Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
t gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejemun veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta S gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ckspedicija, Semeniške ulice št. 2,11.,28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlBtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
&tev. ur
V Ljubljani, v sredo 22. maja 1889.
Letni lc XVII.
katoliški sliod in časopisje.
ii.
Vtisnimo si vendar v srce te besede vrlega avstrijskega škofa in ravnajrao se po njih; no bodimo vnemami, temveč spolnujmo svoje dolžnosti glede katoliškega časopisja. Podpirajmo je, kjer moremo; širimo je na vse strani! Ali se nam bode smelo očitati, da tudi neznatnih žrtev ne maramo dona-šati za ideje, za katere se, kakor pravimo, vojskujemo? Mi Avstrijci hočemo, da krščanski nravni zakoni prešinjajo vse javno življenje, da se nam vrnejo zdrave gospodarske in socijalue razmere in se ž njimi povrne blagostan ljudstva in srednjega stanu.
Zato pa troba najprej ljudstvu oči odpreti, kako daleč so ga zapeljali krivi nauki modernega liberalizma; in kako hočemo to doseči drugače, kakor s časniki, katere ni dovolj le tiskati, marveč tudi brati?
Ne izgovarjajmo se, češ, mi zato ne podpiramo katoliškega časopisja, ker ne izpolnuje dostojno svojih dolžuosti. To ni res; katoliško časopisje v primeri s podporo, ki jo dobiva, stoji na vrhuucu svojega poklica; bori se spretno, odločno in stanovitno in ne straši zabavljanja in pikanja od lastnih prijateljev, marveč za dobro stvar donaša največje žrtve. Katoliško časopisje ni krivo, ako je premalo razširjeno, tega smo krivi mi sami, tega je kriva naša nebrižnost, naša vnemarnost!
Mi imamo mesečnike in dnevnike v Avstriji, ki se posebno v gospodarstvenem in socijalno-poli-tiškem oziru vrejujejo s posebno spretnostjo, ki so nekako prodrli pot, po kateri nam je odstraniti žalostne politiške in gospodarske nasledke modernega liberalizma. In prav tem listom, ki jih mi tako skopo podpiramo, zahvaliti se nam je, da se je
t javno mnenje posebno glede socijalnih razmer jelo obračati na bolje.
Mi imamo liste, namenjene vednosti in umetnosti, zabavi in pouku, ki se smejo meriti z nasprotnimi listi, le da nam namesto strupa podajajo zdrave hrane. Po takih listih sezirno, take liste na-ročajmo, širimo in berimo! Ne bodimo več tako nespametni, da bi dovoljevali, da bi nas v najvažnejših vprašanjih oni podučevali in vodili, o katerih sicer govorimo, da so naši najhujši nasprotniki. Ne podpisujmo katoliki sami sebi takega ubožnega spričevala.
Nekaj seveda pogrešamo v naših katoliških listih, to so poročila o škandaloznih, nenravnih dogodkih, a zato treba, da smo našim listom hvaležni, kajti omikanemu človeku ne more biti ljubo, bloditi v blatu človeške družbe. Torej nimamo nobenega veljavnega izgovora, ki bi nas opravičeval, ako ne podpiramo katoliškega časopisja. Ako nočemo biti katoliki le po imenu, marveč tudi v dejanji, moramo podpirati one, ki delujejo na to, da se katoliški nazori vedno bolj uresničujejo v človeški družbi. — Toliko o dolžnostih, ki jih imamo do katoliškega časopisja.
Pa tudi naše časopisje ima dolžnosti, katere treba, da natanko in vestno izpolnjuje. Časniki zagovarjajo vero in krščansko nravnost, bore se za resnico in pravico, za versko in politiško prostost, za pravice posestnikov in delavcev brez posestva.
Socijalno vprašanje, ki danes pretresa svet, rešilo bo edino krščanstvo. Časopisje katoliško ne služi samosilstvu, pa tudi ne neti sovraštva med narodi, ono tirja, da se opirajo državni zakoni na krščansko nravno postavo; to časopisje ne pozabi, da so v Avstriji različni, enakopravni narodi in da je pravica podlaga državi. V svojih bojih, obrambah in v napadih naj se katoliški časniki nikoli ne oddaljujejo od varnih tal katoliške cerkve, zato se
dosledno bore za veljavo papeža in škofov in skrbe j z gorečnostjo, da so v vseh vprašanjih, ki zadevajo versko življenje, ali se ga posredno ali neposredno dotikajo, edini s cerkvenimi poglavarji, in katoliško časopisje ne bo nikdar hotelo svetov dajati cerkvenim vladarjem, kako braniti iu hraniti koristi katoliške cerkve. Načela ljudske suverenitete, s katerim mami ljudi brezversko časopisje, ne pozmi katolik. Od zgoraj doli in ne od spodaj gori je osnovana katoliška cerkev. Kristus je izvolil apostole, ne pa apostoli Njega, in edino apostolom in njih naslednikom je izročil učenikov iu pastirjev službo. Tega ne smemo nikoli pozabiti, sicer zabredemo, iu namesto zidati, bi le podirali.
Vzvišen je torej posel in namen časopisju katoliškemu; za cerkev, za vladarje, za državo treba, da deluje in se bojuje. Z ozirom na te vzvišene dolžnosti ne bo nikdar pozabilo, da treba tudi proti nasprotniku izpolnjevati zapoved krščanske ljubezni. Strast odvrača iu razdira, ljubezen vabi k sebi iu zida.
Dovolite mi, slavna gospoda, da sklenem s prošnjo, ki mi prihaja iz globočine srca: Bodimo edini! V hudih časih živimo iu le naši sovražniki žanjejo, ako se katoliki med seboj prepiramo. Kako naj nas spoštuje nasprotnik, ako nismo edini v važnih vprašanjih posebno glede taktike. Kako težko je stališče katoliškemu poslancu, ako se v važnih vprašanjih ne more sklicevati na popolno soglasje svojega ljudstva iu časopisja. Svoje osebne interese treba da povsod podvržemo skupnim občnim koristim cerkve in domovine.
