getreten. Nicmand darf jetzt melir abscits stehen. Ich linbc deshalh lieute folgende Anordnungen getroffen:
Anordnung -
Ali! Grand dea Gesetzes iiber die zivile Mobilmachung vom 31, Oktober 1942 und meiner Verordnung iiber die Kriegsdiensipflicht in der Operationszone »Adriatischrs Kiistenland« Nr. 3 vom 29. November 1943 erlasse Ich folgendes
Aufgebot
Artikel 1.
Die manlichen Angehorigen der Geburtsjahrgange 1914—1919 und die bei der Mueterung der Geburtsjahrgange 1920—1926 nicht er-fassten Angehorigcn dieser JahrgHnge, die in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« vvohnen und nicht Ausliinder sind werden liiemit zur Ablelstung der Kriegsdienstpflicht aufgeboten.
Kriegsdicnstpflichtig sind auch die mannlichen Staalenlosen dieser Jahrgange, die sich im Gebict der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« dauernd aufhalteu.
Dem Aufgebot unterliegen auch die m&nnlichen Angehorigen der Geburtsjahrgange 1914 bis 1926, die aus den Ubrigen ilalienischen Pro-vinzen stammen und sich zur Zeit in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland aufhalten.
Artikel 2.
Die Musterungstermine und die Musterungsbezirke selzten die MusterungsKmtcr der Provinzen fest.
Artikel 3.
Diese Anordnung tritt am 20. Augusi 1944 in Krafi
Ich erwarte, das Ihr meinem Aufruf folgt und Eure Kriegsdienstpflicht dort erfiillt, wo ich Euch einsetze.
Eure Bezahlung und Verpflcgnng und die Versorgung Eurer Pa-milienangehorigen erfolgt nach den anerkannt gereehten Grundsatzen die fiir die deutBche Wehrmacht und die entsprechenden deutschcn VerbKnde massgebend sind.
Manner der Operationszone »Adriatisches Kiistenland«! Auch Ihr miisst Euren Beitrag fiir das neue Europa ieisten. Wer nicht mit uns geht, Avird nls Landesfeind angesehen und muss gewartig sein, dass ihn und alle anderen, die ihn untcrstiitzen, die schweren Strafen tref-fen, mit denen die Verordnung iiber die Kriegsdiensipflicht diejenigen bedroht, die sich ihrer Pflicht gegeniiber Volk und Vaterland entziehen vvollcn.
Der Oberste Kommissar in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« RAINER
Poziv!
Moi|« letnikov 1914—19261
Borba za novo Evropo je stopila v svoj odločilen štadij. Nihče nfe sme več stati ob strani. Zaradi tega sem danes sledeče odredil:
Naredba
Na podlagi zakona o obvezni civilni službi z dne 31. oktobra 1942
in svoje naredbe o vojaški dolžnosti na operacijskem področju »Jadransko primorje« st. 3 z dne 29. novembra 1943, izdajam sledeči
Razglas
Člen l.
Možje rojeni v letih 1914—1919 in oni, ki še niso bili pri naborih letnikov 1920—1926, ki bivajo na operacijskem področju »Jadransko primorje«, a niso inozemci, s« pozivajo k odsluženju svoje vojaške dolžnosti.
Vojnoobvezni so tudi možje brez državljanstva omenjenih letnikov, ki stalno bivajo na operacijskem področju »Jadransko primorje«.
Poziv velja tudi za može, rojene v letih 1914—1926, ki so pristojni v druge italijanske pokrajine, ki pa bivajo trenutno na operacijskem področju »Jadransko primorje«.
Člen 2.
Roke in okrožja naborov bodo določili naborni uradi posameznih pokrajin.
Člen 3.
Ta naredba stqpi v veljavo dne 20. avgusta 1944.
Pričakujem, da se boste odzvali mojemu pozivu in da boste izpolnili svojo vojaško dolžnost tam, kamor vas bom določil.
Vaša plača in oskrba ter preskrba vaših družinskih članov bo urejena v smislu priznano pravičnih načel, ki veljajo za nemško vojsko in odgovarjajoče nemške odrede.
Možje operacijskega področja »Jadralsko primorje«! Tudi vi morate doprinesti svoj prispevek k novi Evropi. Kdor ne gre z nami, se ga bo smatralo za sovražnika dežele in mora pričakovati, da bodo zadele njega in vse one, ki g^ podpirajo težke kazni, ki so zagrožene z nnredbo o vojaški dolžnosti onim, ki se hočejo izogniti svoji dolžnosti napram narodu in domovini«
Vrhovni komisar na operacijskem področju »Jadransko primorje« RAINER
kongresu v Parizu 1. 1937., ki je bil pravcata komunistična orgija na grobišču nevtralne kulturo in čiste umetnosti, za kakršne simbol je včasih veljal Pariz. Kongres naj bi bil »drugi mednarodni kongres za obrambo kulture«, bil pa je kongres za napad na kulturo, za njono popolno podreditev srpu ln kladivu. Padel je v čas španske državljanske vojne in je potekel v stilu manifestacije za španske levičarje. 17. julija, na dan prve obletnice vojne v Španiji, je bila na zaključnem zborovanju sprejeta resolucljn, v kateri zbrani književniki
»zatrjujejo, da ni možna nlkaka nevtralnost v vojni, ki jo vodi fašizem proti kulturi, demokraciji, miru In proti sreči in blagostanju človeštva sploh,
se obvezujejo, da bodo branili republikansko Španijo povsod, kjer je ogrožena
in izrekajo svoje neomajno prepričanje v zmago Španskega naroda.« (LZ 1937, 514.)
Med kongresom je visela v dvorani slika v španski vojni padlega Andalu-zijca Federica Garcia Lorce, kl je prirejal po vaseh po naročilu rdeče vlade gledališke predstave. Značilna je bila že zasedba v predsedstvu kongresa. V predsedstvu so bili Francozi: Romain Rol-land, Malraux, Benda, Bloch, Aragon; Nemci: Thomas Mann, Ileinrieh Mann, Feuchttvanger; Angleži: Schaw, Lehman, forster; Rusa: A. Tolstoj, Šolohov; Španca: Machado in Rergarriin; Danec: An-dersen Nex8; Italijan: G. Ferrero.
Nastopali eo prvoboritelji kulturnega boljševizma v Rusiji, kot Ilija Ehren-burg, komunistični agitatorji kot Paul Vaillant Coutuner Itd. Najudarnejši med vsemi je bil boljSevik Vlšnjevskl. Z revolucionarnim nastopom v ruščini je »pritegnil Francoze« piše neki Šalamun v Ljublj. Zvonu (1. 1937, str. 565.), »da so razumeli smisel besed, ki so odmevale kot strojnica na vojaškem vežbališču.« Slavil Je mednarodne komunistične prostovoljce v Španiji; govoril Je »o bataljonih Thtllmanna, Garibaldijn, Dobrov-skega, Dimitrova, o Američanih v Španiji, o Byronu v Grčiji. O diktaturah, ruski revoluciji in ljudski fronti, o Časih, kl so na pragu in za katere mobilizirajo. O ideoloških, profesionalnih, tehničnih pripravah. 0 trockističnih bandah in tujih napadalcih ...«
Kratko, ViŠnjevaki je govoril na »kongresu pisateljev za obrambo kulture«, kot bi bil na agitacijskem shodu komunistične stranke. Tako daleč Je prišlo s kulturno ustanovo mednarodne organl-zacije književnikov. Nekateri pisatelji so šli še dalje kot Višnjeveki: F. Garcia w>rce, Ludwig Renn, AndrS Maliraux, Madžar Lukas in še drugi so šli za prostovoljce v špansko rdečo armado. Vsi pa, ki so zborovali v Parizu, so se opredelili na Isto stran. Neodvisna umetnost jo bila poteptana in iidana. Umetniki so 8» postavili v Rluihn komiinistiriie irinn-logije.
Tak je bil paradoksalen konec humanističnega gibanja, kl se Je nekoč upr-
lo katoliški resnici, češ da hoče popolno neodvisnost kulture, pa je nazadnje kulturo spravilo v sužnost največji zmoti. V veliki meri se je posrečil načrt, ki ga je označil Višnjevski na kongresu bo!|še-viških pisateljev v Moskvi 1. 1936.: »Komunistična umetnost si je zastavila ogromen smoter — povesti za sabo umetnike Evropo, Amerike — vsega sveta.« (LZ 1936, str. 494.)
III.KULTURNI BOLJŠEVIZEM PRI NAS Enaki učinki in vzroki kakor drugod Ze tretje leto divja pri nas komunistična revolucija In med vodilnimi revolucionarji vidimo tudi številne književnike in tako zvane kulturne delavce. Ni tu mesto, da bi razpravljali o pojmu kulturnega delavca. Brez dvoma bo nujno potrebno nekoč natančneje opredeliti ta pojem in mu določili pravo vsebino. Pri nas se je le preveč ukoreninilo čudno mišljenje, da je kulturni delavec žo vsak, ki se je pokazal v javnosti s kakšno čr-tico ali z nekaj verzi, vsak, ki je kdnj kihnil v kakšni reviji. Po tem naziranju se je v naši kulturi razrastlo neverjetno plevela in osata. Če torej sprejmemo besedo »kulturni delavec« v dosedanjem pomenu, moramo ugotoviti, da je nona-vadno veliko kulturnih delavcev v neposredni službi komunizma. Za bežen pregled razvoja kulturnega boljševizma ni potrehno naštevati vseh, treba pa je omeniti vsaj poglavitne ljudi, ki so odločilno sodelovali v tem razvoju, in razjasniti njihovo vlogo	(Dalie)
Rfev. 190.
■»SLOVENEO, nedelja, 20. avgusTa 1944
Šfraa JI
Kriegsdienstpflichtige!
Der Oberste Kommissar hat die miinnlichen Angehorigen der Geburtsjnhrgiinge 1914—191«) und die bei der Musterung der Geburts-jahrgnuge 1920—1926 nicht erfnfiten Angehorigen dieser Jahrgange, die ju der Operationszone »Adrinlisches Kiistenland« wohnen und nicht Aiisliiiider sind, zur Ableislung der Kricgsdienstpflicht aufgebolen. kriegsdienslpflichtig sind alle mannlichen Angehorigen dieser Jahr-giinge, die sich in der Operationszone »Adrialisches Kiistenland« aitf-|i nI trn, auch daun, wenn sie aus den ubrigen italienisehen Provinzen stammen oder staatcntos sind.
Die Zustcllung besonderer Musterungs- nnd Gestellungsbefehle lintcrbleibt. Ihr habt Euch vielmelir in dem Musterungslokal selbst zur Musterung zu stellen, und zwar in folgender Reihenfolgc:
Die Kriegsdienstpffichtigen der Stadt Laibach
Die bei der Musterung der Geburtsjahrgange 1920, 1921, 1922, 1923, 1924, 1925 und 1926 nicht Erfassten am 22. August um 8 Uhr.
Jahrgang 1919 mit den Anrangsbuchstabcn A bis L am 23. August ura 8 Uhr, M bis Z am 24. August um 8 Uhr.
Jahrgang 1918 mit den Anfangsbuchstaben A bis L am 25. August nm 8 "Uhr, .M bis Z am 26. August um 8 Uhr.
Jahrgang 191? mit den Anfangsbuchstaben A bis L am 28. August um 8 Uhr, M bis Z am 29. August um 8 Uhr.
Jahrgang 1916 mit den Anfangsbuchstaben A bis L am 30. Angust nm 8 Uhr, M bis Z am 31. August um 8 Uhr.
Jahrgang 1915 mit den Anfangsbuchstaben A bis L am 1. September nm 8 Uhr, M bis Z am 2. September um 8 Uhr.
Jahrgang 1914 mit den Anfangsbuchstaben A bis L am 4. September um 8 Uhr, M bis Z am 5. September um 8 Ulir.
Die Kriegsdienstpflichtigen aus dem Bezirk Laibach Umgebung
Summtliche Kriegsdienstpflichtigen der Jahrgange 1914, 1915, 1916, 1917, 1918 und 1919 und die bei der Musterung nicht Erfassten der Jahrgange 1920 bis 1926 aus den Gemeindcn: Franzdorf, Brcsovvitz, Dobrova, Horjul, Jeschza, Log, Billicligratz, Presser, Rakitna, St. Jobst und Obertaibach am 6. September um 8 Uhr.
Siimmtliche Kriegsdienstpflichtigen der Jahrgange 1914, 1915, 1916, 1917, 1918 und 1919 und die bei der Musterung nicht Erfassten der Jahrgange 1920 bis 1926 aus den Gemeinden: Dobrunje, Grosslupp, Brunn-dorf, Mariafetd, Katschna, Slivvniza-Schalna, St. Marein, St. Gcorgen, Kudnik, Tomischel und Schelimle am 7. September um 8 Uhr.
Die Kriegsdienstpflichtigen der Jahrgtinge 1914, 1915, 1916, 1917, 1918 und 1919 und die bei der Musterung nicht Erfassten der Jahrgange 1920 bis 1926 aus den Gemeinden des Bezirkes Loitsch am 8. September um 8 Uhr. — Eventuelte Nachziigler und die durch die Polizeiorgane zvvangsvveise Eingebrachten am 9. September um 8 Uhr.
Die Musterung findet in Laibach auf dem »STADION«, Vodovodna ccsta statt.
Zu der Musterung sind mitznbringen: Kalte Verpflegung fiir 24 Stunden, cine zweite VVaschegarnitur, Waschzcug, Essbestecke und Putzzeug.
Bei der Musterung vorzulegen habt Ihr Eure Personalunterlagen, Euer Arbeitsbuch und eine Bescheinigung iiber Eure unterhaltsberech-tiglen Familienmilglieder; wenn Ihr Seefahrer gevvesen seid oder bei der Marine gedient habt, auch Euer Seefahrtsbuch oder entsprechende andere Unterlagen.
Der dcutsche Berater fiir die Provinz Laibach Musterungsamt
Go s podarstvo
Nemška letina
Nemški listi označujejo peto nemško vojno žetev za zadovoljivo. Pri krušnih žitaricah in zimskih olj™ i rah odgovarjajo donosi pričakovanju. Tudi 6tanje okopa-vin je zdravo in je računati z znatno večjim donosom kot lani. Tudi letina krmil je dobra, tako da je računati na večje dobave mleka.
