SLOVE
- Año VI.	No. 290
Uredništvo^ in upravništvo
U. T. 59 - 3667 Calle AÑASCO 2322
^Prejemanje strank vsak dan od 15,-
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
I Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo
leto $ 6.—; Inozemstvo Dolar 2.— I List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
	e	TABIFA REDUCIDA
u H	8	
		
S	o M	FRANQUEO PAGADO
o o	3	Concesión 1551
Italijansko-abesinski spor
v
I v pondeljek se je javljalo, da na mejah ita-•lanske Somalije, s zopet Abesinci napadli npko italjansko posadko na jugu Ual-Ual-a, er Povzročili 5 mrtvih- in več ranjenih. Napad ,.e bil odbit in napadalci so imeli znatno večje '«gube.
^točasno poročajo, da je italijanska vlada jedila vpoklic 3 rezervnih letnikov pripada-i0(:'h 3 divizijam ter da koncentrira vojaštvo ' 'ukah Catanie, Bari Taranto, kjer bodo spremi za vkrcanje v ogrožene kraje.
Ne bomo mnogo grešili ako navajamo da vse te priprave, katere se ne dogajajo sa-^ od sedaj, marveč so započele že pred do-j "" mesecem, izid Halijansko-francoskega in ^coško-angleškeg? dogovora, vsled tega je °''kor toliko dobila Italija od navedenih ve-dovoljenje /a nastop proti carstvu l0pi]e (Abesinija). V kolikor obsega ta do-,v°r seveda ni zna/no. toliko se pa zna, da
m
•Ho
, "Ja je vedno stremela za tem, da veže tu-l Po suhémJeritrejsko kolonijo in somalsko, katerima je francoska iti angleška Somali-te kolonije, ki leže ob Rudečem morju K, Indijskelu oceanu mejijo v notranjosti B^osinskim carstvom, ker pa Italija ne mo-.Pričakovati, da bi Francija ili tem manj An-oddale svoje kolonije Italiji, išče Itali-®aŽina, da bi prišla do te zaželjene zveze po
naravT" po abesinskem teritorijii. ic|r Italr \ '~'>ra\ ičuje te svoje vojaške u-
¡. P" z nñüft zahtevo napram Abesiniji, da
s'''C¡nja da zadoščenje za oborožene napade
ot' italjanskemu t ^itoriju. Svojčas smo sli-
1 Pa, da se Abesiaija- pritožuje, da je bila
a Uapadena.
se po čeli Italiji močno časopisno pro-
JL "tóo v kateri sl-ijnjo Abesinijo kot drža-
I ,(i je 5Q0 let za drugimi evropskimi naro-
v njej popolnom» srednjeveški obi-
|. v'1' ter se nekako upira in to z vsemi ,sred--v i j
( ' pa bi se upehalo v njej moderno kul-kar pa seveda je državi sami in celemu
?$vu škodljivo, da sb drži v temi in brez-
^"' etiopski nurod in razumljivo tembolj ^'iia bogatstva, ki se skrivajo v tej državi.
0 Jfc kakor nalašj; de že hi. ki se mora spre-V lfi v kulturno 'državo in jasno lulo je k poklican, kot narod, ki se lahko ^ z dvatlsočletno kulturo. kj^m Abesinci predobro poznajo te naj-tol (iJ®(' kuJturonosce, vsled tega so se raje za-^ v svoje srednjeveške običaje, kot da so
»volj
'1)0:
' J^vnli modernim Rimljanom nositi njih ^ !<!° in sekirice po etiopskih poljanah, t^.'^da pa da ne bo stvar tako lahka, ker če-!>!•(., lIna Italija najnovejšo mehanično pri-Ko 0 111 tisoče letal, bo zadeva trd oreh, ker
Si iuci
izjavili, da če ne bo posredovala stVj "arodov ye bodo branili z vsemi sred-' ter so napovedali da postavijo vojsko ¡j. lri]üjona vojakov.
kalija ne misli takoj udariti, hoče prej siti da dobi odškodnino, baje zahteva 1
milijon šterlingov in počastitev zastave in večjo strogost ob n.ejah.
Časopis "Le Journal des Nations" iz Ženeve, nekak glasnik man.Eih narodov, ostro cenzurira agresivni nastop Italije napram Abesini-ji, ter povdarja, da imajo manjše države isto pravico kot velike v krogu Zveze narodov, ter označi nastop Italije kot izzivanje Zveze, vse vpitje proti Italiji bo pa malo zaleglo.
V krogih Zveze se govori, da se bo Zveza sama vmešala v zadevo, ter da bo sama določila, da se stavi Abesinijo pod pokroviteljstvo kake velevlasti, ker izgledi, da Abesinija ni v stanu se širna vladaii.
Abesinci pa ne bedo hoteli kar tako- sprejeti pokroviteljstvo, n Kateri celo vmešujejo Japonsko v te homatije, ker je baje japonski poslanik v Rimu, izjavil italijanski vladi, da ne bo dopustili da se krši suvereniteto Abesinije.
Izgleda da Anglija pritiska na Italijo in Abesinijo, da se spi r reši prijateljski, kar pa pušča gotove dvome, da ni to shmo navidezno.
Iz našega stališča moramo s strahom gledati to početje Italije, k»r sumimo da bo mnogo naših fantov uvršče -h v čete, ki so namenjene v A triko in to posebno pri diviziji iz Firenc.
Nekaj podatkov iz Abesinije
.Abesinija ali cesarstvo Etiopije je .gorata dežela od 900.000 km2 in 31 miljonov prebivalcev. Njeno glavno mesto Addis Abeba je zvezano z morjem z edino železnico, ki končuje v pristanišču I/jibUti v francoski Somaliji. Addis Abeba leži okoli 2500 m nad morjem. Prebivalstvo je bele rase in je bilo po Sv. Frunienciju že 1 ta 345 pokristjanjeno. Cesar, ki nosi titul Negus Negesti (kralj kraljev) vlada deželo absolutistično, katera je razdeljena v 3 kraljestva in 23 provinc. Provincam načel ju;jejo kraljevi namestniki, ki jih imenujejo Ras. Denar v tej državi je takozvani taler Marije Terezije, ki ga še danes izdelujejo na Dunaju.
Etiopija že od ka" je poznana je samostojna država. Egip-rini .in Rimljani v starem veku so jo brezuspešno napadali. Mohaitvdan-ci so ji vzeli sicer en košček toda celotno niso je bili v stanu podi; riniti. Okoli leta 1632 so poskusili Portugalci ,io zavzeti ali so bili iz-pahnjeni. Leta 1S55 so Angleži pod generalom Napier-om odposlali vojaško ekspedicijo proti Etiopiji, ker je bila ta zaprla nekega konzula, ekspedicija je staja ogromnega denarja, dosegli pa niso drugega kot da so bili aretirani izpuščeni. Vladal je takrat Negus Teodor.
Italija je pod pretvezo da so Abesinci ubili nekaj Italjanov leta 1385 zasedla Massaua, mesto ob Rudečem morin. Leta 1887 je ras Alula uničil italijanske, kolono, ki je hotela prodirati v notranjost. L.-ta 1896 je Negus Menelik zadal italjanski vojs'Ki pri Adua strašen udarec. V izogib nadaljnim liomatijam so Angli-
ja, Francija. Ttalija in Abesinija leta 1906 podpisale pogodbo v kateri jamčijo za nedotakljivost abesinskega teritorija. Ko je leta 1913 umrl Menelik je nastal velik razdor med nasledniki. Vodile so se do leta 1917 civilne vojske, nakar je prevzela prestol hči Menelika, tale je pa imenovala nečaka Menelika, Ras Tafa-rija za prestolonaslednika. Leta 1928 z dovoljenjem tete je Ras Tafari postal cesar Etiopije z imenom Halie Selasie.
Kakcr že mnogokrat povedano je Abesinija bogata na rudah m r.jene doline so zelo prikladne za poljedeljstvo in živinorejo. Abesi-ija je zibelka kave.
Ruska avijacija prva na svetu
Znameniti prekooceanski francoski, letalec Pavel Codos je izjavil, da sovjetska avijacija prednjači na svetu. V Moskv' je tovarna štev. 22. ki lahko izdeluje vsakih 48 ur eno letalo. V celi Rusiji je pa 47 tovarn za letala. Letal ima Rusija 5000. Vsako leto se izvežbajo 3000 letalcev, dosedaj jih ima Rusija 10.000 in vsi so zelo navdušeni.
Codos je dostavil -la Zj. države sev. Amerike izdelajo v Alaski in na otokih artičnega oceana oporišča 7u letala, odkoder lahko v kratkem času dospejo letala v sovjetsko vodovje. v ,slučaju kakega konflikta z Japonsko.
Nemčija se izogiblje dati privoljenje za vstop v zračni pakt
Glasovi, ki prihajajo iz Nemčije in ki so v zvezi z merodajnimi krogi znajo povedati, da odgovor Nemčije na vabilo drugih velevlasti za vstop v zadnji londonski dogovor, bo nezadovoljiv.
Glede zračnega pakta zahteva najprej Nemčija, da se ji mora dovoliti imeti zračno floto najmanj v viáini ruske, ter, da se morajo velevlasti poprej posvetovati in ne takoj poslati svoje zračne moči v podporo napadenega. Tudi glede vzhodnega paktu ni pripravljena vstopiti pod pogoji, ki jih žele Francija in Rudija. Očividno ost nemške politike je vedno naperjena proti Rusiji, katero bi rada spravila zopet ven iz evropskega političnega območja.
Za Avstrijo odklanja Nemčija prepoved intervencije, ter zahteva, da se more izvršiti plebiscit, ali hoče Avstrija ostati naprej samostojna ali se hoče priključiti Nemčiji. Ta zahteva je gotovo odgovor na članek Mussoli-nija v vseh italijanskih časopisih, kjer povdarja potrebo za evropski mir, da mora Avstrija ostati samostojna.