Gospoda moj8, mi, ki se borimo za najsvetejša idejale, smemo le tedaj pričakovati vspehov, ako bo naše delovanje spremljal blagoslov božji; tega pa bomo vredni, ako bomo složno, nesebično, požrto-valno v pokorščini do cerkve delovali za vzvišene namene.
LISTEK,
Zavetišče.
(Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel —r—.)
(Dalje.)
„Ne godi se nam tako slabo, imamo zalog za celo zimo, močne stene; a tam po teh selih, v nizkih kočah s slamnatimi strehami, katere težko obstanejo pri močnih vetrovih, tam bo slaba. Na mah predere slabo streho, in kaj, če niso revni prebivalci dobro z obleko in živežem preskrbljeni ?" pravi sočutljivo Vojslava.
„Za zimo so se že preskrbeli. Prinesejo si iz gozdov mahovja ter obdajo steno na debelo s steljo in listjem. Tudi pridenejo stlačenih otepov in podpro vse z močnimi vejami. Na vrh polože težkih kamnov, da vihar ne razdere hiše. Zime ne bodo trpeli, ne", pojasnuje Sezima.
„Enako dobro se preskrbijo s kurjavo iz gostih gozdov; naložijo namreč koj pred durmi skladovnice suhih polen in smolnatih zaglavnikov. Dasi nimajo gorke obleke in kožuhov, utrjeni so in se ne ustrašijo precej mraza. Mladina je tekala oni dan bosa po snegu, ko sem se peljal skozi Nezdice in se mi smejala z zdravim rudečim obrazom."
„Slabeje je s hrano za dolgo zimo", reče mimogrede Hroznata.
„Tudi v tem oziru ne bodo lakote trpeli. Saj
dobro vedo, kam naj gredo, ko vržejo zadnje pe-rišče žita v ročni mlin v veži. Bila so res lačna leta, in vendar ni umrl nobeden izmed mojih pod-ložnikov. Ko je bilo najhuje, prišli so iu potrkali na vrata: .Gospodar, nobenega grižljeja kruha nimamo več.' Takoj je odprl Rizek žitnico. Vsacega je vprašal: ,Koliko malih imaš?1 in se je ravnal po številu rodbine pri razdeljevanji žita. Ob nedeljah so prišli podložniki molit v kapelo, iu pri tej priliki so ponovili svoje zaloge iz mojih žitnic. Pota so bila narejena na grad od vseh strani, zameti pregaženi in cesta na grad je bila steptana, kakor da bi bili na njej mlatili. Rizek je pravil: ,Slabo je, vrane že gredo.' Radi smo dajali, dokler smo kaj imeli, naš grad je bil takorekoč —."
„Zavetišče", dostavi Vojslava, kateri so se bli-ščale oči pri tastovem govorjenji.
„Zarčs, zavetišče je bilo pri nas mnogo let. Ne vem, kaj bi bilo z revnim ljudem pri nas, ko bi jih ne bil jaz nasitoval. Nočem se bahati — Bog varuj! — ali večkrat bi bila izmrla cela vas, ko bi ne bili našli njeni prebivalci zavetišča na gradu. Zato mi je tudi dal Gospod Bog dobro letino na njivah in po vrtovih."
„Slabeje bi bilo, ko bi mi dosti ne pridelali na poljih. Kje naj bi se iskala pomoč?"
„Kakor letos", opomni Dobroslava.
„Da, letos nismo pridelali veliko po njivah, zato tudi ne bodemo mogli toliko deliti in posoje-
vati za ,Bog plačaj', kakor druga rodovitna leta", prizna z žalostnim glasom Sezima. Večkrat premišljujem, kako bo, ter prosim Boga ediuo za to, da bi prikrajšal število mrzlih dni."
„Pa še nič ne .kaže. Nekrasa je dober prerok lepega in slabega vremena, iu ta se je izjavil neprijazno o letošnji zimi. Vse prikazni so pritrjevale, da bo trajala zima dolgo časa. Za nekaj časa bo vendar-Ie naše zavetišče pomagalo, iu gozd bo dal tudi nekaj živeža."
„Vse je polno snega, divjačina je medla, jo je sama kost, ptiči so odleteli proti jugu; gozd ne bo izdal veliko."
V sobi je bilo tiho, kakor v grobu. Le včasi je zahreščala peščena ura, iu na stolpu se je oglasil glas čuvaja.
„Ranjki oče, tvoj ded, Hroznata, so pripovedovali o veliki lakoti na Češkem. Ljudje so jedli jermena, lupili skorjo od dreves ter jo mleli za kruh. Tako hudo sicer ne bo, pa veseliti se tudi ne moremo."
„Premalo je rodovitne zemlje", odgovori Hroznata. „Na Češkem je dozdaj veliko gozdov, ribnikov, močvirja in pašnikov — pa njiv je premalo."
„Pojdimo vendar spat", predlaga Sezima. Zopet se je dotaknil sin tajne očetove strune. Ta ni nikakor hotel posekati dela gozdov, da bi imeli podložniki več njiv. Gozdi so bili njegov živel j, lov takorekoč njegovo življenje.	(Dalje sledi.)
Še enkrat, slavna gospoda: Ako nam je resno mar, da se borimo za dobro stvar, ako smemo upati vspehov in blagoslova božjega našemu delovanju, tedaj vas prosim iz celega srca: Bodimo složni, složni, složni!
Trtiia uš.
Govor državnega poslanca dr. Gregorca v državno-zborski seji dne 4. maja 1889.
Visoka zbornica! Z ozirom na naraščajočo nevarnost vsled trtue uši za štajerske vinograde sem lansko leto pri tem naslovu prašal prisotnega vladnega zastopnika, zakaj se še ni ustanovila obljubljena državna trtuica z ameriškimi trtami v ptujskem okraji in zakaj še ni bila rešena dotičua prošnja kmetijske podružnice v Ormoži. Vladni zastopnik je bil pač navzoč, toda odgovoril mi ni.
