In sera ti se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 ee se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Itokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Vreduištvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Pilititu list n slovensKi lini,
Po pošti prejemati velja: Za celo leto	.	.	15	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	8	„	—	„
Za četrt leta	.	.	4	„	—	„
Za en mesec	.	.	1	,,	40	„
Y	administraciji velja:
Za celo leto	.	.	13	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	6	„	50	„
Za četrt leta	.	.	3	„	30	„
Za en mesec	.	.	1	„	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */26 popoldne.
Vabilo na naročbo.
Vljudno vabimo vse p. i. dosedanje naročnike, kterim s tem mesecom naročba poteče, da jo blagovoljno o pravem času ponove, da zamoremo list vsakemu redno pošiljati, in da nam pridobe še novih naročnikov.
„Slovenec“ pri opravništvu pre-
jem a n velja: Za celo leto	. ... 13 gld. — kr.
„ pol leta	....	6 „ 50 „
„ četrt leta	....	3 „ 30 „
„ en mesec	. . • . 1 „ io „
Po pošti	prejeman pa velja:
Za celo leto	. ... 15 gld. — kr.
„ pol leta	.... 8 „ — „
„ četrt leta	• • • ■	4 „ — „
„ en mesec	....	1 „ 40 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. več na leto.
Vredništvo in salom ištvo.
Pomiije, a ne mir.
(Dalje.)
Ko je pruska država zmagovalna bila na bojišči in je nje politika na zunanje dosegla velikanske vspehe, mislila je tudi v notranji politiki povzdigniti se do take slave. Ze dle časa gledali so z zavidljivim očesom na lepo razcvitanje katoliške cerkve na Pruskem, sedaj so se pa nadejali, da bodo tudi svobodno cerkev vpognili pod državni jarem. Vlada je hotela tedaj zvišati svojo veljavo, vkrepiti svoj moralni vpliv, gospodovati je hotela nad dušami in nad vestjo svojih podložnih. Pruska moč se ima krepko povzdigniti. Navadna previdnost pa zahteva, da se ima vse prevdariti, preden se začne tako velikansko podvzetje,
premisliti je treba, ali je tako podvzetje samo na sebi opravičeno, ali je pravi čas za to, ali niso opovire prevelike, a pripomočki preslabi, ob kratkem rečeno: modra vlada bi se imela prepričati, ali je kaj upanja do zmage. Sicer pa nastane nevarnost, da vlada zgubi, ko podleže, svojo slavo in veljavo, in jo gre primeriti nespametnemu možu, ki je začel stolp zidati, a moral z zidanjem prenehati, ker ni imel s čem dela dovršiti.
Ali je pa pruska vlada res vse dobro osnovala? No, dandanes menda tega nihče ne bode trdil! Naj so bile mreže še tako tanko spredene, naj je bila sila še tako čvrsta, vse se je precej pri začetku pokazilo in spridilo. Razdevati so to znali, na milijone katoliških podanikov od sebe pehati in odvračati, to pa to, dosegli so pa ravno nasprotno, za kar so se poganjali, in kar zahteva ne le državna modrost in previdnost, marveč navadna pamet. Le oči odprimo, pa poglejmo okoli sebe. Ko je država slavno zmagala in dobila ogromno svoto denarja, kaka lepa prihodnost se je kazala modri vladi! Vsak pruski patrijot je pričakoval lepe prihodnosti. Moderna vlada skrbi za vsako stvar in vsega se loti, da bi državo in deželo povzdignila, potrebnih pripomočkov pruski vladi ni primanjkovalo. Vlada je lahko skrbela za vse potrebe državljanov, lahko bi bila vstregla željam prebivalstva. Bremena bi se bila lahko zlajšala ali vsaj bolj jednako-merno razdelila, javna in sosebna pridnost bolje vredila in naravnala. Pred vsem pa bi si imela zavarovati moralno zavest, vzvišeno idejo, ki je podlaga vsake sreče, zoper vse sovražne nakane. V zvezi s katoliki je bil zmagan vnanji sovražnik, zakaj bi ne bili sadu miru med sabo delili in složno vživali?
Kako mogočna bi bila postala pruska država, ko bi bila od 1. 1871 vso svojo moč' obračala v to, da zaceli vsekane rane, da odpravi stari zleg, da povzdigne obrt, poljedelstvo, učenost in včvrsti versko-nravno življenje? Osoda je bila ji v roke položena, dvoje potov je bilo odprtih. Kolikokrat se hudujemo nad prvima človekoma zarad njih nespameti! Ali smo mi kaj bolji? Od drevesa v Cerkvi ne smeš jesti, je zaklical Gospod Bog po svojem namestniku pruski vladi. Ali prepovedani sad, kraljestvo inpapeštvo, je bilo preveč zapeljivo, vtrgali, jedli so prepovedani sad — in sedaj glej nasledke!
Komaj so ga okusili, že jim je začelo slabo prihajati. — Pri vsaki stopinji, ko so se posvetovali, ko so zvrševali majeve in druge Cerkvi sovražne postave, naleteli so na upor, kakoršnega se niso nadejali. Duhovi so bili čez-dalje bolj razpaljeni. Vlada ni mogla misliti na drugo, ne skrbeti za drugega, kakor za kulturni boj, z vsemi močmi delala je na to, da razdene najbolj koristne naprave. Ko so v taki naglici napadali katolike v svoji deželi, niso imeli časa, da bi skrbeli za druga opravila, ki prav za prav državi pripadajo, vse, kar so v ti dobi osnovali, je bilo nekako prehiteno in pomanjkljivo. Iz zagate so prišli v zagato. Kmali so zapazili, da jih je v kulturni boj naščuvala družba nič kaj čistih rok, zato da bi si udje te družbe, ki so zmirom denarja potrebni, z žulji ljudstva žepe krpali. Nezadovoljnost med ljudstvom je naraščala od dne do dne, soeijaldemokratje so lezli iz tal, kakor gobe po jesenskem dežji, in ti demokratje so delali na preobrat vsega stalnega. Od dne do dne je bilo njih žuganje huje, njih upitje močneje, ko so naštevali grehe liberalcev. V
Otvoreno pismo
presvietlomu gospodinu Savi Ko san o vicu, metropoliti grčko-iztočne crkve u Sarajevu.