Hauptmann obsojen
Proces Hauptmanna ki je celo svetsko javnost držal več tednov v trajni radovednosti, vsled nejasnosti in zamotanosti prilik, je v sredo ob 10 in pol zvečer končal s tem, da je porota po 12 urni sej: priznala Hauptmana za krivca ropa Lindberghovega sina Baby. Celi čas zasedanja porote ki se je vršilo pri zaprtih vratih in odkoder se ni smel noben po-
STRAN 2
SLOVENSKI TEDNIK
No. 290
rotnik oddaljiti še manj pa kaka druga oseba približati, je stila množica in časnikarji, ki so neprestano ugibali, razsodstvo porote.
Prvotno je izgledalo, da porotniki ga ne bodo spoznali za kirve^a, posebno ker se je njih posvetovanje toliko nategnilo. Toda končno je razsodstvo porote priznalo krivdo, nakar je državni pravdnik zahteval takojšnjo izvršitev kazni, namreč postavitev Hauptmanna na električni stol. Sodni dvor je pa odločil, da se izvrši usmrtitev 18. marca.
Zbor branilcev pa utemeljujoč, da se je pri procesu aiipravilo več legalnih pogrešit je vložil priziv, k deroga mo.-a rešiti višji sodni dvor, države New Yersey, vsled tega mislijo, da bo končni izrek sodnega dvora prišel šele koncem maja meseca.
Amerikanski zrakoplov eksplodiral
Zrakoplov "Macon" amerikanske vojne mornarice je v bližini kalifornijske obale po eksploziji dveh oddelko-v plinov padel v vodo in .se potopil. Moštvo se je v zadnjem hipu rešilo v gumijastih čolnih. Vojne ladije, ki so manóvrirále v bližini so 'takoj prevzele na krov ljudi iz čolnov. Pogrešajo od 82 oseb samo dva
To je že tretja taka nesreča v amerikanskem zrakoplcvstvu. Pred poldrugim letom je na sli-čen način padel v Atlantski ocean "Akron", nekaj let poprej pa je strela udarila na "She-nandool-" in ga razbila na dva dela, ki so goreči padli na tla. Prepisujejo vse te nezgode največ n¿spretnosti moštva.
Zjed. države Sev. Amerike imajo sedaj še samo 'ene&a takih zrakoplovov, to je "Los Angeles", bivši nemški Zeppelin katerega bodo morali sopet upostavili, ker so ga bili stavili v rezervo.
Čehoslovaška v zagati
Izgleda da najnovejši pakt v Londonu je zopet pirnesel upanje Habsburgovcem, ker kakor določa ta pakt nobeden ne bo smel prekoračiti avstrijske meje brez dovoljenja Anglije, Francije in Italije. Znano je namreč, da je minister Beneš mnogokrat izjavil, da ako bi se Habsburgovči vrnili na prestol Avstrije ali Ogrske, bi češke trupe takoj vkorakale v do-tične dežele. Sedaj pa ako stoji vprid politiki velevlastev, da se Habsburgovči vrnejo, nobeden jih ne sme ovirati.
Toda tudi na Madžarskem so močne struje proti povratku Ottona in te struje katerim na-čeljuje sedanji min. preds. Gombos skušajo priti s CehoslováSko v sporazum, s tem, da bi se te dve državi zjedinile proti Habsburžanom; Čehoslovaška pa bi odstopila Madžarski nekaj ozemlja na Slovaškem, za utrditi pred svojim narodom položaj Gombosa, ki bi s tem prikazal uspeh v prid revizijonistične politike.
Očividno velevlasti vihtijo napram manjšim državam v Podonavju strašilo Habsburžanov, ker bi bil povratek teh na avstrijski ali madžarski prestol velika vaba, za one dele teh držav ki se niso še prilagodile novim državnim tvorbam, pri katerih vidijo neko nazadovanje napram predvojnskim časom.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Regentski svet je izdal dekret da se Senat do 3 junija zapre. Na ta dan bo zopet sklican skupaj z novoizvoljeno zbornico, za katero bodo volitve kakor že sporočeno v mesecu maju.
Dr. Milan Radoslav Jevtič je bil imenovan
OKNO V SVET
Montevideo. Oblati so vprizorile racijo proti tajnim prodajalcem kokaine. Aretirale so 6 takih zastrupljevalcev človeštva in sekve-strirale so mnogo tega strupa. Med aretiran-ci je nek Simon Guena, ki poseduje eno dro-gerijo in več lekarn, kateremu bodo zaprli vse te prodajalne, katere so mu očividno služile za svoje tajne brezvestne kupčije.
Kitzbühel, Avstrija. Princ galeški, angleški prestolonaslednik je sodeloval na nekem tukajšnjem plesu in si izbral za plesalko močno že starejšo kmečko dekle s katero je plesal tirolski narodni ples. Mnogo najlepših dam od celega sveta, ki so se zbrale v tem zdravilišču so stale z dolgim nosom. Princ je igral tudi na tukajšnji ruleti, pa v začudenju vseh je stavil samo 2 šilinga.
Rio de Janeiro. Ustaški general Muñoz, ki je celi teden vznemirjal svojo domovino TJruguaj je bil interniran v brazilskem mestu Bello Horizonte.
Ustaja vsled premalega zanimanja ljudstva je končala z velikim neuspehopa za upornike, ki so hoteli vreči polfašistično vlado predsednika Terra. Sicer se nekateri izgovarjajo, da je Muñoz udaril prezgodaj in vsled tega niso bili pripravljeni.
New York. V poslanski zbornici v Washing-tonu so prijavili načrt s katerim bi se uposta-vilo v Alaski, to je polotok na severu-zapadu Kanade, kupljen od Rusije pred tolikimi leti, deset obmorskih trdnjav ker se je bati, da ne bi kakšen dan Japonska stremila po posesti te na rudah bogate dežele.
Carigrad. Po celi Turčiji so se obdržale volitve pri katerih so ženske prvič volile. Od 400 poslancev je 17 žensk in 3 poslanci za manjšine. Da se ustanovi v zbornici neko opozicijo je dovolila vlada, da so izvolili tudi 16 opozi-cijonalnih kandidatov, kateri seveda bodo malo opravili spričo vladnih poslancev. Ker teh volitev se je udeležila samo vladna stranka.
Tokijo. Javljajo da je kitajska vlada zaprosila Japonsko, da naj se ji dovoli, da bodo jaza guvernerja Narodne banke. Novi guverner je izjavil, da bo bolj širokogrudna podeljeval bankam1 kredite, s tem se ne bo kot prejšnji voditelji držal tako strogo deflacijonizma.
ponski parniki prevažali čete, ki so namenjene proti takozvanim rudečim četam v provincah Tčešvan in Kvajtšvan. Japonska je takoj dala nalog, tem parnikom da naj se ta prevoz
izvsi.
Bukurešta. Študenti in pristaši Železne Garde, ki so protijudovsko orientirani so vprizo-rili pred palačo kralja Karola manifestacijo pri kateri so zmerjali kralja in njegovo ljubico Ma-dame Lupescu. Policija in vojaštvo so nastopili proti demonstrantom in jih razgnali. "En polkovnik je bil ranjen. Manifestacipo spravljajo v zvezo z prepovedjo profesorjema Jorga in Nae Joneseu, da bi držali predavanja, prvi ker obsoja kraljevo ljubezensko razmerje, drugi pa ker je proti Judom.
New York. Javljajo iz Meksike, da so se združile v konfederacijo neodvisnih .ervolucijo-narnih ,?trank 1500 političnih strank v celi državi. Tej konfederaciji na čelu stoji Anaclio ; Manriue, . kateri poroča, da je takarekoč cela država v stalnem nemiru in v vednih štrajkib' Spopadi upornih čet se dnevno vrše, prebivalstvo pa izraža vladajočim svoj opozicijonalni duh z neprestanimi štrajki» štrajkajo davkoplačevalci, učitelji, študentje* delavci in kmetje. Konfederaciji revolucionarnih strank so javili svoj pristop pisatelj Vasconcelos in znani ju-rist Valenzuelo. Seveda potpirajo cerkveni krogi to gibanje.
Budimpešta. Madžarska vlada je imenovala na mesto znanega deelgata pri Zvezi narodov Eckhardta, ogrskega generalnega konzula v Monakovem Velics, za delegata pri Zvezi narodov.
Kakor je bilo javljeno, se je govorilo da je imel tudi Eckhardt svoje prste pri znanem taboru Janka-Pusta.

CLINICA DENTAL
«UTA

Dr. Carlos Oh. Laiaime
r*-
„ Specijalni aparati xa per-krone 22 karatne $ 16. ,	— Garantirano delo. —
Posvetovanja brezplačno, foracije paladarja. Zlat«
CARLOS PELLEORINI 311 esq. SARMIENTO
Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18.
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. ALEM 150	BUENOS AIRES	25 DE MAYO 149-59
Javljamo našim cen j. poslovnim prijateljem, da pošiljamo ponovno vsa
dienarna nakazila:
Brzojavno po aeroplanu po pošti
naravnost v JUGOSLAVIJO potom:
POŠTNE HRANILNICE - BEOGRAD
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB
ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE - LJUBLJANA
in v ITALIJO uotom:
BANCO DI ROMA - GENOVA
SIGURNOST! TOČNOST! USLUŽNOST! ZAUPANJE! v-
■_ Uradne ure : od 8l/s do 7, v soboto od SVido 12i/a.
No. 290
SLOVENSKT TEDNIK
StRAN 8
Beograd. Brzojavno poročajo da je velik snežni plaz porušili v vasi Vral (?) 17 hiš, ter, da je ta nesreča povzročila 7 mrtvih in mnogo ranjenih.
Rim. Poročajo iz vseh krajev severne Italije, da pritiska hud mraz in snežni zameti, posebno prizadeti so ki a ji v Poadižju in Benečiji.
