Kamniški OBČAN
51. leto
St. 21
Obisk sv. Miklavža
•	• V •	1 Vi	• 1
in prižig luck naznanila pestra decembrska dogajanja
Stopili smo v december, zadnji mesec leta, za mnoge najlepši zaradi praznikov, okrašene podobe mest in naših domov, živahnega vrveža in mnogih prireditev, vedrejših obrazov, prijetnih sreCanj s prijatelji, obiska treh dobrih mož, daril ....
V nedeljo, 2. decembra, je Kamnik zažarel v prazniCni svetlobi luCk, otroci pa so se razveselili obiska sv. Miklavža.
Miklavževanje v Kamniku, ki je zagotovo eno najlepših v Sloveniji, že vrsto let prirejajo prizadevni člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta iz Tunjic. Prostovoljno opravijo vsa dela, od zasnove predstave, vaj, izdelave kostumov, postavitve scene, članice napečejo domače dobrote in jih ob čaju in kuhanem vinu gostoljubno ponudijo obiskovalcem.
Tudi letos so otroci uprizorili igro o pričakovanju Miklavža v edinstvenem ambientu na pobočju Malega gradu in navdušili preko tri tisoč obiskovalcev. Najmlajši so še posebej nestrpno pričakovali Miklavža, ki se je po nagovoru in ognjemetu z Malega gradu v spremstvu dobrih angelov in glasnih parkeljnov podal med otroke. Sprevod je zaokrožil prižig prazničnih lučk, ki so osvetlile središče mesta.
Pestro decembrsko dogajanje, ki se bo v starem mestnem jedru odvijalo pod skupnim imenom »Kamnik. Decembra. Cas veselja« bo v prihodnjih treh tednih občane in obiskovalce razveseljevalo z drsališčem, s številnimi brezplačnimi prireditvami, uličnimi predstavami, ustvarjalnimi delavnicami, koncerti, sejmi, stojnicami ... Program najdete v zgibanki, vloženi v vaš izvod Časopisa Kamniški obCan.
SAŠA MEJA»
Z adventnimi venčki v božični čas Srčni koncert Mance
Izmajlove kot vrhunec prireditev ob jubileju
Koncert Mance Izmajlove v dvorani Kulturnega društva Tuhinj je bil vrhunec in zaključek dvomesečnih prireditev ob 60-letnici obstoja Kulturnega društva Tuhinj. Praznovanje se je začelo sredi septembra z uvodno prireditvijo na prostem v Kaliževi gmajni, kjer sta nastopila Mengeška godba in Harmonikarski orkester Spruk. Skozi dva meseca so se zvrstile še spremljevalne prireditve: nastop oratorij-skega benda in ponovitev orato-
rijske igrice oz. skupnih katehez; ponovitev domače predstave Pika Nogavička; ponovitev »Avdicije«, komedije Branka Durica - Dura, ki je v izvedbi KD Tuhinj zaživela leta 2009 (in so z njo v Sloveniji in tujini v treh letih nastopili več kot 30-krat); združen nastop MePZ Mavrica in zbora domačih pevcev; premiera domače lutkovne predstave »Bratec in sestrica«. Več na 9. strani.
Kamnik, 7. december 2012
Minulo nedeljo smo na naših adventnih venčkih prižgali prvo svečko, preostale bomo prižigali vsako nedeljo do božiča. Klasičen ve-nček je spleten iz smrečja ali kakšnega drugega zelenega materiala, ki nam vzbudi željo po izvirnem oblikovanju. Na venčke pritrdimo štiri sveče, ki ponazarjajo adventne nedelje, in ga okrasimo z različnim okrasjem.
Teden dni pred prvo adventno nedeljo so se tako otroci kot starši in drugi obiskovalci Budnarjeve muzejske hiše v Zg. Palovčah z zanimanjem in vnemo lotili izdelave lastnega, unikatnega venčka na že tradicionalni delavnici, ki sta jo vodila Sabina Šegula in Peter Ribič iz Biotehničnega centra Naklo. Več na 9. strani.
VERA MEJA»
Trgovina z obutvijo v Mercator centru Kamnik
v mesecu decembru
10% POPUST
na obutev
Ciciban, Super fit, Teva, Nike, Froddo, Kopitarna, Keen, Geox opečno 2013!
AKUSTIKA
v decembru brezplačni + zvočniki x-mini!*
H
rt AKUSTIKA
*Ob sklenitvi na ročni 5kega razmerja za sToriive Mobitel, poklanjamo X-Mini VI.1
Kamnik - Duplica,Groharjeva 1, tel.: 01/83146 98
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV, TUDI EKO. VSE ZA VESELI DECEMBER!
V Mostah 56c pri Komendi, tel.: 01/&34 34 70 www.nestavnacija-hongkong.si Ob praznovanju rojstnih dni, obletnic in za zaljučene družbe kitajsko presenečenje!
V DECEMBRU NAŠE GOSTE RAZVESELIMO S PRAV POSEBNIM SLIKOVNIM KOLEDARJEM! Želimo lep božič ter srečno in zadovoljno leto 2013! Še vedno najboljša kitajska restavracija v Sloveniji
Kamnik - njegova velika ljubezen
V četrtek, 6. decembra, smo se na kamniških Žalah poslovili od častnega občana Občine Kamnik dr. Nika Sadnikarja. V petek, 30. novembra, je v 97. letu starosti ugasnilo bogato in plodno življenje doktorja medicine, muzealca, velikega poznavalca in ljubitelja kamniške zgodovine, kulture in dediščine. Vrsto let je sooblikoval turistično in kulturno podobo Kamnika. S svojim znanjem, bogato muzejsko zbirko in predmeti je dal neprecenljivo bogastvo, zato bo njegovo ime v kamniški zgodovini za vselej zapisano z veliki črkami. Več na 4. strani.
Vse večji pomen lokalno pridelane hrane za pridelovalce, predelovalce in potrošnike
O izzivih in priložnostih, kijih ponuja podjetništvo v sektorju pridelave in predelave hrane v lokalnem okolju, pomembnosti lokalnega oskrbovanja s pridelki z domačih območij, tako za pridelovalce kot potrošnike, pa tudi o izdelkih, ki nosijo s seboj tradicijo, kvaliteto in kamniško ime ... Na straneh 11 in 12.
NAŠ POGOVOR: dr. Bogomir Kovač
»Pomembno je, da zaupamo drug v drugega in v spremembe«
Zdi se, da je svetovna gospodarska kriza Slovenijo udarila bolj od primerljivih držav. Zakaj je temu tako, kakšno je gospodarsko stanje v Sloveniji in kaj pri tem delamo narobe v našem pogovoru pojasnjuje profesor na Ekonomski fakulteti in strokovnjak za krize in vodenje dr. Bogomir Kovač.	Na strani 7
Božično-novoletna številka Kamniškega občana izide 21. decembra. Poleg zanimivega branja bo prinesla tudi voščila ob bližajočih se praznikih, zato nam jih sporočite čimprej! Članke oddajte najpozneje do četrtka, 13. decembra. Oglase, zahvale in voščila pa do ponedeljka, 17. decembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
TRGOVINA Z ELEKTROMflTERIflLOM
Perovo 27, na kamniški obvoznici (ob marketu Tuš), tel.: 01 83 95 006
Pestra ponudba elektromateriala za vaš dom in delavnico.
Obiščite nas od 7. do 19. ure, bo sobotah od 7. do 12. ure.
ODREŽITE IN PRIHRANITE 20% NA CELOTEN NOVOLETNI PROGRAM IN SVETILA
OKULISTIČNI PREGLEDI
Optika Aleksandra
«Jr
V.QLANDIA tel 01 839 75 00 www.optika.si
E F P TWZ
p i c r d
I D f C I 9
Povabilo k sodelovanju pri nastajanju spominske sobe Rudolfa Maistra v Kamniku
Občina Kamnik je glavni nosilec in investitor ureditve Spominske hiše Rudolfa Maistra v Kamniku, ki jo pripravlja skupaj s strokovno podporo Medobčinskega muzeja Kamnik. Odprtje spominske razstave in spremljajočih prostorov, kjer bo recepcija z muzejsko trgovino in prostor za pedagoške dejavnosti, je načrtovano naslednje leto ob njegovem rojstnem dnevu, 29. marcu, ki je obenem tudi praznik Občine Kamnik.
Slovenci smo ponosni na vojaka in domoljuba Rudolfa Maistra. To bomo poskusili predstaviti tudi v novi spominski sobi. Prikazana bo Maistrova družina in njihovo življenje v Kamniku, kjer je bil oče nadzornik v finančni straži v 70. letih 19. stoletja. Pozabljena ne bo niti njegova vloga v medvojnem kulturnem življenju in lastna ustvarjalnost. Bil je slikar, poet in zagnan bibliofil. Leta 1904 ie izšla pr\>a pesniška zbirka Poezije, naslednja leta 1929
[ z naslovom Kitica mojih.
Velik del spominske sobe bo posvečen vlogi, ki jo je Maister odigral ob koncu ptve svetovne vojne in v času oblikovanja meja novonastale Države SHS in kasneje Kraljevine SHS. In seveda na pomembno vlogo njegovih borcev. Tudi s širšega kamniškega območja. S to temo želimo predvsem osvestiti mlade obiskovalce o pomenu in vlogi Maistra v slovenski zgodovini. I Zadnji del razstave bo posvečen spominu na Rudolfa Maistra in na njegov, še vedno močan vpliv na sodobnost. Tako bo predstavljen odnos Kamnika do slavnega rojaka, kot je na primer podelita' spominske plakete častnega meščana (1924), korespondenca ob njegovi 60-letnici, odkritje spominske plošče na rojstni hiši (1938), odkritje prvega njegovega spomenika na Slovenskem, delo kiparja Antona Sigulina (1970), v novejšem času pa odprtje Maistrovega mostu (1999), poimenovanje srednješolskega centra po njem, odločitev o praznovanju kamniškega občinskega praznika na njegov rojstni dan (1996) in nenazadnje novo odprta spominska soba. Na drugi strani bo predstavljen vpliv Maistra na sodobnost, kot so številne upodobitve in spomeniki na Slovenskem, aktivno delovanje zveze in društev generala Maistra, spominska znamka, medalje, ki jih še danes podeljuje Ministrstvo za obrambo ipd.
Vabljeni vsi, da sodelujete pri pripravi spominske sobe v rojstni hiši Rudolfa Maistra. Predvsem želimo zbrati in prikazati čim več gradiva o Maistrovih borcih s kamniško-domžalskega območja: fotografije, spomenice, prijavnice, morebiti tudi kakšne predmete, kot so medalje, orožje, spominki ipd. Kamniški muzej bo zbrano gradivo popisal in uvrstil na razstavo, kjer bodo navedeni tudi lastniki fotografij ali predmetov. Lahko pa se jih tudi preslika in dokumentira.
Pokličite nas na telefonsko številko 01 8317 647 (Medobčinski muzej Kamnik, Muzejska pot 3 v Kamniku, grad Zaprice, Zora Torkar), kjer bomo veseli vsakega vašega klica.
Podporni zid pod cerkvijo sv. Jurija bo ohranjen
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 7.12. 2012.
V Kamniku, Maistrovem mestu, počastili dan generala Rudolfa Maistra
23. november praznujemo kot državni praznik, posvečen našemu velikemu rojaku, generalu, pesniku in rodoljubu, Rudolfu Maistru - Vojanovu. Na predvečer praznika je v organizaciji Občine Kamnik in Zveze društev »General Maister« v Domu kulture Kamnik potekala slovesnost, posvečena generalovemu in pesnikovemu spominu, na kateri so bila zaslužnim dobitnikom podeljena Priznanja Rudolfa Maistra za zasluge pri ohranjanju njegovega spomina.
Župan Marjan Šarec je uro
pred slovesnostjo skupaj s predsedniki veteranskih organizacij položil venec v preddverju občinske stavbe in k spomeniku Rudolfa Maistra ter se tako poklonil borcu za severno mejo.