(Konec.)
Odatle se vidi, koli je neistinita tvrdnja, da se je Rim odielio „od jedine saborne i apostolske crkve“. Rimska crkva jer Kristova ne-zadovoljava se jodnom stranem svieta, ili jednim narodom, pošto je od svojega utemeljitelja Isusa baštinila svu zemlju, narode sve, to kao sunce obasjava sve krajeve svieta i kao plodovito raz-granjeno stablo svoje grane po svem svietu razastire, da pod njegovom sjenom svi narodi na zemlji mir uživaju; kako če se crkva grčko-iztočna takovom nazvati, pošto u istoku sta-nuju razna crkvena družtva, koja nisu u nika-kovu medjusobnu savezu te svojim več obstankom svako njih zasvjedočava, da nije prava crkva; odatle i dolazi, da sije svako njih uzelo ime po krajevih, u kojih se širi, i tako je na-
stalo nazivlje crkve carigradske, ruske, srbske itd. Prema tornu bez dvojbe ee Vaša Presviet-lost biti u velikoj neprilici, kako da okrsti crkvu, koja je Vašoj brigi izničena, pošto je od Carigrada odieljena a zavižaj joj nije Srbija več Bosna. U tako razsulih družtvih naravno nema ni govora o pravom jedinstvu, sve kada i nebismo na um uzeli, da grčko-iztočna crkva nemože svojega apostolstva dokazati, pošto nema za to nuždne misije. Vlast pasti ovce Kristove vlast je vrhunaravna. Te vlasti nedobiva redo-vito nitko neposredno od Boga, več od zakonitih nasljednikah apostolskih, koji neprekidno potiču od samih apostolah. No Poeij i Mihael Cerularij prezrevši evangjeosku i apostolski! prednju nikoga nisu nasljedili, pošto ili je zakonita oblast lišila svake vlasti, več su si sami po sebi svojatali vlast, koje si upravo zato nisu mogli dati, jer je vrhunaravna. Zahman dakle mislite, da ste jedina prava crkva, vi, koji niste u jednoj crkvi, pošto sto odjedne načinih njih više; zahman mislite, da ste crkva apostolska, pošto nemate misije apostolske.
Ali okrožnica Vaše Presvietlosti kako je neosnovana i puna neistine, tako je za našu svetu rimsku crkvu i jako uvriedljiva. Ali nije li uvrieda kazati: „Nas izkustvo i historija uči, da je Rim, pošto je odpao i odielio se od je-dinstva jedine saborne i apostolske crkve uviek nasrtao na našu mučeničku crkvu i služio se svima načinima i sredstvima, da nas za se dobijo ?“ Sto drugo izrazuje i ona tvrdnja: „Našu arhipastirsku dušil mori zebnja i strahovanje, da lukava vještina propagandista i misionara, njihov način i močna sredstva mita i obečanja, nepomute pamet našeg prostog i neukog naroda, slabije, nemočnije i siromašuije osobe i nezavedu ih stranputieom?" A nije li poruga za svetu stolicu i onaj način, kojim se je sje-čate u svojoj okružnici: „Stojte dakle budni i trezmeni na srani pravoslavja, jer su vremena vrlo mutna i kritična, u kojima se nepropovieda kriščanstvo nego papstvo!“
Zebnja i strahovanje mori Vašu arhipastirsku dušn, ako se cviet plemstva i osobe sa svojih vrlinah po svoj carevini poznate zauzi-
takih okolistavali vladi ni bilo postlano na perji, od vseh strani so jo gledali škodoželjni obrazi. Kaj čuda tedaj, da se je tudi na Pruskem prikazala novošegua ministerska bolezen, ministri so se v kratkem času obrabili. Pomanjkanje v državni blagajniei, ki je pritiklina liberalnim državam, se je prikazalo, in da ne zaostane še kak sad nove dobe. vrstili so se napad za napadom na državne osebe. — Do sem-le je pripravil kulturni boj prusko vlado. Kaj pa je pri začetku boja nameravala? Kako •.nado je prišla sedaj kazen božja! Ali mar za državnike ni občutljiva kazen, ako vidijo, da njih 'delo, njih prizadevanje tako klavrno razpada? In kakor vse kaže, prišli smo do začetka pri konci; kajti politika kulturnega boja ni le pregrešna in nespametna, marveč je tudi neizrečeno nevarna in pogubonosna. To se vidi nekoliko iz tega, kar smo dosihmal povedali.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. sept.
Avstrijske dežele.