Potreba krompirja, ki je steber prehrane, je krita. Predčasno ni bilo treba poseči k zgodnjemu krompirju in čeprav e bil lanski pridelek za 20 milijonov ton slabši, je bilo mogoče doseči priključek na novo letino. Ureditev krompirjevega trga je bih tako dobra, da je oddajna količina krompirja zaostala le za 2 milij. ton v primeri s prejšnjim letom. V povprečju za vso državo je preračunanih, da pride na 1 potrošnika 3.5 kg krompirja tedensko. Za vkletenje lahko opravičenci nakupijo v dobi od 13. novembra 1944 do 22. julija 1945 zopet 150 kg krompirja. Donos iz hišnih in malih vrtov se ne vračuna v nakaznico.
Dogon klavne živine je večji. Na nekaterih tržiščih je bilo mogoče ob neiz-premenjeni racionirani količini dopolniti zaloge. Tudi pri prevozih so bili doseženi veliki prihranki.
S 1. julijem 1944 se je začelo novo nemško kmetijsko leto. V ospredju obdelovalnega načrta so nasadi oljčnic, krompirja, žita, sladkorne pese itd. Med njimi je zlasti predvideno znatno povečanje pridelka in površine stročnic.
Zaplemba premoženja
Z odlokom šefa pokrajinske uprave (Službeni list št. 62 z dne 19. avgusta 1944) je zaplenjena imovina komunistov:
1.	Smaska Emila, profesorja, in nje-
f>ve žene Smasek Lee, stanujočih v jubljani, Zitnikova ul. št. IG.
2.	Kernca Ivana ml., dijaka, etanu-jočega v Ljubljani, Ciril-Metodova ulica št. 88.
3.	Kavke Franca, kovača, in njegove žene Kavka Marije, stanujočih v Ljubljani, Pugljeva ul. št. 15.
Vojni obvezniki!
Vrhovni Komisar je poklicni na odsluženje vojne dolžnosti može rojene v letih 1914—1919 ter one od letnikov 1920—1926, ki še niso bili na naboru, ki stanujejo na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje* in niso inozeinci. Vojni obvezniki so vsi moški teh letnikov, ki živijo na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, ludi če so prišli iz ostalih italijanskih pokrajin ali nimajo državljanstva.
Posebna naborna in vpoklicna povelja se ne bodo izdala. Morate se torej sami prijaviti v svrho nabora v nabornem lokalu in sicer v naslednjem vrstnem redu:
Vojni obvezniki mesta LJubljane
Oni iz rojstnih letnikov 1920, 1921, 1922, 1923, 1924, 1925 in 1926, ki še niso bili na naboru, dne 22. avgusta ob 8. uri.
Letnik 1919 z začetnimi črkami A do L 23. avgusta ob 8. uri, od M do Ž dne 24. avgusla ob 8. uri.
Letnik 1918 z začetnimi črkami A do L dne 25. avgusta ob 8. nri, M do Ž dne 26. avgusta ob 8. uri.
Letnik 1917 z začetnimi črkami A do L dne 28. avgusta ob 8. uri, M do Ž dne 29. avgusta ob 8. uri.
Letnik 1916 z začetnimi črkami A do L dne 30. avgusta ob 8. nri, M do Ž dne 31. avgusta ob 8. uri.
Letnik 1915 z začetnimi črkami A do L dne 1. septembra ob 8. uri, M do Ž dne 2. septembrn ob 8. uri.
Letnik 1914 z začetnimi črkami A do L dne 4. septembra ob 8. uri, M do Ž dne 5. septembra ob 8. uri.
Vojni obvezniki iz okraja Ljubljana okolica
Vsi vojni obvezniki letnikov 1914, 1915, 1916, 1917, 1918 in 1919 in oni iz letnikov 1920 do 1926, ki še niso bili na naboru, iz občin: Borovnica, Brczovica, Dobrova, Horjul, Ježica, Log, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Šl. Jošt in Vrhnika dne 6. septembrn ob 8. uri.
Vsi vojni obvezniki letnikov 1914, 1915, 1916, 1917, 1918 in 1919 in oni iz letnikov 1920 do 1926, ki še niso bili na naboru, iz občin: Dobrunje, Grosuplje, Studenec, Devica Marija v Polju, Račna, Slivnica-Žalna, Šmarje, Št. Jurij, Rudnik, Tomišelj in Želimlje dne 7. septembra ob 8. uri.
Vojni obvezniki letnikov 1914, 1915, 1916, 1917, 1918 in 1919 in oni iz letnikov 1920 do 1926, ki še niso bili na naboru, iz občin okraja Logatec dne 8. septembra ob 8. uri.
Morebitni zamudniki ter oni, ki jih policijski organi s silo privedejo. dne 9. septembra ob 8. uri.
Nabori se vršijo v Ljubljani na »Stadionu«, Vodovodna cesta.
K naboru je ireba prinesti s seboj: Mrzlo hrano za 24 ur, drugo garnituro perila, umivalne potrebščine, jedilni in čistilni pribor.
Pri naboru morate predložiti svoje osebne dokumente, svojo delavsko knjižico in potrdila o svojih rodbinskih članih, ki imajo pravico do oskrbe; ako ste bili mornarji, nli ste služili pri mornarici, tudi svojo mornarsko knjižico ali druge ustrezne dokumente.
Nemški svetovalec za Ljubljansko pokrajino Naborni urad
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■K
Da bi živeli mirno življenje ...
Sodobni človek je diletant v mnogih stvareh. Ve, tla mora to in ono, storiti, pa uporablja sredstva, ki sploh ne morejo voditi do uspeha. Tako danes mnogi rešujejo svet s samim govorjenjem. Povsod, kamor prideš, razpravljajo o politiki, o preteklosti in bodočnosti.
Žal vsa duhovita razpravljanja ne morejo dosti koristiti. Besede kavarniških omizij ne morejo preurediti sveta, saj so posamezniki poklicani le v to, da napravijo red v sebi in v svoji okolici. Na ureditev sveta morejo ljudje z naravnimi sredstvi vplivati le malo ali nič. »Srce kraljevo je v božji roki,« pravi sveto pismo. Kjer mi sami nič ne zmoremo, tam zmore Bog neizmerno. Kjer naša beseda nič ne doseže, tam vse doseže naša molitev.
Današnji nered v svetu je tako velik, da ga ne morejo rešiti niti največji modrijani. Kaj more človeški um spričo zmede, ki jo je sam ustvaril. V tem je morda strašna moč človekova, da lahko ruši, podira; zmedo odpraviti in graditi
more pa samo božja Previdnost. Srca voditeljev in oblastnikov mora razsvetliti Sveti Duh, da bodo spoznali, kaj je narodom v mir. Verujemo ne samo, da Sveti Duh biva, verujemo tudi, da posega v najmanjši vzgib duše, da budi misli in ureja dojanja.Težko pa je biti dosleden v tem svojem verovanju. Če v vsem našem ravnanju deluje Sveti Duh, je srcc kraljev v naši roki, zakaj prejeli bomo, za kar bomo prosili.
Prav gotovo ni Bogti danes ničesar ljubšega, kot molitev za oblastnike, da bodo mogli vrniti narodom srečo in mir.
Oblast ni v roki ljudstva, je pa v molitvi ljudstva. Narod, ki moli za oblastnike, tudi vlada. Ubogo preprosto dekle vlada s svojo molitvijo prav tako kot mogočni in vplivni tega sveta ali še bolj.
V tej veri združimo ta teden svoje prošnje »za kralje in oblastnike, da bomo živeli tiho in mirno življenje v vsej pobožnosti in poštenosti« (1 Tint 2, 2).
Taksni so slovenski fantje v življenju in boju
(Pencoveinu Janezu v spomin)
V borbi pri Za-gradcu je 12. avg. padel domobranski podn n red na k Penea Janez, doma iz Dol. Lakenca p. Mokronogu, po poklicu mlina.
Ko je začel pri nas komunizem po-gubonosno delo,t jo bil Penea Janez med prvima, ki jo slišal klic trpeče domovine in se je temu klicu ludi odzval. Pripravljen žrtvovati svoje življenje za vero in narod, jo že v sept. 1942 pustil svoje poklicno delo, in prijel za puško, da z njo brani svojo zemljo, svoje rojake in svojo vero pred brezbožn i ni kom unizmom.
Boril ee jo skupno z Vasiljovičem na Suliorju, kjer so ga tolovaji zajeli. Posrečilo se mu je pobegniti'iz zapora in je sredi zime pribežal v Novo mesto. Toda la poraz ga ni oplašil, kajti vedel je, da se bori za pravično in dobro stvar. Takoj je zopet zgrabil za orožje in pohitel v Semič, da se skupno z belokranjskimi fanti bori proti tolovajem.
Nekaj dni pred razpadom Sa vojske je šel na postojanko v Kakovnik pri £>t. Rupertu, kjer je doživel sramotno izdajo badoglievcev. Njegovo navdušenje za boHio proti komunizmu tudi v teb kritičnih časih ni pojenjalo. Ne da bi se količkaj pomišljal, je skupno z drugimi legisli pohitel čez mejo in od tam v Kostanjevico, kjer je doživel hude borbe s tolovaji. Bil je tudi v ofenzivi v oktobru 1943. leta, nato pa je bil poslan na postojanko v Kočevje, kjer je preživel hude borbe in doživel sijajno zmago, ki so jo izvojevali kočevski junaki v mesecu decembru. Za svoje junaštvo je bil povišan v podnarednika. Januarja je bil zopet na obmejni postojanki v Grosup-Iju, Marca je šel v prvo udarno skupino, kjer se je odlikoval v vseh liorbah.
Pokojni Janez je bil značajen in veren k metek i fant. Kljub vsem preizkušnjam, ki so ga doletele v življenju, je bil vedno vesel in živahen. Težke ure je preganjal s prijetnim kramljanjem, fantje so ga pa z zanimanjem poslušali. Nikoli ga nisi videl slabe volje, ampak je bil vedno veselega in nasmejanega obraza. Fantje so ga imeli zelo radi. Nikdar se ni z nobenim skregal, pa kljub temu je bila njegova desetina zelo disciplinirana.
Zelo je ljubil svoje starše, posebno mamo, zato so bile tudi njegove zadnjo besede: mama!
Hudo je bilo očetu in materi, ko sta zvedela, da je padel njun sin. Toda tolaži naj ju zavest, da je padel za pravično stvar, da je padel za vero in za lioljšo l>odočnost slovenskega naroda. Vsa Janezova četa jima izreka iskreno so-žAlje, obenem jima čestita, da sta vzgojila lakega sina, ki se ni bad dali življenje za Boga in za svoj narod.
Draffi Janezi Kako dolg čas je v naSI čeii, ko Te ni več med nami! Kako grenko izgubo občutijo fantje Tvoje desetine I Kje je Tvoj nasmejani obraz? Kje Tvoja jeiklena pest, ki je branila pred komunističnimi morilci naše matere in našo očete, naše domove. Ni Te več med nami. Mrtev si. Tvoj duh pa bo živel v naših vrstah. Vedii, da Tvoja žrtev ni zastonjl Dal si nam zgled, kako se je treba borili, kako prezirati smrt, kndar gre za pravično stvar. Našo čelo je prežel Tvoj duh. Obljubljamo Ti, da gremo raje vsi po Tvoji poti, kakor pa da bi odnehali v borbi proti komunizmu!
Slava Tvojemu spominu, Tvoji plemeniti duši pa večni pokoj 1
Prosta prodaja moke in kruha v Romuniji. Romunska vlada je s 14. avgustom lelos dovolila svobodno prodajo moke in kruha. Kruh se izdeluje v dveh vrstah, črni v teži <>00 g in beli v teži 500 g. Cene so določene. Slaščičarski izdelki se lahko izdelujejo samo iz belo moke. Določen je odstotek meljave moke.
KULTURNI OBZORNIK
Peter Poljanec:
Sovjetsko gospodarstvo
Te dni je izšla v samozaložbi Petra Poljanca nova knjiga »Sovjetsko gospodarstvo«. Ni moj namen podati znanstveno analizo in kritiko te razprave; poudariti hočem le važnost in pomen razprave v tem času, ko komunisti uničujejo naše gospodarstvo in ko plačani komunistični agenti z agitacijo o sovjetskem raju navdušujejo našega malega človeka za sovjetski gospodarski sistem.
Avtor si je v razpravi postavil nalogo, prikazati sovjetsko gospodarstvo v vsej njegovi resničnosti, kakor se je pod različnimi vplivi izoblikovalo in na temelju ugotovljenih stvarnih premis zgraditi teoretično podobo in znanstveno kritiko sovjetskega gospodarskega sistema. Pri kritiki sistema se strogo drži gospodarskega načela smotrnosti, ki je aksiom vsakega pametnega gospodarja. Avtor bi se bil mogel omejiti zgolj na znanstveno analizo sovjetskega sistema, ie da bi prekoračil mejo gospodarskega področja. Ce pa pomislimo, da je mogoče sovj. gosp. sistem razumeti le ob upoštevanju tako gospodarskih osnov, kakor tudi vplivov marksistične filozofije, sociologije in politike, prav nič ne moti, če tu in tam preide s strogo gospodarskega področja na polje filozofije in prava ter upošteva tudi politične činilce. Vsi 'i izstopi so nujno potrebni in podobo sistema le bolj osvetle. Kajti le ob poznanju vseh vplivov, ki so sodelovali pri oblikovanju sovjetskega gospodarskega sistema, moremo razumeti različne nelo-
gičnosti in nepravilnosti, ki bi ostale sicer nerazumljive,
Zaradi lažjega razumevanja ustroja sedanjega sovjetskega gospodarstva nakaže avtor najprej na kratko komunistični gospodarski in socialni nauk, kot ga je formuliral sovjetski gospodarski teoretik Buharin. Marx sam je namreč pustil svoje pristaše glede gospodarskega ustroja v temi. Buharin je v svoji formulaciji stavil naslednje zahteve: Kolektivizacija produkcijskih sredstev, vodstvo gospodarskega procesa po državni oblasti, odpravo denarja, obveznost dela in kolektivno potrošnjo. To formulacijo je sovjetski režim prevzel v svoj uradni program in jo je takoj po izvedbi revolucije pričel izvajati. Tak je bil torej »ideal« gospodar. sistema. Vendar pa nam razvoj sovjetskega gospodarstva kaže jasno, da so morali sovjeti marsikje odnehati, ker so tako zahtevale razmere in sprejeti elemente, ki so svojstveni kapitalističnim gospodarskim sistemom. Kljub mnogim odstopom od ideala pa so glavni elementi ostali nedotaknjeni. Takoj po izvedbi revolucije je pričela sovjetska vlada dosledno izvajati kolektivno gospodarstvo. Toda odpor proti temu sistemu je bil tako močan, da ga kljub vsej brezobzirnosti v prvi dobi ni bilo mogoče izvesti. Zlasti so se trdovratno upirali kolekti-vizaciji zemlje kmetje. Ker je bilo izvajanje kolektivizacije brez vsakega načrta in ker so se kmetje hudo upirali, je prišlo sovjetsko gospodarstvo v velike težave. Da bi se izognili gospodarskemu polomu, so sovjeti začasno odnehali z izvajanjem kolektivizacije. Prične se doba takozvanega NEF-a (nova ekonomska po-
litika). Dočim so s kolektivizacijo v tej dobi nekoliko popustili, zlasti glede zemlje, so hiteli s forsiranjem industrije, ki je bila v veliki meri v rokah države, da bi tako z uvedbo veleindustrije spremenili gospodarsko strukturo dežele in pripravili tako pogoje za izvedbo popolne kolektivizacije ter se pripravili za vojno, Konec leta 1927, ko so mislili, da so razmere že dovolj zrele, so začeli ponovno z izvajanjem novega gospodarskega sistema.