Berlin, Študenti so vprizorili velike manifestacije zaradi pritiska litvanske vladj; ha mesto Meinel, ki se g? lahko jezikovno primerja z našim Trstom.
ARGENTINSKE VESTI
LETOŠNJI PUSTNI KORZO
Po dolgih debatah in razmišlja van ju, kje naj se letos vrši gla> ni pustni korzo, je mestna intendanca določala, da bo pustni korzo od trga Mayo do trga Gnce, v glavnem seveda po avenidi Mayo in trg*:» Congreso.
Dela v Avenidi za svečano razsvetljavo so že pričela.
ODMEVI HIŠNE REVOLUCIJE V LA PLATI
Centralna vlada takoj ko je doznala za la-platsko revolucijo ie odposlala tja generala z polnomočjo, da upociavi red in tudi guvernerja na svoje mesto, ktr je očividno, da ne more dopustiti kršitev ustave.
Izgleda pa, da je konservativna stranka vmešavanje centralne vlade v njene strankarske zadeve slabo sprejela, ter na seji delegatov te stranke zopet odobrila korak proti guvernerju Skušajo s veda ko^-ak omiliti in potom podajanj odprr.iti, toda večina stoji na stališču, da mora gr.verner odstopiti.
VELIČASTEN SPR&JEM ALVEARJA V ENTRE RIOS	i
Entrerianska radikalna stranka, kateri napeljuje senador Laurencena je odločila razpust in priključitev k U.C.R. Predsednik U.G.R. Alvear je v znak vidne solidarnosti z iadikali E. Riosa potetil pred nekaj dnevi glavno mesto te provinc.; Paraná, kjer je bil navdušeno sprejet in zapečatil novo zvezo z entre-rianskimi radikali. Posetil jé nato mesto Šta. Pé, kjer so mu tudi priredili veličasten sprejem;. Na povratku v Buenos Aires ga je pričakala velikanska množica na kolodvbru v Re-tiru.
KAJ BO Z KOLEKTIVI?
Tozadtrvna parlameíitárña koiifíisija je že sprejela takozvani načrt koordinacije transporta v mesta Buenos Aires, je sicer načrt nekaj spremenila, toda v glavnem j¡é le ostalo Pri starem.
! I Diplomirana babica	i
ANA CHARPOVA -
|;	v Pragi in Buenos Airesu
'» Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v < ¡¡ Pragi in; v- bolnici Rawson v Bs. Airesu. '; ,, Sprejemajo Se penzijonistke, píosebno (\
n	s kampa.	o
i \ < %
<.	Calle CABRERA «311	,,
¡|	U. T. Palermo, 2383	t (
H*»» m»mmm »	«MWC
Sedaj ima biti načrt obravnavan v parlamentu. Toda bližajo se volitve za enega senatorja, vsled tega je prav gotovo, da nobena stranka se ne bo upala zagovarjati ta načrt, ker bi jo volilci bojkotirali tako, da bo vsaj za enkrat cela stvar zaspala.
Mestna kronika
V TRAMVAJU GA JE NAPADEL Z NOŽEM
Manuel Esquivel, trgovski popotnik je imel brhko ženico katero je vedno z veliko bolestjo v srcu puščal samo doma, ko je moral po svojem službenem potovanju. Edino misel na to kako veselo bo snidenje z njo na povratku ga je tolažila in mu krajšala dolg čas. Zgodilo pa se je, da je pretekli teden prišel v Bs. Aires, en dan pred napovedanim časom. Ko je izvršil nekatera nujna opravila se je z mislijo v srcu, kako veselo iznenadena bo ženica ko ga bo ugledala, poč al z tranvajem proti domu. Revež je pa sam ostal nemalo iznenaden, ko je naenkrat ugledal v sedežu pred seboj, svojo ljubljeno boljšo polovico kako se je zaupno pomenkovala -¿ mladim moškim, ki jo je spremljal. To ga je tako razburilo, da je potegnil iz žepa britev in jo brez vsakega komentarja zasadil v vrat svojemu "rivalu". Priskočili so takoj ostali sopotniki in razorožili prevaranega Manuela in mu s tem onemogočili, da ni napravil še kake druge budalosti. Policija, ki je takoj intervenirala je moža spravila na hladno, ranjenega ljubimca, ki je 34-letni S. Estopa, pa v bolnišnico. Tako bosta obadva imela dovolj časa misliti, eden kaj se pravi drugemu ženo prevzemati, drugi pa, da se ne sme ljubimcev svoje žene kar tako napadati, pa četudi človeku kri zavre, ko to zapazi.
Z 9.000 PESOS JO JE POPIHAL
Na tukajšnji policiji, se je v sredo pojavil lastnik loterijske agencije v ul. Reconquista št. 305 in naznanil, da je nenadoma izginil njegov uslužbenec Onesifero Palacin, kar bi ne bilo še tako hudo; ampak imenovani je odnesel s seboj brez da bi komu povedal, svoto 9.000 pesov, ki so jih prejšnji dan inkasirali. Policija sedaj tatu pridno išče.
NEVARNO VESELJAČENJE
Kako zelo nevarno in drago je take vrste ve-seljačenje kot po nekaterih napravah, ki jih vidimo v Balneario Municipal (mestno kopališče) in na "Pena de Bs. Aires" (buenosajre-ški sejem) in kakšne so lahko posledice takega veselja se prav gotovo večina tistih ljudi, ki tja vedno drvijo, ne zaveda, ker drugače bi ne bilo vedno tako velikih gruč ljudi, ki komaj čakajo kdaj neki se bo že nehalo vrteti, da bodo lahko šli tudi sami okusiti nekoliko sreče in užitka ter se olajšali za 30, 40 ali še celo več centavos, s tem, da se bodo vrteli pet minut časa (to je kar najdelj traja tako vrtenje). Ko se človek vrti se razigra in tako malone pozabi na vso nevarnost, ki mu preti, to je tudi glavni vzrok nesreč kajti pri tem lahko izgubi ravnotežje in ko se najbolj zabava pade iz vozila, bodisi že iz "rueda del mundo", iz aeroplana itd. V najboljšem slučaju pa če odide srečno od tam, ko napravi račun, vidi, da so ga "vueltas del mundo", "Gusano" in druge podobne reči pripravile ob gotovih 6—8 ali še več pesov, za katere je moral garati celi teden predno jih je lahko dal na stran zato, da jih je v nedeljo nesel v žrelo spretnim izžemalcem.
Dva mornarja, Luis Guezón in Francisco Le-maine sta se hoiela v nedeljo nekoliko poza-baviti po Balnearju in sta sa, spravila v takozvani "Látigo", ker sta ga pa imela malo preveč pod kapo, sta medtem ko ju je peljalo okoli, zgubila ravnotežje in padla iz vozila na tla, pri čemer sta zadobila od ostalih vozičkov nešteto udarcev radi katerih se bosta morala precej časa zdraviti v bolnišnici Fernandez kamor so ju nemudoma prepeljali.
HRABRO DEJANJE OGNJEGASCA
Malo po 3h zjutraj so bili preteklo sredo klicani na pomoč mestni gasilci v ul. E. Ríos 721, kjer se je pojavil požar v trgovini z manuf. blagom. Prišedši na lice mesta je bilo že celo poslopje v plamenih ter se je bilo bati, da ogenj ne preide še na druga poslopja, z vsemi sredstvi so se gasilci podali na delo, da požar uničijo, ko se je nenadoma nekdo izmed radovednežev oglasil, da se v notranjosti hiše nahaja gerent trgovine, ni še dobro končal z izpovedjo ko oo se začuli iz notranjosti hiše o-
ii
mm*
MMáMÉMga	HJJf
VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI
ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA
SLOVENSKI ODDEEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900
ZAKAJ?
ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar
VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI.
ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH.
■ '	.tii&14& .V«.
VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLANDES
Pridite osebno ali pa, nam pišite — da se boste perpričali. Uradu jemo od 8.30 pa dp 19 ure. Ob sobotah do 12.30._.mm-, m
STRAN 4
SLOVWNSM TEDNIK
No. 290
DRUŠTVENE VESTI
PEVKE
Pevske vaje za ženske v nedeljo popoldne ob 4 nri. Pridite vse in točno.
Načelnik
RESNICI NA LJUBO
Na zadnji zabavi S.P.D. I. je prišlo, ko se je ze večinoma ljudi razšlo, clo neljubega incidenta, ki prizadetim ne dela časti. To smo zapisali radi tega, da ne bo kdo krivo tolmači, da imamo namen kaj zakriti, če se zgodi v našem društvu, ki se ponaša da je kulturno. Sicer pa društvo kot tako nemore biti odgovorno za dejanja posameznikov, pač pa strogo obsoja vse kar je kvarnega.
Odbor
Članicam na znanje
V društveni knjižnici se nahaja več izvodov Ženskega sveta iz leta 1931 in 32. Če bi jih katera želela, naj .se javi pri knjižničarju.
Iz nedeljskega piknika SPD. I.
Z velikim navdr?enjem, da se bomo zopet enkrat svobodno gibali v prosti naravi, smo se v nedeljo zjutraj odpeljali v San Isidro. Četudi se godba vsled nepredvidevanih zaprek ni mogla vdeležiti tega izleta, smo se vseeno izvrstno zabavali. Vzeii smo s seboj društveni radio-victrola, ki iiuin je nadomeščal godbo.
Naš šofer je vozil z vso naglico tako da smo puščali za seboj mnogo izletnikov in to nam je dalo še več razpoloženja v lepem solnčnem jutru.
Koj ko smo prišli na lice mesta smo jo mahnili v vodo. Ni treba še posebej praviti, da nam je kosilo izvrstno teknilo.
Popoldne so prispela še druga dekleta tako da je bila slika še pestrejša ter se je pričela šele pravzaprav prava zabava.
Vipavci in Krastvci so se tudi poskušali pri vlačenju vrvi kdo ima močnejše mišice. Za vsak konec se jih je obesilo šest. Zmaga je bila 1-1. Seveda ni manjkalo gledalcev.