Mej tem so pa baje tako nujne okoliščine nastopile, da se je vlada odločila uresničiti napomi-nano trtuico v ptujskem okraji in vsaj deloma ugodno rešiti prošujo ormoške podružnice, konečno pa tudi poleti leta 1888 na Duuaji pod predsedstvom Nj. ekscelencije poljedelskega ministra sklicati veliko posvetovanje v zadevi trtne uši. Kot izid tega posvetovanja se je proglasilo, da se je v Francijo odposlal neki sekeijski načelnik poljedelskega mini-sterstva, ki se bo tam podučeval o vprašanji trtne uši. Ali se je pri tem res premenil Savel v Pavla (Veselost), o tem so muenja različna. Eni trdijo, da se je popolnoma preobrujeu od tod povrnil do-tični sekeijski načelnik z veselo novico, da je v Franciji srečno rešeno vprašanje trtne uši in da zopet tam lepo povspeva vinoreja. Drugi pa zopet pravijo, da je dotični gospod nepoboljšljiv (Veselost) in da se ne mara trtno-ušni sekeijski načelnik nikdar preobrniti k ameriški trti. Zadnja trditev je jako verojetna. Kajti ukaz poljedelskega ministerstva z dn<§ 23. decembra 1888, št. 27-323, polaga trtno-ušni komisiji v Ormoži na srce, da se morajo državne trtnice z ameriškimi trtami ustanoviti le v že okuženih vinskih pokrajinah, in sicer v kolikor to zahteva nujna potreba. Pri tem se tudi naglasa, da se nekatere ameriške trte ne morejo ustavljati trtni uši, molči pa se o tem, da so vrste ameriških trt, o katerih je nedvojbeuo zuano, da so trdne zoper trtno uš.
Tako menda govori trtno-ušni sekeijski načelnik, ki se je nepreobrnjen povrnil iz Francije. (Veselost.) K sreči pa je, menim, poljedelski minister drugačnega mnenja, inače bi ne bil poslal za gospodom sekcijskim načelnikom ravnatelja Gothe-ja, strokovnjaka prve vrste.
To je sicer jako veselo ter zasluži za to gosp. poljedelski minister najtoplejšo zahvalo vinorejne Avstrije.
Ravnatelj Gothe je bil eden prvih, ki je pri &as jasno spoznal važnost ameriških trt za našo vinorejo in boj zoper trtno uš; bil je tudi eden izmed prvih, ki je ustanovil poskusen vrt za ameriške trte na vinorejski šoli v Mariboru. Od leta 1874 zastopa nazor, da v rešitev avstrijske vinoreje preostaja edino sredstvo: prava in namenu primerna raba ameriških trt in sicer onih, katerih trdnost zoper trtno uš je dokazala dvajsetletna izkušnja.
(Konee sledi)
Politični pregled.
V L j u bij an\ 22. maja. Notranje dežele.
Stalni odsek v posvetovanje novega kazenskega zakonika se bo dne 27. t. m. sešel k meritornemu obravnavanju. Odsek bo zboroval tudi v mesecih juniju in juliju, da bo tako rešil svoj nalog.
Ogerski naučni minister Csaky je predvčeraj razpravljal svoj vspored. Glede šolstva je rekel: „Mi imamo premalo ljudskih in preveliko srednjih šol. Skušati moramo tedaj, da pomnožimo prve. na slednjih pa odstranimo preobložitev s pre-drugačenjem učnega sistema. Verske srednje šole na Ogerskem se morajo obraniti, ker so boljše od medverskih; a skrbel bodem za to, da se bo v tem oziru dosegla enotnost." Veliko pozornost je vzbudilo ministrovo naznanilo, da namerava uvesti na vsenčiliščih obligatne kolokvije.
„Presse" preklicuje, da se je v zasedenih deielah razširila goreča pravica zaradi srbskih od-nošajev. Piše namreč: „Notranje razmere v Srbiji in Bolgariji nam ne prizadevajo nobenih skrbij, pač pa vidimo nevarnost v sedanjem stanji zapadne evropske Turčije. Tam more vsak dan kaj nepričakovanega navstati, akoravno ve že celi svet, da ne
more dolgo ostali v Makedoniji, Albaniji, Stari Srbiji in Novem Bazaru tako, kakor je bilo do-sedaj.
Tnanje države.
Papež Leon XIII. je sklenil v starem zgodovinskem stolpu (la torre) vatikanskem nad knjižnico ustanoviti meteorologiški observatorij. Že pred tristo leti pod Gregorjem XIII. je služil ta stolp enakemu namenu, in trdi se celo, da je bil tam prvi „osservatorie meteorologico" celega sveta. Vodstvo tega novega zavoda se bo izročilo očetu Fer-rartu ali pa očetu Denzi. — „Rimsko društvo v branitev katoliških koristij" je objavilo protest zoper slavnost na čast Giordanu Brunu, kateremu se bo dn£ 9. junija t. 1. odkril spomenik. Protest pravi med drugim: „Ta mož nima zaslug niti kot državljan, niti kot učenjak ali modroslovec. Eno le je na njem zuameuito: da je do konca svojega življenja vstrajal v brezbožnosti. Iu to njegovo slabo lastnost hočejo sedaj proslavljati kot prostost mislij. Društvo tedaj meni, da postopa soglasno z vsemi Rimljani in Italijani, ki zaslužijo to ime, če svečano prote-stuje zoper tako bogokletno postopanje."
Včeraj je došel italijanski kralj kot gost nemškega cesarja v Berolin ob 10. uri 33 minut. Na kolodvoru so ga sprejeli cesar, vsi princi, Bis-marek, ministri in generali, na čelu jim Moltke. Cesar in kralj sta se objela. Po pregledanju častne stotuije se je kralj na cesarjevi strani odpeljal skozi krasuo odičene ulice v grad. Mnogoštevilno ljudstvo ju je navdušeno pozdravljalo. Ta sprejem, prisrčen in navdušen, pa nikakor nima v Italiji povsod jasnega odmeva. Neovržljiva resnica je, da so v Italiji mnenja o vrednosti in oportunnosti zveze z Nemčijo jako različna in da pridobiva na to zvezo opirajoča se Crispijeva politika v javnem mnenji vedno več protivnikov.