Sovjetsko gospodarstvo kaže že površnemu opazovalcu tole:
Kolektivnost produkcijskih sredstev in vodstvo vsega gospodarskega procesa po osrednji državni oblasti, in sicer po naprej določenem načrtu. Če primerjamo sovjetsko gospodarstvo z drugimi gospodarskimi sistemi, ki so vsi več ali manj svobodni, vidimo, da je sovjetsko gospodarstvo strukturalna in funkcionalna enota, torej eno samo podjetje, ki ga ima v roki država. Dočim so druga narodna gospodarstva skupnost avtonomnih gospodarskih edinic, ki so med seboj povezane z vezmi tržnega mehanizma, je sovjetsko gospodarstvo povsem enotno mehanizirano robotstvo. Državna oblast, ki ji je poverjeno vodstvo gospodarstva, »skrbi« s svojim načrtom, da se vzdrži v gospodarskem procesu ono ravnovesje, za katerega skrbi v svobodnem gospodarskem sistemu v veliki meri tržni mehanizem sam.
Pri površnem pogledu na strukturo sovjetskega gospodarstva, bi si morda kdo mislil, da imajo sovjetske gospodarske edinice (kolhozi, trusti i. p.) vendarle nekaj samostojnosti in da sličijo svobod-nogospodarskim organizacijskim tvorbam. Iz razprave pa jasno sledi, da so te gospodarske edinice popolnoma odvisne od državne oblasti, tako da jih moramo sma-
trati le za izvršilne edinice, ne pa za samostojne gospodarske tvorbe.
Glavni problem, na katerega hoče avtor v razpravi odgovoriti, pa je, ali je sovjetski gospodarski sistem smotren in ali sploh more to biti. Ne glede na namene, ki jih sovjetska vlada hoče doseči v svojem gospodarstvu — saj gospodarska veda upošteva te namene kot danost — nam avtor jasno dokaže, da je sovjetski gospodarski sistem po svojem bistvu negospodarski in nesmotren in ga moramo že zato iz gospodarskih razlogov odklanjati. Pri tem pa seveda niti ne upoštevamo, da pomeni ta sistem popolno negacijo človekove svobode in da se blaginja človeka v njem ne postavlja za smoter gospodarskega delovanja. Državni načrt, ki bi moral vršiti funkcijo prilagojevanja produkcije potrošnji in tako skrbeti za ravnovesje v gospodarstvu, se je pokazal za nesposobnega vršiti to vlogo. To so jasno pokazali dosedanji sovjetski gospodarski načrti, ki so ostali večji del le na papirju. Zmota, ki nastane že pri sestavi načrta, se razširi preko vsega gospodarstva in onemogoča pravilno porazdelitev produkcijskih čini-teljev in iz napake v eni panogi nastane zaradi zveznosti zastoj tudi v drugih. Eno je namreč gotovo: da je gospodarski proces preobčutljiv, da bi se dal vezati v tako tesne spone in zato je razumljivo, da so rezultati, ki se pokažejo pri realizaciji načrta, tako različni od v načrtu predvidenih postavk. Razen teh notranjih napak pa je treba poudariti, da zahteva izvajanje takega načrta, če naj sploh doseže nekaj uspeha, močno kontrolo. In res, različne kontrole in nadkontrole, katerih ni ne konca ne kraja, skrbe, da se nekaj doseže, seveda pa se pri tem marsikdaj gleda le na kvantiteto ne pa na kvaliteto produktov. Toda ta kontrola je silno draga in požre ogromen de! dono-
sov in s tem nujno znižuje oni del donosa, ki bi odpadel na delavski sloj. In tako je ravno tisti sloj, ki naj bi po zamisli komunistične ideologije v sovjetskem sistemu vladal, bolj izkoriščan ko>tl v kateri koli kapitalistični državi.
Ce torej zaključimo, da je sovjetski gospodarski sistem pogrešen v svojeri temelju in da je nepripraven za gospodarjenje po načelu smotrenosti, in če jit
fiosledica teh nepravilnosti ta, da jc ži-i««-■ jenjski nivo sovjetskega človeka občul-i no nižji od nivoja pri drugih, dasi p» naravnih bogastvih siromašnejših narodih, se nam nujno vsili vprašanje, kako se je mogel obdržati. Da sc je sovjetski gospodarski sistem obdržal kljub vsem nedostatkom, je razlog predvsem v politični moči komunistične stranke, ki bedi nad vsem dogajanjem in ki popolnoma obvlada vse delovanje človeka s svojo kontrolo in terorjem in ki rajši žrtvuje blaginjo svojin ljudi, kakor da bi odstopila od svojih načrtov.
Ne glede na to, da sc ekonomska veda ne bavi s cilji, ki jih zasleduje določeno gospodarstvo, moramo vendar opozoriti še na nekaj. Sovjetsko gospodarstvo ne zasleduje gospodarskih ciljev in je tipično vojno gospodarstvo ne glede na čas. Iz vseh načrtov za petletke, namreč jasno izhaja, da so sovjeti ves svoj napor uporabili za pripravo takega vojnega stroja, ki bi bil sposoben streti odpor kapitalističnih držav in ki bi tako pripravil pot svetovni revoluciji.
Poljančeve knjige nam ni treba posebej priporočati. Priporoča jo namreč važnost problema sama. Le če poznamo pravo podobo sovjetskega gospodarskega sistema, bomo mogli parirati propagandi, ki skuša z neresničnimi podatki in s sklicevanjem na navidezne uspehe pridobivati narode za komunistično miselnost. Dobi se v vseh knjigarnah.	S—-c.-

Olter Marije Poimai u liuhllafisfti stolnici se devrSuie
L letošnjim Marijinim mesecem majem je posebni odbor pod pokroviteljstvom našega prevzv. škofa dr. Gre-gorija Rozmana začel zbirati prispevke, da se dopolni oltar, na katerem je našla zavetje in prestol — dotlej pač zelo boren prestol — na'5a slovenska Varhinja in Kraljica: Marija Pomagaj. Skromno, približno risbo oltarja, kakršen nnj bo, našim bralcem prinašamo danes, da si bodo vsaj mn-lo mogli predstaviti, knkšen bo oltar, ko bo — upamo — v nekaj tednih dovršen in Marija dobi prestol, sicer preprost, pa vendar mogočen, veličasten, da bo stoletjem za nami po eni plati pričal požrtvovalno ljubezen Slovencev do Marije, po drugi pa — čeprav v na videz majhnem, po notranji moči pa upoštevanja vrednem umetnostnem izdelku. Risba nai-ega Slo-venčevega risarja prinaša samo glavne obrise te nove umetnine. Ko bo vse cfovršeno in na oltar postavljeno, prinesemo natančno sliko po fotografiji.
Na starem marmornem nastavku — delu Robbove kiparske delavnice — bo na sredi v višino dveh metrov zrasel mogočen bronast okvir, ki Ivo po velikosti in tvarini (kovini) nekak pro-tintež mogočnemu kovinskemu talier-naklju na nasprotnem oltarju sv. Reš-njoga Telesa; protiutež tudi no plad-kih baročno oblikovanih črtali; protiutež nazadnje po silni poglobitvi, tako da bo podoba brezijske Marije Pomagaj od prednjega roba okvirja pomaknjena v ozadje dobrih 55 cm; tako da bo tudi ta tako poglobljena odmaknjenost pričala skrivnostno spoštovanje vernih src do naše nebeške Matere. Ob Marijini podobi bo ped širok pas, kakor nekak valovit razor, bogato ▼ ognju pozlačen; saj bo treba za to pozlatitev vsaj 100 gramov Čistega zlata. Dobili ga bomo iz zlatih predmetov, ki so jih verna srca in do-ore roke Mariji prav za ta namen darovale. Ker ti predmeti niso iz čistega zlata, ampak imajo primešane drugo kovine, aa ie zlato trdnejše in se manj obrabi, jili bo 'reba vsaj 250 gr, to je: najmanj četrt kilograma. Najboljša zlatnina je iz 12 in 14 karatnega zlata; to se pravi med 24 deli je 12 ali 14 delov zlata, ostalo je druga kovina. So pa tudi predmeti iz 10, _8 ali samo iz 6 karatnega zlata, ki ima jo samo 10, 8 ali 6 delov zlata. Takih je pa še več treba, da se iz njih dobi dovolj čistega zlata.
Na posebni zlati polici tik ob Ma rtjini podVibi bo razporejenih cela vrsta marmornatih evetov, vdelanih v pozlačen^ cvetne čaše; iz cvetov bodo pa zopet rasli zlati prašniki in pestiči. Marmor sam je črn, preprečen z živahnimi zlatorumenimi pa,sovi. Tako [bo s tem zlatim razorom in dragoceni >mi cveti visoka pomembnost Marijine slike — te naiše največje narodne dra gotine — zelo očito poudarjena.
Stranice okvirja, ki se bo iz te-Iga zlatega dna v krepkih lokih vil inavzven, bodo učinkovale že po svoji jobliki, po mogočno rastočih črtali. V.raven bodo pa še okrašene s tremi [reliefi, to se pravi: vzboklimi, h bro-ina vlitimi podobami iz Marijinega življenja. Levo: Marijino oznanjenje; [desno: Jezusovo rojstvo; na vrlin: Marijino kronanje. Po dani risbi jih je odlično oblikoval kipar g. Dremelj. tPo prisrčno zamišljeni, v notranjost ^poglobljeni risbi in risbo izvrstno povzemajoči izpeljavi bi se mogle ob »stran postaviti najboljšim reliefom slavnih italijanskih renesanskih kiparjev. n. pr. Donatella ali katerega della Robbia; le da so ti reliefi dozoreli še iz večje, kakor srčni dih rahle topline. Kar z našim Marijinim oznanjenjem primerjaj n. pr. Donatellovo v cerkvi sv. Križa v Florenei ali 'Oznanjenje Andreja cfella Robbia v samostanski cerkvi v Verni. Pa o tem 'kaj več, ko bomo te reliefe — vzbokle
Soclobe — prinesli v slikah. Te podo-
e bodo v širino merile po 45, v višino pa po 55 cm, nekako dve tretjini velikosti teh slik Marije Pomagaj, ki jih je natisnila Ljudska tiskarna fn jih Marijini častilci toliko pokupijo v Ljudski knjigarni.
Okvir sam bo imel naravno temno zelenkasto barvo brona. Prav tako 'te
podobe. Tako bo Marijina podoba v živih barvah in v zlatem notranjem okvirju še bolj poudarjena. Če bi bilo zlata več, bi Marijino podobo ubijalo. In bi gotovo ne bilo prav, da bi se zlato prebogato in oblastno bohotilo, Marijina po>doba bi pa v tem preveč našopirjenem zlatem bogastvu tonila, da bi jo oko komaj opazilo.
Sredi oUarjn pod okvirjem bo stal velik, širok zlat križ. Podoba Križa-nega bi morala biti rezljnnu iz slono-ve kosti. Pa so Badoljevci obema slo-novima okloma, ki ju je Ljubljana premogla, 6 seboj rekli, tako da si bomo morali pomagati z nadomestkom. Razen če ima kaka stara ljubljanska družina slonokoščeno podobo Križa-nega in bi jo hotela Mariji posoditi, dokler bi po vojni ne dobili potrebne slonove kosti; ali pn, če je velikost primerna, bi slonokoščenega križane-ga Kristusa odbor prav rad odkupil. — Nekdaj je tak slonokoščen križ marsikatera plemiška ali premožnejša meščanska družina s ponosom hranila med svojimi umetnostnimi dragoti-nami. — Izzn obeh križevih ramen bo visel velik ščit — kakor da se je razklenil dragoten slovesni večernični plašč in našim očem odgrnil veliko skrivnost nn križu trpečega Zveličar-ja. Preko bronastega dna se razpreda l>ogato pozlačeno okrn«je; na srednjem se pa tik ob križu oblikuje po troje skrivnostnih znamenj: tri grške črke so na levi: o2N to se bere: »Ho On« in pomeni: »Ta ki je« — svetopisemska beseda za Boga, kakor se v svetem pismu večkrat imenuje, zlasti ▼ Janezovem Razodetju. Na desni: 1X3 to se bere: »Jezus Hristčs Soter«, pomeni pa: »Jezus Kristus Zveličar«; oboje skupaj torej po naše: »Bog Jezus Kristus Zveličar«. — Ta ščit bo v resnici precej širši, kakor je v naši risbi. Izza njega bo žarnica razsvetljevala Marijino podobo.
Na obeh straneh križa stoje nizki, pa zelo močni gladki bronasti »večni-kit okrašeni bodo samo z zvezdnato rožico, ki raste iz pnlkroglastega dna. V naši risbi je rožica nekoliko premajhna.
Ob straneh bosta na črnih kamnitih podstavkih, ki jih naša slika nima, Marijino podobo kakor dva nebeška stražarja varovala dva marmornata angela. Sedaj stojita na oltarju svete Trojice zraven prižnice. Vidi se jima na prvi pogled, dn za ta oltar nista bila narejena, ampak sta bila pozneje sem prenesena. Čisto stisnjena sta v oba kota; še peruti imata premaknjene; levemu so celo dva prsta desne roke morali odsekati, da so ga mogli v tisti kot vsiliti. Razen tega tudi pod stavka kažeta, da sta bila nnrejena skoraj gotovo prav za sedanji oltar Marije Pomagaj. In še visoka sta prav tako kakor prekrasna Robbova na nasprotnem oltarju. Tako da bo veličastni oltar sv. Reišnjega Telesa ne le " novem silnem okvirju, ampak tudi teh dveh, umetniško pomembnih Con-tierijevih angelih dobil potrebno protiutež, angela sama pa vso veljavo, ki jima jo sedanji prostor docela uničuje. Saj ljudje, ki že leta in leta vsak dan prihajajo v stolnico, sprašujejo, kje ta dva lepa kipa iz belega karar-6kesa marmorja vendar sta...