Dolgo časa vganjal je ,,irredenticni(< organ „Independente“, ki bi se mu pa naslov „Impertinente“ mnogo bolj podajal, svoje veleizdajne burke, dokler je tudi njega roka pravice dosegla. Kdor je dalj časa v Trstu živel in tamošnje razmere pozmi, čuditi se mora, da se to že pač ni poprej zgodilo. „Independente“ imel je oči in ušesa za vse dogodke, kar se jih je preko Adrije v Humbertovi družini, v laški vojski, v prekojadranski mornarici godilo, bil je pa popolnoma slep za Avstrijo invkar k njej pripada. Popotovanje cesarjevo po Stajarskem in Kranjskem je tako nalašč in očitno peziral, da smo se pač večkrat vprašati morali: „Smo li še ali že nismo več v Avstriji ?“ Hudo se je moral pregrešeti, da se je mera dotičnim gospodom polna zdela in so mu strogo ukazali: „Stoj, do tii in ne dalje!“ Skrajni čas je pa že tudi bil. Zopet pa nam je priložnost opazovati, da je renegat (izneverec) hujši in zlob-niši, kakor rojen nasprotnik. Vredni k tega lista je rojen Slovenec in se Juretič piše. Kakor so pa vže pred stoletji ugrabljeni slovanski otroci za janičarje izgojeni dokazali, da v svojem fanatizmu samega turka prekosijo, tako si je tudi Juretig (ič) poleg stalnega zaničevanja, obrekovanja in sramotenja Slovencev — toraj lastne krvi — tudi za našo državo tolike zasluge priboril, da ga bodo sedaj pri c. kr. deželni sodnji v Trstu dostojno odlikovali. Ako
maju za nevolju katolikah te im gledaju iči na ruku, da se i oni čim više naobraze: a nije Vas zazeblo izkati onoliko porugak na svetu rimsku crkvu, kojoj su najslavnije porodice carske i kraljevske sinovski bile i jesu odane. kako to historija svih vremenah dovoljno svje-doči, niti Vas je bilo strah, hladnim srcem onoliko nepravde sasuti na Rim, taj neumrlimi djeli slavnih papah ovjenčani grad. Čednost preporuča i protivuika. Neznamo, da li je bas čedno, složit se onakoviini izrekami; izvolite sam još jednoč promisliti, a mi samo to spo-minjemo, da poviest svih vremenah dovoljno pokazuje, koliku su čast papam izkazivali isti njihovi najljuči neprijatelji, kano sto to svojima očima može viditi, koji god samo hoče, ako si samo malo na pamet dozove, kako su se u zadnje vrieme napram sv. otcu poniele Ruska i Pruska. Zato ovom sgodom umoljavamo Vašu Presvietlost, da se u buduče neposluži onako uvriedljivimi izrazi, kojimi se može izazvati mržnja naših katolikah; za zle posljedicc \i čete odgovarati. A prosvjedujemo svečano proti osvadi Vaše Presvietlosti, da se je naša sveta
ga postavijo pred porotnike, bo pa gotovo — oprosten! Trst poznamo!
V11. seji deželnega zbora koroškega je priporočal poslanec dr. vitez Rajner, naj se kupi prostor 36 [] sežnjev, kjer stoji vojvodov stol na Koroškem, in deželnemu odboru naj se naroča, da o tem v prihodnji seji poroča. Nasvet je bil sprejet in se oddal denarstvenemu odseku. Na dnevnem redu je bila tudi pri-pomoč za dobrodelne družbe in za zavode. Subvencija za koroški deželni muzej se je zvišala od 1050 na 1300 gold. Občinska cesta ob osijanskem jezeru se je izročila po daljši debati gospodarskemu odseku v prevdarek. — Vzame se naznanje poročilo deželnega odbora, ki pove, da se je porabilo za razne ceste, ktere je 1.1. povodenj poškodovala, 6544 gold. in deželnemu odboru se naroča, da zaračuni ostanek 4544 gold., ki v preštevu za 1. 1883 za te izvanredne stroške ni bil pokrit, na brezobrestno državno posojilo 100.000 gold. in da poroča v prihodnji seji o okrajnih cestah v Grabsteinu, v Žili, Prevali in Rožeku zarad poprav, ki se ravnokar popravljajo v teh okrajih.
24. septembra je bila sprejeta ribška postava, potem so odločili, da imajo zavarovalna društva dajati ognjegascem po dva odstotka od vsakoletnih premij, potem so potrdili dež. proračun za šole 331.594 gold. Deželni predsednik je odgovoril na interpelacijo poslanca grofa Thurna zavoljo naprave samostojne depo-sitne blagajnice ter je obljubil, da hoče potrebno o ti zadevi ukreniti.
V gališkem deželnem zboru je prišel na vrsto nasvet Vrotnovskega, vsled kterega ima biti v vsakem okraji posojilnica in hranilnica, za ktero ima porok biti okraj. Posojila, kterini sedaj gospodari občina, v Galiciji jih je 5 milijonov, imajo biti kapital za promet okrajnim posojilnicam. Ti novi kreditni zavodi bi bili podružnice deželne banke, za ktero je porok dežela, nji na čelu je nasvetovalec Vrot-noski kot prvi ravnatelj. Sklep računov zem-ljiščno-odveznega zaklada za 1. 1882 se napoti budgetnemu odseku, sprejmo se potem nektere premembe, ktere je nasvetoval pravoznanski odsek zarad krajevne (teritorij al n e) razdelitve dežele, brez debate. Ko se razreši več predlog deželnega odbora zarad mitnine, volita se dva nova odbora. K sklepu se prebere nasvet Romanoviča, vsled kterega se ostanek deželnega dolga na zemljiščih odvezi spremeni v posojilo, ki ima plačano biti v 40 letih.
Nekteri listi prinašajo naznanila o sklepih skupnega ministerskega sveta, ki se je posvetoval zadnje dni o skupnem budgetu. Redni stroški (ordinariura) se imajo sicer zvišati za pol milijona, vendar se bodo izredni stroški (estraordinarium) in potrebščine za obsedno armado znižale mimo lanskega leta za
crkva ikada poslužila ili da se služi i nedopu-štenim načinom i lukavštinom, samo da sljed-benike Vaše vjere za se dobije. Naša crkva vazda je osudljivala svako nasilje, budi da se je njim služio protivnik ili sami pojedini ka-tolici. Niti ona može niti smije odobriti kakovo nasilje ili lukavštinu, pošto se sav njezin nauk temelji na istini, pošto je ona sama stup i temelj istiue, pošto je obračenje milost, koju sam Bog daje, milost, kojom Bog potice i pomaže svakoga u svrhu, da spozna istimi, milost, kojom vse, koje je god iz tame doveo u svoje divno svjetlo, utvrdjuje, da nastave hoditi u istom svjetlu, nezabacujuč nikoga osim onoga, koji njega ostavi. Zato se mi svečano ogradjujemo proti Vašim izjavam i napadajem na naša svetu crkvu, i odbijamo sa negodovanjem, da se je ikada Rim onakim načinom vladao, kako Vaša Presvietlost to u svojoj okruž-nici spominje. Sve da bi koji od katolikah ta-kova šta i učinio, nasliedi odatle, da je dopu-šteno nabacit se na samu crkvu, pošto se ne-može nijedno družtvo okrivljivati sbog protu-zakonitoga čina kojega člana, sbog česa ga i
dva milijona, tako, da bode za vojsko za prihodnje leto za poldrag milijon manj stroškov.