Neki debeli argentnce, ki je bil menda po-
bupni klici na pomoč. Kapitan ognjegascev se je brez, da bi koga drugega njemu podložnih pošiljal, podal proti hiši, ki je bila vsa v plamenih, spremljan od enega ognjegasca, ki mu je sledil in stopil vanjo v največje presenečenje okoli stoječih, z največjo napetostjo so ljudje pričakovali poviatek vrlih gasilcev in res se ;c skoro nato vrnil eden, ker ni mogel naprej radi rane, ki jo je zadobil ko se je eno okno vdrlo. Po nekaj minutah, ki so se ljudem zdele cela večnost se je prikazal iz plamenov še kapitan z onesveščenim gerentom gerentom na hrbtu, Z velikanskimi aplavzi so ga sprejeli pričakujoči ljudje in takoj spravili kapitana in gerenta, ki je ušel strašni smrti v plamenih v bolnišnico kjer so kapitanu obvezali nekatere rane na rokah, ki jih je zadobil od stekla razbitega okna, nakar se je podal domov. Gerent francisco Gamardo bo pa moral ostati nekaj čtsa v bolnišnici, da se ozdravi na opeklinah, ki jih je zadobil, vendar njegovo stanje ni nevarno. Vzrok požara 6e ni znan.
licijski komisar je íekel nekima svojima pri-jateljima enakega kalibra, da bi oni trije z lahkoto vlekli s seboj šest naših vipavcev ali kraševeev. Naši so se takoj ponudili, pa ne šest. temveč samo trije, češ, da bo zadostovalo.
Malomarno so püjfeíi argentinski debeluhar-ji za vrv, češ kaj nas bodo ti suhljaei premikali. Pa glej ga spaka, komaj so nu dano znamenje potegnili vsak na svojo stran, sta se valjala že dva debeíuharja na tleh. Prijeli so v irugič, ravnotako so lih naši peljali. To se jim e pa že za malo zdeJo. Prijeli ,so za vrv z vso liločnostjo. Precej časa se ni nikamor premaknila in že se je zdelo, da bodo zmagali, pa > :-o. Počasi so jih raši povlekli čez zaznamovano črto med ogromnim ploskanjem gledalcev.
Vidno pozornost jc vzbujat tudi naš pevski zbor s svojim lepim petjem ter je žel obilo priznanja ne samo od Slovencev temveč tudi od Argtntineev tei tujcev drugih narodnosti.
Vse je bilo tako lepo, samo škoda, da imamo tako malo prilike se pozabavati v prosti naravi.
DRUŠTVENA KNJIŽNICA
481.	Stric tomoya koča (spisal S. Košutnik)
482.	Seržant diavolo (spisal M. Prollet)
483.	Dekaaneron (spisal Giovanni Boccaccio)
484.	Tisoč in ena noč (spisal Andrej Rapé)
485.	Poljub (spisal. Ka roían a Invernizio)
486.	Na "polju slave (spisal Sienkiewicz) 387. Nemeza (spisala Križanovska)
489. Tisoč in ena noč (spisala Križanovska)
489.	Mladi gozdar (spisal Scšla črnošolec)
490.	Pod svobodnim solncem (sp. F. Finžgar)
491.	Klic divjih gosi (spisala Marta O.)
492.	Sanin (spisal M. Arčibasev)
4-93. Goiiški Slovenci (spisal Gabršček)
494.	Pevska šola I (spisal Pavel Kozina)
495.	Pevska šola II 'spisal Pavel Kozina)
496.	Kam (spisal Mirko Brumat)
497.	Zgodbe sv. pisma (spisal N. N.)
498.	Začarani krogi (spisal liadivoj R.)
499.	Pravica (spisal V. L. Reymont)
500.	Corazón de cristal (spisal M. Delly)
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I.
Vabi na Veliko Pustno Prireditev
. .	„•■;'.' . ;•;, .. c H ^	!, 1	"V
ki se bo vršila dne 2 marca t. i v veliki gledališki dvorani Centro Armenio v ulici Acevedo 1353 na višini 800 Rivera, ali Canning 1100. Začetek ob 9 uri zvečer do jutra. Na vzporedu so lepe pevske točke, ki bodo izvajane od moškega in mešanega zbora Prosvete in pevskega zbora iz Villa Devoto, ter kupleti.
Po končanem vzporedu ples do jutra pri katerem bo sviral vsem že znani orkester.
Tramvajska zveza po Riveri: 87 Chacarita-Retiro, 94 Chacarita-Plaza Mayo, 95 Chacarita-Chaoabuco y Moreno 96, 97 Barrancas Belgrano-Cha-cabuco y Moreno. Omnibus po Riveri: Buenos Aires 4, Ciudad de Buenos Aires 15, Gral. Belgrano in avtobus 87 ki vozi Retiro-Lope de Vega-Palomar. Colektivo po Riveri: St. 13 in 15 Urquiza-Aduana. Tranvía: po Canning: 89 Plaza Plores-Plaza Italia. Omnibus po Canning: 87 Chacarita-Retiro, 5 la Rural-Flores-Plaza Italia, 12 de Octubre, 89, 87 in 1. Colectivo 23. __Vsa ta vozila vozijo samo eno kvadro in pol od dvorane.
D. K. D. "ISKRA" V C0RD0BI V A B 1
Vse naše izseljence na veliko pustno prirc-ditev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 3, marca t. 1. v dvorani "Ukrajina", ulica 82 št. 1533, Barrio inglés Začetek točno ob 21. uri do zore.
Spored:
1. Dekhimacija v kasteljanščini.
2? "U rudniku", deklamaeija v hrvatskem ,le'
ziku. 3. Petje okteta.
l. "Karnevalska b:.lada", deklamaeija.
5.	"Pijanec",. pustni kuplet.
6.	J. Stoka: "Lažizdravnik", burka v dveh dejanjih. -
Po vzporedu šaljiva pošta, srečkanjje, Pr0" sta zabava in ples. S vira izvrsten orkester. •> Vstopnina za moške običajno, ženske in člani prosto. Vrši se ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vljudno vabi
ODBOR
DOMAČE VESTI
Naznanjamo cenjeni slovenski naselbini, da je nas rojak Vladimir Goinišček otvoril lastno delavnico za popravljanje vsakovrstnih žepnih in drugih ur v uiíci Triunvirato 1467Í
Nas veseli, da se naš mladi rojak skuša osamosvojiti in ga toplo priporočamo vsem rojakom in rojakinjam za obilen obisk. '
wmmmmma^m m i hh^hi s&jaass
Potrtim srcem naznanjamo, da je po daljši zavratni bolezni umrla v zasužnjeni domovini
TONČKA BLAŽINA roj. FURLAN
ki zapušča mo/a in dva nedorasla sinova ter v Južni Ameriki sestro Sofijo Furlan, članico S.P.D. I. Naše najiskrenejše sožalje.
Pevski zbor SPD. I.
■Nft. 290
SLOVhVSKI TEDNIK
STRAN 5
J®» Kacin:
Exprés Buenos Aires - Córdoba
Dvatisoč turistov z dvoma vlakoma na» je odpotovalo hkratu iz Buenos Airesa v Cordobo.
Ker je bila vožnja vsled velikega Števila izletnikov znižana, sem se odločil tudi jaz, da odpotujem za par dni v Cordobo.
Izven Franceta Kurinčiča, ki je doma iz Merskega pri Kobaridu in aem ga poznal še iz Buenos Airesa za¡ časa ko je bil tajnik Slovenskega prosvetnega •-'društva IL-in sva tudi na neki stavbi par dni delala skupaj, nisem imel v Cordobi posebnega poznanstva. Zato tudi sem moj prihod naznanil samo njemu.
Bilo je lepo sobotno jutra Zmetal: sem naglo nekaj «vari v kovžeg se odpravil kar peš k znani slovenski gostilni, da smo se potem z lastnikom Francetom Ku-•»inčič ki, .mimp grede povedano, si nista nič v sorodu « zgoraj imenovanim, ter njegovo ženo in malo hčer-kitfó Zorko skupaj odpeljali na buenosajreški kolodvor ■ Centra l • A rgentino.
'Ko smo-prispeli ira kolodvor se je kar trlo ljudL Iz obličja vseh se je bralo veselo razpoloženje. Napotili smo se k številki našega voza ter si poiskali primerno klop. To se nam ni prav posrečilo, da si smo bili primeroma zgodnji, ker je že skoro v vsaki klopi sedel po eden in si je tako zagotovil prostor pri oknu katerega si menda va&k potnik Jeli, da lahko pase radovednost med vožnjo.
Zraven men?, pri oknu je sedel star. možakar. Pozneje mi je povedal, -da je Paraguajec, da ima hčer poročeno v Cordpbi h kateri je sedaj namenjen za nekaj mesecev in da je njegov sin zdravnik v Buenos AireBu. Možakar se je Se mnogokrat vozil po tej poti zato nam je med vožnjo marsikaj pojasnil česar bi brez njega gotovo ne vedeli.
Ob sedmih in pol se je začel pomikati prvi vlak s tisoč potniki, kmalu, za njim pa drugi zopet s tisoč potniki. Mi smo se vozili z drugim. Pot iz Buenos Airesa v Cordobo ni kaj posebnega, ker se ne vidi drugega kot nepregledne planjave obdelanega in neobdelanega polja ter črede konjev, krav in ovac.
Mene vedno zanima vse, čeprav vse kar vidim ali slišim se mi vedno ne dopade. Dobil sem utis na lastne oči, da je Argentina dežela velike bodočnosti samo ji manjka pravilne socialne in agrarne reforme. Argentinski poljedelec je skoro po večini kolon veleposestnikov in ti slednji imajo v rokah vso provin-eialno oblast.