Vsa dela se bližajo dovršitvi. Bronaste dele sta vlila brata Žmuea in jih sedaj varita, brusita in gladita da bosta' mogla zlatiti. Modele sta iz rezala rezbarja gg. Škerl in Sllvar kamnite dele izvršuje kamnoseška delavnica g. Jankoviča. Vso kapelo do zidu pod obokom bo osnažil Quaglteve na presni omet slikane podobe^ (freske) izmil g. slikar Železnik. Ko bo končni to kapelo, bo kajpada moral še nasprotno. Sevctfa pa potem še naprej, ker bi umazani ostali deli t( osnnžene le preveč motili. Pozlačenih kovinskih delov na velikem oltarju sv. Nikolaja je nekaj že, druge pa še bo osnažil pasar g. Dernovšek.
Kdaj bo vse delo po cerkvi dokon čano, je današnje dni težko cisto za gotovo napovedati. Upamo, da bomo Malega šmarna dan vsaj novo umetnico s primerno slovesnostjo mogli blagosloviti in naši nebeški Varhinji izročiti, do nas bo, čeprav ne zaslužimo, še zanaprej tako zvesto varovala...
Neumno6t je hči prevzetnosti
(Balmes.)
Koledar
Nedelja, I*, velikega srpana: U. pobin-koitna; Bernard, opat in cerkveni uče-niki Fillhort, opat: Maneclj, spoanava-
leo ln ustanovitelj reda. Ponedeljek, il. velikega srpana: Ivana Santalska, vdova; Bernard PtolomoJ,
opat In ustanovitelj reda. Torek, »t velikega srpana: Hipolit, 8kof in mučenec; Timotej, mučenec; Antuza, mučeniea.
Operno gledališč
Zaprto.
Kino Matica »Se enkrat študent, ob 10.30, IS, 17 ln 19.
Kino Union »Za IJnbesen nt carine«: 10.110, IS, 17, 19.15.
Kino Sloga »Krvave priče« ob 15, 17 in 1*.
Kino Kodeljevo »Jastrebloa Wally« ob 15, 17 ln 19.
Lekarniška služba
Notno službo imajo lekarne:
v nedeljoi mr. Lonstok, Resljeva cesta 1; mr. Buhoveo, Kongresni trg 12; mr. Koinotar, Vi«, Tržaška cesta; v ponedeljek: dr. Piecoll, Dunajska oesta 6; mr. Hočevar, OelovSka cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška oesta.
Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško slutbo bo opravljal
od soboto od 20 do ponedeljka do 8 zj. mestni vlSjl zdravstveni svetnik dr. Mts Franta, Ljubljana, Poljanska costa 15, telefon 32-84.
3novice
Kmetijska zbornica v Ljubljani
Prezident Pokrajinske uprave div. general Leon Rnpnik je odobril poslovnik Kmetijske zbornice za Ljubljansko pokrajino, ki je stopil z dnem 27. julija 1044 v veljavo. Poslovnik je izšel tudi v posebni knjižici, ki vsebuje obenem tudi naredbo o ustanovitvi kmečkega poverjeniŠtva in naredbo o ustanovitvi kmetijske zbornice. Med drugim posnemnino iz poslovnika, da ima zbornični urad nn-slcdnje oddelke in odseke: Oddelek za upravo zbornice, tisk in propagando (odsek za upravo zbornice, odsek zu finančno upravo, odsek za tisk in iropagando), oddelek za pravna vprašanja, oddelek Za gospodarsko upravo (odsek za kmetijsko in gozdno gospodarsko upravo, odsek za agrarno statistiko, odsek za kmetijsko zadružništvo in kmetijske organizacije), oddelek za skrb za podeželsko delavstvo in Htrokovno izobrazbo podeželskega delavstva (odsek za skrb za podeželsko delavstvo, odsek za strokovno izobrazbo podeželskega delavstva in odsek za kmetijske in gospodinjske šole), oddelek za gozdarstvo in lov, oddelek za poljedelstvo, vključno tehniko v kmetijstvu (odsek za poljedelstvo, odsek za tehniko v kmetijstvu), oddelek za živinorejo, mlekarstvo in živinozdravstvena vprašanja (odsek za živinorejo, odsek za mlekarstvo, odsek za živinozdravstvena vprašanja), oddelek za sadjarstvo, vrtnarstvo, vinarstvo in kletarstvo (z odgovarjajočimi tremi odseki), oddelek za plan-šarstvo, nadalje za kmečko gospodinjstvo, nadalje za kmetijsko stavbarstvo (z dvema odsekoma: za ureditev podeželja in kmetijske stavbe) in oddelek za kmetijske zložbe in melioracije (z odgovarjajočimi odseki).
Formalno je Kmetijska zbornica za Ljubljansko pokrajino začela poslovati dne 1. avgusta.
Kongregaelja gospodlčen In kongregaclja učiteljic pri sv. Jožefu imata v nedeljo, 20. t. m., ob 6.30 skupno sv, obhajilo, v pono-deljek pa rednt shod. Pridite vset
Duhovne vaje za duhovnike v Domu duhovnih vaj bodo let od 21. do 25, avgusta; od 28. avgusta do 1. septembra; od 11. do 15. septembra; od 25. do 29. septembra in od 2. do 6. oktobra. Za oba tečaja v avgustu je Be več sob prostih ln nekaj Ee tudi za one ▼ septembru. Prosimo za pravočasno prijavo. Podrobnejša navodila glej v Škofijskem listu 15. maja, str. 44.
Cerkveno obvestilo z Rakovnika. Danes, v nedeljo, popoldno bo pri Mariji Pomočnici na Rakovniku druga medmašna pobožnost v spomin dvajsetletnice Marijinega svetišča s sledečim sporodom: Ob 15.30 govor o Mariji, blagoslov Marije Pomočnice, nato slovesne večernice s petimi lltanljami. Marijini častilci lepo vabljeni.
Zemskl ostanki nepozabne npraviteijloe v Zapoloku gdč. Minke Kalan počivajo od erode Julija na starološkem pokopališču, sveto daritev za njeno plemonito duSo pa bomo opravili v četrtek, 24. t. m., ob 7 pri Mariji Pomagaj z Brozij.
»Za dušo« je nova vzgojna knjiga. Mladinska založba, Ljubljana, Stari trg 30.
GorISka Mohorjeva družba bo začela spet Izdajati redne letne knjige. Za leto 1945 bo izdala Stirl. Naročnina znata tO lir. Knjige naročite lahko takoj v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 19. kjer je zastopstvo Goriške Mohorjeve družbe ta ljubljansko pokrajino.
Odvajalni čaj »PI.ANTA« dobit« T vsaki lekarni.
llčlte se strojepisja) Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj ln v bodoče v zasebnem ali Javnem poklicu I Novi eno-, dvo-
in trimesečni strojepisni tečaji (dnevni ln vočernl) pričenjajo 21., 22. in 2.1. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Lahka desetprstna motoda. — Učnina zmerna. Informacije, pro-spoktii Trgovsko učUISče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Za dijak« ln dljaklnle srednjih, strokovnih ln meščanskih Sol pričenjajo novi eno-in dvomesečni počitniški strojepisni tečaji 21., S2. ln 33. avgusta. — Učne ure dopoldne. popoldne atl zvečsr. po telJL — Vpisovanje dnevno. Učnina tmerna. — Informacijo. prospekti: Trguvsko učUISče »ClirlstO. fov nčnl zavod«. Domobranska li.
Prijave za vpis v F.noletnl trgovski tečaj a prav4eo Javnosti In T Višji trgovski tečaj se sprejemajo med počitnicami dnevno v pisarni ravnateljstva. — Informacijo: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov nčnl savod«. Domobranska 15.
Podpornem« draStvn ta gluhonem« mladino v LJubljani sta darovali namesto ove.
tja na krsto pok. ge, Olge Križajovo ga, Ivanka dr. Turkova in gu. Pavlina Kav. čič, obe iz Ljubljano, znesek 150 lir. Do. brotnieama so društvo najtoploje zahvaj ljujo.
Telovadba dijakov ln dijakinj v dobi po
frttnlc. Starti dijakov ln dijakinj srednjih, strokovnih in meščanskih šol se ponovno obveščajo, da se vrši tudi v dobi počitnii lolska telovadba. O udeležbi se vodi točni ovldenca in se bodo oni dijnkl(-lnje), ki nt oblakujojo redno telovadnih ur, ob prlčetku prihodnjega šolskega lota prijavili pristoj. nlm Šolskim ravnateljstvom.
Zbrano delo Janeza Gregorlna »Blagosl»f gora« bo izšlo koneo tega meseca. Lep« opromljona knjiga bo obsegala KO strani s nad 30 ilustracijami Slavka Pengova. Ce na v predaaročbl Je 120 lir ln prednareč niki bodo dobili knjigo tiskano na boljšem papirju. Naročila sprejema Se do vštetega 25. t. m. pisarna SPD, Ulica 3. maja H Oglejte st del Ilustracij, kt so razstavljeni v Izložbenem oknu Bate.
Vplsovnnje ▼ Solo Glasbsas Matlee « novo Šolsko leto so bo vrtllo dne L, t, 4 ln 5. septembra, nakar se aaine takoj redni pouk. Pogoji in druge podrobnosti « zvedo v pisarni Glasbene Matice, Vegov* ulica 7.
PRAVKAR JE IZSBL
Slovensho-latinshi slovar
Sestavil dr. Fr. Bradač. :—1 809 strni
Cena vezani knjigi lir 90.—.
LJUDSKA KNJIGARNA V UUBUAB1 Pred školij« 5 — Miklošičeva & •
Tatvine po gozdovih se le vedno mnot«
zlasti se pa žo delj čn*a tndi opaža, da • po javnih in privatnih gozdovih dela lika Skoda tudi s sekanjem mladih dreves LJudjo namroč prihajajo a ročnimi voaički sekirami in žagami v gozdove, čet, da gre do nabirot suhljad in storže. Ob povratki Iz gozda Pa natančnejša preiskava ngotovi da jo pod suhljndjo ln praprotjo skrito sa mo mlado drevje, posekano na nodovoljei in nostrokovhjnškl način. Zato mestno in pnnstvo razglaša, da jo nabiranje suhljad ln storžov dovoljeno edino onomn, ki imi dovoljenjo privatnega posestnika aH pri stanok zastopnika javne oblasti. Opozarja mo, da ho v bodoče vsaka osobn, ki bi pi njoj našli soklro ali ročno iago, strogo ka znovana, sdveda ji bo pa odvzeto tu.J orodje. Zaradi ugotovitve morehitnih tatvi je odslej dostop V gozdove hre« pravka omenjonlh dovolilnic in osobnih Izkazni prepovedan.
Zaslužnemu delavcu Rdečega križa
Pred kratkim je bil upokojen upravitelj RK g. Jagodic Anton. Vsa naša jmvnoert prav dobro pozna tega delavnega in ne-utrudljivega gorenjskega rojaka. Saj ni revnega Ljubljančana, ki bi ne prejel podpore in dobrot po njegovem posredovanju. L. 1891 je prevzel funkcijo upravnika vseh skladišč in vseh drugih gospodarskih nalog RK v Ljubljani in opravljal ta posel polnih 53 let. Poleg tega jo opravljal svojo službo kot pisarniški ravnatelj pri Finančni direkciji do svoje upokojitve 1. 1928.
Poleg dela v RK je bil med noj-vnetejšimi sotrudniki v Vincencijevi
Mnogo zavednih Slovencev je že seglo po knjigi
»KRI MUčEHCEV«
Zadnji izvodi so že v prodaji —■- Broš. 10 lir, vez. 20 lir
Dogodki in novice današnfega dne
NOVI GROBOVI
Da so rastline tndi izkoriščevalke, da so rastline tndi mesojedke, da so gniloživke itd., boste brali v dr. Fr. Mihelčičevi knjigi
»TAJNOSTI NARAVE«
Knjiga bo edinstvena sa našem domačem poljudnoznanstvenem knjižnem trgu. 2e zdaj je za knjigo veliko zanimanje — NaroČite se na Svet!
Za izobrazbo: Sveti
+ Marija Knkovica. Dotrpela je gospa Marija Kukovica, roj. Volčič, vdova po uradniku Z. S. Z. Blago mater bodo pokopali v ponedeljek, 21. avgusta, ob petih popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Sv. maša zadušniea bo v soboto, 20. avgusta, ob 7 v cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
-f Ana Lehen. V Ljubljani Je umrla gospa Ana Leben, roj. Perme. Pogreb bo v nedeljo, 20. avgusta, ob petih popoldne izpred njenega doma v Bizoviku št. 2 na pokopališče v Bizoviku.
Naj rajnima sveti vefna luč, vsem njunim dragim našo iskreno eožalje.
OSEBNE NOVICE
Poroka. Na praznik 15. t m. sta se
poročila v cerkvi sv. Nikolaja gosp. ing. Tone Pogačnik in gdč. Mira Inglič, poštna uradnica, Novoporočencemia želimo obilo sreče in božjega blugoslova na poti v novo življenje.
ZGODOVINSKI PABEBK1
20. velikega srpana:
1. 917 je bolgarski vladar Simeon
Iiremagal bizantinsko vojsko pri Ahe-ojn. Po tej sijajni zmagi se je oklica! za carja Bolgarov in Grkov, hoteč
Eokazati svoj načrt za osvojitev vse izantinske države. Bolgari naj bi prevzeli dediščino Bizanca, Toda kljub vsem naporom se mu ni posrečilo osvojiti prestolnice ob Bosporu. Simeon je največji viadnr in najpomembnejša osebnost v vsej starejši bolgarski zgodovini. Močno si je prizadeval tudi za ureditev notranjih prilik v ob-
širni državi in za kulturni dvig svojega naroda.