Moravski deželni odbor je bil včeraj 25. t. m. po navadnem običaji otvorjen, poprej pa je slovesno sv. mašo imel milostljivi škof sam. Pri sv. maši je bil deželni glavar, c. k. namestnik, deželni odbor in mnogo poslancev. Deželni glavar je med drugim naznanil, da je o priliki veselega dogodka v slavni cesarski rodovini deželni odbor na Najvišem mestu svojo zvestobo in udanost naznanil. — Deželni glavar se je tudi častno spominjal umrlega poslanca barona Klein-a. Danes je druga seja.
Iz Lienca, Odposlani iz Tirolov in Koroškega so ogledali Dravo od Gornjega Drav-burga, do Mortbihelna in preskušali jezove in načrte za vravnanje v prihodnji dobi za nadaljevanje začetnih del.
Sr. oec pisali so dunajskemu kardinalu glede dvestoletnice daljše pismo, v kterern se v lepih besedah onih žalostnih časov spominjajo, kardinala spodbujajo, naj za ta veseli spomin posebne cerkvene slovesnosti vpelje, ter konečno povdarjajo, da je še dan danes sv. cerkev v vednem boji, ter da se njim (sv. očetu) najspretuejši vojaki sv. cerkve katoliški časnikarji zde, kajti ravno liberalno židovsko časnikarstvo vse svoje sile napenja, da bi jo po mogočnosti spodkopalo. Konečno prosijo še celi Avstriji vednega božjega varstva in blagoslova.
Hrvatski poslanci odidejo 26. t. m. v Budapešto na državni zbor.
V	torek popoludne imeli so v Buda-pcšti pri ministerskem predsedniku konferenco, ki je trajala dve uri. Od Hrvatov bili so navzoči baron Ferdinand Jurev, Kmerih Josipovič, Karol Mihalovič, Koloman Miksič, grof Ladislav Pejačevič, grof Teodor Pejačevič in Ivan Ziv-kovič. Tisza je prvi govoril, vse še enkrat ponavljal, kar so na Dunaji vže govorili, kar je g. k. Ramberg v Zagrebu potom proklamaeije ojavil, ter konečno navzoče Hrvate pozival, naj svoje misli izrečejo. Vsak je govoril, in marsi-kaka gorka je padla, vsi so bili pa v tem edini, da so jednoglasno zagrebačke nerede obsojali, da se morajo z Ogersko sporazumeti in da drugače ne bode miru. Dalje je Tisza povdar-jal, naj vsak na to dela, da se bode kolikor mogoče nezgoda kmalo polegla, da bi se potem sabor sešel in reč o dvojezičnih grbih rešil.
Ogerska poslaniška zbornica se snide jutro v četrtek 26. t. m. Sploh se pričakuje, da pridejo hrvaške zadeve v prvih sejah na vrsto. Sicer pa ima zbor mnogo stvari vzeti v pretres, med drugim tudi budget za 1. 1884. Poslaniška in gosposka zbornica imate izvršiti še volitve v delegaciji.
V	zadnji kongregaciji komitata Bihar je stavil član odbora dr. Julij Olah nasvet, od-
samo družtvo osudjuje. Naša crkva uetreba nasilja. Ona sama po sebi sa svojega čudesnoga širenja, sa svoje vanredne svetosti i neizcrpive plodnosti u svakom dobru, sa svoje katoličke jedinosti i liepokretne postojanosti, nepobitno ima svjedočanstvo svojemu božanskomu poslanstvu te vse ljude kroz sva vremena u veliko potice, da joj vjeruju.
Nemozemo prešutiti ni onoga, što je Vaša Presvietlost spomenula o mješovitoj ženitbi. Mi bismo i Vam i sebi čestitali, kada bi Vašoj Presvietlosti pošlo za rukom, na uvieke kraj učiniti mješovitim ženitbam izmedju katolikah i sljedbenikah grčko-iztočne vjere, a to želimo ne zato, da u mržnji podržimo jedan i drugi diel jednokrvne brače zlobora ljudih razdvojene, jer crkva katolička osudjujuči bludnju i krivi nauk, ljubi ljude sve bez iznimke, kako nam jo naš gospodin Isns zapovjedio, da ljubimo bližnjega, što je svaki čovjek bio on naš ne-prijatelj, nevjerac ili krivovjerac; nego zato to želimo, da se odkloni pogubni indiferentisam, kano da jc to sve jeduo, biti u kojoj mu drago vjeri, što i sam zdrav razum osudjuje svjedočee,
bor naj se vladi zahvali za nje patrijotično in možato postopanje napram hrvaškim zmešnjavam. Nasvet je bil skoraj jednoglasno sprejet. Potem pa se Ogri poprašujejo, zakaj je cesar in kralj poslal izvanrednega komisarja v Zagreb, da naredi mir. Ako so vsi Ogri taki zagrizenci, kakor so v komitatu bihar-skem, bode le meč presekal ta gordiški vozel.
Zbor 300 oseb v Rohrbacliu na Cforenje-Avstrijskein, v kterem je bilo zastopanih 33 občin, je sprejel resolucijo, v kteri izreka zaupanje, da bode deželni zbor še v ti sesiji sklenil pripomoči za železnico v Miihlviertel. Da je ta železnica zelo važna, je zbor spoznal vže pred 10 leti.