Po državni himni v izvedbi Slovenskega okteta je zbrane v dvorani nagovoril župan Marjan Šarec.» Ponosni smo na s\>ojega rojaka. Priboril nam je ozemlje, ki bi bilo danes nepredstavljivo, če bi bilo v tujih rokah. Kajti Slovencem, čeprav pravijo, da nam manjka narodove zavesti, ne bi bilo vseeno, če bi izgubili tisti velik del ozemlja, ki ga imamo danes. Meja pa bi bila lahko tudi kje drugje. Spoštovani gostje, prisrčno dobrodošli v Kamniku. Upam, da se boste med nami dobro počutili. Nocoj ni levih, ni desnih, ni belih, ni rdečih. Nocoj smo slovenski domoljubi, ki častimo našega junaka generala Rudolfa Maistra.«
Slavnostni govornik, predsednik Zveze društev General Maister mag. Milan Lovrenčič, se je zahvalil za organizacijo proslave ob dnevu generala Rudolfa Maistra in tradicionalne podelitve Priznanj Rudolfa Maistra. Med drugim je spomnil: »Letos praznujemo 21. obletnico slovenske samostojnosti, ko smo si po mnogih stoletjih pridobili svojo nacionalno državo in pretrgali spone podrejenosti. Da smo to dosegli, je bilo potrebno uporabiti lastnosti in dejanja Rudolfa Maistra. Kljub njegovi neprecenljivi sporočilnosti je bil v obeh odporih mnogokrat zapostav-
osamosvojitev Slovenije leta 1991. Na nas, na vas in na mladih ljudeh je, da ohranimo, kar so ti naši narodnjaki izborili in da obvarujemo za prihodnost to našo domovino, to našo državo. Pretekli teden sem obiskal nagrajenca Maistrovega
javnosti o delovanju društva na lokalni in državni ravni, Srednja upravno administrativna šola Ljubljana za uspešno in strokovno izvajanje učnega modula državljanske in domovinske vzgoje v srednji soli in Duro Haramija za
V Domu kulture Kamnik na predvečer dneva Rudolfa Maistra. Z leve: predsednik Društva General Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik, župan občine Kamnik Marjan Sarec, prejemniki spominskih priznanj Rudolfa Maistra Franc Svetelj, ravnatelj Dušan Vodeb za Srednjo upravno administrativno šolo Ljubljana in Duro Haramija, predsednik Zveze društev General Maister mag. Milan Lovrenčič in kamniški poslanec mag. Matej Tonin.
Recitatorja gledališke skupine Rudolfi iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, ki ponosno nosi ime velikega moža, velikega Kamničana.
ljen. Danes pa imamo svojo samostojno državo Slovenijo. Ob tem pa se vse premalo zavedamo, koliko poguma in neustrašnosti, je bilo potrebno leta 1918, 1941 in 1991, da smo si jo zares izbojevali. Danes potrebujemo pogum, razum in odločno samozavest, da bomo to našo državo zavarovali in poskrbeli za to, da se razvija dalje, da ne bomo nenehno tarnali in jokali, da nam je hudo, da se izgubljamo in da je kriza. Nikoli več v prihodnosti naj ne bo krize, v kateri bi morali dokazovati kaj je naša država, saj so nam to izborili naši Maistrovi borci, partizani in borci za
spominskega priznanja gospoda dr. Nikolaja Sadnikarja, ki živi in deluje v Kamniku že skoraj stoletje. Tako kot je skrbelo njegovega očet, častnega občana Kamnika, skrbi tudi dr. Sadnikarja, kako bomo ohranili in negovali spomin na rojaka Rudolfa Maistra in kaj bomo povedali o njem mladim rodovom. Hvaležen je vsem, ki se trudite za Maistrov muzej, za katerega je tudi sam doniral eksponate iz svoje muzejske zbirke. Tako kot on, se tudi jaz zahvaljujem vsem, ki se trudite, da bi imeli v Kamniku Maistrovo spominsko sobo. Verjamem, da boste to delo tudi dokončali. Mi vam bomo po svojih močeh pri tem pomagali.«
Sledila je podelitev spominskih priznanj za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra, ki so jih letos prejeli: Franc Svetelj za informiranje
ustanovitev in uspešno vodenje Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj.
V kulturnem programu slovesnosti, ki jo je povezovala Barbara Božič, je nastopil Slovenski oktet pod umetniškim vodstvom Jožeta Vidica. Od samega začetka svojega delovanja Slovenski oktet skrbi za gojenje in plemenitenje vokalne glasbe. Z recitacijami Lily Novy - PRED NEVIHTO, Vide Jeraj - 1914, Ljubke Šor-li - SLOVENSKA GOVORICA in Anice Černej - VPRAŠANJE DREVESU NAŠIH DNI pa sta nam večer popestrila tudi reci-tatorja gledališke skupine Rudolfi pod vodstvom profesorice Marje Kodra.
Besedilo: JANJA ZORMAN MACURA Fotografije: Mitja Ličar
Urejena cesta Okroglo
V petek, 16. novembra, so se zaključila rekonstrukcijska dela »Ureditev javne poti Okroglo«. Dela v dolžini 420 metrov so obsegala zamenjava ustroja v debelini 50 cm, izdelava prepustov z vtočno in iztočno glavo, izdelava vzdolžne in prečne plitve drenaže v dolžini 120 m, betonske linijske kanalete z LTŽ rešetko ter izdelava jaškov. Kot protiprašno zaščito se je na nevezano nosilno plast tampona izvedla vezana zgornja nosilna plast iz obrabno in zaporne plasti asfalta v debelini 7 cm. Del sredstev za ureditev javne poti so prispevali občani in Krajevna skupnost.
Nova cesta »Na jasi«
V novembru je bila izvedena rekonstrukcija javne poti v Zg. Perovem, v ulici »Na jasi« v dolžini 95 metrov. Zaradi zagotavljanja primerne nosilnosti javne poti in varnosti udeležencev v prometu je bila izvedena zamenjava ustroja v debelini 50 cm, ureditev odvodnjavanja, javna razsvetljava ter asfaltiranje. Vrednost investicije je znašala 40.000 evrov.
V Nevljah poteka sanacija podpornega zidu pod cerkvijo sv. Jurija, ki velja za najstarejšo cerkev na Kamniškem. Nekoč se je po neveljski ravnini razprostiralo jezero, proti severu je segalo ob mekinjskem bregu vse do Stranj. V obzidju, ki ga sanirajo, naj bi bili dolgo časa vidni obroči za privezovanje čolnov, prav takšni pa naj bi bili tudi v obzidju Malega gradu. V obzidju na zahodnem delu je bila dolgo vidna vklesana letnica 1776. Cerkev sv. Jurija naj bi stala na otoku in se je zato imenovala sv. Jurij na jezeru. Izvajalec del je zid temeljito očistil, odstranil večja drevesa oziroma panje, ki rastejo iz zidu, vključno s koreninskimi sistemi v globini. Izvaja se sistematično injektiranje in podinjektiranje temeljne pete kamnitega zidu, vključno z delnim injektiranjem temeljnih tal preko vgrajenih perfo sond, nato pa še sistematično injektiranje kamnitega opornega zidu vključno z delnim zainjektiranjem zaledja s cementno - silikatno ekspanzijsko hidro-fobno injektirno maso. Zidu bo na ta način povrnjena prvotna trdnost in stabilnost. V primeru ugodnih vremenskih razmer bodo dela končana v letošnjem letu.
Obnovljeni mostovi v Kamniški Bistrici
Z namenskimi sredstvi za posek lesa v državnih gozdovih so bili v letošnjem letu urejeni trije mostovi v Kamniški Bistrici, in sicer na kategorizirani gozdni cesti Ribja peč—Markova raven-Miklavova koča. Dela so obsegala zamenjavo mostne ograje, zamenjavo nosilnih konstrukcij, v enem primeru pa je bil most v celoti zamenjan.
iife «BSS'v----
Svetovni dan sladkorne bolezni
14. novembra je bil obeležen svetovni dan sladkorne bolezni. Na sedežu Društva diabetikov Kamnik in v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik so potekale brezplačne meritve sladkorja v krvi, holesterola in pritiska. S sladkorno boleznijo se vsak dan sooča več kot 366 milijonov ljudi po svetu. Pogostost bolezni narašča nenadzorovano. V Sloveniji v zadnjih 12 letih izrazito narašča pojav sladkorne bolezni tipa ena tudi pri otrocih in mladostnikih, pri otrocih pa skupaj z debelostjo narašča tudi število primerov sladkorne bolezni tipa dva, pri čemer gre za tipično bolezen, ki jo je mogoče v celoti preprečiti. Strokovnjaki pravijo, da je eden ključnih preventivnih ukrepov za preprečitev nastanka sladkorne bolezni zdrav življenjski slog. Vsi, ki se srečujete s tovrstnimi težavami, se lahko obrnete na Društvo diabetikov Kamnik, Kolodvorska ulica 5, Kamnik.
Obisk sv. Miklavža in prižig lučk naznanila pestra decembrska dogajanja
Župan občine Kamnik Marjan Sarec je skupaj z otroci, ki se najbolj veselijo prazničnega decembra, z odštevanjem in pritiskom na velik gumb prižgal praznične lučke in osvetlili naše mesto ...
Stopili smo v december, zadnji mesec leta, za mnoge najlepši zaradi praznikov, okrašene podobe mest in naših domov, živahnega vrveža in mnogih prireditev, ve-drejših obrazov, prijetnih srečanj s prijatelji, obiska treh dobrih mož, daril .... V nedeljo, 2. decembra, je Kamnik zažarel v praznični svetlobi lučk, otroci pa so se razveselili obiska sv. Miklavža.
Miklavževanje v Kamniku, ki je zagotovo eno najlepših v Sloveniji, že vrsto let prirejajo prizadevni člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta iz Tunjic. Prostovoljno opravijo vsa dela, od zasnove predstave, vaj, izdelave kostumov, postavitve scene, članice napečejo domače dobrote in jih ob čaju in kuhanem vinu ponudijo obiskovalcem.
Tudi letos so otroci uprizorili igro o pričakovanju Miklavža v edinstvenem ambientu na pobočju Malega gradu in navdušili preko tri tisoč obiskovalcev.
Najmlajši so še posebej nestrpno pričakovali Miklavža, ki se je po nagovoru in ognjemetu z Malega gradu v spremstvu dobrih angelov in glasnih parkeljnov podal med otroke.
Prižig prazničnih lučk, ki so po Miklavževem sprevodu obsijale središče mesta, sta pospremila nagovora kamniškega župana Marjana Sarca in v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urške Kolar. Kolarjeva je povabila na pester decembrski program, ki se bo z odprtjem težko pričakovanega drsališča pričel danes, jutri - v soboto pa se bo v mestu predstavil priljubljeni festival ARTish s prodajno razstavo avtorskih del 30 ustvarjalcev in drugimi ustvarjalnimi izdelki, kot je unikaten nakit, oblačila in obuvala, pohištvo, ilustracije, lutke, dodatki za dom, keramika ali leseni izdelki. Festival bo ponudil številne imenitne ideje za obdarovanje.
Urška Kolar je predstavila tudi dobrodelno akcijo »Skupaj večji od neba - za otroke in družine iz poplavljenih območij«, ki jo na Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik pripravljajo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine. »Ob tej priložnosti pozivamo vse občanke in občane ter obiskovalce Kamnika, da tudi sami donirate nekaj sredstev in s tem pomagate otrokom in družinam prizadetim v poplavah. Škatla se nahaja v prostorih Turistično-informacijske-ga centra Kamnik, Glavni trg 2, ki je odprt vsak dan od 10. do 18. ure ter vsako nedeljo od 10. do 14. ure. Denar lahko nakažete tudi na račun Zveze prijateljev mladine Sloveni-
je, odprtem pri Delavski hranilnici d.d.: SI56 6100 3512 232, sklic 00 07-2324, koda namena: CHAR ter s tem pomagate sodržavljanom in jim narišete nasmeh na obraz.« V sklopu akcije bosta v Kamniku tudi dobrodelna koncerta.