1. 1685 se je rodil v Skofji Loki ho-milet Basar Jernej. Latinske šole je dovršil v Ljubljani, teologijo na Dunaju. Posvečen 1710. leta je deloval osem let v dušnem pastirstvu, med drugim nekaj časa tucli v Mengšu, pn stopil nato k jezuitom. Redu je služil v najrazličnejših delih, zlasti kot vodja duhovnih vaj za laike, predsednik bratovščine trpečega Kristusa, slovenski pridigar in pisatelj. Njegov sloves se je razširil po vsej Srednji Evropi, šteli so ga med tri najboljše govornike takratne Avstrije. V ljubljanskem samostanu je deloval v času, ko so začeli jezuiti znova misliti na pomoč tiskane slovenske besede pri verski vzgoji. Po nalogu višjih je izdal 1754. leta v Ljubljani zbirko pridig. Teksti pridig (52), ki jih je. vse tudi govoril s prižnice, predstavljajo takrut nov tip slovenske pridige. Z logično razdeljeno in podprto razlago evangelijev skuša vplivati ne samo na srce, ampak bolj na razum. Potrebo pridig v narodnem jeziku je ponovno poudarjal. V jeziku se nahajajo poleg elementov literarnega jezika novi elementi rodne gorenjščine, v pisavi poleg upoštevanja pravil, posnetih iz Dalmatinove biblije, tudi mnogo odstranitve, ki se jih je zavedal in nanje tudi opozarjal.
1. 1850 se je rodil v občini Rova pri Kamniku vojuški in leposlovni pisatelj Jernej Andrejka. Od številnih člankov in spisov, raztresenih po raznih časopisih, je najbolj znano delo »Slovenski fantjo v Bosni in Hercegovini«, ki je prineslo pisatelju tudi mno^o priznanja.
konferenci, predsednik Grajske konti! renče in funkcionar vsesveteke akcij mestne občine. Spominjamo se ga ixzi mrzlih zimskih dni, kako je od ranega jutra do pozne noči prezebal na kolo dvoru pri prevzemu in potem pri delitvi premoga na velesejmu in cukrarni, kjet so bila takrat skladišča banovinsked RK. Nadzoroval je nakladanje in raz kladanje, kontroliral tehtanje, pregltN doval nakaznice, tako da je dobil vsakdd kar mu pripada	,
Živel je za svojo družintoo in družin« ljubljanskih siromakov. Nikoli ni zalite val zase ničesar. Niti časti niti denarja Iz spisov, katere smo dobili na vpo gled na pristojnem mestu, smo posnel podatke, kateri se zdijo skoraj never jetni. Vse svoje socialno delo od let: 1891 do 1924 je opravljal brezplačne 38 let dela je žrtvoval za blagor ljub ljanskih revežev, s čemer se menda mali kdo ponaša. Po tem letu je prejema mal honorar, kateri naj bi mu služil k« kritje stroškov za razne službene vožnji da je lahko obiskoval vsa, po razni koncih Ljubljane raztresena skladišča.
S kakšno vnemo je vršil humanitarn delo nam najnazorneje povo uradna »a beleSba, katero smo dobili iz istega vira »Od 1. 1918 ni imel dopusta ter je pole tega še vse svoje dopuste pri Finančt direkciji porabil v korist RK.«
V »Ilustriranem glasniku« St 8 t leta 1915 čitanio o g. Jagod icu med drt gim sledeče: »Da 6e je govorilo malo njem je razumljivo, saj ni nikdar sil v ospredje. Vse 6vo]e uradniške dopusl je porabil v to svrho, da je vsako le1 uredil skladišča in bolniške barake R1 Skromnemu možu bodi s tem izražet priznaje kot pridnemu delavcu na pol humani tete.<
Med prvo svetovno vojno je pošilj gorko in toplo perilo našim slovenski vojakom na rusko fronto. Opravljal je t di kontrolo pri prevzemu in transpo ranjencev na ljubljanskem kolodvoru. ' zopet ga vidimo pri raznih dobrodeln prireditvah kako vse umno urejuje pripravlja po več dni,
G. Jagodic je bil tudi odlikovan. Pr čitati smo nešteto raznih pohvalnih [ sem. V njih je polno pohvale in zaliva za njegovo udejstvovanje. Poleg vseh p hval in zahval in odlikovanj naj mu I v plačilo zavest, da je pomagal na dese tisoče potrebnim in da ga vsi spošt jemo in cenimo.
Ta zavest naj mu pomaga, da preži v miru in zadovoljstvu jesen svojega t ko plodnega življenja.	'MV
(saaaaaraaaaaaaaBasisagtDaBi?
ČE NIMATE ŠE ZADNJE KNJIG »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«
Henrik Federer:
»GORE IN ImJUD.TE
si jo kupite. Za nekaj ur bosle v sp minih hodili po gorah.
PRIHODNJI TEDEN BO IZŠLA PltV KNJIGA KRASNEGA ROMANA
Ilandel-Mazzetti:
»Štefana
S tem delom v treh knjigah bomo z ključili tretji letnik Slovenčeve knjižni' Ostanite zvesti Slovenčevi knjižnici tu X četrtem letniku.
/ I
Obvestila Prevoda . Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli v ponedeljek, t, m. 10 dkg govedine proti oiivzouiu od. jltov »St. 4 in 5 Avg.« avgustove živilsko kuznloo, Izdane od Mestnega prcskrboval-jn urii(Ja v Ljubljnni. Mesarji morajo biti v ponedeljek, 21. ni. točno ob 9 nn Mestni klavnici zaradi ;|nlitve mesa.
Meso se bo prodajalo v ponodeljek poldne od 15 do 19.
Spremembo delitve moke za avgust
Prvotno v časopisih določeno rnzmerje delitev mol^e (15 odrez.kov enotne, 10 ene in G odrezkov koruzno moke) za po-jSuiko, ki nabavljajo na krušno odrozke pilskih nakaznic moko Spreminjamo tako, i naj trgovci delijo namesto koruzne, sa-[t rženo in krušno (enotno) moko v raz->rju na 2 odrezka rženo ln na 1 odrezok uSno moko. Na en dnevni odrezek odpa-po 160 g moke (ržene ali krušne). Potrošniki, kt koruzno moke na dolo-nlb 8 odrezkov sploh So niso projoll, doto od sedaj na 4 odrezke skupno 744 g one moke ter na 2 odrezka skupno 372 K ušne moko. Potrošniki, ki so pa že proli koruzno moko, toda samo na 3 odrozke, bijo sedaj samo na 2 odrezka skupno 372 umov ržene moko in na 1 odrezek 186 g u.-n6 moke.
Delitev jajc
TJpravlčemoi, ki eo v posesti dodntnlh rllskih nakastnlc *a težke in najtežje de-poe za avgust, veljavnih za mesto Ljub-ina (snotraj bloka — z aeleno črto) dobl-od 21. do 81. avgusta t. 1. na odrezek D 7« po 1 jajce ter na odrezek »NTD 13« i 2 JaJel ▼ sledečih mlekarnah: Korošec Anica (Karlovška cesta 8), heskovle Ana (Ciril Motodova 47), Pečar Viktorija (Poljanska eesta 18), Ramee Adela (Celovška cesta 72), Zori Ema (Tržaška c<»ta 81) in Kolar Marija (rredovlčeva 12).
Mlekarne
•J dvignejo kavni nadomestek za mesec rgust do 18. avgusta t. 1. vsak dan od 15
• 17, lzvzemšl sobote. Odrezke za ovsene osmiče oddajte takoj Mlekotrgu.
22 -67 - 1 - 47 -51 - 83
Oklic
Ljubljanski podporni odbor bo 1. sep-imbra t 1. odprl v Cukrarnl otroški irni za otroke onih revnih družin, ki m daje hrano ali stanovanje. Za zaha-»otrok bo rabilo vodstvo otroškega do-la razne igrače, ki pa jih odbor nima i jih tudi nabaviti ne more. V LJublja-i je prav gotovo mnogo družin, ki bi v orist gojencem otroškega doma rado rikrajšale 6voje malčke za kako igračo It pa so jim igračo zaradi odraslosti trok v napotje.
Tukajšnji odbor prav vljudno prosi le one, ki so pripravljeni ugoditi naši rošnji, da prineso igrače v ekonomat, losposvetska cesta 2-II ali pa, da ob-este odbor, kdaj in kam naj pride po je odborov uslužbenec. — Za telefon-ki pogovor kličite št. 28-52.
Novi telefonski imenik brez oglasov
Poštna direkcija obvešča vse telefon-ke naročnike, da ni nikomur dala dojenja za izdajo telefonskega imenika n da ni nikogar pooblastila za nabira-ije oglasov za uradni telefonski imenik, ;i ga namerava izdati. Ta izdaja urad-lega telefonskega imenika bo namreč irez oglasov.
Ljubljanski peki pri Mariji Pomočnici na Rakovniku
Pekovsko društvo v Ljubljnni ima po svojih pravilih le od nekdaj lepo navado, da se Člani petkrat na leto udeleže zadušnice za rajnimi člani. Redno so te zadušnice bile dve pri Sv. Krištofu, dve pri Sv. Florljanu, ena pa v Četrtek po Velikem šmarnu pri Mariji Devici v Polju. Odkar pa je Ljubljana v mroži, pa gospodje ljubljanski krušni očetje niso mogli zlahka k Mariji v Polje. Zato, so letos na četrtek po Velikem šmarnu priromali na Kakovnik k Mariji Pomočnici, da tu v okviru medšmarnih romarskih pobožnosti ln slovesnosti dvajsetletnice Marijinega svetišča opravijo spominsko pohožnost za svoje rajne stanovske tovariše, obenem pa Mariji pri-poroče svoje stanovske težave in tegobe. — Po maši so se tudi pomenili o stanovski organizaciji in njenih načrtih za bodočnost. — Pekovsko društvo daje s svojo stanovsko krščansko zavednostjo podobnim stanovskim organizacijam lep, posnemanja vreden zgled.
Sobotni trg je bil živahen
Ob prav lepem vremenu se je v soboto nn god sv. Ludvika razvijalo tržno življenj na Vodnikovem trgu. Ob tem času so svojčas trg zalagala s kumarami naselja okoli škofje Loke, ko so kmetje pripeljali na trg velike vreče velikih in zdravih kumar. Letos pa je Ljubljana z okolico nasadila veliko kumar, ki so izredno dobro obrodile. Avgustovsko vreme kar prlja njih nagli rasti. Poleg velikih kupov kumar so bili na klopeh tudi ogromni jerbasl lepega visokega stročjega tižola, rumenega in zelenega. Sedaj se gospodinjam ni treba prerivati in pehati okoli prodajalk stročjega fižola. Nastaja in je tudi v soboto nastala velika gneča okoli prodajalk, ki so prinesle na trg domače paradižnike. Teh prihaja nekaj več na trg. Gospodinje so hitro pokupile vsn paradižnike. Ni treba posebej in podrobno omenjali, da je bil trg dobro založen z razno povrtnino. Čebule pa v soboto ni bilo mnogo na trgu. Precej je bilo rdečo pese. — Branjevci so prodajali na trgu proti živilskim odrezkom lop krompir, ki ga je bilo na razpolago več vagonov. Branjevci pa so dalje prodajnli tudi lepe hruške in jaliolka. Za jabolka je veliko povpraševanje, kajti mnoge gospodinje so začelo iz jabolk delati prav okusen in zdrav jesih.
Proces zdravnika dr. Hafnerja
V petek je bil prvi dan razprave ln je trajalo z,aslišunje obtoženega dr. Hafnerja dobri dve uri in pol. Zaslišanje je jKftekalo mirno in brez večjih dramatičnih nastopov obtoženca, ki jo v glavnem zanikal dejanje in vsako krivdo. Po kratkem odmoru je nato sledilo zaslišanje glavne priče ge. Vere Igličeve, soprogo mag. uradnika, ki je bila zaupna prijateljica pok. prof. Nuše Tavze-sove. Ta je pojasnjevala sodnemu seniatu vse podrobnosti in okolnostl, v kakšnih zadevah ji je Tavzesova razodevala svo-
e težave in razmerja do obtožemca. Zelo zčrpiio je pripovedovala o razgovoru s pok. Nufco Tavzesovo. ki se je razvijal na sestanku v pričinem stanovanju v četrtek 19. avgusta lani. Med drugim je priča povedala, da ji je pokojnica dejala: »Jaz sem zastrupila Milana Hafnerja!... To besede so na mene (pričo) tako vplivale, da je trenotno zastal najin pogovor.« Priča Jo je nato opozorila, da naj ne bo sentimentalna, nakar ji je omenila, da za to nt dokazov in da niso našli nič sumljivega. Pokojna Tavzesova jt je tudi omenila: »Zdaj vem, da je dr. Hafner do mene samo zato ljubezniv, ker sem mu važna priča in sem mu samo sredstvo za dosego cilja.« Priča nt mogla točno označiti, kakšen cilj naj bi imela Tavzesova v mislih. Priča je iz njenih besedi zaključila, da je Tavzesova dejanje Izvršila v interesu obloženčevem. — Ob 13.30 je bila dopoldanska razprava prekinjena, nakar se je ob 16 nadaljevala ter je trajala do 20. Na popoldanski razpravi so bile zaslišane še razno druge priče, kakor so bile zaslišane že na januarski razpravi. — Na sobotni razpravi so podajali zdravniki - izvedenci, dalje izvedenec v kemiji ln izvedenec v slaščičarski stroki svoja mnenja
Die deutsche Fran h*t sich znr VerfUgung gestellt und ist an dio Stells der *um Militlir cingerilckten MSnner getretten. — Nemška lena je radevolje št« v sluibo in je stopila na mesto moškega, ki je odšel k vojakom. (Atlantio
Pressebilderdienst.)
Ha j je novega pri naših sosedih?
S Sjtfhflnjr Stn j(*rsk*»ffa
Smrt znane gospe v Rogatca. 86 letna Adela Pirker je pred nedavnim umrla v Rogatcu. Rajnica je bila mati 6 otrok in je imela srebrni materinski križec. Eden izmed njenih vnukov je bil nedavno odlikovan z železnim križcem prve stopnje.
Lep življenjski jubilej. V Radenski Slatini je te dni obhajala osemdesetletnico gospa Roža Eissel, vdova biljardnega mizarja in izdelovalca hladilnih omar R. Eissela iz Maribora. Jubilantka je duševno in telesno čila in uživa splošen ugled. Rodila se je v Slovenski Bistrici.
Nesrečo. 82 letnemu Jožefu Horvatu iz Šmarja pri Jelšah je zmečkala tra-verza desnico. 41 letni Janez Urth lz Tezna pri Mariboru je padel z moto-cikla in si poškodoval levo ramo. 20 letna Alojzija Olimič iz Št. Lovrenca na Pohorju je padla z voza in si poškodovala levico.
Sprememba v podjetju »Sana< v IIo-
čah. Podjetje »Sana« v Hočah vodi sodaj zelo spretno /ospa Pina dr. M il 11 e r -F i r b a s o v a. Zaposleni so sami domači delavci sladkorno stroke.