Francoski senat je predvčeraj nadaljeval posvetovanje o postavi gledč novačenja ter so se sprejeli člani 23 do 33 s pristavkom, da so duhovniški in posvetni učitelji francoskih šol v vzhodu vojaščine prosti. Določbe glede oprostitve učiteljev sploh in gojencev semenišč so se potrdile v smislu predloge. — Minolo nedeljo je obiskalo svetovno razstavo 234.727 oseb, ki so plačale vstopnino.
Nemškim štra jkom se je v najnovejšem času zopet pridružilo obnovljeno gibanje italijanskih | kmetov v zgornji Italiji. V Oorbetti (Milansko) so razgrajalci napadli orožnike, ki so se morali umakniti v srenjsko hišo. Trije orožniki in eden redar so ranjeni, eden meščan je bil usmrten. Milanski prefekt se je predvčeraj takoj odpeljal na lice mesta. Ravno taki izgredi so se vršili v Bereggiu, kjer so štrajkujoči kmetje oropali zasebne hiše in tamošnjo predilnico, razdejali pa srenjsko poslopje. Državni podtajnik v ministerstvu notranjih zadev se je zaradi tega posvetoval z milanskimi poslanci; odposlal je takoj potem odločne ukaze milanskemu prefektu, da hitro zatre to gibanje. Dne 19. t. m. so v Milanu zgrabili osemnajst anarhistov ter pri njih našli listine, iz katerih je razvidno, da jih je bilo dvesto pripravljenih uprizoriti nemire. — Dne 20. t. m. se je v Bohumu vršil shod nemških rudarsko-delavskih odposlancev, pri katerem se je izreklo obžalovanje, da vzlic krasnim cesarjevim besedam ni našla ustanova odsekov iz delavskih krogov naklonjenih ušes pri vodstvu društva za rudarske koristi. Rudarskemu višjemu uradu se je potem poslala spomenica o kaznih, podjetništvu in dr., kot do-stavek k temu pa se je sklenila resolucija, da se bo v dveh mesecih pričel novštrajk, ako se ne bodo sprejeli stavljeni pogoji.
Iz Tahitija je došla vest, da je Francija na Rururu- in Rimatara-otokih v Velikem okeanu proglasila vrhovno oblast. Franeoska topničarka „Vo-lage" je v ta namen došla v Rotahungo-Manahiki, toda domačinci so prej že razobesili angleško zastavo.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, v dan sv. Jana Nepomuškega. (Konec.) Za časa francoskih vojsk začetkom našega stoletja moral je hram sv. Vida državi izročiti v poravnanje vojskinih troškov mnogo dragocenih reči, med njimi tudi mnogo svetiljk z nagrobja sv. Janeza; da, celo srebrno nagrobje sv. Janeza hoteli so odnesti v pražko „mineovno". Na priprošnjo ka-pitlja metropolitnega zaukazal je cesar Franc I., da se ohrani spomenik.
Za dobe pruske vojske, ko je Pragi pretila pruska okupacija, je bilo na povelje kardinala Schwarzenberga srebrno nagrobje sv. Janeza dne 21. julija leta 1866 razloženo in sv. truplo ponoči od kanonika Bernarda prepeljano po zapadni železnici v Plzenj in odtod v Solnograd. (Vaš listkar o „Janu Nepomuškem" je pisal, da na Dunaj, toda istina se je pozneje zvedela.) Tu v Pragi je o tem vedelo le malo oseb, kje se nahaja truplo svetni-kovo, celo v Solnogradu je vedel o tem malokdo. Po ukončani vojni je bilo sv. truplo dne 21. septembra 1866 v slavnem sprevodu z Vyšegrada pre-nešeno v Prago k sv. Vidu in zopet postavljen nagrobni altar.
Nagrobje obdaje mramorova ograja, kojo di-čijo bronaste pozlačene deske in šest srebrnih svečnikov s podobami iz življenja in mučeništva svetega Janeza. V kotih ograje so štiri srebrne postave, predstavljajoče svetnikove kreposti. Po obeh straneh nagrobja se nahajata dva okusna srebrna altarja. Srebrno krsto držita kvišku dva velika srebrna an-gelja, na prikrovu krste kleči srebrna soha svetega Janeza 8 križem v roki; glavo njegovo diči jako dragocena, z velikimi demanti posuta zlata zvezda in pet manjših zvezd iz demantov. Poleg sohe je angelj, držeč na deščici podobo nepokvarjenega 6vetčevega jezika iz ahata. V tej srebrni krsti je kristalova krsta z mnogobrojnimi okrašljeji od zlata srebra in biserov; v nji je vloženo truplo sv. Janeza Nepomuka, oblečeno v kanonikovo haljo. Glavo diči zlat lovorjev venec, na prsih leži zlat, z demanti posejan križ, roka drži zlato palmo in na prstu ima zlat prstan z velikim demantom, dar nekega vladarja. Nad grobom vspenjajo se štiri veliki srebrni angelji z venci v rokah. Ob straneh nagrobja visi sedemindvajset srebrnih svetiljk in v čas slavnosti jedua zlata. V stebre pred grobom zadelana sta dva rudokopa z večno lučjo. V ograji pod krsto za steklom je košček trupla sv. Janeza.
Kristalovo krsto s svetnikovim truplom vsakih petdeset let, o jubilojni slavnosti, nosijo v slavnem sprevodu kanoniki po liradčanskem „mirnosti" (trgu) za krsto gre knezo-nadškof pražki, nesoč dragoceno, z demanti posuto monštrauco, v koji se hrani nepokvarjeni jezik sv. Janeza. Na to ves teden v kaki kapeli velehrama krsto javno izpostavijo v češčenje. Zadnjikrat se je to vršilo leta 1879.
V polovici minolega stoletja bilo je blizu groba sv. Janeza in v bližiui obešenih ali vloženih v prozorni škrinji petindvajset srebrnih desk, dvaindevet-deset dragocenih slik sv. Janeza, stodevetinpetdeset soh svetnikovih iz čistega srebra, mnogo srebrnih otroških postav, izmed kojih so nekatere tehtale celo 15—20 funtov, dalje nekoliko zlatih desk, zlate in srebrne škrinjice za sv. ostanke, zlate in srebrne korone in verižice, osem zlatih in stopetinosemdeset srebrnih src. Večina teh dragocenostij in dragih darov je bila na povelje cesarja Jožefa II. z dne 9. februarija in 29. aprila leta 1784 odstranjena; kar je pa še ostalo, moralo se je leta 1806 in 1810 izročiti vladi I__
Levstikov spomenik.