Praznično dogajanje pa ne bo le v mestu Kamnik, temveč tudi drugje po občini. Med drugim bo v cerkvici sv. Miklavža nad Šmartnim na Miklavževo nedeljo, 9. decembra, potekala sveta maša in obdarovanje otrok. Arboretum Volčji Potok pa se je do konca leta spremenil v Čarobno pravljično deželo.
SASA mejač
Z nasmehom v leto 2013
Na OS Marije Vere je v torek, 4. decembra, potekal že tradicionalni božično-novoletni koncert in bazar unikatnih izdelkov, letos z naslovom Z NASMEHOM V LETO 2013.
Koncert se je šaljivo začel z »zmedenim« voditeljem Maticem Sardijem, ki ga je resno in veliko bolj organizirano dopolnjevala Daša Ravnikar. Seveda sta sledila le scenariju, ki ga je napisala učiteljica Vanja Hočevar. Sledil je nastop plesalcev in plesalk plesne šole Miki.
Ravnateljica Violeta Vodlan je
vsem namenila tople in prijazne besede in zaželela nasmejane praznike. Polno telovadnico je pogrela Pia Jerman na harmoniki, velik aplavz pa sta poželi tudi Ana Strmčnik na violini in Sara Rozina Gergorec, ki smo jo preimenovali kar v šolsko oper-
no divo. Učenci si koncerta brez jesenskega hita Gangnam style sploh ne bi znali predstavljati, popestrili pa sta ga »učenki iz gume« Katja Ogrinc in Saša Ro-maniuk. Sledil je plesni nastop učencev interesne dejavnosti Hiphop za pokušino. Tudi na poletni hit Nosa nosa še nismo pozabili, odpel pa ga je Toni Lah s plesalkama Anjo in Katjo Sarec.
Ob koncu koncerta sta Daša in Matic ugotovila, da je bilo zabavno, nekaj pa je le manjkalo ... dedek Mraz. OPZ in MPŽ z zbo-
rovodkinjo Alenko Markus je s
pesmijo priklical starega sivega moža, ki pa je imel glasbeno željo. Učenci so mu jo z veseljem izpolnili in zapeli pesem Zvezde na nebu žare, dedek Mraz pa je vse otroke obdaril s simboličnim darilom.
Voditelja sta se poslovila s toplimi in prijaznimi voščili za prihajajoče praznike, vse prisotne pa povabila na bazar unikatnih izdelkov, ki so jih izdelali učenci z razredniki in učiteljico likovne vzgoje Ireno Zagožen.
Seveda pa bazarja ne bi bilo brez dišečih piškotov, ki jih je v veliki meri napekla »naša« Veronika Vrhovnik. Otroške obraze na bazarju pa je razveseljevala tudi tombola, ki jo je pripravil šolski sklad pod vodstvom učiteljice Jožice Senice Zabret.
Besedilo in fotografija: MOJCA FUCHS LUKEŽIČ
V Kamniku in Komendi nas je prebudil potres
V ponedeljkovo jutro, 3. decembra, nas je prebudil kar precej občuten potres, a materialne škode in poškodovanih na srečo ni bilo. Iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, so sporočili, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic ob 5. uri in 36 minut zabeležili zmeren potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 29 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, v bližini Gornjega Grada. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,9 in po ocenah intenzivnost potresa v širšem nadžarisčnem območju ni presegla V. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98). Sprva so ocenjevali, da je bilo žarišče potresa skoraj 20 kilometrov pod površjem zemlje, nato pa so analize in proučevanja pokazala, da je bilo žarišče potresa le 10 kilometrov pod površjem zemlje.
Poleg prebivalcev Kamnika so tresenje tal čutili tudi prebivalci Ljubljane, Kranja in Komende.
42. NOVOLETNI KONCERT
Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik
Solisti: Neža Capuder, violina, Uroš Košir, tuba, Sebastjan Boštjančič, ksilofon Dirigent: Ivan Marinovič Povezovalec: Tadej Vasle
MENGEŠ: torek, 18.12., ob 20. uri v Kulturnem domu Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Mengeš KAMNIK: nedelja, 23.12., ob 20. uri v Domu kulture Kamnik Predprodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, TIC Kamnik, Knjigarna Sanje Kamnik na Šutni
DOMŽALE: četrtek, 27.12., ob 20. uri v Hali komunalnega centra Domžale Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Borut Pahor je novi predsednik Slovenije
Na nedeljskih volitvah predsednika države smo za novega predsednika Republike Slovenije izvolili Boruta Pahorja. Udeležba v našem volilnem okraju, ki obsega območje občin Kamnik in Komenda, je bila malce nad državnim povprečjem, a se vedno skromna - 44,7%. Po neuradnih podatkih je v volilnem okraju Kamnik-Komenda Borut Pahor prejel 68,7% glasov volivk in volivcev, kar je odstotek nad državnim povprečjem. Dosedanjega predsednika Danila Türka je volilo 31,3% volivk in volivcev.
Glede na razgibanost občine in demografske značilnosti so precej različni volilni rezultati po voliščih.
Borut Pahor je največ glasov dobil na izven mestnih voliščih, kjer so volivci običajno naklonjeni desnosredinskim strankam in kandidatom: v Šmartnem v Tuhinju (92,8%), Vranja Peč (88,4%), Tunjice (85,2%), Sela (84,4%), Mali Rakitovec (81,5%), Križ (81,1%), Laze v Tuhinju (79,8%), Srednja vas (78,8%), Gozd in Črna (78,3%), Stranje (78,1%), Motnik 78%, Komenda (77,7%), Godič 76,9%, Šmarca 74%, Špitalič 73,9%, Moste 73,7%, Podgorje 71,2% ... najmanj glasov pa je prejel na volišču v osnovni soli Frana Albrehta v Kamniku - 54,7%, a je zmagal tudi na tem, njemu najmanj naklonjenem volišču.
Predlagano ■ ■ ■ ■ ■ ■
subvencioniranje najemnin na območju Šutne
Za decembrsko sejo Občinskega sveta, kjer se bo obravnaval predlog proračuna občine Kamnik za leto 2013, je občinska uprava pripravila tudi predlog sprememb pravilnika o pospeševanju malega gospodarstva - predlagan je nov ukrep: subvencioniranje najemnin v starem mestnem jedru Kamnika. Na območju Šutne, kjer je prepovedan promet, naj bi v prihodnjem letu z namenom revitalizacije starega mestnega jedra sofinancirali stroške najemnin. Tudi s strani Ministrstva za finance je Občina Kamnik že pridobila potrjeno shemo državnih pomoči za leto 2013 na področju pospeševanja malega gospodarstva. Za uvedbo novega ukrepa »subvencioniranje najemnin v starem mestnem jedru« je v proračunu Občine Kamnik za leto 2013 predvidenih 10.000 evrov.
Moj trenutek za dobrodelnost
Splošna gospodarska kriza, brezposelnost in varčevanje ter s tem povezana nova zakonodaja na področju socialnih prejemkov so mnoge ljudi pahn[li na sam rob preživetja. Vsi zaznavamo, da nič ni več tako, kot je bilo. Še toliko bolj to občutimo tisti, ki se dnevno srečujemo s stiskami in nemočjo prizadetih.
Na Območno združenje Rdečega križa Kamnik prihajajo po osnovna živila in higienske pripomočke, rabljeno obleko, obutev, posteljnino... Letos smo pomagali že preko 1.312 družinam, v novembru se je oglasilo kar 143 družin s 360 družinskimi člani! Razdelili smo 759 prehranskih paketov Rdečega križa in vrečk pralnega praska ter več kot 7,8 ton hrane iz intervencijskih zalog, 97 otrokom pa smo zagotovili osnovne šolske potrebščine, kot so zvezki, škarje, pisala, barvice, ...
Vse več ljudi prosi za pomoč pri plačilu nujnih stroškov, kot so elektrika, voda, ogrevanje, saj mnogi kljub zaposlitvi ne zaslužijo dovolj, da bi se lahko prebili skozi mesec. A žal za to sredstev nimamo. Razmere v državi v zadnjem letu so namreč prispevale k temu, da podjetja kot tudi posamezniki na našem območju težko darujejo finančna sredstva.
Zato smo na Rdečem križu ponovno sprožili akcijo zbiranja sredstev iz dohodnine. Zakonodaja vsem, ki smo zavezanci za dohodnino, omogoča, da 0,5% dohodnine namenimo različnim upravičencem do donacij. Zakaj bi ta del denarja ostal v državnem proračunu, če ga lahko podarite Rdečemu križu Kamnik za lajšanje socialnih stisk občanov. V decembru boste v postni nabiralnik prejeli obvestilo in obrazec za namenitev dela dohodnine za donacije z vsemi navodili. Izpolnitev obrazca vam bo vzela le trenutek vašega časa, ne denarja.
Prosimo, storite to, ne bo vam žal, saj vas bo v predprazničnih dneh grel občutek, da ste naredili veliko za socialno ogrožene družine z otroci, polnih želja in pričakovanj te/ za posameznike, ki so se znašli v situaciji, ko potrebujejo vašo pomoč. Že vnaprej HVALA.
OZ RK Kamnik
Z vstopom v šolo v ambulanto za otroke in mladostnike
Občinska uprava se je z direktorjem Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in koncesionarkama s področja pediatrije in otroškega in mladinskega zdravstva dogovorila glede izvajanja 161. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, na katerega so bili opozorjeni s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Uradni podatki ZZZS-ja so pokazali, da imajo ti zdravniki pri sebi opredeljene paciente, ki starostno ne sodijo v to kategorijo in bi morali imeti izbranega splošnega zdravnika. V Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je namreč določeno, da morajo starši ob vstopu otroka v šolo le tega prepisati v ambulanto za otroke in mladostnike, kar sedaj ni bila praksa. Glede na to, da ima dr. Ftičar Terezija, ki je zdravnica za otroke in mladostnike, se proste kapacitete pri svoji dejavnosti, bodo pediatri odslej obveščali starše, da imajo šoloobvezni otroci in mladostniki možnost koristiti storitve pri njej, ob tem pa se bodo razbremenili tudi pediatri.
Občina Kamnik
Vas ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, vabi na slovesnost, ki bo v soboto, 22. decembra, ob 17. uri, v Domu kulture Kamnik.
V spremljajočem kulturnem programu bo nastopil Simfonični orkester Domžale - Kamnik.
Počastimo dan slovenske samostojnosti in enotnosti skupaj!
V spomin dr. Niku Sadnikarju (1916-2012)
KAMNIK - NJEGOVA VELIKA LJUBEZEN
V četrtek, 6. decembra, smo se na kamniških Žalah poslovili od častnega občana Občine Kamnik dr. Nika Sadnikarja. V petek, 30. novembra, je v 97. letu starosti ugasnilo bogato in plodno življenje doktorja medicine, muzealca, velikega poznavalca in ljubitelja kamniške zgodovine, kulture in dediščine. Vrsto let je sooblikoval turistično in kulturno podobo Kamnika. S svojim znanjem, bogato muzejsko zbirko in predmeti je dal neprecenljivo bogastvo, zato bo njegovo ime v kamniški zgodovini za vselej zapisano z veliki črkami.
Dr. Niko Sadnikar se je rodil 19. aprila 1916 v družini znamenitega Kamničana veterinarja Josipa Nikolaja Sadnikarja, slovenskega rodoljuba, kulturnika, mecena, tretjega častnega meščana mesta Kamnik. Družina Sadnikarjevih je zaslužna za ohranjanje bogate muzejske zbirke in Maistrove zapuščine. Josip Nikolaj Sadnikar in župan dr. Rihard Karba sta dala pobudo za ustanovitev najvišjega priznanja mesta Kamnik zaslužnim meščanom. Listino o podelitvi naziva častni meščan, ki so jo kot prvemu podelili Rudolfu Maistru leta 1924, je na pobudo Nikovega očeta Josipa Nikolaja Sad-nikarja oblikoval Maksim Gaspari. Leta 1938 je Niko skupaj z očetom sodeloval pri postavitvi spominske plošče na Maistrovi rojstni hiši na Šutni. Njegova zasluga je, da se je plošča ohranila tudi med nemško okupacijo. O generalu Maistru je še s posebnim zanosom razlagal mladim ob raznih srečanjih in kvizih.