Kot so imeli avojias grofje po naših krajih krasne gradove in jim je moralo ljudstvo tlačaniti, tako so tudi širom Argentinije krasne estancije bogatinov in ljudstvo jim ravno tako tlačani, samo v drugačni obliki. Morda se tega tukaj tako ne občuti ker je zemlja od naše mnogo rodovitnejša in jo je v izobilju kakor je pri nas ni.
Blizu središč, kot je Buenos Aires, Rosario in Cor-doba je polje mnogo skrbneje obdelano kakor drugod, kar znači, da ima pridelek večjo kupno vrednost.
•Kdor je videl velikanske planjave posejane koruze in pšenice ogromne pašnike krav in ovac, ni v strahu, da bi bilo treba biti kedaj v Argentini ji lačen. Vendar če sodimo po ogromnih množinah kobilic, ki Uničujejo argentinska polja in pomanjkanje dežja, ki povzroča, da velikanskih pašnikov krav in ovac pogine, je tudi tukaj lakota mogoča. Na lastne oči sem videl ogromne planjave od kobilic uničenega polja. Pri tem seveda ni trpelo argentinsko prebivalstvo v celoti pač pa prizadeti kmetje. Celoletni trud bo jim ▼
par urah uničile kobilice. Gotovo pa bo prišel čas, ko se bodo našla uspešna sredstva zoper to golazen. Jaz mislim, da če bi se danes toliko mislilo za zboljšanje človeške eksistence kot se misli na vojno, da bi ne bilo na svetu toliko jamranja in tarnanja o slabih časih.
Ko sem tako občudoval bodočnost Argentinije sem se nehote spomnil italijanskega ljudstva, ki je stisnjeno na ozek polotok. Videl sem precej italijanske zemlje in vsak košček tako skrbno obdelan da ni bilo piogoče iz ñje ničesar več iztisniti. Zakaj bi ne prišli Italijani kar jih je odveč sem in bi tukaj tako lepo živeli in še med svojim sorodnim plemenom. Seveda evropski nacionalizem, ki prehaja že v pretiran nacio-nalfašizem, še zmeraj vzgaja ljudstvo na barbarskih metodah, da se je treba za zemljo zverinsko klati. Jaz sem mnenja da bo narodnost še le takrat dobila svoj pravi pomen, ko bo globoko v naših srcih ter v naši izobrazbi in ne v topovih in bajonetih kot se nekulturno razširja danes.
Med vožnja se je vstavil vlak samo parkrat in še to le za .trenutek. Vstavili smo se v Campani kjer so znameniti petrolejski vrelci in kot smo poročali tudi v našem listu, so nedavno goreli. V Campani je tudi nekaj naročnikov S. T. seveda mi jih ni bilo mogoče obiskati. Vseeno sem jim pa v mislih želel vse dobro.
V Rosario smo se vstavili nekoliko več časa, toliko da so pripeli lokomotivo na zadnji konec ki je postal od tu naprej prvi. Do Cordobe smo se vstavili še v Villa Maria.
Turisti smo bili menda sestavljeni iz vseh narodov «veta kar ni v Argentiniji nič nenavadnega. Skupni cilj pa nas je hitro seznanil tako da je bilo potovanje dokaj domače.
Na skrajnem koncu voza je sedela neka že zarjavela devica. Mene je pričela zanimati še le ko sem videl da sta s svojo prijateljico pospravili kar cel zavoj lepo rumenopečenih piščancev in sta jih seveda brez ženiranja pridno zalivali z vinom. Ko se je priletna damica tako založila svoj želodec se je udobno naslonila s hrbtom ob steno voza ter položila glavo nazaj in je nekoliko zakimala, krilo ji je polagoma zlezlo visoko čez kolena, no in France je rekel, da kaže jasli. Odslej smo jo v naši ožji družbi imenovali: damo ki kaže jasli.
MS smo obedovali v vlaku kar je primeroma zelo poceni in okusno pripravljeno. Nič ni lepšega kakor obedovati v vlaku ko isti drvi z vso paro preko širne pampe na kateri zori žito in koruza ter se pasejo krave, konji in ovce.
Nekako sredi poti med Rosario in Cordobo prične zemljati metež, ki nas je pokril z debelimi plasti prahu. Spoznal sem da se je treba tem neprilikam primerno obleči ker je dobre obleke škoda pokvariti.
Po dvanajstih urah vožnje smo prispeli na cordob-ski kolodvor, ravno ko je solnce zahajalo.
(Dalje prihodnjič)
IŠČEM
veščega igralca na harmoniko za ob sobotah in nedeljah zvečer.
Zglasiti se: Balbastro vogal Pumacahua 1500 (Parque Chacabuco).
Lastnik restavracije Trst.
DOPISOVANJE
Smisel življenja
Slika današnjega življenja je pobarvana s tako čudnimi barvami, da jo je v resnici težko razumeti. Posebno se zdi slika težko pojmljiva preprostim očem slovenskega ali kateregakoli delavca.
Za temeljito premotritev tega je pač treba večjih učenjakov, vendar bi tudi preprosti ljudje maisikaj videli razločnejše in bi bilo nam .jasnejše, če bi se zato potrudili. Dokler pa nam bodo le drugi bistrili glave in na tak način, da smo jim vedno koristni in pohlevni sivčki, ne-moremo videti lepše slike kot se nudi našim očem danes.
Kaj pa je to smisel življenja, bi vtegnil kdo reči. .Jaz mislim da kdor razume živeti ima smisel življenja in kdor ne pa ne.
Kdor ne razume, da smo ljudje kaj več kot navaden stroj, ki ko se izrabi se vrže med staro šaro, ta prav gotovo nima smisla življenja. Kdor živi samo zato, da živi in da dela celo življenje brez da bi od tega kaj imel zase in za svoje potomce, tudi nima smis-la življenja.
Skratka, kdor se ne briga, da bi se povzpel do tiste višine, ki jo v današnji civilizaciji lahko pričakuje, nima smisla življenja. Da pa bomo mogli razumeti kaj nam v življenju pri-tiče in nam je mogoče doseči je potrebno za nas predvsem izobrazbe. Izobrazba je studenec razsodnosti. In ako imamo razsodnost ter k temu primerno odločnost imamo mogočno orožje za naš obstanek. Potrebno nam je znanja, čimveč znanja. Vedeti moramo; da je celo življenje ena sama velika šola.
Imel sem sostanovalca, ki ni znal ne čitati in ne pisati. Ko sem mu nekega dne omenil, da bi se zamogel tudi sedaj še naučiti čitati in pisati mi je zabrusil: "Jaz znam za sebe dovolj". Žal, da je takih ljudi, ki pravijo da znajo dovolj, tudi med nami mnogo.
Evo, tu tiči glavni vzrok. Ker nimamo izo-zrazbe tudi nimamo razsodnosti in mlnogokrat kot nevedno delavstvo sedamo na razne lima-nice, ki jih znajo spretno nastavljati neprija-telji delavskega gibanja. Naravno, da temu sledi delavski razkol, našim izkoriščevalcem pa bogat uspeh...
Krivica delavskega gorja je naša brezbrižnost, ki nas moralno in materjalno vgonablja.
Današnja slika nam prikazuje dovolj jasno, da delavstvo dvajsetega stoletja ne sme in ne more več tako naprej. Ako ne začnemo hoditi po poti, ki ima smisel življenja, ostanemo vedno le slepi mračnjaki.
Anton Podlogar.
om
r>¡f m
SIFILIS demás VENÉREAS
■ NSTITUTO MAS AN------ ---------
AIIL *23
ANTIGUO ATENDIDO POR MÉDICOS
PLAZA CONSTITUCION
dk 10 a 12 db 15 a 2.1
SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE
PREVOZNO PODJETJE
RAFAEL TURK
OSORIO 5085 esq. WARNES 2200
U. T. 59-2505 in 59-8667
Bi
STRAN 6
SLOVENSKI TEDNIK .........TSt m.
No. 290
Dekliška Greda
Ruth Kristekath.
RAZTRGANA USTA
Dvajset, let po vdiki vojni. Novi rod, ki do-rašča, ne ve nič o nje,i¿ nič o tem, kako se je sodobnikom zagrebla v srce. Zaposedel je svet, ne da bi vprašal, kako in s čim je bil zanj odkupljen.
Tudi Regina je uživala svoje 14 dnevne počitnice z največjo naslado v morskem kopališču, se z užitkom prepuščala športu, plesu, igračkanju z ljubeznijo in sploh vsemu, kar godi mladosti.
Toda nekega dne je stopila pred njo vsa groza vojne v strašni javnosti. Nekega večera, ko se je izprehajala na pomolu, segajočem daleč v morje, ga je srečala, vojnega okrnjen-ca. — Najprej je videla le ozko glavo s pla-vimi, gladko počesanimi lasmi, spodaj dve jasni oči, zroči čudno tuje v svet. In potem je zagledala tista strašna--usta---
To niso bila več usta. To je bila samo raz-cefrana cunja nekdanjih ust, zijajoča odprtina, v njej zobje le d • polovice pokriti. Vojno
znamenie, opomin----Tu je, Regina, poglej!
Tu je znamenje, vigaio v človeško obličje!
Šele kasneje se je ovedela, da je šel vojni okvarjenec počasi ob palici, ob strani suhot-ne, starejše žene, ki ga je vodila. Gotovo njegova mati.
Poslej ga je siečavala vsak dan. Skušala je pred tem strašnim pogledom ubežati, v resnici pa ga je iskala, bil je vanjo neizbrisno zapisan.
Potem se je zgodijo nekega dopoldneva, da je morala v dvorani zdraviliškega doma stopiti poleg njega. Ko ga je oklevaje opazovala in tehtala, s? je ¿"uenada obrnil proti njej z vsem obličjem. Znova se je zgrozila pred temi strašnimi .usti, ki jili je krogla raztrgala čez sredo, in pretresena je zajecljala:
"Ali je bilo zelo hudo?"