„Fremdeublatt“ se nadja, da se bodo na /Srbskem politična vremena ravno tako zjasnila, kakor se je to na Bolgarskem zgodilo, kajti sedanja izvanredna skupščina nima dru-zega pomena, kakor da sprejme železnično konvencijo, kakor so jo pogodili pri ,,posvetovanji štirih11. To sprejetje in izvršenje pa ni srbska notranja zadeva, temveč je Srbija po berolinski pogodbi k njej prisiljena, kajti srbska železnica je bistven del one svetovne proge, ki bo egejsko morje s severnim in iztočnim morjem neposredno vezala. Zato se je nadjati, da se bodo poslanci vseh strank v tem zjedi-nili, da pogodba svetovnega prometa tikajoča se, ne bode skala v morji, ob kojo bi se srbska državna ladija razbila.
Iz Verseca (Banat), 24. sept. Občina je sklenila poslati deputacijo pod županom v Segedin ob navzočnosti presvitlega vladarja.
V Segedin je prišel pešpolk grofa Sa-parija iz velikega Varadina, prebivalci so ga veselo sprejeli. Svitlega cesarja bode tukaj pozdravil erdeljski škof Leonhardt, superiutendent iz Debrecina Revesz, občina mesta Arad, potem komitata Arad in Torontal.
„Pol. Corr.“ naznanja, da se je 24. t. m. začela pri ministerstvu vnanjih poslov pod pred-sedništvom sekcijskega načelnika Sogienija avstrijsko - ogerska čolna konferenca, od ogerskega kupčijskega ministerstva sta navzoča gospoda: dr. Matlekovič, podtajnik in Mihaj-lovič, miuisterski tajnik; od finančnega ministerstva baron Andrianski, od tostranskega kupčijskega ministerstva sekcijski načelnik baron Kalenberg, ministerski tajnik dr. Stibral in od denarnega ministerstva dvorni svetovalec Schuh. Posvetovati se imajo o konečnem izvršitku na-voda za sklepanje avstrijsko -ogerske in francoske kupčijske pogodbe in konvencije zastran kužnih bolezni, v posvet pride začetek obravnave za politično kupčijsko pogodbo s Turčijo.
da je samo jedna istina, a po tom i samo jedua prava vjera moguča. Tko pozna, koli su strogi naši crkveni zakoni u tom i naredbe, kojimi se sve čini, da se zaprieči svaka mješovita že-nitba, čudit se je, kako je Vaša Presvietlost na to došla, da i tu točku osobito naglasi, i onako iztakne. Doista n i j e bilo od potrebe ono izticati, čim bi se moglo mnogo srce razdražiti!
Mi podučeni od našega gospodina Isusa svom svojom ljubavju obuhvačamo svu jedno-krvnu braču nesrečom od nas razdvojenu, i necemo nikada prestati, dobro joj tvoriti, gdje god možemo, i svoju joj ljubav izkazivati. I ta je upravo ljubav razlog, zašto nam se u srcu razžalilo, kada je Vaša Presvietlost bez ikakova povoda navalila na našu svetu crkvu. Mi po-štujemo i Vašu svietlu osobu, no suzbijamo na-srtaje nepravedno na crkvu našu naperene, te kako smo ih sada od njo odklonili, tako če nas uviek svatko na obranil njezinu spremne nači, koji bi god pokušao nju, taj stup i temelj istiue, okriviti s kakove neistine i nepravde.
U Sarajevu mjeseca kolovoza 1883.
f Josip,
nadbiskup vrlibosanski.
U Mostaru mjeseca kolovoza 1883.
| Paskal Buconjič,
biskup Moslarsko-Duvanjski.
Vnanje države.
Peter Karadjordjevic je od časa svoje ženitve na črnogorskem dvoru za celo Evropo važen mož postal. Pečajo se ž njim večji in manjši časniki, in to navadno vselej, kedar govorica ravno na Srbijo in ondotne od-nošaje nanese. Vpliva se mu vsled svojega tasta črnogorskega kneza Nikole že sedaj ne manjka ne v Srbiji in ne na Bolgarskem, kajti oba ta dva naroda Nikolo zaradi njegovega osobnega junaštva visoko spoštujeta. Nikola je v bojih proti Turkom vedno v prvih vrstah zapovedoval, kar bi od Milana pa skoraj da ne mogli vselej trditi.
Na Pruskem je nastalo vprašanje, kdo bode v škofijah v Kolinu, Gnezdauu, Limburgu in Ministru, v kterih so škofje odstavljeni, prosil za dispens zarad določil postave dne 7. maja 1873, kar se tiče izobraženja duhovnov. „Journal de Rome“ pravi, to bodo storili škofijski delegatje, ktere bodo sv. oče imenovali. „Schles. Ztg.“ pa pravi, senior pruskih škofov, škof v Kulmu bode za vse škofije prosil za dispens.
Bavarski deželni zbor se snide zopet 28. t. m. Na Badenskem so dopolnilne volitve za drugo kamoro 5. oktobra. Kakor se po dovršeni volitvi volitvenih mož kaže, upa narodna liberalna stranka zopet večino zadobiti v zbornici.
Iz Pariza, 24. septembra. Marquis Tseng še ni dobil odgovora iz Kitajskega. — Iz Marti-nique je prišla vest, da je bil tam strašen vihar (ciklon), ki je napravil velikansko škodo, vsled tega se je potopilo mnogo bark.