Njegov oče Josip Nikolaj Sadni-kar, neutruden zbiralec in hranitelj starih predmetov in umetnin, mecen in od leta 1889 prvi živinozdravnik v okraju Kamnik, je leta 1893 osnoval prvo muzejsko zbirko v Kamniku. Bila pa je tudi prva zasebna muzejska zbirka na Slovenskem, odprta za javnost. V šestdesetih letih je zbral okrog tri tisoč predmetov, med katerimi je kar nekaj najlepših in najdragocenejših muzejskih predmetov. Ob njegovi smrti leta 1952 je bila to ena največjih tovrstnih zbirk. Za svoje vsestransko delovanje in življenjsko delo je leta 1937 prejel diplomo častnega meščana Kamnika.
Po očetovi smrti sta za zbirko skrbela Nikova mama Štefanija, še posebej vneta zbiralka porcelana,
in brat Demeter. Leta 1964 je del zasebne zbirke, 1468 predmetov, prevzel kamniški muzej na Zapri-cah. Od svoje vrnitve po upokojitvi leta 1980 v Kamnik je Niko skupaj z bratom Demetrom skrbel za zasebno zbirko v domači hiši na Šutni 33, ki vsebuje več kot tisoč predmetov. Kljub častitljivi starosti je Niko številnim obiskovalcem z veseljem in izčrpno razlagal o slehernem predmetu. Januarja letos je Matični knjižnici Kamnik podaril 214 knjig, večina je iz 19. stoletja.
Častnega občana dr. Nika Sadni-karja smo redno srečevali na raznih kulturnih prireditvah: slikarskih razstavah, prireditvah v kamniškem muzeju, simpozijih, predavanjih, koncertih, zadnjič še pred kratkim, 3. novembra, na jubilejnem koncertu ob 130-letnici Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik, saj je bil dober prijatelj Lirašev. S posebnim navdušenjem je obiskoval tudi zanimiva dogajanja v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah. Občudovanja vredno je bilo njegovo natančno in neizčrpno poznavanje zgodovine in etnološko znanje.
Zelo zanimive so številne knjige vtisov obiskovalcev Sadnikarjevega muzeja. Prva, najznamenitejša, z naslovom Svojepisi je vezana v usnje, v njo pa so se vpisovali obiskovalci od nastanka muzeja leta 1893. Čudovita knjiga je darilo takratnega kamniškega tiskarja Antona Slat-narja, prof. Ivan Zika jo je imenoval »Zlata knjiga Kamnika«. Vanjo so se vpisali mnogi pomembneži: leta 1894 kronski princ Evgen, bratranec cesarja Franca Jožefa I. Habsburškega, leta 1898 ljubljanski župan Ivan Hribar, leta 1936 kralj Peter II. Karadjordjevic, leta 1937 kraljevi namestnik Jugoslavije knez Pavle in
Večji del svojega življenja je dr. Niko Sadnikar posvečal očetovi dediščini - zasebni zbirki na Sutni 33 v Kamniku, ki je najstarejša in največja zasebna muzejska zbirka na Slovenskem, poznana doma in v tujini. Ob zanimivi razlagi dr. Nika Sadnikarja je naš posnetek nastal 11. januarja 2006, ko sem imela čast pogovarjati se s tako razgledanim, bistrim Kamničanom. Na sliki: dr. Niko Sadnikar, za njim kip sv. Mihaela - baročno delo iz leta 1740, relief na levi v pozno gotskem stilu prikazuje poklon treh kraljev, paž iz leta 1810 drži grb mesta Kamnik, spodaj ruske ikone iz 18. stoletja, prinesene iz Ukrajine.
... Dr. Niko Sadnikar ob »kredencah« iz 16. stoletja. Zgornja je iz zakristije podgorske cerkve, spodnja je iz zakristije mekinjskih klaris.
še drugi pomembni kulturniki, politiki, glasbeniki... V osmi knjigi vtisov med drugim preberemo: »23.12.2005 - Dragi dr. Sadnikar! Tako vaša zbirka kot tudi vaše življenje sta neverjetna. Počaščena sem, da sem vas imela priložnost osebno spoznati. Se na mnoga leta! Mateja dr. Stanovnik, doc. na Medicinski fakulteti v Tenesseju v ZDA«.
Kamničan dr. Niko Sadnikar je tik pred vojno, leta 1941, v Zagrebu končal študij medicine. Zdravniški staž je opravljal v Zagrebu, Osijeku in Vukovarju. Med vojno je delal kot brigadni zdravnik in kirurg v Slavoniji, kjer je bil vodja kirurške službe v divizijski mobilni ekipi. Od napornega dela v kirurgiji je hudo zbolel na ledvicah in kar dva meseca je njegovo življenje viselo na nitki. Prepeljan je bil v Slunj, nato pa v osvobojeno civilno bolnico v Ogulin. V Kamnik se je vrnil septembra 1945. Zdravniški izvidi mu niso dopuščali nadaljevati delo kirurga, zato se je preusmeril v rentgenologijo in v Beogradu na vojni medicinski akademiji leta 1958 končal specializacijo in zaključni specialistični izpit. Do leta 1960 je bil zaradi bolezni ledvic vojaški invalid, nato je invalidnost zavrnil. Vse do upokojitve je delal kot rentgenolog v vojaški bolnici v Ljubljani. Kot strokovnjak je leta 1972 pomagal pri ustanovitvi rentge-nološkega oddelka v Zdravstvenem domu Kamnik in bil 14 let, do leta 1986, vodja tega oddelka.
Gospod Niko je s svojim poznavanjem zgodovine, za vsak dogodek je vedel povedati natančen dan in potek, veliko prispeval k nastanku knjige avtorja dr. Velimirja Vuliki-ca o svojem očetu Josipu Nikolaju Sadnikarju, ki je bil pomemben Kamničan, slovenski rodoljub, izrazit narodnjak, znamenit kulturnik in mecen. Knjiga je izšla ob občinskem prazniku leta 2005.
Dr. Niko Sadnikar je dolga leta sooblikoval turistično podobo Kamnika. Kar 18 let je bil zelo aktiven podpredsednik Turističnega društva Kamnik. Zelo dejaven je bil pri organizaciji prireditev Dnevi narod-
nih noš kot dolgoletni, aktivni član turističnega društva Kamnik. Skoraj dvajset let je bil turistični vodnik po Sloveniji in tujini. Mnogim je bil s svojim izrednim spominom dragocen vir informacij. Razdajal se je z ljubeznijo do rojstnega mesta in ljudi. Na njegovo pobudo in v njegovi organizaciji so postavljena spominska obeležja zaslužnim Kam-ničanom: Ivanu Vavpotiču, Mariji Veri, Juriju Japlju, Fortunatu Ber-gantu, Josipu Nikolaju Sadnikarju, slikarjem Koželj na Šutni, doprsni kip akademiku Francetu Steletu v Tunjicah in Juriju Starovasniku ob poti na Mali grad, pa tudi odkritju mamuta ob t.i. Mamutovem mostu. Veliko nekrologov in drugih pomembnih dogodkov je zapisal v Kamniški občan - zadnjega lani, v Zdravstveni vestnik in v Delo. Več kot deset let je na radiu Slovenija z novinarjem Matjažem Brojanom iz Domžal soustvarjal oddajo Sledi časa, v kateri je Niko pripovedoval o zanimivi, bogati zgodovini Kamnika in njegovih pomembnih ljudeh.
Njegovo življenje je bilo prepleteno tudi s športom, predvsem z nogometom, plavanjem in planinstvom. Sodeloval je pri ustanovitvi športnega društva in športnih sekcij, v kamniškem nogometnem klubu je bil aktiven igralec v letih 1928 do 1937. Član Planinskega društva Kamnik je bil vse od leta 1956. Zapisal se je tudi kot dolgoletni prizadevni član Rdečega križa.
V raznih filatelističnih društvih po Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je študiral in služboval po drugi svetovni vojni, je bil član vse od leta 1926, ko je v šoli kot 10-letni deček že začel s filatelijo. Takrat se je najbolj navdušil za znamke »Verigarji« kot simbolom osvoboditve Slovencev izpod avstrijskega jarma. Avtor teh znamk je znameniti Kamničan akademski slikar Ivan Vavpotič. V kamniško filatelistično društvo se je včlanil leta 1971 in bil vsa leta predsednik nadzornega odbora. Njegova specialnost pri filateliji je bila zbiranje znamk združene Evrope od leta 1956. Takrat, je izšla prva znamka
združene Evrope, ki sta jo sestavljali Francija in Nemčija, potem se je evropska skupnost širila.
Za dolgoletno požrtvovalno delo je dr. Niko Sadnikar prejel mnoga priznanja. Rdeči križ Slovenije mu je leta 1984 ob 40-letnici obnove in delovanja podelil jubilejno priznanje za krepitev solidarnosti, humanih odnosov med ljudmi, napredek zdravstvene kulture in aktivnost pri razvoju organizacije RK Slovenije. Filatelistična zveza Slovenije mu je ob odprtju nove pošte na Duplici 15.10.1988 podelila diplomo za zbirko Oprema upravnika poste Kamnik od leta 1885 do 1912, Filatelistično društvo Ivan Vavpotič Kamnik pa septembra 1999 ob svoji 50-letnici priznanje ob odprtju filatelistične razstave, na kateri je dr. Niko Sadnikar med drugimi sodelujočimi razstavljal zbirko znamk EUROPA CEPT.
Za dolgoletno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi prireditve Dnevi narodnih noš sta mu kamniško turistično društvo in občina podelila priznanje ob dvajseti oziroma trideseti prireditvi. Leta 2002 mu je UO Planinske zveze Slovenije podelil častni znak za zaslužno in uspešno delo v planinski organizaciji; aktivno je sodeloval pri sestavi Planinskega zbornika ob 100-letni-
kim spoštovanjem spominjal, še ob letošnjem občinskem prazniku nam jih je vse natančno navedel: »Na pobudo župana Riharda Karbe in mojega očeta je bilo prvo tako visoko priznanje podeljeno leta 1924 Rudolfu Maistru ob 50-letnici njegovega rojstva. leta 1928 je ta častni naziv prejel Oton Zupančič, leta 1937 moj oče Josip Nikolaj Sadnikar. Po vojni pa Josip Broz Tito -1953, Edvard Kardelj - 1969, France Stele
-	1973, Franc Leskošek Luka in Miha Marinko -1981, Emilijan Cevc -1990, Tone Cerer - 1996, Viktor Mihelčič -1997, Jože Berlec - 2000, Cene Matičič
-	2001, Stane Gabrovec - 2002, Nikolaj Sadnikar in Viktor Repanšek - 2003, Samo Vremšak - 2004, Mirko Juteršek
-	2007, Tomaž Humar - 2010, France Tomšič - 2011 in Aleksandar Doplihar
-	2012.
Oktobra 2005 mu je slovensko zdravniško društvo za dolgoletni in nesebični prispevek k razvoju in napredku društva ter k rasti ugleda zdravniškega poklica podelilo naziv častni član. Niko Sadnikar je bil član tega društva od leta 1957.
Na slavnostni seji mestnega sveta občine Maribor so dr. Niku Sadni-karju ob občinskem in v počastitev prvega državnega praznika 23. novembra 2005 v spomin našemu velikemu rojaku in domoljubu generalu Rudolfu Maistru podelili vi-
Dr. Niko Sadnikar se je ob občinskem prazniku 28. marca 2003 vpisal med častne občane Kamnika, med katerimi so Rudolf Maister, Oton Zupančič, njegov oče Josip Nikolaj Sadnikar... Na sliki je dr. Niko Sadnikar drugi z desne pred Domom kulture Kamnik tik pred slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri mu je župan Tone Smolnikar za zasluge trajnega pomena za razvoj in promocijo občine in mesta Kamnik v nacionalnem in evropskem prostoru podelil naziv častnega občana občine Kamnik. Ob njem so častni občani Cene Matičič, Stane Gabrovec, Viktor Repanšek in Jože Berlec.
ci PD Kamnik. Občina Kamnik je dr. Niku Sadnikarju ob občinskem prazniku leta 1998 podelila zlato plaketo za prizadevno delo v kamniških društvih, za ohranjanje kulturnega življenja, za ohranjanje očetove zbirke, za 18-letno aktivno delo v TD Kamnik in za postavitev spominskih plošč in drugih obeležij številnim kamniškim slikarjem, pisateljem in drugim umetnikom.