Menda se je hote' pač nasmehljati. Regini je bilo dotelje neznano, da je kaj takega na svetu: da se kdo ne bi mogel smejati. To je zdaj prvič doživela.
"Odpustite", je mukoma dejala, "nimam pravice vprašati."
Tiho je zmajal z glavo, kakor da bi prezrl njene zadnje besede, in se rahlo poklonil:
"Ludvik Renker".
Ni bilo slučajno, da sta se vsak dan srečala. na sprehodu in šla skupaj. R-enker ni nikoli govoril o vojni. Regina je pač vedela, zakaj ne. Saj o tistem, kar nas je pretreslo do azdnjili skrivnih glob'n, ne moremo govoriti. Tudi ne nasproti tistim, ki so z nami doživeli skrivnost.
Vedno in vedno znoVa pa se je zgrozila, kadar je pogledala V njegovo obličje. Pač malo sta se ujemali zunanjosti teh dveh ljudi: sveže, mlado dekle, pa stari, okvarjeni mož. Kajti poleg njene cvetoče mladosti se je zdel star, dasi mu je manjkalo še par let do štirideset.
Prijatelji, ki si jih je bila Regina pridobila v kopališču, so ob neki priliki speljali pogovor < na Renkerja, vojnega okvarjenca, in eden iz- ' med njih je pripomnil, da je Regina nespametna, ker toliko z njim občuje. Regina je po-
zorno premotrila lanta, ki je to rekel. Imel je vesele rjave oči in lepo oblikovana usta. Pomislila je na Renkeija. In naenkrat se je vzpelo v njej, da bi s pestjo udarila v gladki in čedni obraz mladega človeka. Hitro je vstala, plačala svojo kavo z drhtečimi rokami in brez besede in slovesa odšla. Družba je v zadregi molče obsedela. Odkar je Regina občevala z Renkerjem, je začela čutiti v ljudeh bistveno in odprla r.e ji je praznota marsikaterega obraza. Tudi sama sebi se je zdela dostikrat puhla in prazna, in se sramovala svojih slabosti in plitvosti dotedanjega življenja, ki so se ji zdele preje tako važne.
Šla je v park, kjer so šumela visoka drevesa. Vedela je, da bo ta našla Renkerja. Sedel je na klopi in z rokami oklepal palico. Zapazil je llegino šele, ko je stala pred njim. Sedla je poleg njega Lila sta prvič sama.
Nista govorila. In Regina se je zelo bala misliti na to, kar jc zdaj moralo priti. Saj se je usmerila k njemu.---
Poljubila sta se. Bile ji je, kakor da bi se nagibala nad bojišča in poljubljala brazgotine, ki jih je tamkaj zapustila vojna in so še zmerom peklo in drgetale v tihi bolečini. V ujej je bilo zelo veliko in težko čuvstvo. In potem je vroče prcpljusnilo njeno notranjost, kar se je drugače komaj dotaknilo površine njene duše. Odprlo ,ie oči. Videla je bledo čelo in zaprte veke ni razbrala, da so se čelo in veke smehljale. In bilo je veliko sreče v bolečini.
Potem je dvigni"a obraz in Renker jo je prijel za obe roki in jih držal v svoji. A rekel ni nič, čeprav je čakala, da bi govoril, kajti strah jo je bilo teže tega molka.
Njene počitnice so bile skoroda pri kraju. Zadnje dni je prebila samo še z Renkerjem. Ostali prijatelji so jj postal: povsem tuji in daljni.
Renker je bil zdaj pogosto zgovoren. Veliko je pripovedoval o svojem delu in včasih se je smejal z vekami in čelom. Bil je odvetnik v nekem večjem mest v, Pokazal je Regini slike svoje hiše, ki jili je oklevaj3 ogledovala, a ni vedela, kaj bi z njimi. Ni razumela, kaj hoče(
od nje. Vendar ga je vedno pazno poslušala.
Bilo je zadnji večer pred Regininim' odhodom. Sedela sta na koncu pomola,.z morja je v,el rahel veter.	» .
Tedaj jo je zasnubil.
Umaknila je svojo roko iz njegove. Prišlo je nepričakovano. Nikoli ni razmišljala o tem. Bilo je zelo lepo zelo bolestno. A potem se je vendarle vedno zdelo ob sebi umljivo, kakor da bo z njenim odhodom vse pri kraju. Ali ni šlo vse lepo ir. vse bolestno mimo nje in potem se vrne domov in bo- zopet sama? — •— —'
Ozrla se je po morju —1 temna površina. I» potem v Renkerjev obraz z ostrim, krepko usločenim nosom in raztrganimi usti pod njim. Tudi palico je videla, ki je ležala na klopi poleg njega. Postalo ji je jasno, da se ne sme umakniti.
"Ostanem", "je rekla počasi in odločno. Pretreslo ga je, kajti ničesar več, ni bil pričakoval. Ko se je ozrl vanjo, je videl, da ji teko po licih solze A sama ni vedela, da joče in se mu je smehljala.
Justina Jeram:
Valovom
Valovom izročam pozdrave ki nemo mimo drvé, da jih v domače ponesejo kraje po katerih koprni mi srcé.
Valovi kar mimo šumljajo, nevem, če izročilo izvršč. Saj oni ne poznajo bolesti ki stiskajo meje srcé.
Najraje na valove bi sedla in na njih pohitela domov. Bi drage po vrsti objela, objela rodm bi krov.
Naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem otvoril lastno delavnico za popravljanje vsakovrstnih ur.
Toplo se priporoča vsem
Vladimir Gomišček
Ulica TRIUNVIRATO 1467 zraven Do-rrego, Chacarita, Buenos Aires.
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovomeg? zdravnika
zatecite se na
MEDICA CANGALLO
» :
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
•r Mir ( ■ : : i '-i' • ' /t . '	;
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606 - 914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
No. 290
SLOVENSKI TEDNIK
STKAN 1
I a d i n s k i oddelek
J?,n Kacin:
Cordobski slovenski naraščaj
Ko sem se pred tednom mudil v Cordobi, sem se osebno seznanil z > večjimi malčki med katerimi sta največja in razumljivo tudi najstarejša in najrazumnejša Dragee in Vida. T mena drugih otrok si nisem zapomnil in tud. "e zapisal. Bom pa drugič ko pridem v Cordobo se pobližje seznanil z njimi in med tem bodo postali tudi bolj veliki kot sta danes Dragec in Vida. Ta dva imam to pot namen Predstaviti čitateljčkom "Mladinskega oddelka".
Dragec in Vida sta si brat in sestra. Dragec »ma 13 let Vida pa 10. Rojena sta bila v Prva-c»ii na Goriškem ter se nahajata v Argentiaiji okrog šest let. Oba pa obvladujeta čisto slovenščino kakor tudi argentinščino. In to je tisto kar me posebno veseli, da se ne sramujeta materinega jezika. "Kolikor človek zna* toliko velja", pravi pregovor. In res je tako.
| Dragec bi rad postal letalec. Celo ponoči sanja kako frči po zraku. Nemalokrat skoči v sanjali iz postelje in mamica se mora pošteno
< truditi, da ga spravi k zavesti ter seveda zopet v posteljo.
Mamica ima Drageca zelo rada in si kar ne Oiore misliti, da bi nje edinec letal po zraku k<>r se prav lahko zgodi, da bi telebnil na ze-"üjo. In sploh katera mati rada vidi svojega sina v nevarnosti.
Dragec je seveda drugačnega bolj praktičnega mnenja in pravi, da so zato padala, da se lahko v slučaju nesreče lepo polagoma spušča la zemljo.
M Vida nagajivka pa se norčuje iz brateca, ka-
wko že sedaj skuša plavati po sobi kadar sanja 'n to kar brez letala in padala in so po njenem m,nenju v veliki nevarnosti ona, mama in &ta, da jih bo pomastil še predno se bodo nje-Sove sanje vresničile.
Naj misli kdo kakor hoče o Dragecu, jaz "em natihoma na njegovi strani. Jaz sicer bi le bil rad postal poklicni letalec, ampak v zrak zelo rad poletel, tako za pogledati, kako se Vldi pa od zgoraj dol na našo grbasto zemljo. Seveda sem zaenkrat še samo pri željah pa mislim, da če človek le ne odneha se da vse, prav ViJe doseči. Seveda, če bi se mislilo na nevarnost, bi se nikoli nikamor ne prišlo. Kadar pojemo po morju, se lahko parnik potopi. Ka-^r potujemo z vlakom lahko trči ali skoči s ^a. če hodimo peš, nas lahko povozijo. Če smo v hiši, se lahko vdere strop na našo glavo. Če Plezamo, na drevo, lahko zletimo dol, itd. Zato ^r nas je, ki javno nosimo hlače, moramo ime-Pogum v življenju.
dragec pa je pogumen dečko, to sem opazil Udi pri kopanju. Ko se jaz ponašam s plaval-110 umetnostjo železnega klina je Dragec z vi-*°ke deske skakal v vodo se potopil na dno in zopet priplaval na vrh. rudi drugače je moj mladi prijatelj zelo do-ant. Ves Čas, ko sem se mudil v Cordobi

da je videl kako se imajo tifeti, ki niso v stiski za denar, se je ves čas obnašal zelo gentle-tnansko. Ko pa je plačilni predstavil masten račun se je začudil, kako je mogoče, da si upajo toliko zaračunati ter je spravil hruško, ki je ni mogel pojesti, v žep, češ, da je drago plačana.
Sedaj ko smo povedali kakšen je Dragec, moramo nekaj povedati tudi o njegovi sestri Vidi.
Vida že sedaj obeta, da bo zelo dobra in skrbna gospodinja. Meni je vsako jutro hitro ko sem vstal, pripravila veliko skodelico kave. Medtem ko sem srebal kavo je pospravila posteljo. Mati je bila ta čas na trgu, da je nakupila vse potrebno za čez dan.