Vsakega domoljubnega Slovenca mora veseliti, ako vidi, kako napreduje njegov materini jezik v vsakem oziru, bodisi v elostvenem, socijaluem ali političnem. Ni še mnogo let od tega, ko je smatrala nemška ošabnost naš krasni jezik inferijornim, ko mu je bila zapita pot skoraj do vseh uradov, ko so se v tako zvanih olikanih krogih rogali sloveu-ski besedi; jedino v cerkvi božji čul je zatirani kmet slovensko besedo, iu narodno duhovništvo čuvalo in branilo je zvesto njegovo najdražjo svetinjo. Saj se je zopet pred malo dnevi drznil neki nemški državni poslanec*) — voljen skoraj od samih slovenskih renegatov — napadati naš jezik očitajoč mu, da rabi silno množico germauizmov (reete tujk). Temu nasproti svetovali bi samo gospodu poslancu, naj pogleda v steuografski zapisnik, kjer je njegov govor zabeležen in osvedočil se bo, da je v istem govoru najmanje 40°/0 tujib besedi. — Da pa naš jezik vedno bolj in bolj v javnem življenji prodira, zahvaliti se imamo v prvej vrsti našemu slovstvu. Jeden najzaslužnejših mož za naše slovstvo je brez vsake dvombe Fran Levstik, kateri je celo življenje neumorno deloval na slovstvenem polju, in kateremu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da je nas pismeni jezik v istini tak, kakor ga narod govori in v vsakem oziru dovršen.
Zaradi tega bode gotovo vsak Slovenec navdušeno pozdravljal idejo, da se temu velezaslu/.nemu možu postavi v njegovem rojstvenem kraju spomenik v znak narodne hvaležnosti. Tukajšnjemu odboru, kateri je deloval z vso energijo, da se tudi vresniči ta lepa misel, smemo pa s polnim pravom čestitati, da je v tako kratkem času rešil težaven del svoje naloge iu nabral toliko gmotnih pripomočkov.
Iznos nabrane vsote za spomenik narasel je že na 1100 gl. Slovenski domoljubi pokazali so zopet dejanjski, da znajo čislati svoje duševne velikane in ceniti njih velike zasluge.
Hvala vsem rodoljubnim darovateljem iz vseh krajev mile nam Slovenije! — Primerno žrtvovala.
sta pa največ velikolaški in ribniški okraj, skoraj polovico celega iznosa. Odbor sam je daroval 215 gl. 20 kr. Saj je pa ravuo laški okraj najbolj proslavil pokojni Levstik in največ narodnih izrazov crpil iz tukajšnjega narodnega zaklada. Zahvaliti se moramo pa še posebno častitej narodni duhovščini, katera je pripomogla k lepemu iznosu.
Spomenik stal bode v Velikih Laščah. Lašče so jako lep in odličen kraj; potovalea pozdravljata že od daleč bela zvonika lepe cerkve na prijaznem holmcu v okviru mične okolice. Tu so bivali mnogo let Levstikovi roditelji, tu je bil Levstik krščen in v tukajšnji šoli učil se je prvih vednosti.
Spomenik, kateri ima že v delu naš domači kamnosek g. Jontez, pokazal se bo v obliki umetno izdelanega obeliska. Visokost obeliska z naslombo vred znašala bo skoraj 5 metrov (4 m 75 cm) Obeliskov kamen sam, ki se je naročil v Repentaboru pri Sežani, tehtal bo okolu 120 stotov ¡stare teže, naslomba bo pa iz domačega kamna.
Ako bo pripuščalo gmotno stan|e, napravil se bo na spomeniku i vlit inedalijou z Levstikovim obličjem in se bo delo izročilo našemu domačemu umetniku g. Ganglu na Dunaju, kateri je i Vodnikov spomenik izdelal. Okolu spomenika bode ograja kamenitih stebrov z verigami ali pa ukusna železna ograja. Napisne besede na spomeniku preskrbelo bo pisateljsko društvo v Ljubljani.
Odbor je skrbel, da bode spomenik do dneva slavnosti popolnoma dovršen.
Gospodje, kateri imajo še razposlane nakaznice v rokah, in kateri mislijo za Levstikov spomenik še kak darec žrtvovati, prosi odbor z ozirom na krat-kost časa, ki ga ima še na razpolaganje, uaj blagovolijo to tedaj storiti, da bo znal odmeriti troške za spomenik in za slavnost. Več darov — lepši spomenik in veličastnejša slavnost!
Odbor je tudi že pričel potrebno ukreniti za vspored slavnosti, banketa, godbe in ljudske slovesnosti. Več narodnih zUsti pevskih društev obljtibilo je sodelovati pri slavno-ti. Pisateljsko društvo bode pa skrbelo, da se odlična slovenska društva, kakor „Sokol", „Čitalnica", „Slavec" in druga korpora-tivno ali saj v obilem številu vdelt/.e slavnostnega dneva. Ljudstva iz soseduih krajev, posebno z Notranjskega, bode takrat silna množica, kakor je to sklepati iz vseobčega zanimanja za to narodno slavnost. Lašče so od Ljubljane dve uri in pol z dobrim vozom oddaljene, ter imajo že za navadnega izleto-valca mnogo naravnih užitkov.
Konečno poživlja in vabi odbor vse Slovence in narodna društva, da počaste dne 11. avgusta s svojim prihodom slovesnost odkritja Levstikovega spomenika in s tem Levstika samega, ki si je stekel toliko zaslug za celo našo slovensko domovino.
—r.
Dnevne novice.