Za vsestranske aktivnosti in zasluge na različnih področjih, ki so trajnega pomena za Kamnik, mu je občinski svet občine Kamnik ob občinskem prazniku marca leta 2003 podelil naziv častni občan, najvišje občinsko priznanje. Ponosen, da je v vrsti pomembnih mož - častnih občanov Kamnika, se jih je z veli-
soko spominsko priznanje mestne občine Maribor in Zveze društev general Maister Slovenije za njegov prispevek k ohranjanju spomina na Rudolfa Maistra v njegovem rojstnem mestu.
Številnim priznanjem sta se leta 2005 in 2010 pridružili medalji Ruske federacije ob 60-letnici in 65-letnici zmage nad fašizmom. V imenu ruskega predsednika mu je pomembni priznanji ob prisotnosti veleposlanika Rusije v Sloveniji izročil vojni ataše ruske vojske. Ta visoka priznanja so prejeli le trije slovenski zdravniki in dr. Niko Sadnikar je bil ponosen in srečen, da je bil med njimi.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
V spomin
dr. Niku Sadnikarju
Zgodovino nekega naroda gradijo prispevki posameznih zanesenjakov. Mednje nedvomno sodi častni občan občine Kamnik dr. Nikolaj Sadnikar.
Vsakodnevno smo se z njim lahko srečevali na poljih širokega proučevanja in raziskovanja številnih odkritih, še neodkritih ali pa le pozabljenih fenomenov našega časa. Ob najinih srečanjih sem mu z veseljem prisluhnil. Bil je živi leksikon, legenda, ki je znal odgovoriti na vsako vprašanje. Njegovo pripovedovanje zgodb mi je v srce seglo kot pripovedovanje čutečega dedka, ki svojih vnukom pripoveduje zgodbe, zgodbe življenja, zgodbe realnosti, otožne in vesele. Dr. Sadnikar ni bil le intelektualec, bil je človek, ki je z vso odliko naredil šolo življenja. In takih ljudi je malo.
Junija 2012 sem imel čast podpisati »donacijsko listino«, s katero je dr. Sadnikar za namen ureditve Spominske sobe Rudolfa Maistra doniral originalno diplomo oziroma zahvalo ob 60-letnici, ki jo je zastopstvo kamniške občine predalo Rudolfu Maistru leta 1934 ter omaro iz druge polovice 19. stoletja, ki prikazuje notranjo opremo tistega časa. Žal se mu želja, doživeti otvoritev Spominske sobe Rudolfa Maistra, ni uresničila. Ob otvoritvi le te, se bomo dr. Sadnikarju poklonili še enkrat v spomin. Ne morem in ne smem zanikati trditve, da lahko zgodovino kamniške občine najbolje pišemo sami Kamničani. Dr. Sadnikarju sem dolžan iskreno zahvalo za vse, kar je v svojem bogatem življenju postoril za Kamnik, za Slovenijo, za vse nas.
Bilo mi ga je v čast poznati. Njegova zvezda nad Kamnikom v mojem srcu ne bo nikoli zbledela.
MARJAN ŠAREC, župan Občine Kamnik
»Zelo sem zadovoljen, da sem to dočakal,« je rekel dr. Nikolaj Sadnikar na svojem zadnjem obisku v knjižnici, ko smo si skupaj ogledali ureditev njegove zbirke, ki jo je doniral naši knjižnici. Tudi midva s kolegom Andrejem Kotnikom, ki je darovane dragocene knjige uredil, sva bila zadovoljna. Ko čutiš, da
narediš več, kot od tebe zahteva le služba. Ko veš, da si skupaj s pomembnim človekom naredil nekaj za spomin lokalne skupnosti. Ko si prepričan, da skupaj varujemo kulturno dediščino. V začetku januarja 2012 je častni občan Občine Kamnik dr. Nikolaj Sadnikar Matični knjižnici Kamnik ponudil v dar del svoje obsežne knjižnice. Knjižnica je njegovo velikodušno donacijo, ki obsega kar 214 knjig, hvaležno sprejela. Podarjeno gradivo izhaja večinoma iz 19. stoletja, večina knjig je v nemščini, vsebinsko je gradivo zelo raznoliko. Donacijo predstavljajo predvsem knjige, ki jih je zbral donatorjev oče, znameniti kamniški zbiratelj, muzealec in veterinar Josip Nikolaj Sadnikar.
Tudi sicer je velikokrat prišel v knjižnico. Preverjal je podatke v biografskem leksikonu, češ, da ni prepričan, da si je prav zapomnil. Pa si seveda največkrat je. Nič kolikokrat smo ga mi klicali, kadar smo želeli kakšen podatek o kamniški preteklosti.
Zelo ga bomo pogrešali zaradi njegovega obširnega znanja, spomina, osebnosti.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR, direktorica Matične knjižnice Kamnik
Niko Sadnikar, ljubitelj umetnosti in zgodovine, predvsem pa velik Kamni-čan, je bil vir številnih informacij, nenadomestljiv pri zbiranju in predstavljanju gradiva s širšega kamniškega območja za skoraj vse razstave, kijih je pripravljal kamniški muzej, pa tudi drugi slovenski muzeji. Vedno se je kaj našlo pri njem: fotografije, kakšne predmete ali pa številne podatke, s katerimi so bile razjasnjene uganke iz preteklosti.
Bil je vesten skrbnik Sadnikarjeve muzejske zbirke, ki jo je začel ustvarjati njegov oče, Josip Nikolaj Sadnikar leta 1893. Pozneje mu je pri nastajanju in ohranjanju zbirke zvesto stala ob strani njegova družina: žena Štefka roj. Novak in oba sinova - Niko in Demeter. Vsi so vestno skrbeli za celovitost očetove zbirke in zlasti sinova tudi za popularizacijo te ene največjih in najkvalitetnejših zasebnih zbirk slovenske premične kulturne dediščine.
Leta 1950je zavod za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije izdal odločbo o zaščiti enkratne Sadnikarjeve muzejske zbirke. Občina Kamnik je celo načrtovala odkup celotne hiše z zbirko. Vendar pa gospodarske težave v občini niso več dopuščale, da bi uresničila prvotni načrt. Sprejet je bil sklep, da se za nov muzej na Zapricah, ustanovljen leta 1961, odkupi le del predmetov. S po-
močjo zunanjih cenilcev-specialistovza posamezne vrste gradiva so bili izbrani in odkupljeni predmeti, ki so bili po svojem nastanku, uporabi ali nahajališču vezani na kamniško območje. Tako je bilo leta 1964 odkupljenih 1468 predmetov. V okviru Medobčinskega muzeja Kamnik je nastala t.im. Sadnikarjeva zbirka, na katero smo še danes izjemno ponosni, saj vsebuje nekaj najlepših in najdragocenejših muzejskih predmetov, naj omenimo samo nekaj primerov: izjemno redki primeri knjig kot so Dalmatinova Biblija, Pentatevh, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, renesančnih kipov - stražarjev božjega groba, antični prstan, kositrni cehovski vrči, hišni oltarčki in podobno. Pravzaprav je malo muzejskih razstav, v katere ne vključimo predmetov iz Sadnikarjeve zbirke. Prav tako pa predmete posojamo za razstave tudi v druge slovenske muzeje.
Preostali del zbirke je ostal v družinski lasti in je še sedaj dostopen za obiskovalce. Niko Sadnikar je skupine obiskovalcev vedno z veseljem, z veliko znanja in spominov popeljal po zbirki. Z nadvse živimi zgodbami je opisoval predmete in vse podatke, ki mu jih je zaupal oče. Obiskovalce je znal navdušiti nad kulturno dediščino in kamniško zgodovino.
Lahko mu rečemo tudi kamniški polihistor, saj so ga zanimale številne teme: arheološke od mamuta in Keltov, rekonstrukcije Starega in Malega gradu, znamenitih Kamničanov do umetnostno zgodovinskih in zgodovinskih, kjer se je posebno zavzemal za nastajajočo spominsko hišo Rudolfa Maistra, ki pa je žal ni dočakal. Za vse teme se je skrbno zanimal, jih populariziral in se vztrajno zavzemal za njihovo rešitev.
Bil je vesten obiskovalec muzejskih in galerijskih razstav in spremljajočih dejavnosti ter natančen bralec naših razstavnih katalogov. Marsikdaj je kmalu po otvoritvi razstave zazvonil telefon, ko nam je povedal svoje mnenje in se pogovarjal o novih podatkih, ki mu še niso bili znani. Pravzaprav ni bilo nobenega predavanja z različnih področij, kjer nam ne bi zaupal nekaj svojih misli in spominov. V muzeju smo ga zadnjič videli ob koncu septembra, kjer se je udeležil predstavitve rekonstrukcij Malega in Starega gradu, ene od številnih tem, ki so ga vseskozi zanimale in vznemirjale. In magnet je bil očitno tako močan, da je kljub številnim muzejskim stopnicam in že poslabšani fizični moči zmogel napor. Čilega duha in bistrih misli. In prav takega ga bomo nadvse pogrešali pri našem muzejskem delu.
mag. ZORA TORKAR direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik
KULTURA
7. december 2012 5
SLOVESNOST V ČAST FRANCETU GAČNIKU
V nedeljo, 18. novembra, je v frančiškanski cerkvi v Kamniku potekala slovesnost ob obletnici smrti in 50-letnici prihoda Franceta Gačnika v župnijo Stranje. Slovesnost sta pripravila Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj pod vodstvom Dominika Krta in Društvo sv. Jakoba. Konceptualno jo je zasnoval Dominik Krt.
Izvajalci programa, ki se jim je pridružil tudi kamniški župan Marjan Šarec.
France Gačnik se je rodil leta 1927 v Velikih Laščah. Šolanje je začel v domačem kraju in ga nadaljeval v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Potem je šel v ljubljansko bogoslovje in bil leta 1951 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan v Tržiču, po odsluženju vojaškega roka pa v Sorici in Davči. Tam je ostal deset let. V soriškem župnišču je osnoval Groharjevo zbirko slik in veliko sodeloval s kulturnim društvom pri organizaciji gledaliških predstav. Februarja 1962 je prišel v župnijo sv. Benedikta v Stranje. Tu se je ob rednem župnijskem delu ukvarjal s cerkveno glasbo, fotografiral za revijo Ognjišče, pisal različna besedila, posnel veliko materiala za radio Vatikan. Umrl je 19. novembra 1988.
France Gačnik je bil samohodec, neuklonljiv iskalec svobode, ustvarjalec nove cerkvene glasbe, uvajal je t. i. ritmične maše, pri katerih so se zlili v eno liturgija, glasba (petje in instrumentalisti) in izrazni ples. Ob pevskem zboru in orglah Dominika Krta so sodelovali tudi kamniški »beatli« Kamniktiti (Tomaž Perko, Brane Hribar, Franci Vengust, Janez Mavrin idr.), plesno spremljavo je pripravljala Veronika Ukmar Perko. Ob večjih praznikih so se teh maš udeleževali ljudje iz bližnje in daljne okolice. Privabljala je zlasti glasba, ki je bila pevna, blizu čustvovanju sodobnega človeka, marsikdaj je v njej zazvenel ljudski melos. Ena takih pesmi je zagotovo Zate Marija nagelj je in rožmarin.
Spomin na Franceta Gačnika je v Stranjah, Kamniku in širše še vedno zelo živ. Njegovo cerkveno glasbo izvajajo marsikje. Posebej pa jo gojijo pevke in pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Stranj, ki ga vodi Dominik Krt.
Kot odlična povezovalca dogajanja sta slovesnost vodila poznavalca in spremljevalca Gač-nikovega dela Marta Zabret in Tone Ftičar.