V Središču ob Dravi je umrl vodja krajevne skupine in župan Johan Fandler. Ob navzočnosti okrožnega vodje in predstavnikov štajerske domovinske zveze ter stranke je bila ob krsti spominska slovesnost, pri kateri so govorniki poudarjali, kako se jc Središče za časa, ko je občino vodil rajni polepšalo in moderniziralo. Po zaslugi rajnega župana so bile zgrajene številne naprave gospodarskega
Naznanila liublfanskih prireditev
o izžrebane številke za četverke biblioteke tombole. Kdor ima 4 izmed do edaj izžrebanih številk v eni vodorav-ii vrsti, je zadel četverko. (Vendar smo moti za četverko le eno številko od Ivojk ali pa dve od trojk.)
Promenadni koncert
godbe Slovenskega domobranstva v Ljubljani na dan 20. avgnsta 10-14 ob 11.15 pred Nurodniin domom z naslednjim programom: 1. Rupprecht: »Iz lastno moči«, koračnica; 2. Fr. Schubert: »Rosamunda«, ouvertura; 3. Gvido Uča-kar: »Fantje na vasi«, venček slovenskih pesmi; 4. J. Petrik: »Iz raznih kutova Srbije«, polpouri. 5. J. Gregorc: »Triglav moj dom«, koračnica. — Dirigent vodja godbe Slovenskega domobranstva, višji narednik g. Strah Henrik. (Ce bo zelo vroč dan, bo koncert izvajan v »Ptičjem stanu« — Tivoli.)
Krvave priče
»Krvave prliec je naslov filmu, ki ga te dui predvaja kino »Sloga«. Film je dvakrat zanimiv. Prvič nam prodstavlja mlado špansko kinematografsko veleobrt in njene poskuso za osamosvojitev od tujih vzorov. Lahko rečomo, da se je španski film žo uveljavil in da bo v lastni domovini vedno uspel. Presoja zvočnega filma, v katerem je fcvočni del prenešen v drug jezik (v tem primeru iz mehko španščine v bolj ostro
V četverko spadajo knjige: Oljki, Cvet in sad. Na vakance, Sonetni venec, Zbornik Z. P., Cvetje v jeseni, Veliko-Wa: Otroci (novela, prirejena izdaja) in n in izrazito nemščino) je težka, ker se tudi Jenko: Zbrani spisi (prirejena izdaja). | Prt najpopolnejšem prenosu ne dajo popol-Knjige za vse izžrebane dobitke bo-i)o začeli deliti v petek, 25. t. m., in ne 'rej, ker nekatere še niso povsem izgo-Wljene.
noma zabrisati govorne razliko, ki se odražajo na. obrazih. Fotografsko in tehnično je film prav izvršilen, toda vse to šo ni važno...
Za ras jo ta film znnimiv zato, ker je prvi film, ki kaže strahote sodobno držav, ljansko vojne, ker je prikaz, kako so jo uveljavljala rdeča revolucija piod ttokaj leti v Španiji, kjer si jo privoščila generalno vajo za evropsko komunistično revolucijo, ki naj bi so izvedla prav v na£em času. Pojdite in poglejto si boj aa in proti rdeči Španiji. Ce hi dobili ta film v LJubljano pred tremi leti (1. 19411), bi ogromna vočina glodalcev ogorčono protestirala, češ, saj ni mogoče, ta film laže, je tendončen. Tuko grozoto v današnjih civiliziranih časih niso več možne, saj smo vendar kulturni ljudje... Da, tako bi govorili pred tremi leti. Danes pa ob tem filmu pravimo, da jo resničen, da ni nemogoča njegova zgodba, ker smo sami doživeli Turjak, Grčnri-ce, Krimsko jamo ln na tisoče nopoznnnih grobov, na stotine požganih vasi. Kdor je ves čas, ko so jo odločala usoda B*šcga naroda, prespal v zapečku, gre lahko sedaj poglodat kako je bilo na terenu, kjer »žrtve morajo biti«. Rdoča revolucija je pač povsod delala po Istem receptu, v Španiji ln na Slovenskem ln drugod. Cisto po istem pa ne. Vprašajte tiste, ki eo ušli 1* dolenjskega rdočega pekla, pa vam bodo povedali, da je španski film le medel odraz vse groze, ki Jo je komunizem rodil pri nas. Kljub temu pa ta film nič ne izgubi nn svoji veljavi in zaleže več kot še tako vneto predavanje ali živo pisan članek.

ŽOGA SREČE

Nasprotnika, ki sta bila želela na
»lenih svojih sekundantov, ko se je 'r.šilo to besedovanje, sta planila drug ia drugega kakor dva tigra, ki sta iravkar ušla z verige. Bruck si ni že-te borbe; ker pa je imel nekakšen ivalski pogum in, ker je bil ves razgaljen od besa, je šel željno v boj. Ur se pa Antona tiče, je čutil, da je 'ilo vse njegovo dosedanje življenje !R«lj predigra za ta vzburljivi dogo-iek. Ker pa jc želel, da opravi to delo ! golimi rokami, dobro in temeljito, 'i ni podajal v nobeno nevarnost.
Bruck je napadel z levico, nato pa e takoj zamahnil z desnico. Ako l>i 'jI ta udarec dobro zadel, bi bilo boja 'itro konec. Toda budila opreznost je Pitona rešila. Sklonil se je in udarec "u jc brez vsake škode švignil nad llavo mimo. Anton je urno izkoristil i°l<i/aj, zaradi sile udaren in dejstva, Iti • ■ •	'-
3,
je zadel samo v prazen zrak, se jo ruck opotekcl. Anton je Stopil naprej 11 jo zadal svojemu nasprotniku z delnico krepnk tidnrec naravnost v levo iko. Ciravkova glava se jo zasukala,
kot bi se vrtela na tečajih. Sikaje je zaklel, toda nadaljnjo besno podlost mu je ustavil nasprotnikov udarec, ki mu je izbil nekaj zob. Bruck je divje kot besen bik sklonil glavo in skušal podreti Antona na tla. Pu Antona je opreznost iznova rešila. Urno se je umaknil, Brucka pa je ustavila vrsta gledalcev, i.n ko se je ozrl po množici, jo videl, kako mu je neka gibčna postava švignila pod krilečimi se rokami in ga kakor blisk udarila ocf spodaj.
Zveneč glas je odjeknil po sobani, ko je kost zadela ob kost. Bruck je omaitnil vznak, se neumno zasukal na peti in telebnil na tla. Udarec ga je bil zadel na občutljivo mesto.
Tedajci je Tiller z uro v roki oznanil konec prve runde.
»Videti je, daje stvar končana, Anton,« je rekel Torker, pripravljen z gobo in brisačo, ki so mu jo vrgli v roke.	t
Torker je pogledal svojega mladega nogometaiškega prijatelja in našobil ustnice. Na za silo prirejenem »ringu«
je več možokov z vso naglico pomagalo Bruckti. S silo so mu odprli usta in mu vlili poln vinski kozarec nemešane vi'
ske v grlo. Pod vplivom tega oživilne-
5 ' K
kletvico.
ga sredstva je Bruck odprl oči in o;!x>t no srepel okrog sobe in zopet siknil
»Čas jc!« je zaklical Tiller in Bruck je skočil na noge in nad nasprotnika.
Tudi Anton je z vso mlacfeničko močjo planil pokoncu na nasprotnika. Ko pa je planil naprej, mu je spodr: snilo na perišču vode, ki so jo razlili po tleh, in obrambna roka mu je padla, ko je zakrilil z rokami in se lovil, da ne bi padel.
»Gah-h!«
Bruck je izustil ta nerazumljivi glas in z vso silo zamahnil proti nezavarovanemu obrazu svojega nasprotnika. Čeprav je Anton videl prihajajoči udarec, se mu ni mogel izogniti, ledino, kar jc mogel storiti je bilo to, da jc krenii obraz na eno plat. V naslednjem trenutku mu je bilo, kakor bi se bil potres zgrnil čezenj, imel je občutek, da pada po brezkončnem pro štoru ...
»Anton!«
To je bil nujen poziv. Z očmi, oste-klenelimi od bolečin, je videl Torkerja, ki ga je na vso moč priganjal, naj zbere vse moči. Zu li obraz starega športnika je bil krčevito spačen od skrbi.
in socialnega značaja. Nato so krsto prepeljali na postajo, odkoder so rajnega prepeljali v njegov rojstni kraj Krieglach.
Pri St. Trojici v Slov. goricah je bil določen za krajevnega kmečkega vodjo znani kmet Matija Wratochitsoh lz vasi Senarska. S svojo veliko vnemo si je zaslužil to častno mesto, Nekdaj Jo bil župan v domači vasi.
12 llri'a&/ee
Hrvaško odlikovanje za bolgarskega princa Cirila. Hrvaški poslanik v Sofiji, Rušinovič, je bil te dni sprejet pri bolgarskem regentu princu Cirilu ter mu jo oh tej priliki izročil najvišje hrvaško odlikovanje veliki križ reda kralja Zvo-nimirja z zvezdo In meči.
Hrvaški prosvetni minister govori ameriškim Hrvatom. Hrvaški prosvetni minister dr. Mnkanec je imel nedavno radijski govor za ameriške Hrvate. S svojimi izvajanji jih je opozarjal na težko obdobje, ki ga preživlja sedaj sredi vojne vihre hrvaški narod, ko neustrašeno brani svojo lastno državo tako pred notranjimi kot zunanjimi sovražniki. Prosvetni minister je svoj govor zaključil z ugotovitvijo, da je hrvaški narod trdno odločen živeli kot svoboden narod, če mu pa to ne bo mogoče, pa rajo umre.
Hrvatske akndemičarke na delu. —
Hrvatsko časopisje poroča, da je trenutno na Hrvatskem zaposlenih pri ra/nih pol jskih delih in v )>osnmeznih industrijskih obratih približno 1000 hrvatskih visokošolk.
iz Srbije
8rbski Rdeči križ za siromašno mladino. V zadnjih letih je Srbski Rdeči križ tudi zelo skrbel za siromašno mladino ter je samo v zadnjih dveh letih razdelil med njo nad 2.5 milijonov kosil, za kar je potrošil nad 22.5 milijonov dinarjev.
Dvomesečni tečaj za absolvente meščanskih šol v Beogradu. Zaradi spo-polnitvc znanja absolventov utenccv meščanskih šol v Beogradu je srbski prosvetni minister dovolil dvomesečni učni tečaj, ki so vrši nn stroške učencev in pod vodstvom profesorjev. Dvomesečni učni tečaj za absolvente meščanskih šol so ustanovili zaradi obdelave vse tvarine, ki je predpisana za sprejemne izpite na raznih strokovnih srednjih šolah.
Krsmanovifero kopališče zopet urejeno. Po trimesečnih popravilih so sedaj v Beogradu zopet uredili znano Krsma-novičevo kopališče v Dušanovi ulici. Ker
Od 20. avgusta dalje zatemnitev od 21 do 5
Rdeči križ poroča
Poziv bolnlčnrjcm-kam RK. V torek, 22. t. m., bo ob 18 v sejni dvorani mestnega magistrata ob priliki 80 letnice ženovske konvoncije predavanjo predsednika RK g. dr. Otona Fetticha o tfj konvenciji ter pro-davan.ia primnrija dr. Meršola o' reševanju življenja. Udeležba holnlčarJcvKk RK jo obvezna. — Prcdsodnik.
Beograd sedaj na Savi in Donavi nima nobenega letnega kopališča, se beograjsko meščanstvo v velikem številu poslužuje tega kopališča v mostu samem.
Ob ohletnicl smrti tene biv. posl. Slijepe Kobasice je bilo zanjo spominsko opravilo na novem pokopališču.
Smrt majorja Božidarja DjordjeviCa. Na beograjskem pokopališču so te dni pokopali preminulega majorju Božidarja Djordjcviča, poveljnika srbsko državne stražo za užičko okrožje. Pogreba so jo udeležil tudi poveljnik Srbsko državne stražo general Borivoj Jonič s celokupnim svojim štabom.
Poostreni predpisi »a »atemnitev. Policijski predstojnik v Beogradu in beograjski župan Dragi JovanoviS Je poostril vse dosedanje zatemnitvene predpise. Po njc-govi najnovejši odredbi so morali Beograjčani do 1. avgusta odpraviti vso do tedaj ugotovljene pomanjkljivosti. Po tem datumu Ik> pa vsaka oseba, pri kateri bi policijsko oblasti 8o ugotovile, da ne izvaja strogo zatemnitvenih predpisov, eksemplarično kaznovana ter Ji liodo poleg občutne denarne in zaporne kazni odvzeli tudi električni tok. Za težje prestopke so določene še občuluejše kazni.
•Oddalnltlu skupino Itdriuln pristrjt*
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 2*. avgust:
7 Poročila v nemščini — 7.1« Vseelt iv»-U za nedeljeko jutro, vmee 8.80 Poročil« v slovenščini — 9 Nemška lakladntoa — 1* Poročila v nemščini — 10.15 Prenos službe božje ir. stolnice — 11.30 Rloveneka ljudeka oddaj« — 13 Opoldanski koncert — 13.89 Poročila v nemščini ln slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Nemški ljudski konoert — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave li domovino Izvaja veliki radijski orkester • sodelovanjem komornega abora pod vodstvom D. M. Sijanca — 15 Dane« som tako zaljubljen — 15.45 15 minut ia podoiolje. dr. .lože Basaj: Pomen zadružništva — 16 Koncert za vojake, vmee 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 18 Nesmrtna glasba nemških skladateljev — 19 Ura pesmi: pojeta sopran. Štefanija Vuk ln barltonlst Langus Frano — 19.80 Poročila v slovenščini
—	19.45 Kaj prinaša prihodnji teden — M Poročila v nomščini — 20.15 Prenos sporeda nemških radijskih postaj — 22 Poročila v nemščini, napoved si^j-eda — 22.15 Pleenl orkester vodi Marijan Vodoplveo — 18 Pre-n'j* sporeda nemških radijskih postaj.