(Izvrstna misel.) Odbor „Krajcarske družbe" nam je poslal naslednje vrstice: Ni nam treba po-vdarjati velike važnosti, katero bi imela zgradba „Narodnega doma" v Ljubljani. Ljubljana je središče Sloveniji, ž njo stojimo in pademo Slovenci. I)a pa Ljubljana glede narodne zavesti in narodnega ponosa še ni taka, kakor bi jo smeli želeti, vzrok so njene socijalne razmere, vzrok so blesteči zavodi naših nasprotnikov, vzdrževani z našim denarjem, kateri omamijo veliko množico omahljivcev in narodnih polovičarjev, ter jemljejo pogum narodnjakom z dežele, ki ne najdejo Ljubljaue toliko slo venske, kolikor bi morala biti. Z „Narodnim domom" bodemo dobili Slovenci pravo središče, na katero bodemo s ponosom zrli in katero bode v resnici središče našemu družbenemu življenju. Vsota nabrana za „Narodni dom", je za naše razmere že velika, a vendar ne tolika, da bi bilo z zgradbo pričeti. Nabrati bode še dosti denarja, kar bode -toliko težavneje, kolikor bolj se cepijo naše sile in kolikor več se obtežujejo z narodnim davkom le posamezni, zelo vneti rodoljubi. Zarad tega je prišla „Krajcarska družba narodnega d o m a" na izvrstno misel, nabrati primerno veliko denarja, ne da se posamezniki obteže. Ona ravnokar razpošilja narodnjakom po deželi pismo, v katerem prosi, da naj oni delujejo po deželi na to, da d ¡i vsak "Slovenec na praznik odkritja Vodnikovega spomenika 30. junija vsaj en krajcar za „N»rodni dom". Res je, da tudi te vso-■tice ne strpi vsak, a koliko je takih, ki bodo lahko in -tudi res dali po 10, 100 ali še več krajcarjev, ter
s tem odkupili druge! Mi storimo le našo dolžnost, ako pozivljemo vse rodoljube, ki so v stanu podpirati to podjetje, da se takoj zglase pri odboru krajcerske družbe za „Narodni dom", katera jim potem precej dopošlje vsa razjasnila. Ako se ne bode nihče zanašal na drugega, ampak vsak sam spolnil po svoji moči narodno svojo dolžnost, tedaj more biti vspeh velikanski, kajti samo na Kranjskem se more nabrati skoro pol milijona krajcarjev.
(Iz Kamuikil) se nam poroča, da sta dne 19. t. m. nadzorovala tamošnjo prostovoljno požarno brambo zastopnika „Zaveze kraujskih požarnih bramb", gospoda Pran Dob erle t in Albin A h čin. Pri ogledavanji orodja in pri vaji, katero je napravila bramba v ta namen dopoludne ob 11. uri, sta se gospoda o dobrem stanji gasilnega orodja in povoljni izurjenosti jako pohvaluo izrekla.
(Huda nevihta) je bila zadnji petek po vipavski dolini. Čaveu je bil v temne megle zavit, iz katerih se je bliskalo. Treščilo je v lokavško cerkev. Strela je zvonik na mnogih krajih opraskala, potem pa skočila v orgije, katere je precej poškodovala.
(Zapuščina Dreotova.) Kakor znano, umrl je gosp. Al. Dreo brez oporoke, a po smrti njegovi oglasilo se je mnogo sorodnih mu dedičev. Oglašajo se. kakor čujemo iz zanesljivega vira, ne le sorodniki od strani očetove na Štajerskem, marveč tudi od materine strani jih je mnogo. Dediči se javljajo z Gor. Avstrijskega, Bavarskega in Češkega.
(Z Vrhnike) se poroča, da je tamošnji občinski zastop razpuščen, ker je 13 odbornikov izstopilo iz odbora. C. kr. deželna vlada je v dogovoru z deželnim odborom do nove volitve izročila občinska opravila g. Gabrijelu Jelovšku.
(Preuiemba v posesti.) C. kr. dvorni zalagatelj in tovarnar hišnega orodja gosp. J. Mathian je kupil Neuwirthovo hišo na Dunajski cesti.
((iorupovc ustanove.) Kakor poroča „SI. N.", razpisana so prvo, drugo, tretje, četrto, peto, šesto in sedmo mesto dijaške ustanove g. Jos. Gorupa za srednješolce po 250 gld. na leto, in prvo, drugo in tretje mesto iste ustanove za velikošolce po 300 gl. na leto. Pravico do teh ustanov imajo: 1. slovenski dijaki, ki so ustauovniku v sorodu; če teh ni, dijaki slovenske, oziroma hrvatske narodnosti s Kranjskega, Štajerskega, Hrvatskega in Primorskega; 3. sploh dijaki slovanske narodnosti. Prošnje morajo se vložiti do 5. junija 1889 potom šolskih ravnateljstev pri c. kr. deželni vladi za Kranjsko.
(Okrajna bolniška blagajnica) je bila te dui v Novem Mestu ustanovljena. V načelništvo so izvoljeni od delavcev gg.: Maks Petrič, Fr. Sakser (namestnik), Fran Mišič, Demeter Stefanovič, J. Vider, M. Mramor, vsi iz Novega Mesta; od delodajalcev gg.: Anton Kušljau, Vinko Umek (načelnik), Jakob Mikolič, vsi iz Novega Mesta. V nad-zorovalen odsek so izvoljeni gg.: M. Rivic, Fr. Grauda, Fr. Smuk, J. Hrastar (načelnik), A. Luser, A. Kissel; v razsojevalui odsek gg.: Alek. Seidl, Audr. Hafner, Fr. Bobnar ml., Anton Kokalj in K. Pelko.
(Starost, spol in jezik vložnikov) pri c. kr. poštni hranilnici. Uradno izvestje, ki ga imamo pred seboj, pravi, da je koncem decembra varčevalcev do 10 let starih bilo 1G0.879, od 10—20Ietnih 251.217, 20—30letnih 130.318, 30—401etnih 63.433, 40—501etnih 23.165, 50—601etnih 11.951, 60- do 70Ietnih 5857, 70—801etnih 2132, 80—OOletnih 366, čez 90 let starih pa 19 vložnikov, neznane starosti 865 varčevalcev, slednjič 5133 jurističnih oseb. Moškega spola bilo je 402.928, a ženskega 247.274 vložnikov. Pisati zna 553.413 varčevalcev, a 94.453 ne. Glede na jezik vlagateljev bilo je v prometu vložnih knjižic 497 nemških, 100.545 čeških, 33.146 poljskih, 631 rusinskih, 4794 slovenskih, 1010 hrvatskih, 17.301 taljanska, 68 rumun-skih knjig-vložnic.