Slovesnost se je začela z Gač-nikovim Stvarjenjem sveta, se nadaljevala z mašo, ki jo je daroval Peter Pučnik, in se zaključila s pevcema, ki sta zapela dve njegovi pesmi, ter z govorniki, ki so se spominjali Gačnikovega delovanja. Vida Celarec je zapela ob spremljavi Miha Celarca, Janeza Majcenoviča pa je spremljal citrar Tomaž Plahutnik.
O Gačnikovem delu in pomenu za cerkveno glasbo je spregovoril mgr. Anton Berčan, takratni kaplan in 14 let župnijski upravitelj v Stranjah, zdaj dekan v Ribnici. O svojem sodelovanju z Gačnikom sta govorila člana ansambla Kamniktiti Tomaž Per-ko in Brane Hribar, Veronika Ukmar Perko pa je predstavila ritmično mašo.
Od kod je Gačnik zajemal svoj izvirni pristop kot glasbenik, govornik in človek, pristop, s katerimi je zaznamoval svoje pastoralno, kulturno in tudi širše družbeno poslanstvo in ostal v spominu ljudi kot iskalec svobode in lepote, čeprav si je s tem marsikdaj nakopal težave pri oblasti,
ne samo državni. Na eni strani je bil spodbuda 2. vatikanski koncil, ki je prinesel svež veter v Katoliško cerkev. Ta se je hotela bolj približati ljudem. Na drugi strani pa civilna družba, kjer so se intenzivno porajale zahteve po svobodi in pravičnejši ureditvi.
Gačnik je vzvaloval okolje z ritmično razgibano glasbo, peto in podprto s sodobnimi glasbili; s sproščenim angažiranjem številnih sodelujočih, od glasbenikov - pevcev, instrumentalistov - do širokega kroga občestva v različnih zvrsteh izraznosti, tako za bogoslužne namene kot za spremljajoče priložnosti.
Tone Ftičar se spominja: »Številnim slovenskim pevskim zbo-
rom, veroučnim, mladinskim in drugim občestvenim skupinam je bil Gačnik najprej dobrodošel posrednik priljubljenih melodij, denimo črnske duhovne glasbe, z njegovo pomočjo je med nas segel duhovni popevkar Aime Duval, zaslišale so se skladbe skupine Gen Rosso itn. Mnoge tuje smo prepevali v Gačniko-vih priredbah, s časom pa jim je sledilo kar nekaj zbirk izvirnih avtorskih skladb, pod katerimi je bil nezgrešljivo podpisan France Gačnik. Vzorni in vzorčni izvajalci so bili seveda v prvi vrsti domačini, tako odrasli kot mladinski pevski zbori župnije Stranje, prej ali slej pa tudi domala vsi instrumentalisti iz župnije, pri
čemer se je krog sodelujočih iz leta v leto širil.«
Veronika Ukmar Perko je poznala Franceta Gačnika kot prijatelja svojega očeta. K sodelovanju v ansamblu, ki je občasno igral pri mašah, je najprej povabil njena brata. Potem pa še njo, ki se je ukvarjala z izraznim plesom. Gačnika je zanimalo, kako bi se dalo z gestami in gibi telesa spremljati mašno dogajanje. Tako so se začele vaje za t. i. ritmične maše. Mladim je bilo to všeč. S prvo ritmično mašo so na cvetno nedeljo leta 1979 gostovali v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Kritike so bile ugodne. Tako so v letih 1979-82 gostovali po Sloveniji in v tujini. Veronika Ukmar
Perko se spominja, da je nadškof Alojzij Šuštar po birmovanju, na katerem je sodelovala tudi ritmična skupina, dejal: »Bil sem tako ganjen, da sem ob koncu maše moral pogledati v tla, da me ne bi zlomilo, ker bi zajokal.«
Poslušalci so do zadnjega kotička napolnili frančiškansko cerkev. Slovesnosti, ki je dostojanstveno obudila spomin na pomembnega ustvarjalca nove cerkvene glasbe in novega pristopa do liturgije, se je udeležilo veliko Stranjanov in Kamničanov, glasbenikov, ljudi, ki so Gačnika poznali in ga občudovali, in nove generacije, ki poznajo njegovo glasbo.
MARJETA HUMAR
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si

Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.org
031 775 700 ali 01 839 76 06
Petek, 7. decembra 2012, ob 17.00 Angleška gledališka skupina ŠCRM MAMMA MIA!
Muzikal
Vstopnina: 5 eur
Petek, 7. decembra 2012, ob 20.00 Angleška gledališka skupina ŠCRM MAMMA MIA!
Muzikal
Zaključena prireditev
Sobota, 8. decembra 2012, ob 20.00
Angleška gledališka skupina ŠCRM MAMMA MIA!
Muzikal
Dobrodelna prireditev Vstopnina: 10 eur
Torek, 11. decembra 2012, ob 20.00 v Klubu Kino dom
Torki v Klubu Kino dom
VEČER STAND UP KOMEDIJE: JONAS ŽNIDARŠIČ
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Priporočamo rezervacijo miz na: 031 775 700 ali info@domkulture.org.
Četrtek, 13. decembra 2012, ob 16.30 OŠ Toma Brejca
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT IN PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE BOŽIČ PO NAŠE
Zaključena prireditev
Četrtek, 13. decembra 2012, ob 19.00 OŠ Toma Brejca
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT IN PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE BOŽIČ PO NAŠE
Vstopnina: 2 eur
Petek, 14. decembra 2012, ob 20.00 Mestna godba Kamnik PRAZNIČNI KONCERT
Vstopnina: 10 eur
Sobota, 15. decembra 2012, ob 10.00 Gledališče Konj KROKI PRAZNUJE
Zaključena prireditev za Območno obrtno-podjetniško zbornico Kamnik
Sobota, 15. decembra 2012, ob 19.00
Ana Marija Mitič VSI MOJI MOŠKI
Zaključena prireditev za Območno obrtno-podjetniško zbornico Kamnik
Nedelja, 16. decembra 2012, ob 18.00
Društvo upokojencev Kamnik BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT
Nastopajo: Mešani pevski zbor, Folklorna skupina, Ljudske pevke Predice ter skupina mladih iz OŠ Stranje Vstop prost!
Torek, 18. decembra 2012, ob 19.00 Skupina Štajn
DECEMBRSKI VEČER ARHITEKTURE
Zaključena prireditev
Sreda, 19. decembra 2012, ob 19.30
Slovensko ljudsko gledališče Celje SHOCKING SHOPPING
Z Grumovo nagrado nagrajena drama Matjaža Zupančiča Maistrov abonma in za izven
Vstopnina: 15 eur / 12 eur - mladi do 26 let in upokojenci
Četrtek, 20. decembra 2012, ob 18.00 Bimbo Teater
GLAVKO IN ZBRK: ZGODBA O (NE TAKO) STRAŠNEM ZMAJU
Abonma Kam'nček in za izven Vstopnina: 5 eur
Petek, 21. decembra 2012, ob 19.00 v Klubu Kino dom Vezal - zavod, Kamnik
OKREPČEVALNICA ZA PARTNERJE IN STARŠE Komunikacija z (ne)dovoljenimi čustvi
Ciklus brezplačnih predavanj in treningov
Petek, 21. decembra 2012, ob 19.00 Plesni klub Šinšin
BOŽIČNA PLESNA PRODUKCIJA
Nastopi članov plesnega kluba
Vstopnina: 3 eur v predprodaji / 5 eur na dan dogodka
Sobota, 22. decembra 2012, ob 17.00
PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
Organizator: Občina Kamnik Vstop prost!
Nedelja, 23. decembra 2012, ob 20.00
Simfonični orkester Domžale-Kamnik 42. NOVOLETNI KONCERT
Vstopnina: 10 eur
Več informacij na : www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtek od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture
Kamnik
ß.
Zveza borcev za vrednote NOB Kamnik
Glavni trg 24, Kamnik
Nedelja, 23. decembra 2012 ob 10:00
Kostavska planina: Spominska slovesnost v spomin 16 padlim borcem leta 1942
Organizator: Združenje ZB Kamnik in ZB Tuhinj
Četrtek, 27. decembra 2012 ob 11:00
Tuhinj-Prevoje: Polaganje vencev skupaj z diplomati ZDA Organizator: Združenje ZB Kamnik, Občina Kamnik, ZB Tuhinj
ß.
Sobota, 22. december ob 17.00, velika telovadnica v CIRIUS-u
POZDRAVI SONCU OB ZIMSKEM SOLSTICIJU IN ZVOČNA KOPEL Z GONGI
Na koncert je potrebno s seboj prinesti vodo, vadbeno podlogo in odejo.
Vstopnina 5 €, vodita Bojana Klemenc in Duško Mamut. Dodatne informacije: 041 834 319 (Bojana) ali pilatesbofit@gmail.com
Krediti Kamniškega proračuna
Prvi polčas prvega mandata župana Marjana Sarca je mimo: kaj sledi?
Povsod po svetu ljudje gledamo na lastne finance, na finance podjetij, na državne finance, kot tudi na finance lokalne skupnosti zelo različno. Že iz naslova gre razbrati, da bi danes rad povedal nekaj svojih mnenj o kreditih. Del ljudi tako prisega na veliko, včasih že brezglavo zadolževanje. Nekateri pa vidimo normalno življenje v tem, da porabimo toliko, kot ustvarimo. Sam spadam v tisto skupino ljudi, ki kredite vidimo le kot zelo veliko izjemo, ki bo pripomogla k izboljšanju življenja. Preden pa se odločimo za tak korak, moramo vsekakor preceniti, ali smo sposobni brez večjih težav vračati najete kredite. Druga stvar, na katero moramo biti pozorni, pa je, da za predvideno investicijo izberemo dovolj poceni projekt. To, da izberemo najdražjo varianto, potem pa gremo na banko misleč, da kredita ne bo potrebno vrniti, pa je nekaj, kar je za večino nesprejemljivo. Vendar pa iz javno dostopnih podatkov vidimo, da je veliko slovenskih nepremičnin obremenjenih s hipote-karnimi krediti. Ko pogledamo na drugi strani prihodke raznih »priznanih« podjetnikov vidimo, da se marsikomu »računica« po vsej verjetnosti ne bo izšla. To je razvidno tudi iz zelo velikega števila delo-žacij. Pa ne deložacij zaradi nekaj sto evrov, ampak zaradi dolga, ki presega vse razumne meje. Tu se je seveda potrebno vprašati, kdo je kredite odobril. Če so že prosilci za kredit šli z željami predaleč, bi morali vsaj na bankah obstajati mehanizmi, ki omejujejo nespametne želje. Govorim seveda o tistih bankah, ki bodo na tak ali drugačen način sanirane z našim, davkoplačevalskim denarjem.
Osebno vidim velik problem že v tem, da tudi ljudje, ki naj bi predstavljali stroko na tem področju (univerzitetni profesorji), v zvezi s tem vprašanjem nimajo niti podobnega, kaj šele enakega mnenja. Nekateri namreč zagovarjajo delovanje države na osnovi velikih kreditov, drugi ne dovoljujejo
prelaganja vračila dolga na naše otroke in vnuke. Če bi na podoben diametralno nasprotujoč način delovali vsi tehniki, sem prepričan, da bi se nam že jutri podrle vse hiše, razpadel bi elektroenergetski sistem, avtomobili bi se kvarili preko vseh razumnih meja in še kak primer bi lahko naštel.
Tudi naša občina gre počasi po poti najemanja kreditov. Mislim, da je na mestu, če na grobo ocenim stanje naše občine. Približno 2 mio imamo prikritega kredita za vrtec Kamenček, ki ga že odplačujemo. Najmanj 2,5 mio se bomo zadolžili za OS Toma Brejca. Že v naslednjem letu bo potreben 4 mio kredit za izgradnjo kanalizacije (mimogrede: to je edini kredit, ki ga odobravam). Na noben način pa ne smemo pozabiti na 2,5 mio evrov vreden Demoklejev meč, ki visi nad nami. Gre namreč za dejstvo, da je bil denar za komunalni prispevek za izgradnjo komunalne infrastrukture za objekt nasproti Mercatorja že porabljen, nič pa še ni bilo narejeno. Če bo torej investitor resno začel z delom, bo morala občina komunalno infrastrukturo tudi plačati. Če sedaj seštejemo vse navidezne, dejanske in pričakujoče kredite pridemo do neverjetne vsote 11 milijonov evrov. Pri vsej tej zadevi sta pomembni dve stvari. Prva je vračilo glavnice. Drug problem pa so obresti. Če primerjam obresti za OS TB (0,5 mio), bo obresti za pokrivanje celotnega dolga naše občine kar za 2,2 mio eur. Pri tem se mi seveda poraja vprašanje, če naša občina premore toliko denarja? Odgovor je pritrdilen. Drugo vprašanje pa je, če bo to vračanje potekalo brez težav. Tu pa je odgovor seveda negativen. Prekomerno bomo morali zategniti pas na vseh področjih. Naj bo to izgradnja ali obnova cest, kultura, mladi, šport, socialni transferi, ... Nisem pa prepričan, če si tovrstno varčevanje vsi tudi želimo.