Dnevul spored za 21. avgust:
? Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vines 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nomščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slo. venščinl, napoved snoroda — 12.45 Malt or-V«?ster vodi A. Dermolj — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nokaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Prenos sporeda nomškth radijsl^h postaj: Pisano polje, daj žldnne volje — 18.30 Glasbena medlgra — 18.45 Segave besedo Zorks Slmčlfa — 19 Koncert kvinteta harmonik — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 PoročtiJa v nemščini — 20.15 Prenos sporeda nemških radijskih postaj: Vsakemu nokaj — 22 Poročila v nemščini — 22.15 Olnsba zn lahko noč — 23 Prenos sporeda nemških radijsk'h pcetaj.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trsu
šef pokrajinske uprave je 18. 8. t. 1.
določil za tržno blago v Ljubljani najvišjo cene, ki veljajo od ponedeljka, dne 21. avgusta 1044 zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Novo kislo zelje 6 lir; kisla repa 4.20 lir; repa brez zelenja 2 liri; zelnale glave S lire; zelje na debelo 2 liri; oh rov t 4 lire; rdeča pesa 5 lir; kolera-bice 4 lire; karfijola 10 lir; nizki fižol v stročju 6 lir; visoki fižol v stročju 9 lir; sveži luščeni fižol 12 lir; novi krompir 6 lir; vrtne bučke 5 lir; bučo 2 liri; kumare 4 lire; kumarice za vlaganje, 125 komadov na kg '20 lir; kumarice za vlaganje. 30 kosov na kg 14 lir; paradižniki 12 lir; paprika 12 lir; glavna!« solata 8 lir; endivija 6 lir; radič fl lir, špinača 6 lir, šopek mešano zelenjave za Juho 0.50 lir; očiščeno rdečo korenje 6 lir; peteršilj « lir; zelena 8 lir; čebula 5 lir; česen 8 lir; osnaženi hren 4 lire; rabarbara 4 lire; hruške
12 lir; jabolka 12 lir; Jabolka za vku-havanje 6 lir; gobe I. vrste (jurčkl) 20 lir; gobe II. vrste 12 lir.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne ceno veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene. ki jih za vsako pošiljko posebej odobri šof pokrajinske uprave.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, olrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in*tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene samo na Vodnikovem in Pogačarje-ne samo na Vodnikovem in Pogaačarje-vem trgu, temveč tudi na živilskih trgih na Viču, na Sv. Jakobu trgu in v šiški, enako pa sploh prt vseh prodalalknh in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
MALI OGLASU1
I
Prodamo
I Službe
VEČ ČEVLJARJEV
za zbile delavske čev-lje sprejmemo, l-lumo ludi delo na dom. — »Triurni«, Miklošičeva št. 12.__(b
hlapca
h konjem, treznega in pridnega, sprejmem proti' dobri plači in hrani, javornik, Domobranska 7.
šiviljo
ra perilo sprejmem in-koj. Pismene ponudbe poslati na upr. »Slo-vene«« pod »Spretna« 7-75._(b
VOZNIKA starejšega, k 1 konju, sprejmem. SUSN1K — Ljubljana, Zaloška 21.
SOBARICO
izvežbano iščemo k mali družini. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Poštena in čisla« 7330.	(b
POSTREŽNICA
hotelska in 1 perien. dobila službo. Osebne ponudbe na upr. »Slo-venea« pod SI. 7336. (b
DEKLE poSteno in pridno, vajeno vseh gospodinjskih del, sprejmem. — Hrana dobra, plača po dogovoru. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošlena in pridna« 7327.	(b
POSTRFJNICA
mlajša moč išče zaposlitve dnevno od 7 do 13. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Nastop takoj« 7303.	(a
Gospod. POMOČNICA pridna in poštena za vsa gospodinjska dela se sprejme za I. september. Plača in hrana dobra. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 73M.	(b
POSTRE7.NICO
t dobrimi spričevali išče tričlanska družina, za od 8—14. Predstaviti se popoldan. Naslov v upravi »Slov.« pod 81. 7565.	(b
SLUŽKINJO sprejmem takoj. Sv. Petra cesta 61. (b
DOJILJO
ali materino mleko iščem. Zglasite se v pisarni šumi, Gradišče 9.	(b
Gospod. POMOČNICO sprejme tričlanska družina. Plača po dogovoru. Predstaviti se v ponedeljek od 8—12. Naslov v opravi »SI « pod šl. 7376.	(b
služkinjo starejšo žensko ev. kot postrežnico za določene dnevne ure takoj sprejmem. Trampuž -Bohoričeva 16.	(b
L
KUHARICO dobro gostilniško išče gostilna »Mrak«, Rimska cesta 4.	(b
HLAPCA sprejmem takoj ali s 1. sept. zn kmečka dela in vajenega lesa. Zglasifi sc je v pisarni Trnovski prislnn 2, od S—9 in od 1—2. (b
POSTRF./NICO
za ves dan takoj sprej inem. Hrana in plača dobra. Bernekcrjcva 34 - Zelena jama. (b
BOLJŠE DEKLE sprejmemo za pomoč v gospodinjstvu. Pranje perila in kulia ne prideta v poštev. Zahteva se nalančn«ist in čistost pri pospravljanju boljšega stanovanja. Plnča 400 lir in kosilo. De lovni čas od 0 do 2 Naslov v upravi »Sl.< pod št. 7403.
HLAPCA H KONJEM
tnkoj sprejmem. - Ivo 7nn. ntesair. mojster, Ljubljana, Bohoričeva ulica II.	(b
| Vajenci I
VAJENCA pridnega in poštenega iSče spcccrija in bufet Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7370. (v
službo Hišnice
manjšo hišo išče trna, poštena in čista Ženska. Poljanski nasip 40/11. nad. (a
ZASLUŽEK
prodajo najnovejše koristne knjige pri . rivatnih strankah, iščemo poštene gospo-"ične. Zglasite se v po-edeljek od 8—0. Samozaložba. Rimska cesta 10, levo.
1-2 ELEGANTNI SORI
posebnim vhodom išče samec. Po možno-contru. Ponudbe a upravo »Slov.« pod Dober plačnik« 7379.
PRAZNO SOBO preprosto, takoj oddam moški osebi. Poizve se Krekova ul. 17/1., levo.
ŠIVILJSKO VAJENKO
sprejme boljša šivilja. Predstavite se od 10 do 15. Naslov v uprav »Slovenca« pod št. 737f
UČENKO sprejme modistinja Tda Skof-VVanek, Poti Tran čo 2.	(
FOTOGRAFSKEGA vajenca ali vnjenko sp»nrjme foto GRAD, Miklošičeva 20.
| Poizvedbe !
POROČNI PRSTAN
sem našla. Dobi se pri Pihler, Poljanska 19/1
KI.JUCE sem izgubil dne 17 t. m. na Celovški cesti Najditelja prosim na jih izroči v upravi »Slov.« pod št. 7355.
ŽEPNA URA
mošk-n, jc bila najde-nn 13. avg. Dobite jo pri Dolenc Joško. gra-ver, Meslni trg 5-1.
"/LATO VERIŽICO
• križcem sem izgubi la |S. t, m. v Beethovnovi ulici. Pošte-nega najditelja prosim. dn jo proti nagra di odda v upravi »oiu vene««-
Službe
fištefco
TRG. POMOČNICA
znanjem nemščine italijanščine ter trsko izobrazbo bi da premenjula služ-Ponudbe na upr. Slov.« pod šifro »Ve-Ije do dela« 7377. (a
I Zaslužek |
Sobe
iSieio
Sobe
oddalo
1 Posestva |
PARCELO KUPIM
neposredni okolici .jublj-ane, do 1000 m'. Sončna in dobra zem-..... Do cca 200.000 lir. Denar takoj. Ponudbe na upravo »Slovencu« pod »Dota« 7371. (p
IIISO
enodružinsko, Inhko udi starejšo, do 300.000 r. kupim. Dnm lahko stavbno parcetn 900 kv. metrov v zameno, ce-120.000 lir. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takoj«_ 7393.
| Kolesa J
MOŠKO KOI O
rabljeno, prodam. — Ogled od 13-18. Društvena 13. Moste.
MOŠKO IN DAMSKO
KOLO ohranjena kot nova.
godno naprodaj. Na. slov pove upr. »Slovcnca« 7323.
KOLESA moška, štrapac in Športna — ugodno prodam. Hinko Privšok, Ljubljana, Kolodvorska 7.
moško kolo
prodam. Vprašati Pred škofijo 13.
RABLJENE BIC1KLJE
bicikelj gume ter karbid vsako količino, kupimo. — Merkur, Pu-larjeva 6.
DAMSKO TN MOŠKO
KOTO ter 2 triciklja naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.
DVA TRICIKLJA
in trikolico za 1800 kg
nosilnosti, zelo ugodno naprodaj. - MERKUR, Puharjeva 6.
kolo
moško, kakor novo in eno staro se poceni proda. Gosposvetska (Celovška) cesta 55/1.
ZAPRAVLJIVčKA
konjsko opremo prodam. Javonpik J": sip, Srednja vas 8, pri Ljubljani.	0
ŠPORTNI VOZIČEK
popolnoma nov, ugod-prodam. Naslov pove upr. »Sloveuca« 7324.	_ O I
PISALNI STROJ , ,
»REM1NGTON«, Model ! 9, v dobrem stanju, prodam zu lir 5000. — Naslov v upravi »Slovenca« poti št. 7358. (I
GLOBOK VOZIČEK
dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov pove uprava »Slov.« 7310.
PISALNI STROJ
Evercst portabl, skoraj nov, zadnji model. Olvinpia po*tabl in dva pisarniška prodam. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
BOSANSKO PREPROGO dobro ohranjeno — velikosti. 134 X 2, ngodno prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« 7308.	(1
ELEKTR. KUHALNIK
dve plošči, rešo in likalnik prodam. Hinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7.	(1
PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema DROGERI j A KANC. Židovska ulica t. (I
KOMISIJSKA TRGOVINA PRIVŠEK HINKO
Kolodvorska 7. nasproti mestnega kopališča proda : moške in enske škornje, otroške vozičke, globoke in športne, gramofon v kovčku iu omarici, harmonike klavirske kromatične, električno namizno svetilj-ko, več radio aparatov, šatulje za tobak, belo posteljno pregri-nialo, Singcr in Nce-chi šivalni stroj, pisalne stroje portabl in pisarniške, damsko torbico, moške biciklje, električni likalnik, kuhalnik in rešo. dinamo bicikelj, hišni telefon, daljnogled Gorz, plinski rešo, servis za kompot. črno kavo, deški dežni plašč, nn-mizne prte. šivalni stroj z verižnim vbodom, irigator, električno sušilnico za sadje, violino, krilni rog, flauto. sopran-saksofon, kompletno leseno posteljo. pernico, afrik Žimnico. tehtnico Gras-so in drugo.	(r
MRČES IN GOLAZEN o§i. »te niče. bolhe, ščurke, molje, miši. podgane, voluharje is bramorje zanesljivo pokončate • »tropom, Pf ra dobite v droge-H H KANC. židovska!
KOSTUM črn, nov, predvojno blago, prodam. Ogled nedeljo in ponedeljek od 1-4 popoldne. Rcsljeva cesta 4a/lll . desno.	(1
ŠPORTNE VOZIČKE
odlične kakovosti 1 globok prodam po ugodni ceni. — Hinko Privšek, Ljubljana — Kolodvorska 7.	(1
SLAMNJAčO (Strohsnck) novo in ovoj (pindekelček) dojenčka prodam. Rimska cesta št. 7/II., vrata 12.	(1
OTROŠKI VOZIČEK
malo rabljen se nro-"riDar.
■I^Pieni
KOLO
/ensko in moško, brezhibno ter kartotečna omarica naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7416.	(no
jj Siv, stroji |
ŠIVALNE STROJE
za šivilje. krojače, čevljarje, sedlarje kupim nli prevzamem v komisijsko prodajo. — Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
dn. Poizve sc II Privoz 17, priti.
I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričeva ulica Stf Telefon Bt. 20-59
NOVE POLCEVLJE št. 36 in 37, otroške st. 27, ugodno prodam. Nnslov v upravi »SI.« pod št. 7301. | (I
I Kupimo |
TOČILNICO ZA MED
dobro ohranjeno kupim. Ponuditi z oznako cene na upravo »Slovenca« pod »Čebele«, št. 7279.	(k
RJUHE IN KAPNE
kupim. Plačam prav dobro. Naslov pove uprava »Slov.« 7309.
rjuhe kapne in drugo posteljnino stalno kupuje in plača dobro, llinko Privšek, Kolodvorska št. 7._ (k
PREPROGO sarajevsko ali drugačno, volneno, večjo in manjšo in predpostelj-nike kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Preproga« 7302.
SLAMO otepa h, en voz. kupim. Lončarska steza št. 10, poleg »Ljudskega doma«.	(k
PISALNE STROJE
pisarniške in portabl, abljeue in nove kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	(k
POZOR? . i jem vreče In vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ee.
C.RFRFNC Alojzij. Gallu«ovo nubreije 39. Ljubljana.	(k
BLAGAJNE
ognjavarne. stoječe, letečo m registrirni? ku*
pim nli prevzamem v komisijsko prodajo. — llinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
PISALNI STROJ
večji ali manjši, nov ali rabljen, v dobrem stanju, in razmnoževalni stroj, kupimo. Ponuditi: Občina Do-brunje pri Ljubljani, telefon 33-41.	(k
OTROŠKE VOZIČKE globoke in športne kupim ali prevzamem Komisijsko prodajo. — Hinko Privšok. Ljubljana, Kolodvorska 7.
JEDILNI PRIBOR
rje prast, Berndorf alpaka rn drugi, za 6 ali 12 oseb kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. — Hinko Privšek. l.jubljna, Kolodvorska 7.	(k
STEKLENICE vseh vr?ft. šiviljske odpadke, papir, železne sode, zaboje in vreče ter druge razne predmete plača najbolje METALI A. Gosposvetska 16. tel. 32-88. (k
V najem
išče
TRGOVSKI LOKAL
v zvezi s skladiščem ali skladišče v zvezi s pisarno v centru iščem za tnkoj. Posrcdovnlci dobro nagrajeni. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
IljtoO
STROJ za domačo uporabo, prodani za 3000 Lir. Naslov pove uprava »Slovcnca«. 7322.
ŠIVALNA STROJA
Singer in Necchi, skoraj nova, pogrczljiva, šivata naprej in nazaj, prodani. Hinko Privšek, Ljubljana — Kolodvorska 7.
ŠIVALNI STROJ
»Grizner«, zn domačo uporabo, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Pred škofijo št. 19./I., dvorišče. — Julka._
ŠIVALNI STROJ
Jax, pogrezljiv, brezhiben, * prodnm 7,elo ugodno. Pred škofijo št 19/1., dvorišče. — Viktor.
|_Glasba_|
HARMONIKE
klavirske: Meincl He-rold s 96 basi: Sean-dali s 60 basi in drugo prodam Hinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7.	(o
LASTNIKI C.LASOVIRJEV! Poslužujte se telefonske številke 39-23. ki pokliče spccialno tvrd-ko zn oglaševanje ter popravila glasovirjev
in harmonijev Jnrfisek, Zriniskega cesta 7/II, Ljubljana.