Telegrami.
Dunaj, 22. maja. Cesar je podelil nad-inženerju deželne vlade v Ljubljani, Gosslerju, povodom izprošenega umirovljenja v priznanje dolgoletnega zvestega in vspešnega službovanja naslov in značaj stavbinskega svetnika.
Berolin, 21. maja. Po pozdravu s strani cesarice v gradu sta kralj Humbert in prestolonaslednik obiskala vse nemške prince, kneza Bismarcka in grofa Moltkeja, ter sta potem sprejela protiobiske. Zvečer je bil slavnosten obed, h kateremu so bili povabljeni
diplomatski kor in ministri, skupaj 140 oseb.
Zwickau, 21. maja. Včeraj se je pričel splošen štrajk.
London, 21. maja. Sinoči sta v „Kanalu" trčila skupaj španjski parnik „German Emperor" in angleška ladija „Beresford". Prvi se jo pogreznil. Dvajset ljudij utonilo.
Poslano.
Pod naslovom: „Brurnna laž" piše „SI. Narod" od sobote to-le: „Domoljub" piše v deseti številki z dne 16. t. m., da je „Slov. Narod" o dunajskem katoliškem shodu v političnem pregledu primeroma toliko poročal, kakor o Culu-kafrih. Gospod Kalan je s temi besedami hotel biti posebno dovtipen, a žal, prekopicnil se je nad nerodno lažjo v svojo past. Mi smo namreč o katoliškem shodu v političnem razgledu (glej štev. 101., 102. in 103.) nič manj kakor štirikrat pisali, v 99. številki priobčili notico, vrhu tega pa še par telegramov, o Culukafrih pa nesmo niti črhuili. Na druga Kalanova modrovanja ne bomo odgovarjali, ker nam zadoščuje, da smo konstatovali nesramno laž, katera ne potrebuje nobenega komentara. Gosp. Kalan, pomilujemo!"
Svojemu poštenju sem dolžan na to sledeče odgovoriti:
Pred vsem mi je izjaviti, da je „SI. Narod" po svoji navadi iz „Domoljubovega" članka iztrgal stavek ter ga prevračal v nasprotju s kontekstom. Kdor je namreč odlomek članka, ki govori o „SI. Narodu", ves prebral, vidi na prvi pogled, da sem jaz vzel z besedami „o Culukafrih" le konkretni izraz namesto abstraktnega: „kakor o stvari, ki je katolikom deveta briga". Toda ker „Narodu" ni bilo do tega, da bi njegovi bralci mogli stavek prav razumeti, zato ga je iztrgal iz konteksta, da ga je svojovoljno lažje raztrgal. Ali je to resnicoljubno?
Toda recimo, da velja izraz „kakor o Culu-katrih" tudi v beseduem pomenu, kakor stoji zapisano; jaz se temu ne branim, ker tudi potem je sklepanje, po katerem „Narod" trdi, da sem jaz pisal, da „Narod" ni nič poročal o katol. shodu, popolno napačno, nelogično in zato je tudi trditev, da so „Domoljuba" besede nerodna, nesramna laz, popolno neresnične. „Narod" je namreč v svoji gorečnosti (?) za resnico pri nelogičnem sklepanju namesto logike vzel na pomoč strast, in ker je znano, da strast slepi, zato je tudi „Narodov" pisatelj oslepel ter je popolno prezrl besedo „primeroma'1, ki je v omenjenem stavku bistvenega pomena. Posito et concesso torej, da „Narod" ni nič poročal o Culukafrih, je misel stavka „Domolj." ta: „Slov. Narod" je o dunajskem katoliškem shodu primeroma toliko poročal, kakor nič. Torej ne: nič, ampak: primeroma toliko kakor nič. To pa je po mojem bistven razloček.
In da je „Narod" res o katoliškem shodu primeroma toliko poročal kakor nič, to sem trdil, in to trdim resnici na čast tudi še sedaj. Zakaj ako list, ki je tolikrat že povdarjal svoje katoliško stališče, ki je nedavno vrejeval celo cerkveno liturgijo in škofom svete dajal, kar še cerkvenim listom ni dovoljeno, ako torej tak list o tako svetovno znamenitem, za katolike prevažnem shodu, kateri je bil predmet razpravam evropskih listov sploh in predmet parlamentarnih interpelacij v Rimu in na Dunaju, ne napiše več kakor 87 vrstic, reci: sedem in osemdeset vrstic v vseh imenovanih številkah in nota bene nima za shod od svoje strani ne ene pohvalne besede, tedaj pač sme vsakdo reči, da je list o shodu primeroma toliko poročal, kakor nič, da je o dogodku poročal popolno indiferentno kakor n. pr. o Culukafrih.
Sedaj bi se drznil vprašati: N a k a te r i s tr a n i je nerodna, nesramna laž? Kdo svojevoljno iz stavkov izpušča pri sklepanju bistveno važne besede? — Zopet sedaj je skusil pisatelj „Narodov", da ni varno jemati v roke pretežkega kola, ker je ž njim vihteč najhuje samega sebe vdaril po glavi. Želim, da se pisatelju „Narodovemu" rana zaceli, da se o priliki snideva na tretjem avstrijskem katoliškem shodu ali celo na slovenskem katoliškem shodu kot katoliška novinarja in da vestno poročava vsak svojemu listu njega važne obravnave. Tedaj mislim, da bo bolje zanj in zti-me, najbolje pa za naš katoliški narod.
A. Kalan,
vrednik „Domoljubov".
Umrli ho:
20. maja. Fran Gorišek, delavC-ev sin, 2 leti, Poljanska cesta 18, skrofuloza.
V bolnišnici: 19. maj». Ivana llaler, delavka, 25 let. jetika.
Tujci.
20. maja.
Pri Malitu: dr. Pokorny, nadinženor, z Dunaja. — P. Perizni, soproga zdravnika, s hčerjo, iz Starega Tr;;a. — Marzerolli iz Trsta.
Pri Slonu : baron pl. Spinotti, generalmajor, iz Gradca. — Diller. uradnik, s soprogo, iz Gradca. — Walter, arhitekt* iz Celja.