Zastopniki klerikalno-rojalističnih francoskih listov zborovali so 16. t. m. Parizu po naslednjem dnevnem redu: V obenem zboru zbrani člani „de 1’ Association de la presse monarchique et catholique des departements11 (zadruge monarhičnega in katoliškega tiska iz okrožij) so oziroma na to, da kljubu velike žalosti, ki je Francosko doletela, dolžnosti rojalistov vedno tiste ostanejo; da se vsled kraljeve smrti v zadrugi ni ničesar spremenilo; da se značaj in namen te zadruge po naslovu, ki ga je dala, natanko razlaga, da je vsak pravi Francoz na vest in čast zavezan naše verske, meščanske in politične prostosti nazaj tirjati in jih braniti; da je čas tukaj, v kterem domovini nevarnost preti, in naša dolžnost po grofu Parižkem zastopano monarhično in izročilno dedno pravo podpirati; da se monarhične in katoliške bojne moči okrepčajo; — sklenili vso svojo moč in ves svoj upliv na to porabiti, da se vzdrže monarhično stvar podpirajoče novine, ter so izrazili željo: 1. da se vsi možje svojih dolžnosti in požrtovalnosti glede podpiranja in vzbujenja monarhističnih novin zavedajo; 2. da bosta pri bodočih bojih stara zvestoba in mlada t. j. nova marljivost v požrtovalnosti in delovanji tekmovala in tako zmago monarhije povspešila.
Iz Carigrada se o neki skrivni zaroti zoper Sultana poroča. Zarote sumljiv ni nihče drugi, kakor prestolonaslednik princ Rešid-Efendi sam. Zato so prvega njegovega vrad-nika, ki mu je na tihem pot pripravljal, v prognanstvo odpeljali. Angleški poslanec zahteva, naj se a r m e n s k o v p r a š a n j e odmah reši in zato je „Visoka porta“ sklenila, po tistih deželah, kjer imajo Armenci večino, krščanske gubernatorje in podgubernatorje postaviti.
Rusija predeluje in organizuje svojo konjico. Dosedanji reservni škadroni premenili bodo se v kadre konjiške reserve. Rusija ima sedaj le dvojno konjico, namreč gardino in dragonce. Poslednjih ima 46 in prvih 10 polkov. Vsak polk imel je do sedaj po štiri škadrone, kteri se bodo na šest pomnožili. Za lepši raz-vitek iztočne trgovine vpeljala bode Rusija novo parobrodno društvo na dolenji Donavi. Ta družba prevaževala bode blago in ljudi, ter v Galacu, Brajli, Ornivodi in Silistriji postajala. Vozila bode celo do Sistove, kjer se cesta v notranjo Bulgarijo kupčiji odpre.
Izvirni dopisi.
Iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, 25. septembra. Naš prečast. gospod župnik in dekan Valentin Pušavic je obhajal kvaterno nedeljo svojo zlato mašo. Pri redki in lepi slovesnosti se je bilo zbralo sila mnogo ljudstva. Čast. gospod Stefan Jenko, vikarij Podgrajski, je v lepem govoru razkladal zasluge gosp. dekana, ktere so si pridobili v svojem petdesetletnem pastiro-vanju, posebno pa v jelšanski fari, kjer že 30 let pastirujejo. V teh letih in pod njih vodstvom je bila cerkev podaljšana, zvonik na novo zidan, nove orgije preskrbljene, farna hiša lepo in prostorno postavljena in mnogo druzega so z velikim trudom in skrbjo napravili. Po cerkveni slovesnosti je bilo mnogo gostov pri veselem obedu, ker se je mnogo lepih napitnic vrstilo. Bog ohrani vrlega starčeka še mnogo let zdravega in čvrstega!
Iz Backe doline, 20. sept. Redki so dopisi, ki ti dohajajo, dragi nam „Sloveuec“, iz gorenje primorske dežele. Ali, če tudi nemarno navade vsega, kar se pri nas zanimivega zgodi, svetu razglašiti, vendar ne moremo, da bi ne zabilježili dneva 16. septembra med najimenit-niše in najlepše obloške duhovnije. Ta dan je daroval č. g. Janez Ko koš ar svojo prvo sveto mašo v čast Najvikšemu. V Bački dolini res redka slovesnost. Nihče se ne spominja, da bi v obloški dui ovniji bil kdaj kak mašnik doma. Ljudstva je od vseh krajev privrela neštevilna množica. Brala se je vsakemu na obrazu zadovoljnost in veselje, kajti vsak, ki pozna no-vomašnika, lahko vidi v njem mlado in veliko obetajočo moč, ki bo obrnjena v čast božjo in blagor vernih.
Ko je pa v. č. g. tolminski dekan razlagal pomenljivost današnjega dneva in govoril o veselji in žalosti duhovskega stanu in ko je v teku svojega jedernatega govora povedal, da je navzoči v. č. g. monsig. Jože Marušič, vodja goričkega Andrejišča, njegov prvi dobrotnik, ker on je bil kakor govori David: „Suscitans de terra inopem et de stercore erigens pauperem, ut collocet cum principibus populi sui“, je gotovo vsakdo Boga zahvalil, da je blaga pomoč našla tako lep vspeh.
Novomašnika so počastili duhovni se svojo navzočnostjo od blizo in od daleč. Njegova rojstna vas Hudajužna bila je tako lepo okin-čana, kakor gotovo še nikdar. Slavolok je bil po domače pa dobro napravljen. Ljudstvo in povabljeni so se prav po stari slovenski navadi razšli vsi Židane volje.