Kako naprej? Pred nami je še OS Frana Albrehta. Pojavljajo se tudi želje za gradnjo pokritega
bazena. Demografska študija kaže na to, da bomo morali že v naslednjih letih odpreti nove oddelke v osnovnih šolah. Precej otrok je še vedno v čakalni vrsti pred vrtci. Kanalizacija je nujna, saj nam drugače grozijo evropske kazni. Vse to so vprašanja, na katera bom poskušal odgovoriti v naslednjem članku.
Robert Kokotec,
SDS Kamnik
Čas beži. Tudi v politiki. Tako sta minili že več kot dve leti, odkar je Marjan Šarec postal župan Občine Kamnik. Ob tej priložnosti podajamo našo oceno njegovega županovanja.
Prihod Marjana Šarca na mesto župana Občine Kamnik in njegovo politično pot
v prvi polovici mandata so zaznamovala zapletena politična dogajanja, polna različnih in presenetljivih preobratov - od razhoda s prejšnjim županom Smolnikarjem, katerega bolj desno usmerjeni naslednik naj bi bil, nenavadne županove koalicije v občinskem svetu, pa vse do vstopa v Jankovičevo Pozitivno Slovenijo pred nekaj tedni. V teh dveh letih se je župan nedvomno veliko naučil in pridobil pomembne politične izkušnje, deloma na podlagi dosežkov, deloma napak.
Po našem mnenju so najbolj pozitivne stvari, ki jih je doslej Šarec uspel narediti, naslednje:
•	sprememba prioritet občinske uprave, tako da je ta pri prostorskem načrtovanju bolj odprta za širši krog arhitekturne stroke in različnost njenih pogledov kot pod Smolnikarjem;
•	dosežen dogovor glede urejanja Maistrove spominske sobe;
•	iz zmešnjave projekta mestnih sol je po dodatnih in morda ne dovolj spretno razrešenih zapletih uspel doseči nekatere potrebne spremembe, tako da bo najprej urejena OŠ Toma Brejca, ki bo glede na svojo velikost za 11 % cenejša od prvotne različice; občinska uprava pod njegovim vodstvom je projekt privedla do potrjenega investicijskega načrta ter podpisa pogodbe z izvajalcem del.
Nedvomno pa je zdaj najpomembnejša županova naloga za preostanek mandata, da s čim manj zapleti in čim prej privede do zaključka projekt prenove in dograditve OŠ Toma
Brejca, ne da bi hkrati odrinil novogradnjo OŠ Frana Albrehta v nedoločljivo prihodnost.
Kaj pa županove napake oz. zadeve, v katerih bi po našem mnenju moral ravnati drugače? V začetku je kamniško politiko in vsaj del javnosti vznemirjal način kadrovskega preurejanja občinske uprave, ko se je dogajala zamenjava ključnih oseb »Smolnikarjeve garniture« in ko se je odvijal mučen postopek zamenjave vodstva nekdanje Agencije za razvoj turizma in podjetništva. Še bolj pa je kamniške politične strasti razvnemal slabo pripravljen odlok o NUSZ, katerega sporne določbe so bile krivične do dela zavezancev za plačilo. Dobro pa je, da so nato - četudi pozno - sledili popravki, ki bodo ta odlok, ki je sicer prinesel občini kar precej novih denarnih sredstev v proračun, izboljšali za naprej.
Zadnji preobrat prvega polčasa pa je bil županov vstop v PS. Za mnoge nase člane, kakor tudi za številne druge pomladno usmerjene volivce, z glasovi katerih je bil župan leta 2010 v drugem krogu tudi izvoljen, je bilo to precejšne presenečenje, saj tega niso pričakovali. Kaj bo ta poteza prinesla županu kot politiku osebno in kaj občini, na tem mestu ne bomo ugibali. Kakor koli že, Marjan Šarec je pač nekoliko nepredvidljiv, kamniški župan pa bo se vsaj dve leti, zato mu želimo, da bi v preostanku mandata čim bolje izpeljal vse projekte, ki jih občina in njeni prebivalci potrebujemo.
Primož Zupan,
tajnik OO NSi Kamnik
^l^^lcna koncerta v KD Franca Bernika Domžale
Slavnostni ^ božični koncert
program | Corelli, Wassenaer, Vivaldi, Kanchelli, Crumb, Jolivet, Britten, Mozart, Taverner, Schubert 0 izvajalci | Mate Bekavac, abonmajski ansambel, prvič tudi abonmajski orkester in zbor
I will be in Domžale for Christmas @
program | Vivaldi, Piazzolla, Ashmore in tradicionalne božične pesmi Q nastopajo | abonmajski zbor in orkester, jazzovski trio, Nina Strnad, Darja Svajger, Jaka Pucihar in Mate Bekavac
Kulturni dom Franca Bernika Ljubljanska 61, Domžale t. 722 50 50, www.kd-domzale.si
HH Kulturni dom ^fl Franca Bernika
III Domžale
U^iU i
Z NOVIM IMENOM TUDI NOVA CELOSTNA PODOBA GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
Med poletnimi počitnicami je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport reorganiziralo nekaj srednjih šol v Sloveniji. Med njimi je bil tudi naš zavod, ki se je 2.8.2012 iz dobro znanega ŠCRM preimenoval v Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik. Na ta dogodek smo poskušali gledati tudi pozitivno, zato smo se odločili, da vsiljeno spremembo izkoristimo za celostno grafično prenovo šolske podobe.
Pomemben del prenove je bila izdelava ustreznega logotipa. Idejni vodja celostne grafične podobe je naš profesor likovne vzgoje, znani kamniški slikar Andrej Schlegel, računalniško obdelavo pa je opravil naš nekdanji sodelavec Rok Lipičnik. Pregledali smo številne zamisli in uskladili poglede na primernost zasnove ter nazadnje izbrali podobo, ki jo predstavljamo.
Naša šola se imenuje po generalu Rudolfu Maistru, zato je v osrednjem delu logotipa njegov podpis. Kot celostni lik smo ohranili kvadrat, ki nekoliko spominja na prejšnji logotip šole, kvadrat sam pa simbolizira uravnoteženost in trdnost. Naš kvadrat ni sklenjen, podpis simbolično presega njegov okvir, se širi naprej, kot je meje Slovenije širil tudi general Maister. Naša šola s svojim delom širi meje znanja. Na novo smo oblikovali tudi promocijsko zloženko, s katero predstavljamo programe, ki jih izvaja naša in vaša Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra.
_l
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA
Gimnazija
Splošni gimnazijski program bogatimo z različnimi usmeritvami, ki dijakom pomagajo razvijati njihove potenciale na različnih področjih (naravoslovje, jeziki, družboslovje, šport). S šolskimi ter pestrimi obšolskimi dejavnostmi poskrbimo za široko in uporabno znanje, ki vodi v odlične rezultate na maturi.
Ekonomski tehnik
V programu ekonomski tehnik združujemo naše znanje in mladostno energijo, ki predstavljata ključ za uspešno poslovno prihodnost. Zato pri mladih spodbujamo ambicioznost, inovativnost in poslovno komunikativnost.
Predšolska vzgoja
Program predšolske vzgoje je dinamično potovanje skozi pesem, igro, barvo in besedo. V programu predšolske vzgoje združujemo veselje do učenja, ustvarjanja in vzgajanja. Vsak od nas je nekaj posebnega, skupaj pa bogatimo pot do cilja.
I postankih klope
RAZUMEL SEM SPOROČILO PROTESTOV
Slovenijo pretresajo protesti. Franc Kangler je bil le iskrica, ki je sprožila plamen nezadovoljstva, ki med državljani tli že dalj časa. Že vsakodnevno gledanje televizijskih poročil in spremljanje poročanja o delavcih brez plače; o pomiloščenih preprodajalcih kokaina; o sinovih vplivnih politikov, ki ne vračajo svoje dolgove; o poslancih, ki goljufajo pri izpitih; o tajkunih, ki se izogibajo plačevanju davkov, mora med državljani vzbuditi hudo jezo in občutek nepravičnosti. Politiki so tisti, ki bi morali prvi razumeti sporočiloprotestov in narediti vse, da se razmere v družbi začnejo spreminjati. Če mlade generacije ne bodo imele upanja v prihodnost, potem bodo se naprej vsak petek z granitnimi kockami obmetavali policiste. Odzivi nekaterih visokih politikov so me razžalostili, saj so spregledali bistvo protestov. Napisal sem jim spodnje pismo.
»Drage poslanke in poslanci, mislim, da od sed aj n aprej obstajata samo dve možnosti: ali bomo ta plamen protestov z odgovornim ravnanjem in skupnimi močmi pogasili ali pa se bo razplamtel v neobvladljive razsežnosti. Ne spreglejmo pravih vzrokov za proteste - vsesplošno nezadovoljstvo z družbeno klimo in ekonomsko situacijo se v Sloveniji kopiči že kar nekaj let. Narediti moramo vse, da odpravimo čim več vzrokov tega nezadovoljstva. Imamo vsaj dve temeljni nalogi: 1. probleme moramo reševati s skupnim delovanjem in na etičen način ter 2. izboljšati moramo ekonomsko situacijo. Prva naloga je zgolj vprašanje naše volje in vesti. Naloga, da izboljšamo ekonomsko stanje v državi, bo mnogo težja, takojšnjih rezultatov verjetno ne bo. Prepričan pa sem, da bodo vsi lažje počakali na to opravljeno drugo nalogo, če bomo vsi stopili skupaj in končno konstruktivno sodelovali. V prihodnjih dneh se obetata kar dva parlamentarna odbora. Eden se bo ukvarjal z medijskim poročanjem o protestih, drugi pa se bo ukvarjal z uporabo prekomerne sile policije. Če bosta odbora zlorabljena za to, da bomo poslanci vzroke za proteste prelagali na senzacionalistično poročanje medijev, na agresivnost policije ali pa krivdo valili drug na drugega, potem bomo zgolj dodali olja na plamen vsesplošnega nezadovoljstva. Želim si, da bi sklicana odbora postala mesto, kjer bi policisti lahko javnosti nazorno predstavili, na kakšen način so dolžni ukrepati v primeru protestov in kjer bi jasno povedali, da imamo tako politiki kot tudi mediji skupno soodgovornost za umirjanje razmer v državi. Odgovornost za razmere v državi je v naših rokah. Če kdorkoli misli, da nastalo situacijo lahko izkoristi za krepitev lastne politične prepoznavnosti in vpliva, si dela medvedjo uslugo. Imamo dolžnost, da nezadovoljstvo v državi vzamemo kot resen alarm, da je potrebno nakopičene probleme s skupnimi močmi rešiti. Tej odgovornosti se ne smemo izogniti.«
Zgornje pismo sem napisal v trenutku razočaranosti nad sedanjo situacijo. Velikokrat se počutim nemočnega, ker se slabe stvari ne spremenijo oziroma se spreminjajo prepočasi. Ko sem bil izven parlamentarnih klopi, se je vse zdelo lažje. Priznam, da sem po enem letu utrujen od nenehnih blokad, od nenehnega pojasnjevanja in stalnega zmerjanja. Ne smilim se samemu sebi in ne bežim od odgovornosti. Žarek upanja za nadaljnje delo mi daje nedavno soglasno sprejeta pokojninska reforma, ko smo poslanci vendarle dokazali, da znamo nekaj storiti tudi skupaj.