Kar časa sem bil v Cordobi jih Dragec ni nikoli "fasal", Vida pa dvakrat. Vida pravi, da ne ve zakaj jih ona tolikokrat dobi, ko je po njenem mnenju vendar vedno tako pridna. Dragee pa pravi, da ni tako dobra in pridna kot se dela, da je njemu, ko ni bilo nikogar doma storila pomivati posodo, kar je seveda žensko delo in on raje kot bi se z njo prepiral ji je pomagal pomivati. Ob tej grenki izkušnji pa je sklenil, da ko doraste, se ne bo oženil, da bi ga imela,¿¡ena v oblasti, tako kot ga ima sedaj sestra.
"O boš se boš", je hitela Vida "in boš dobil kako črno ki ne bo znala dragega kot piti mate."
Dragec bi se najraje takoj zapodil v sestro, pa je morda zaradi mene odnehal in si mislil saj ne ve kaj klepeče.
Taka vidite sta moja mlada znanca. Vida vedno draži Drageca, vendar se mi zdi, da če bi šel kam proč od nje, da bi zelo jokala po njem. In tudi Dragec bi jokal, či bi se Vidi kaj slabega pripetilo.
- Ko sem se poslavljal od Drageca in Vide, da odpotujem nazaj v Buenos Aires, mi je bilo skoro tesno pir srcu. Z materjo sta stala na hišnem pragu in ko sem se na nasprotnem kraju ulice vstavil, da počakam ómnibus, ki je že prihajal, se mi je zdelo, da je imel Dragec vlažne oči in da je Vidiea gledala z velikimi plavim! očmi kot bi hotela reči: Se bomo že še videli, saj smo še mladi.
Jaz ne želim nič drugega kot da bi ostala Dragec in Vida tudi v bodoče pridna in poslušna ter da bi se rada učila. Ko bosta čez nekaj let fant in punca, da bosta v veselje svojim staršem ter v ponos slovenski naselbini v Cordobi.
Kad bi bil tudi, da bi pridno čitala mladinski oddelek v Slovenskem tedniku in da bi tudi kaj napisala v njega.
Drugi slovenski naraščaj v Cordobi je še bolj majhen. Upam pa, da ko se drugikrat povrnem v Cordobo, da bom tudi o teh napisal kaj lepega in da se bodo medtem naučili ne samo slovensko govoriti, kar povečini znajo, temveč tudi čitati.
o
D
o
o
n
o
o
D
o
o
D
o
o
n
o
SIOE30E
30E30X
30E30ESX0E303
zocaes::
23E30Í
ZA DARILA NAJBOLJŠA IZBERA
Joyería FEDER
ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591	U. T. 59, Paternal 0442
Zraven Banco Popular Argentino
Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebraine
Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje
CHÍSTALES iimOMPiBtf s
** ■ A»
— «S9I-
1 Ur
ELI_,Hh
MORA EXACTA
NOVOPOROČENCI:
Hočemo sodelovati pri sreči.
Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega.
POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE
G
ti O
O
n
o
n
o

O
8
o
dal na razpolago svojo posteljo. Bil mi
«tti
"e ^°ber kažipot ne samo po mestu Cordobi tem-;e tudi daleč v cordobsko gorovje v zname-^e "Sierras de Cordoba". Ko sem ga nekega e Peljal na kosilo v najbolj luksus hotel,
O
0
O
OBIŠČITE NAS
S PREDSTAVO TEGA OGLASA
NAPRAVIMO 10% POPUSTA
ENO DARILO BO VAŠE
VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH
0e30i
lonoi
:odoi
IOE5.dE
i0e30i
I0E30E
O
n
o
IOE3
STRAN 8
SLOVENSKI TEDNIK
Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krom pirja itd.
Točna postrežba na dom. Se priporočava cen j. rojakom in rojakinjam. Lastnika
J. Irampiiž in J. Brišček
Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in J Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni-vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
Dr. SAUL Dra. BERTA WAI-WAISBEIN NER de WAISBEfl*
üdravnik boln. Alvear	Pregled od 3—8. Otroške in notranje
bolezni.	ZOBOZDRAVNICA Pregled od 3—6.
Naznanjam vsem cenjenim rojakom v slovenski naselbini da razpolagam z novim igriščem na kroglje in keglje pod strebo.
Krasen plesni salon kjer vsako nedeljo svira dobra slovenska godba.
Prvovrstna domača kuhinja in pijača po zmernih cenah.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik
Avda. San Martin 2219
U. T. 59, Paternal 1632
POZO» ROJ
Krojačnica
in trgovina
z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami
Slamniki od $ 1.95 dalje
Cene konkurenčne
Se pripproča
ZUBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA
I Dr MILOSLAVICH |
Zdravnik za notranje bolezni.	g
|	Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pra- |
S	gi in Parizu. S
g	Zdravi bolezni kože, krvi in spolne |
K	bolezni. g
g	Se govori slovensko, nemško in špansko, g
|	PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE 1
|	GARANTIRANO ZDRAVLJENJE §
K	Sprejemanje strank od 11 do 12 in od |
|	3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od tí do 11 |
I	ure zjutraj. |
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
Sprejemata od 10 dO 12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723 Trelles 2534
Restavrant "O S O R Í O"
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno za «vadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
OSORIO 5025
LA PATERNAL BUENOS AIRES
PATERNA!»
OSORIO 5085
DR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišnici Muñiz
VENERIČNE BOLEZNI
moderno in hitro zdravi lenje.
NOTRANJE BOLEZNI
srce, pljuča, želodec, oblsti, reumatizem, kri itd.
GOSPE: Rezervirani prostiri. ^
OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vsako bolezen.
NI KLINIKA
Pueyrredón 936
U. T. 47 — 8416
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9
Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk, ki oglašujejo v Slov. Tedniku.
Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem.
S tem korietite samim sebi in listu obenem.
muortbdM cm Lió mefofeb nuderwA [iruruoM;
No. 290
•~r r^ : fr
SLOVENSKI TEDNIK
STRAN 9
PRIMORSKE VESTI
ŽRTVE TERORJA V ČRNEM VRHU
^ koprskih zaporih je baje znorel Rejc Franc Postojna, januarja 1935. Poglavje o črno-fskih aretacijah in progonih še ni končano. ^eliko število fantov in mož preživlja v kopr-zaporih najtežje dneve fašističnega na-s'lja. Poročali smo že o žrtvi starega Plešnar-,a Ivana k Zadloga, ki so ga poslali iz zapo-r°v duševno bolnega in vsega izmaličenega, da 80 v resnih skrbeh za njegovo življenje. Sedaj ™ nam poročajo, da je vsled pretepanja in Učenja v koprskih zaporih zblaznel 28-letni Prane, doma iz Lomov, ki je bil zaposlen v čfnovrški mlekarni. Rejc je bil aretiran med ^viirti in že takoj prvi dan so ga tako pre-'ePli, da so ga domači, ko se je vrnil v spremen karabihjerjev k hišni preiskavi komaj 'Poznali. Že iz teh dveh žrtev lahko sklepa-
1110 kakšen more biti položaj ostalih aretiran-tey. ,
i! ZADEL IZ IL. BISTRICE KONFINIRAN NA PET LET
Liparski otoki sprejemajo nove žrtve
D. Bistrica, januarja 1935. V zadnjem Ste-snlo poročali o konfinaciji nekega čevlja iz II. Bistrice, za katerega pa še nismo Meli imena. Ta čevljar je zgoraj omenjeni Za-po domače Šmajev iz II. Bistrice. O vzro-^ konfinacije smo poročali že zadnjič. Mož | bil odpeljan po zelo hitri konfinacijski pro-^hiri na Liparske otoke. Doma je pustil maj-^ega otroka brez matere, ki mu je pred krat-umrla. Otroka so sprejeli dobri ljudje, mu oče ni zapustil prav ničesar, saj je bil % reven. Ta primer konfinacije nam odkriva fromno tragedijo posameznikov v odporu pro-^ fašizmu.
NAŠA MLADINA V FAŠISTIČNIH UNIFORMAH
trnovo, januarja 1935. Vsa naša mladina je v fašističnih mladinskih organizacijah.

T,

vse lepo in dobro, le ko je bil čisto na ju-
lijanstvu, so dosegli tako neznaten uspeh, da za enkrat ne more biti govora.
VEDNO ISTA METODA
Oblasti silijo dekleta v fašistične organizacije
Gorica, januarja 1935. Pred nedavnim je šolsko oblastvo v Prvačini sklicalo na sestanek vsa dekleta iz vasi. Odzvalo se jih je le nekoliko in tem. je bila na sestanku predlagano, da naj se vpišejo v fašistično organizacijo "Giovani Italiane". Nekatere so na pritisk obljubile, da se bodo vpisale, a na prihodnjih sestankih je tudi teh zmanjkalo. To ni ostalo brez posledic. Politični tajnik Nardini, učitelj in karabinjerji so pričeli iskati tistega, ki ima vso vas pod svojim vplivom. Bistre glave so takoj našle krivca in so vso zadevo nekako t,ako-le speljale.: Izmislili so si da je bila ena mlajših deklet izmed tistih, ki so bile na sestanku pri spovedi in da je tej rekel župnik, da ji ne da odveze, če se vpiše v to fašistično organizacijo. To so javili kvesturi, ki je dala ukaz za aretacijo župnika. Vsa njegova zatrjevanja o nedolžnosti in neprizadetosti so bila brezuspešna, Preganjali so ga toliko časa, da je župnik, ki je že v visokih letih, popolnoma onemogel.