Iz spodnje Koroške, 24. sept. Zadnjič sem obljubil nekoliko pojasniti delovanje, recte rovanje, „nemškega šulferajna11 med Slovenci na Koroškem. Tu Vam pošljem nekaj podatkov. Mislili smo, da nemško šolsko društvo ne bo se veliko zmenilo za Koroško, ktero vživa dvomljivo slavo, da je za Nižjeavstrijsko najbolj liberalna dežela takraj Litave, kar je žalibog res, in da tukaj germanizacija že tako krepko in veselo napreduje, da od zunaj ne potrebuje nobenega potiskanja in mazanja več. Pa močno smo se varali. — Celovški nemškutarji stuhtali so v svoji črnoglednosti, da je (liberalno-židov-sko) nemštvo v strašanski nevarnosti tudi na Koroškem, posebno v celovškem in velikovškem okraji. Zagnali so tedaj vriš in javkanje po „nemškem šulferajnu", ter do neba povzdigovali znane slovenske renegate, ki so si najhuje prizadevali, vstanoviti to zloglasno društvo po čisto slovenskih občinah, kakor n. pr. v Grab-štajnu, Timenicah, Pliberci, Prevaljih, Gutštajnu,
Možici, Orni itd. — Da so k vstanovljenju take „nemško-šulferajnske Ortsgruppe" pridrdrali ia pridirjali, kjer se je le dalo, znani celovški in drugi nemškoliberalni kričači ter ondi imeli prvo in zadnjo besedo, mi ni treba posebej omenjati. In kdo pa so udje tega društva? Nekaj med nami živečih in slovenski kruh ljubečih Nemcev v mastnih službah in gorkih gnjezdih, kterih evangeliji so nemškoliberalni in židovski časniki; večina je nemškutarjev, ki se slovenščine nikdar niso do dobrega priučili ter se je zato v javnosti sramujejo, nemščina njihova pa je nekako podobna Vašemu ljubljanskemu ,kuheltajč“; — kar pa je Slovencev pri tem društvu, ti so večidel tlačani ali dolžniki gori omenjenih Nemcev in nemškutarjev, ali pa so bili preslepljeni in zapeljani, češ, društveni znesek, kterega odrajtate. bo našim domačim revnim šolarjem v korist, oskrbela se jim bo obleka, obuvalo itd. Mnogim je že davno žal, da so pristopili k temu društvu, nobeden ne hodi več k zborovanjem in vsak pravi, da ga prihodnje leto ne dobijo več na limance.
Najdejavnejši pospešitelji in agitatorji „nemškega šulferajmv' pa so, Bogu bodi po-toženo, naši ljudski učitelji. Oni so ali načelniki, ali tajniki in blagajniki tega društva, ter ravno s tem varajo lahkoverno slovensko ljudstvo, ktero v svojem spoštovanji do učiteljskega stanu, ki je za duhovskim najvažnejši faktor pri vzgoji mladine, pri odgoji zvestih državljanov in vrlih katoličanov, si rajta in misli: ,.če učenik in vzgojitelj naših nedolžnih otrok pristopi k temu društvu, potem mora ono že silno koristno in blagonosno biti za nas in naše otroke. Tak nas saj ne bo goljufal."
Srčno omilujemo naše slovenske učitelje, ker oni morajo, rekel bi, „z volkovi tuliti". Naj si bo učitelj v svojem srcu še tako naroden, djansko tega ne sme pokazati. Da celo to, kar je zoper njegovo prepričanje, ukaže se mu v obliki priporočanja, kakor se je to zgodilo od šolskega nadzornika velikovškega okraja, ki je rekel o pristopu učiteljev k ,.nemškemu šulferajnu": ..Jaz mislim, da je to vsakega(?) učitelja častna dolžnost" (Ehrenpflicht). „Vse za vero dom cesarja" je znana glasilka poštenega narodnjaka; te naj bi se učitelji oklenili in držali. Temo, da jim bode težavno, a trdna volja značajnega moža premaga vse.
Do sedaj „nemški šulferajn" ne škoduje še veliko koroškim poljaneem in gorjancem slovenskim, ker on rova le po takih krajih, kjer je nekaj navidezne liberalne inteligence, kjer so fužine, rudokopi itd., kjer „nemštvo“ ni v nobeni nevarnosti in kjer Slovenci ne črtijo svojih domačinov, naj si že govore nemški ali laški jezik. Mi koroški Slovenci živimo v miru in spravi s svojimi sosedi, a hujskati in tlačiti od prajzovsko-nemško-liberalnega-židovskega „šulferajna“ se ne damo!
Domače novice.
(Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji) 0. g. Vincenc Majer, fajmošter v^Selcah, postal je duhovni svetovalec. — Č. g. Anton S ten o ve o dobil je faro Sela pri Kamniku in č, g. Janez Babnik faro Toplice. 0. g. Janez Nagode pride iz Senožeč za kaplana v Dobernič. Č. g. Josip Šiška, novomašnik, postal je škofijski kaplan. — Eazpisane so fare: Soteska in Stari log na Kočevskem do 1. novembra, Laški potok pa do 10. oktobra.
(V bogoslovje so sprejeti); Gg. Andrej česen iz Šmartna pod Šmarno goro, Jurij Fajfar iz Dražgoš, Franc Gusel s Trate, Janez Hromeč iz Kamnika, Alojzij Kreiner od Stare cerkve na Kočevskem, Janez Lesar iz Ribnice, Janez Oblak iz Mavčič, Janez Oblak iz Škotje Loke, Franc Vrbovšek iz Leskovca pri Krškem, Franc Zakrajšek z Blok, Ignacij Zupanec iz Kranja in Alojzij Žužek iz Planine.
(Dr. Poklukar) vabi svoje volilee za dež. zbor za prihodnjo nedeljo 80, t.. m. popoludne ob treh v Zagorice pri Blejskem jezeru k županu Daneju, da poroča o svojem delovanji kot poslanec deželnega in državnega zbora iu se z njimi dogovori o posebnih zadevah nubijskega okraja.
(Izmed odsekov deželnega zbora) so danes zborovali: Odsek za premembo volilnega reda od 9. do 1. ure popoludne in zopet ob treh popoludne. Pretresal je volilno premembo in jo menda tudi dovršil, da se bode prihodnji teden lahko že obravnavala v zboru. — Finančni odsek je imel ob štririb, in odsek za pregledovanje letnega poročila ob šestih zvečer sejo
(,.Matični11 odbor) ima 3. oktobra svojo prvo sejo po počitnicah.
(..Brencelj'1 št. 18,) kije pribrenčal včeraj, ima med drugim mikavnim gradivom tudi za vsakega izmed 87 poslancev deželnega zbora kranjskega štručico v štirih vezanih vrstah, ki pa marsikateremu ne bo posebno dišala.