~ KLAVIRJE
s kovinsko in drugo mehaniko: planina, harmonike klavirske in diatonične kupim ali prevzamem v komisijsko prdoajo. — Hinko Privšek. Ljubljana — Kolodvorska 7.	(g
BOO
ktinjo in lisičjo, dobro ohranjeni, 2 namizni garnituri, predvojno blago in blago za moško bleko, prodam. — Stari trg 28/L, desno. _ (1
OLEANDRA cvetoča, lepo raščena, hrastovo posodo in aspidistre poceni prodnm. Zadružna 2. Ko-deljevo.
OBLEKO
modro, dobro ohranjeno za 15 letnega fanta prodam. Dolinar, Poljanska 3/1.	(1
DAMSKl ČEVLJI
št. 39, odprti, dva pa-. enkrat nošeni, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7384. (1
VOZ
težak, v dobrem stanju prodam. Vidovdanska cesta 4.	(I
10 KG OLJA
za mazanje, prodam. Naslov v upravi »Sl.< pod št. 7385.	(1
BLAGO za moško športno obleko prodnm. Oeled zvečer in v nedeljo dopoldne. Krakovski nasip 26, priti., levo. (1
IZLOŽBENO OKNO
v zvezi z vrati in plo-čevinnstiin rolojem lesenem okvirju, velikost 2X2.40 m. novo. prodam. Cena ugodna. Hinko Privšek. Ljubljano. Kolodvorsko 7. Komisijska trgovina. (1
ŠPORTNI VOZIČEK nvto model, znotraj in zunaj tapeciran, blatniki in vodilo pokro-mano, gume prima, debele, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7394. (I
OTROŠKI VOZIČEK
globok, lep in dobro ohranjen, takoj prodan-,. Bernekcrjcva 34. 1 Zelena jama.	C
Citajte knjige
»Slovenčeve knjižnice«
ki vam nudijo nnogo zanimivega.
KINO »SLOGA*
Samo ie danes ln jutri! Največjo delo Španske filmske produkcij« pod pokroviteljstvom Spanskesa na-
rodnega svetal Usoda oficirsko družine v zadnjih težkih Španskih meščanskih bojih.
»Krvave priče«
Alfrodo Mayo. Ana Mnrlscal, Jo«« Nlo-j to, Blanca de Silos. — Režija: Josd Luis Stienz do Horodia. — Za nemški dialog: dr. Martin Jacob. PREDSTAVE ob 15, 17 ln 1».
KINO »MATICA*™
Salve smeha)	Salve smeha!
Dve ari neprisiljenega razvedrila: Do solz se boste nasmejali v najbolj zabavni veseloigri sezone
»Se enkrat študent«
s priljubljenim komikom Heinz RUtiman-nom v glavni vlogi. Film za mlado in itarol — Zaradi izrednega zanimanja
PREDSTAVE T »edeljo ob 10.30, 15. 17, HI
,EL KINO »UNION*
llans Moser v odlični, zabavni komediji, v vlogi kon-
1'uzne-ga carinskega inšpektorja, ki je razkrinkal manipulacijo in ljubezensko pustolovščino svojega ministra In nato priinoral vso vlado k demlsiji... I Smeh in krohoti	Smeh in krohoti
»Za ljubezen ni carine«
Hans Moser, Suši Peter, Hans Olden, Else Elster, Oskar Sitna, Th. Danogger, Fritz Imhoft, Josef Eichheim. PREDSTAVE ob 10.30, 15, 17 In I«!
KINO »KODELJEVO«
TELEFON 21-91
Lepa In pretresljiva zgodba, k| se odigrava med visokimi plnninami in kaže menjajočo se usodo gorjanov
»Jastrebica Wally«
| V glavnih vlogah: Heidomarie ITothoyer,
Scpp Rist, Winnio Markus. [ Zaradi Izredne dolžine filma predstavo tlanes oh 14.30, 11.45 In 19!
Jetniške paznice
7.a sodne zapore v Ljubljani sprejmemo. Reflektantinje v starosti nad 25 let naj se javijo pri Delovnem uradu (Borzi dela) v Ljubljani.
■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Raznašalko
za Spodnjo Šiško
sprejme uprava »SLOVENCA«.
Predstavite se v upravi »Slovenca« »DIIIIIIIIIIIIIINIIIIIM
PLETILNI STROJ
znamke Wedermann, VVien, za pletenje nogavic, jopic itd. v najboljšem stanju, ugodno produ METALI A, Gosposvetska 16, tel. 32-88
STRUŽNICE
(izredna prilika) tri nove, moderne z nor-ton itd., različne velikosti in dve rabljeni, zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.
J_Knjige_l
KUPIMO: ,
slovenske in nemške romane novejšega ča-— vse knjige za univerzitetni študij, Cankar II, »Čas< letnik 16. Argo vse, ši-vic: Matriken von Krain und Gbrz. Mc-lik: Slovenija Saltikov Patološka anatomija, Zvon 1881 do 1902. — Ig. Klcinmayr & Fcd. Bamberg, d. z o. z., L j ubij a na.
§_Piadi3_j
PRODAM RADIO ORION
primeren zn razvajenega poslušalca, manjši avtomatični biljard in lep gramofon v stoječi omnrici. Naslov pove uprava »Slov.« 7321._ (i
RADIO
aparate: lngclen, Philips, Zcrdik. Minerva, Orion, odlične kakovosti in izdelave, prodani. Hinko Privšek, l.itibliana. Kolodvorska 7".	(i
I Denar ~t
S 500.000 LIRAMI
sc lahko pridruži gospod stari tvrdki, — Mesečni dobiček do 100 tisoč lir. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Popolna sigurnost«. — 73S3.	(a
O POSOJILIH rin lii.še. posestva in poroštva dobilc^infor-macijc Ljubljana, Beethovnova 15, levo, pri JLGO-KREDIT. (d ,iiaHiBi;aamBsaaisi
Vse dennrne
in trgovske posle
izvršim hitro, točno io solidno. Priporoča «e:
RUDOLF ZORE
Ljubljana Gledališka al. 12
Tel. 38-10. BBBHanaiiaBBB
Pozor stavbeniki
ln
hiSnl posestnikil
Dobavljam, polagam tn elružim star, 1'AlikETE
JOSIP BRLEČ
L j n b 1 j a n a
K0L0DV01ISKA »
| Pohištvo |
PREDSOBNA GARNITURA za čakalnico ali predsobo, ugodno naprodaj. Naslov pove upr. »Slovenca« 7323. (i
JEDILNICO
kuhinje in spalnice prodam. Medvedova št. 28. Odprlo od 3-3.
patentna posteljne mreže, otomane, moderne kaučo ln foto-Ue nudi solidno in po nizki oenl
RUDOLF RADOVAN
tapotnik LJUBLJANA Mestni trg Slov, 18
Vodoravno: 1. ločilo, i. prostost, 11. poslednji dom, 15. odjekne, 16. skrajšan voznik, 17. pravoslavna podoba, 18. kratica za lastnoročno, 20. evo, na, 21. časovni prislov, 22. uto/na enota, 2-1. arabsko moško ime, 25. Slin-keapearjeva oseba, 26. komični znak /a srebro, 27. /ona sv. Joabima, 28. (frški slikar, 29. Bog (latinsko), 30. svetopisemska oseba, 31. mesto v Novi Gvineji, 33. jadranski otok, 35. vrh v julijskih Alpah, 37. latinski veznik, 39. kratica za akademski naslov, 41. rimska boginja, -4-3. gora na Kreti, 44. kratica za dolžinsko mero, 45. cel, 47. govedo, 48. zabava, 50. predplačilo (mn.), 51. mesto v Mehiki, 53. dol voza, 53. alarm, 57. zlatnik, 58. vrsta jedi, 59. plemenita kovina.
Navpično: 1. mesto v Srbiji, 2. žensko ime, 3. oz.iralni zaimek, 4. stiskat', 5. osebni zaimek, 6. ruska reka, 7. evropska država, 8. osebni zaimek, 9. pritrdilnica, 10. otočje v Tihem morju, 12. kvartaški izraz, 13. druga košnja, 14. zbirka Majeenovih novel, 16. oče, 19. abesinski poglavar, 23. švicarski narodni junak (fon.), 25. bogastvo naše zemlje, 30. glavni števnik, 32. umetnost (lat.), 33. geometrijsko število, 34. njega, 36. moško ime, 38. domača žival, 40. začimba, 42. zločin, 44. računski izraz, 46. ribiška priprava, 47. plačilno sredstvo, 49. prevozno sredstvo, 50. severnoitalijansko mesto, 52. osebni zaimek, 53. ruska reka, 54. kemični znak za erbij, 56. kratica za plemeniti.
Sprejmemo vajenca
ki ima veselje do knjigoveške stroke z dovršeno meščansko šolo ali 4. razredi srednje šole
v učno dobo. Ponudbe pod »Vajenec št. 1« v upravo »Slovenca«
I Pridelki |
KOŠNJO OTAVE
3 johe z h polovico pridelka oddam. Ogled v nedeljo 27. 8. ob 10 dopoldne pri gostilni Ivan Erbe/.nik na Viču izven bloka.	(I
Dr. Frane Grive©
Narodna zavest in boljševizem
je samoniklo znanstveno delo ter je kot tako slovenskemu inteligentu neobhodno potrebna
m FraneiOKanska 10 (Telefon 89 61
1 Pouk |
POUČUJEM uspešno gosli po zmerni ceni. Grem tudi na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod »Precizna tehnika«. 7299. (u
I Živali t
PRAŠIČA za rejo nad 50 kg težkega prodam. Zaloška cesta 157.	(j
KUPIM ZREBE
do 5 mesecev staro. Sitar Stanko, Stožicc 7, p. Ježica.	(j
|~FiIat®Iiia |
POKRAJ. ZNAMKE
kompl. serijo v četvercu. prodani najboljšemu ponudniku. -Ponudbe na upr. >Sl,< pod »Zbiralec« 7366. (1
|__Razno J
ZA ZATEMNITEV naročite okenske rolete. Dobavljam vseh vrst in pridem na dom po mere. Pošljite naslov v trafiko Merjasec, Tržaška cesta 62. Ljubljana.	j
STENICE « vam uničimo s plinom, stanovanje tnkoj uporabno. Naslov pustite v zaprti kuverti v upravi »Slovenca« pod »Diskretno« 7337. (r
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem se za izraze iskrenega sočustvovanja ob nenadni in prebridki izgubi nase drage
Francke
In
Tončke
najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, vsein darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem ostalim, ki so blagi, nepozabni rajnici spremili'na zadnji poti.
Sp. Ilrušica, 16. avgusta 1944. šušteršifevi.
■v* •-=	v:j' /v-	-X
		
Zahvala
Vsem tistim, ki ste spremili na zadnji poti našo prerano izgubljeno, nepozabno in nenadomestljivo ženko in mamico, gospo
Lucijo Kalinger
posebno še gg. dr. šavniku in pa dr. 15randstaterju„ ki sta lajšala njene bolečine, čč. sestram Lconišča za požrtvovalno poslre/.bo ob njeni bolniški postelji, čč. duhovščini, vsem darovalcem prekrasnih vencev in pa šopkov, vsem, ki ste nam na kateri koli način izrekli svoje sožalje, gg. pevcem za ganljive žalostinke — se najtopleje zahvaljujeva.
Ljubljana, 19 .avgusta 1944.
Vladimir in Nadica Kalinger
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustila naša draga mama, stasra mama in teta, gospa
Leben Ana
roj. Permo
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 20. t. m. ob 5 popoldne izpred hiše žalosti v Bizoviku št. 2 na pokopališče v Bizoviku.
Sfrnn (J
»SLOVENEC«, nedelja, 20. avgusta 194-t'____žtev' 190'
Marija Kukovica
roj. Volčič
vdova po uradniku ZSZ
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 21. t. m. ob 5 pop. z Zal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maša za pokojnico bo v soboto dne 26. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Dotrpela je naša predraga mamica, hčerka, sestra, snaha, svakinja in teta, gospa
Ljubljana, 19. avgusta 1944.
Žalujoči: Majda in Tomažek, otroka; družine: Kukovica, Volčič, Snoj.
Bizovik, 19. avgusta 1944.
Žalujoči ostali.
Fiir »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jožo Kramarič — Herausgeber. izdajatelj; inž. Joža Sodja — Schriftleiter, urednik; Janko Hafner*.
št. 151
Zahvala
Vsem, ki ste našega dragega sina in brata, gospoda
Maksa Zupančiča
učitelja
spremili k večnemu počitku in mu darovali cvetja ter z nami sočustvovali. iskrena hvala. Posebno pa se zahvaljujemo gg. zdravnikom, zlasti g. primariju in č. sestri neurološkega oddelka za dolgotrajno zdravljenje ter sobolnikoin za številne dokaze prijateljstva; hvala tudi pevskemu zboru
stanovskih tovarišev. Sv. maša zadušnica bo v lorelt dne 22. t. m. ob 8 zjutraj v Križankah.
Žalujoča družina Zupančič
Rešitev križanke št. 150
Vodoravno: 1. Rapallo, 8. avenija,
15.	Adonis, 16. kan, 18. brodar, 19. Fala, 21. ponos, 23. rovi, 24. Ant, 25. kip. 2?, los, 28. SOS, 30. los, 31. ea, 32. porok j3. strah, 35. rt, 36. mir, 37. ol, 38. itd, 40. Ob, 41. Vuk, 42. st., 44. rok, 4<>. otrok. 47. zid, 4S. D. T. (Debeljak Tine), 49. arh„ 50. tri, 52. edn., 53. ran, 54 gre, 55 nn, 56. janka, 57. kanja, 58. el, 59. tek, 61. njo, 62. oni, 64. boa, 65 ave, 66. ikona, 67. Praga, 68. silos.
Navpično: 1. Rafael Santi, 2. Adana 3. polt, 4. Ana, 5. Li, 7. Janez Trdina-9. V. B. (Vladimir llartol), 10. Er. 11 nor, 12. idol, 13. javor, 14. Aristoteles
16.	kol, 17. nos, 20. sir. 22. por. '-5. Ko-rotan, 26. polo, 28. stok, 29. Savinja 32. pir, 34. hud. 38. ite, 39. Don, 43 trnek, 46. krnja, 47. zanos, 48. drevo 51. Iko, 53. Rab, 60. ko. 62. Or, 63. ]g 65. al.
Še medveda bi obrita krema Rapida brez mila