FAŠISTIČEN "DOPOLAVORO" IN NAŠE GODBE
Usoda godb, ki nočejo zastonj igrati na fašističnih prireditvah
Gorica, januarja 1935. Ko so ob priliki fašističnega praznika pozvali domačo godbo iz Šempasa, da bi igrala na fašistični prireditvi, je ta vabilo odklonila. Pred kratkim je zato "Dopolavoro provinciale" v Gorici izdal okrožnico na vse podružnice po deželi s pozivom, da ne smejo pri pirreditvah, to so plesi in samo plesi, naročati te godbe. Ker je ta godba obenem lastnik plesišča ali po domače brjarja, so pozvali svoje podružnice tudi, da ne sme no-
^jiU samo z vpisom se Italija ne zadovoljuje. Sl šlani morajo delovati v organizaciji, naj-kar zahtevajo je, da se redno udeležuje vseh fašističnih proslav in parad. Človek ^ Mislil, da je naša mladina navdušena za ta-^ igračkanje. Vendar pa je to vse drugače. '4si mladini je tako odvratna fašistovska uni-^a kot vse ostalo, kar je fašističnega. Upira kjer se le more in kadar nanese prilika. ajlepši dokaz za to je bila zadnja fašistična finska proslava, na katero skoro nihče ni ^el. Takih dokazov imamo brez števila. Naj-^ačilnej§a pa je izjava mladega avangardista,
Ka i-	__• ____i_______ ___
beno najeti plesišča. Prepoved je izdana za nedoločen čas.
Tsta usoda je doletela godbo iz Vogerskega, in sicer ob priki zadnje obletnice "pohoda" na Rim. Vzrok tej odredbi je v tem, ker se niso hoteli udeležiti fašistične prireditve kot smo že omenili da bi tam zastonj igrali. Godci so namreč zahtevali po 10 lih. Ko je ta vest prispela v Dorenberg je perdsednik javil polit, tajniku, da godba lioče igrati za narodno prepričanje, ampak za lire. Politični tajnik je odgovoril in izrekel sodbo, da ne smejo na Vo-gerskem ne igrati in ne plesati leto dni.
FAŠISTIČNI UČITELJI PRETEPAJO V ŠOLI
Postojna, januarja 1935. V Hruševju, kjer je sedež županstva, učitelj je neki Sicilijan, ki je obenem tudi podešta hranovške občine, čka v šoli tako pretepel, zlasti po rokah, da so Ta župan-pedagog je nekega osemletnega de-revčku počrneli vsi prsti. Radi tega barbarskega početja so se pirtožili proti učitelju in po-deštatu na pristojno mesto, toda do sedaj se možu ni dogodilo še ničesar.
NOV ŽUPNIK V CERKVI NA PLACUTI V GORICI
Vojaški kaplani — ljubjenci Margottija
Gorica, 12. jan. 1935. Prejeli smo iz Gorice vest, da je nadškof Margotti imenoval za župnika v cerkvi na Placuti v Gorici na mesto umrlega župnika Tognona Drekonjo (Drearo-gna), bivšega vojaškega kaplana in zagrizenega sovražnika Slovencev, doma iz St. Lenarta ob Nadiži. Zadnje čase goriška nadškofija zelo rada nastavlja po naših župnijah bivše vojaške kaplane in na italijanskih semeniščih izšolane beenške Slovence. Morda bi bilo nrav, če bi se tudi naši mladeniči pripravljali, za vzvišeni duhovski poklic pri — vojakih. Zna-biti, da bi se tih potem gospod Margotti usmilil In vsaj katerega izmed njih nastavil v naših župnijah... O novem' župniku na Placuti je tr-
je kot priden in vesten sodelavec, sicer
I V°venec, a vzgojen v italijanskih zavodih ude-^ nekega društvenega izleta na me-' Ko se je vrnil je med drugim rekel, da bi
%
¡^ovanski meji, si je zaželel, da bi vrgel oble-orožje od sebe ter pobegnil čez mejo, če-
^•Vft	•	• • • •
so vsi govori, ki so jih voditelji pnre-i^1 ki so bili naperjeni proti Jugoslaviji, y drugačne namene. Navzoči so obstrmeli. So se Sa izogibali, ker se jim ni zdel za-•l!v, kot velik zaupnik, fašističnih vodij, pač t^*2^0 nevaren. Kljub vsem težnjam, vsiliti Gladini fašistične ideje in približati jo ita-
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radipgrafija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra Violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narau. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih ceuaii. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9—12 in od 15-
-21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
28 S UIP A C H A
■ íáiM
ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL STJD
TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Calle AÑASCO 2322
Año Vi, Núm. 290
BUENOS AIRES
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES
CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
žaški "II Popolo di Trieste" prinesel pred kratkim daljšo notico, v kateri pravi, da je Dre konja "duhovnik preizkušenih patriotičnili in fašističnih čustev." Seveda, saj drugače bi ga gospod Margotti gotovo ne bil nastavil.
V BARBARSKE MJEZIKU SE POJE V LJUBLJANI, NE PA V ITALIJANSKI SEŽANI
Slovenska pesem na pogrebu Trst,/januarja 1935. Nedavno so pokopali v Sežani odlično slovensko ženo. Ker ni pevskega društva se je zbralo nekaj pevcev in so ob odprtem grobu zapeli "Blagor mu...", l.er pred hišo žalosti niso tega storili iz strahu pred črnimi. Nekaj dni potem je prišel v sežansko kavarno politični komisar, kjer je slučajno dobil dvojico omenjenih pevcev in jima zabru-sil: "V barbarskem jeziku se poje lahko v Ljubljani, ne pa v Sežani, ki je italijanska. Še enkrat se drznite kaj takega, pa boste šli vsi v zapor". Beležimo to vest brez posebnega komentarja, saj je več kot čudno, da so se ravno v Sežani, kjer se je vgnezdilo največ priseljencev, našli še fantje, ki so zapeli slovensko pesem.
ŽENA ZNANEGA FAŠISTIČNEGA TAJNIKA
SEDI RADI PONEVERB Vzroki terorja v Brdih — Penzijonisti in invalidi oškodovani za precejšnje vsote Gorica, januarja Í935'. Te dni se je nenadoma raznesla vest po Gorici, ki ^e za nas senzacionalna, ker «> kaj takega le redko zgodi. Na Dobrovem je poštni inšpektor izvršil v ta-mošnjem uradu revizijo. Rezultat te revizije .je bil, da so poštarico spravili v luknjo, na njeno mesto pa je prišla druga. Obdolžena je poneverb, ki jih je vršila že eno leto. Ona je svojo službo izkoriščala in ubogim kmetom razna nakazila za invalidnino, pokojnino in po-šiljatve izseljencev iz Amerike »plačevala le deloma ali sploh nič. Zlasti je strigla pisma iz Amerike, v katerih so ljudje pošiljali domov denar.
Da si bomo še na jasnem, moramo končno omeniti, da je to žena znanega zdravnika D'Ot-toneja, o katerem smo že pisali. Njega je imela ta žena popolnoma v svoji oblasti in je kot politični tajnik pod njenim vplivom mnogo škodoval našim ljudem.

«KnxwiouuQn
Slovenska gostilna
Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI
z igriščem za kroglje in keglje
Vsako nedeljo ples
Svira dobro izvežban kvartet Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 Buenos Aires	U. T. 59 - 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
UTRJEVANJE MEJE
Široke žične ovire.
Hotedršica, januarja 1935. Tik za mejo na italijanski strani so pred mesecem pričeli z napeljavo širokih ličnih ovir. V ta namen so posekali debla do enega metra višine in več metrov v širini, med odsekanimi debli napeljali bodečo žico. Z delom zelo hitijo in s v malem času naredili žične meje-že več sto metrov. Kot je razvidno iz načrta, bo ta široka žična meja šla za vasmi ob meji kot je Novi svet, Godovič in drugimi manjšimi naselbinami. Pristop civilistov k tem napravam je strogo prepovedan. Zaposleni so sami Italijani, deloma vojaštvo, deloma pa civilisti.
ITALIJA GRADI OGROMNE VOJNE LADJE
Trst, januarja 1935. S sklepom italijansko-francoskega sporazuma se je mislilo, da bo Italija vsaj (Moma nehala z oboroževanjem in prekinila vsa obsežnejša dela. Tako je bilo tudi mnenje Francije, ki je pri tem najbolj prizadeta in kateri se hoče Italija v vojaški moči tudi najbolj približali. Toda razvoj po pogajanjih je dokazal baš nasprotno. Z neumorno naglico nadaljujejo gradnjo nekaj tridesettisoč tonskih ladij. To so velikani s kakršnimi se lahko ponašata le še Amerika in Anglija. Nekateri francoski časopisi so že opozorili na to, a ostalo je brez vsakega odziva.
VELIKO ŠTEVILO VOJAKOV OB MEJI
Hotedršica, januarja 1935. V Novem svetu, ki šteje komaj okoli 40 hiš, je nad 200 voja-hov. Nastanjeni so po privatnih hišah, zavzeli so ponekod vse prostore, tako da so se mo-
srr.aogapcasE
rali domačini, tudi veččlanske družine stisniti v en sam prostor. Vojaštvo je zaposleno pri utrjevanju meje, zlasti pri napravah žičnih ovir. Med ljudstvom vlada silno nezadovoljstvo in strah pred utrjevanjem, kateremu ni ne konca ne kraja.
NOVA OROŽNIŠKA POSTAJA OB MEJI
Hotedršica, januarja 1025. V Novem svetu so zaradi novih utrjevanj ob meji ustanovili novo karabinjersko postajo kljub temu, da je v komaj pol ure oddaljenem Godoviču vse polno javnih organov miličnikov, financarjev in karabinjerjev. — Ivarabinjerji imajo sicer nalog, da pustijo domačine čim bolj na miru, vendar pa kot zgleda, se ne držijo teh navodil.
O;
Q
o

V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barval; Odprto tudi ob nedeljah.
OBO 6 n
o
D
o
F. Quiroga 1275	DOCK SUD
Atelje MARKO RADALJ
..^SOESOS
G
I0E30O
Veliki zavod
"RAMOS ME JI A"
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Oicai'elliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po- modemom nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje", rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRliO, NOS, USEšA, vnetje, poUpi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini to vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Fotografija "IA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522