(V zadnjem listu ljubljanskega „buteljna“) pritožuje se nekdo nad tem, da nekteri „nemci“ (t. j. nemčurji) dobivajo od magistrata slovenska naznanila in plačilne naloge. No, kaj pa je to, če od davkarije ljubljanski predmeščani, ki umejo prav malo ali čisto nič nemški, do-zdaj niso dobili še nikdar drugačnega, ko nemški dopis? Topa ni nič, kaj? „Ja, Bauer, das ist was anderes."
(Učiteljske službe razpisane.) Na dvo-razredni ljudski šoli na Vačah je razpisana 1 učiteljska služba letne plače 400 gold. do 4. oktobra. Litija. — Na enorazredni ljudski šoli v Hinah učiteljska služba 450 gold. in stanovanje. — V Selu pri Šmnbergu 450 gld. in stanovanje. — Na štirirazredni šoli v Žužemberku 400 gold do 7. oktobra, Rudolfovo. — Na enorazredni šoli v Radoviči 450 gold. in stanovanje stalno, a tudi začasno, do 10. oktobra, Črnomelj.
(Razpisani) ste dve ustanovi (štipendiji) za učence sadje- iu vinorejske šole na Slapu pri Vipavi, ki obstojite v tem, da se učenec brezplačno vzdržuje in podučuje. Oglasiti se je do 8. oktobra pri vodstvu te šole kmetiškim, vsaj 16 let starim sinovom, ki so najmanj ljudsko šolo dovršili. Šola prične se I. novembra.
Razne reci.
— Treščilo je v nedeljo v Horjulu v neko hišo, ki je do tal pogorela. Pri ognji pokazala se je prvikrat tamošnja požarna straža prav dobro. Žalibog je strela zadela tudi staro ženo, ki je kmalu potem umrla in bila danes pokopana. Pogorelec ni zavarovan.
— Poštne hranilnice se bodo sedaj po avstrijskem vzoru tudi po madjarskih deželah vpeljale. Dva višja poštna vradnika sta opazovala dalj časa na Dunaji upravo poštnih hranilnic, pozneje doma dotične načrte izdelala in sedaj menda stvar dognala.
— Dunajsko elek. razstavo obiskalo je v soboto zvečer 11.197 plačujočih ljudi, in po električni železnici peljalo se jih je 4250. V nedeljo zvečer prišlo jih je v razstavo 13.047,
ki so vstopnino plačali, in peljalo se jih je po električni železnici 5363.
— Nove s v e t i n j e iz bakra, posrebrnene ali pozlačene, dobe se na Dunaji v spomin velike električne razstave. Na eni strani imajo cesarjevič Rudolfovo podobo, druga pa kaže razstavno palačo. Na posebno željo kovale se bodo razstavne svetinje tudi v srebru ali zlatu.
— V Novem Risu na Moravskem obhajal je častitljivi starček prior in senior pre-monstratenzov, v. č. gospod Majuhard Schubert svojo „brilantno mašo", minolo je namreč 60 let, od kar je bil v mašnika posvečen. Gospod je čuda trdnega zdravja in vsem jako simpatična in priljubljena osoba. Pred letom 1848 poučeval je na modroslovni fakulateti v Brnu fiziko s sijajnim vspehom in si po svoji učenosti in prijaznem obnašanji srca učeče se tedanje mladine do smrti naklonil.
Telegrami ..Slovencu".
Dunaj, 26. sept. Cesarsko svojeročno pismo feldcajgmajstru Knhnu čestita mu prav prisrčno o njegovem oOletnem službenem jubileji. Iz tega povoda podelil je cesar feldmaršallajtenantu Knebelu stopinjo feldcajgmajstra, izrazivši mu svojo Najvišo zadovoljnost.
Dunajska borza.
28. septembra.
Papirna renta po 100 gld.	.	.	78	gl.	40
Sreberna ,,	„	„	„	•	•	78	„	70
4% avstr, zlata renta, davka prosta . 100 ,, 15 Papirna renta, davka prosta	.	92	„	90
Ogerska zlata renta 6%	.	.	119	„	40
„	„	, 4%	.	.	.	87	„	35
,, papirna renta 5%	.	.	86 „ 10
Kreditne akcije .	. 160 gld. 291 „ 90
Akcije anglo-avstr. banke	120	gld.	108	„	75
„ avstr.-ogerske banke	.	.	834	„	—
„ Landerbanke .	.	.	105	10
avst.-oger. Lloyda v Trstu državne železnice .
„ Tramway-društva velj. 170 gl.
Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice 103 ~ “	'	105
638 „ -319 „ -229 -
Ferdinandove sev.
državne srečke iz 1.1854 250 gl. 120 4%	„	„	,, „ 1860 500 „	132
Državne srečke iz 1.1864	100 ,	167
50
25
,, „ 1864	50 „	166 , 50	
Kreditne srečke	.	.	100 „	168 „ 50	
Ljubljanske srečke .	.	20 „	23 „ -	JV
Rudolfove srečke .	.	10 „	20 „ -	
5 «/o štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104 „ -	
London 		119 , 90	
Srebro 		11	11
Ces. cekini		5 ., 69	
Francoski napoleond.	9 „ 50l/a	
Nemške marke		58 ., 60	n
Eksekutivne dražbe.
28. sept. 1. e. džb. pos. Jernej Tomšič iz Bač, 1700 gld. Bistrica. — 3. e. džb. pos. Andrej Vidmar iz Rakitne, 4135 gld. Vrhnika. — 3. e. džb. Matej Možek iz Kamnika, 971 gld. Vrhnika. — 1. e. džb. pos. Jožef Skrl iz Spodnj. Zemona, 900 gld. Bistrica.

(9)
Najboljši
papir za cigarette
LE HOUBLOH
(Francoski izdelek.)
jf Pred pouare.jenjcm sc svari.
n Jedrno prav je ta papir, ako je M na vsakem papirji vtisnjeno ime Lj LE H0UBL0N in ima vsak karton '
1 f/c.,
I

1’rop- du Brevet
C-.vtftfi.EY & HEN53V,sileinijc Fabrikantan,PARIŠ