Tri Južnem kofotltoru: Sehneider, državni uradnik, z Dunaja. — Stein in Tameezek, s soprogo, z Dunaja. — Skalitzky, trgovec, iz Nemčijo. ____
Vremensko sporočilo.
Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine I na 24 ur v j mm j
opazovanja		zrakomera v miu	toplomera lio Celziju			
21	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7 34'S) 7345 734'7	14-tj 33-2 16 6	si. SVzll. si. vzh.	oblačno jasno n	o-oo
Srednja temperatura 181°, in 3 0° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 32. maja.
Papirna renta o «i po 100 gl. (s 16 «i davka) 85 gl. 80 kr. Srebrna „ 5 „ 100 „ „ 16 h »o avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . .
Kreditne akcije .......
London ..........
Srebro ..........
Francoski napoleond......
Cesarski cekini .......
85 „	95
. 109 „	25
. 100 „	70
. 909 „	—
	75
• UV „	90
9 n	37 V
	62
• 57 „	65
Zahval».
Za mnoge, bodisi ustno ali pismeno mi razodete izraze srčnega sočutja med doigo boleznijo in o smrti mojega mi nepozablji-vega sina
JOŽEFA,
za blagemu pokojniku darovane lepe vence, za mnogobrojno vdeležitev njegovega pogreba izrekam vsem, kakor še posebno poljskim pevcem za tako ganljivo nagrobnico, svojo in svoje družine najtoplejšo zahvalo.
NA FUŽINAH, dne 81. maja 1889.
(i)	Andrej lamar.
(3-3)
A ndrej Himeneo, župnik.
(6-2)
inkaste ploščevine
izvrsten izdelek cesai-skc kraljeve
cinkarnice v Celji
Izključljiva samoprodaja in zaloga za južni del države pri
D. RAKUSCH-u v Celji,
trgovcu l želcznino.
lizke
liiiKprodnjnleoni primerno
Cene.
Na najnovejši in najboljši način umetne
f
m

>m M
ifi ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ♦H plombovanja in vse zobne operacije, — od- |žf g stranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca |j|
jtj' zobozdravnik A. Pclich©!,
poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, t«) g	I. nadstropje.	(46) §§
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
ffff^ft^tffffftftvtffffffffffff
x lira ta Eberl, x
X Izdelovalca oljnatih barv, ttrnežev, lakov X X	napisov.	X
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
X	*»■ Jani», X
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1 X
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse	X
v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot	^
znano reelno lino dolo in najnižje cene.	^^
Posebno priporočilne za prekupoe so oljnate barve
v ploščevinastih pušicah (BlechMichscn) v domačem	^
f| lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boljše	^ ^^ nego vse te vrste v prodajalnah. (10)
^ gC* Oonilco na ziilitovinije.	X
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Odlikovan: 1873, 1881.
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VII., ZieglergaMMe 27.
Zastopnik Franc Jliiickiier.
Proti gotovi naročbi se najtočneje i z v r š u j e j o vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
eeli
t®
-f3-
Odlikovan: 1873, 1881. Xf£4-
V Št. Juriju pri Šmariji na Dolenjskem je izpraznjena
služb organisla in cerkmih
in se more takoj nastopiti. Prosilci oglasijo naj se pri župnijskem &li županskem uradu v St. Juriju pismeno ali osebno. — Priletni samci, ki znajo kako pošteno rokodelstvo, imajo prednost.
BäffB hI£SB «i
I
9.
Diseldorfske oljnate barve v tubah.
t
Akvarelne barve
mokre in suhe.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
g^roljnatih barv, firueža in laka~^
(5)
I jjllt>ljfllli.
Pisarna in zaloga: Holski drevored (i (semeniščno posiopjo). j^l	Pilijala: Slouovo ulico lO-lii
priporoča
slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mi-— > zarjcin, iikarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno 3 ► izdelke ter pošilja na zahtevanje ceniinike zastonj in franko. S ►	Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno
pripravne za razprodajalce, po znižanih ccnah; v dežali od 25 klgr.
m
\
najirej primerno ceneje.
Kupovalcem večjih množin prednostne cene.
Perstene, mineralne
>
in kemične barve.
4 Vse vrste slikarskih in 4 likarskih čopičev in slikarske patrone.
J. GIONTINI-jeva knjigotržnica
t jLjmWj0^
priporoma naslednje liji«-e:
Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih (Lovec A.) gld. 1-40, po pošti gld. 1*50. Zbirka domačih zdravil gl. —-40. po pošti gl. —-45 Občno vzgojeslovje (Mich), poslov. Gabršek,
gld. 1-—, po pošti gld. rOo. Delavski prijatelj (P odg o mi k) gld. —-20, po
pošti gld.

i).
Kuharica (P 1 e iwe i s), vez. gld. I '90, po pošti gld. 2■—. Nove kuharske bukve, vez. gld. —-90, po pošti
gi.i
•95.
Neposredni davki, sestavil E. Sinek, gld. P—, po pošti gld. P05.
Nauk slovenskim županom (Levstik Fran) gld, P—, po pošti gld. P10.
Občinski red in občinski volilni red gld. —40, po pošti gld. —'45.
Rodbinska sreča. Roman. Puški spisal grof L. N. Tolstoj, poslovenil P. M. Podravski, elegantno broš. gld. —-40, po pošti gld. —-45.
Pesmi (Cimperman), broš. gld. P20, eleg. vez. gld. 2•—, po pošti 10 kr. več.
MoI£fereailsi in p o 1 j \x & e knjige v veliki izberi.	(3—3)
Scznmnld liu.jiju: wo nn riizpolago, "•H
Deller-jev
Edina zaloga in prodaja /a vso Kranjsko pri
J. LININGER-ju v Ljubljani, Rimska cesta 9.
radgonski
(24-1!))
Najboljša namizna okrep-čujoča pijača.
Zanesljivo zdravil no sredstvo
proti kataru v dihalniku, pre-hlajenju želodca, zlati žili, pro-tinu in glavobolu vsled pre-hlajenja (trganju).
Ne zamenjati z radensko
kislo vodo.
kislec (kisla voda).