MATEJ TONIN, poslanec
Fotografski odsevi Kamnika
Včeraj, 6. decembra, smo odprli razstavo Odsev preteklosti, ki je namenjena izključno črno-beli fotografiji. V Foto klubu Kamnik namreč precej članov poprime tudi za analogni fotoaparat, v klubski temnici pa si vsak lahko razvije svoje fotografije po klasičnem črno-belem postopku. Na tokratni razstavi se deset avtorjev predstavlja s fotografijami posnetimi s t.i. camero obscuro. Gre za napravo, ki so jo poznali že stari Grki in skozi zelo majhno luknjico brez leče projicira sliko na zadnjo steno. Pred razvojem fotografije je bila možna zgolj projekcija, slike pa še ni bilo možno shraniti na medij.
Razstavljavci so na ta način ujeli različne motive in jih povezali v skupen koncept, ki predstavlja odsev preteklosti v današnjem času. Hkrati pa s takšnimi razstavami spodbujamo člane, da se v dobi razmaha digitalne fotografije vsaj občasno vrnejo na klasično tehniko, ki zahteva nekoliko drugačen pristop k fotografiji.
Dr. Bogomir Kovač
»Pomembno je, da zaupamo drug v drugega in v spremembe«
Zdi se, da je svetovna gospodarska kriza Slovenijo udarila bolj od primerljivih držav. Zakaj je temu tako, kakšno je gospodarsko stanje v Sloveniji in kaj pri tem delamo narobe v našem pogovoru pojasnjuje profesor na Ekonomski fakulteti in strokovnjak za krize in vodenje dr. Bogomir Kovač.
Prof. dr. Bogomir Kovač se je rodil v učiteljski družini v Celju. Po maturi leta 1971 se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je med drugim prejel tudi Prešernovo nagrado, vzporedno je poslušal predavanja iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti. Na Ekonomski fakulteti je tudi magistriral in doktoriral, tam sedaj kot redni profesor predava študentom na diplomskem in podiplomskem študiju. Kot gostujoči profesor je predaval na Ekonomskih fakultetah v Beogradu, Zagrebu, v Splitu, na Filozofski fakulteti v Zadru in v Mednarodnem univerzitetnem centru v Dubrovniku. Ves čas se je izobraževal in deloval na različnih mednarodnih ekonomskih institucijah ter predaval tudi na univerzah v tujini (University of Berkley). Je eden od soustanoviteljev in idejni nosilec kulturnega projekta Imago Slovenia in Imago Europea, ki poteka od leta 1993 in predstavlja slovenski kulturni projekt oživljanja starih mestnih jeder. Ze vrsto let deluje tudi kot publicist, med drugim je redni kolumnist v tedniku Mladina, do sedaj je objavil lepo število strokovnih člankov in knjig. V pogovoru mi je dr. Kovač v šali potožil, da mu postavljam preveč vprašanj, saj bi lahko z odgovori napolnila ves časopis. Da bi se to zares lahko zgodilo, mu verjamem, saj je izredno zanimiv sogovornik.
Prizadevni in ustvarjalni člani Foto kluba Kamnik: Rudi, Klemen, Maja, Klara, Aleš, Dušan in Brane, na drugi strani fotografskega objektiva pa Bojan Težak.
Hkrati v organizaciji Foto kluba Kamnik poteka mednarodni natečaj Exposed, rok prijave je podaljšan le še do 10. decembra. Natečaj vsako leto privabi preko 1200 sodelujočih avtorjev z vsega sveta, od tega kar 200 Slovencev. Dela fotografov so na koncu strnjena v izredno kvalitetnem tiskanem katalogu, nagrajena dela pa razstavimo v galeriji Doma kulture Kamnik. Do sedaj je katalog prejel najboljšo oceno s strani mednarodne fotografske zveze FIAP, sam natečaj pa se uvršča med največje in cenjene tovrstne natečaje na svetu. Tako Kamnik vedno bolj postaja prepoznavno fotografsko stičišče, kar nam daje motivacijo za nadaljnje ustvarjanje in izvajanje podobnih projektov.
Na lokalnem nivoju pa se je naše društvo ponovno povezalo s Foto in video klubom Mavrica iz Radomelj in Centrom za mlade Domžale. Skupaj smo pred kratkim priredili 1. slovensko krožno razstavo digitalnih fotografij, ki smo jo slavnostno zaključili v vseh treh krajih. Gre za natečaj, kjer vsako društvo izvede neodvisno žiriranje fotografij ter podeli nagrade in diplome. Z drugimi besedami to pomeni, da avtorji sodelujejo na treh natečajih, čeprav so fotografije oddali le enkrat. Z 848 fotografijami je sodelovalo 79 avtorjev, zato dosega stopnjo državne razstave. Galerije sprejetih in nagrajenih del si lahko ogledate na spletu: krozna.fotoklub-kamnik.si. Natečaj je imel tudi dobrodelen namen, saj je bil del kotizacije namenjen 27-letnemu Dejanu z Vranskega, ki je v delovni nesreči izgubil obe roki. Natečaj smo izvedli pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom varuhinje človekovih pravic dr. Zdenke Čebašek Travnik.
Aleš Senožetnik in Bojan Težak
Zadnji teden so se v Sloveniji začele demonstracije v vseh večjih mestih, vse večje nezadovoljstva in revščine. Kako kot priznani ekonomist gledate na trenutne razmere v Sloveniji? Je Slovenija ob varčevalnih ukrepih, ki jih je in še uvaja vlada in je prizadela kar velik del prebivalstva, še socialna država?
Protesti so pričakovan spremljevalec sedanje stopnje in razvoja krize. Razlogov je veliko. Najprej je sedanja Velika recesija, kot jo imenujemo, primerljiva z Veliko depresijo, veliko krizo, ki je trajala domala dve desetletji, vključno z II. svetovno vojno. Takih posledic danes ne pričakujemo. Mednarodni sistem je robustnejši, mir trajnejši, toda velike krize vedno spremljajo protesti in nasilje. Drugič, kriza je globalna in sistemska, trajala bo v valovih vsaj do leta 2020. Zato se pri tem ekonomsko izčrpavajo države, podjetja in posamezniki. Tretjič, EU je v tej krizi odpovedala na vsej črti, politično in ekonomsko. Ni rešitev, temveč del problema. Način reševanja evropske krize z množičnim in hkratnim varčevanjem je zgrešen. Kriza potrebuje spodbujanje povpraševanja. Hkrati je problem bančni sistem EU. ECB ne sme delovati kot klasična banka, ki posoja bankam in državam v stiski. Zato je EU postala žrtev zasebnih »finančnih trgov«, ki so povzročili nastanek dolžniške krize. Četrtič, evropske politične elite so rešitev krize videle v omejevanju socialne države, zapitek krize so naložile malim ljudem, srednjemu sloju, davkoplačevalcem. Slovenija je del te zgodbe. Kot majhna in odprta država je še občutljivejša na te zadrege EU. Hkrati imamo lastne težave. Tri vlade zapored grešijo in to je za Slovenijo preveč. Janševa prva vlada je pregrela in prezadolžila gospodarstvo, Pahorjeva je ukrepala prepozno in tudi napačno, sedanja je kot buldožer po nekaj mesecih izgubila vse zaupanje, ki je pogoj za reševanje krize.
Kateri ukrepi se Vam zdijo najbolj problematični in kateri ukrepi nujno potrebni?
Najbolj problematična ni smer sprememb, temveč čas in način izvedbe. Vlada je hotela preveč in prehitro. Z enim zakonom je maja spremenila več kot petdeset zakonodajnih sprememb. Zarezala je predvsem v potrošnjo, tudi investicije, izobraževanje, socialno mrežo, premalo je poskrbela za prihodke. Lotila se je spornih reform, ki jih je kot opozicija pred dvema letoma sama rušila. Sanacija bank in holding za upravljanje državnega premoženja sta sporna s strokovnega vidika, saj sta bolj paravan za državni intervencioni-zem kot pametno ekonomsko re-sevanje reči. Pokojninska reforma je uspela in to je dobro. Reforma trga dela je še daleč od uspeha, do davčne reforme ima vlada pod-cenjevalni odnos. Zdravstvena in šolska reforma predvsem burita duhove in strasti, ne prinašata pa
nobenih pravih posegov. Skratka, trenutno več slabega kot dobrega. Na žalost.
V pogovoru med ljudmi je iz dneva v dan slišati več nezadovoljstva in malodušja. Kaj bi potrebovali v tem trenutku v naši deželi, da bi se stanje duha obrnilo na boljše?
Težko je delovati in voditi državo, kjer vlada ideologija breziz-hodnosti in to presenetljivo ta vlada vseskozi seje in posredno priliva na ogenj slabih mednarodnih ocen ali »ratingov«. To je seveda povsem napačno izhodišče. Krizni menedžment države, podjetja, pa tudi na družinski ravni, temelji na treh elementih in vrstni red nikoli ne smete zamenjati. Najprej so tu vrednote, da zaupamo drug v drugega in v spremembe. Socialni kapital je tu daleč najpomembnejši. Sledi politični konsenz o naj-
informacije. Temeljijo na pravnih dogovorih, pogodbah in zaupanju. To zadnje je cement tržnega gospodarstva. Trge lepijo skupaj vrednote in ljudje, ki stojijo za njimi. Če padejo te vrednote, pade logika tržnega gospodarstva. In kriza je to razkrila. Preveč pohlepa, preveč špekulantov. Toda pod vsakim poslom so podpisani ljudje, vemo torej za odgovornost slehernega, toda hkrati smo odpovedali kot družba. To velja tako za pravni sistem in sodno razčiščevanje poslovnih in političnih malverzacij kot tudi za ljudi s sovjo moralno držo in etično odgovornostjo. Nikogar ni, ki bi bil čist. Se cerkev, ki si lasti monopol nad vrednotami, se je do grla utopila v finančnih špekulacijah in v moralnem močvirju biznisa. Tržni biznis lahko temelji samo na zaupanju. Investirali bomo, če zaupamo, kupovali in trosili bomo, če zaupamo, poslovno sodelujemo, če si zaupamo ... Zato pravim, da sta socialni in intelektualni kapital pomembnejša kot finančni ali bančni. Mi pa ju zaničujemo in stiskamo na račun zadnjih dveh, ki sta dejansko povzročila krizo.
»Upajmo, da projekt EU preživi, najbrž ne v obliki, ki jo vidimo danes. Verjamem v Eu kot združene države, čeprav bi vanj vsadil najprej več kulturnih kot ekonomskih korenin. Tu je bila velika napaka idejnih očetov EU in na to je nekoč opozoril tudi Monnet. Slovenija bo to krizo preživela, ker je to predvsem kriza političnih in poslovnih elit, ki so stopile v prevelike škornje in plesale ples, ki bolj spominja na združbo klanov kot družbo odgovornih posameznikov.«
nujnejših rečeh, ki upošteva v demokraciji tudi možnosti različnih opcij in interesov. In na koncu je spretnost, da tehnično obvladujete ukrepe in da seveda ukrepate. Nič od tega nismo upoštevali.
Nezaupanje spremlja to vlado od samega začetka, politični konsenz je razbit, tehnično imamo težave pri izpeljavi ukrepov. Kaj storiti? V teh okoliščinah je politični kapital novih volitev zapravljen. Ljudje upravičeno protestirajo in so nezaupljivi do vlade, parlamenta, poslovnih in političnih elit. Za začetek moramo vrniti zaupanje. Politiki in poslovneži to naredijo z namero, da kaj spremenijo. Potrebujemo rekonstrukcijo vlade, da nakažemo spremembe od vrha navzdol. Potrebujemo parlamentarno sodelovanje. Poglejte pokojninski zakon, ki ga je Vizjak odlično pripeljal do konca. In na drugi strani imamo posebno pogajanje o holdingu med Bratov-škovo in Sušteričem, kar je slabo. Ne moremo, kot se pogosto dogaja, dobesedno kupčevati pod mizo, desni in levi, vsi med seboj. Potem so tu projekti, ki združujejo. Kaj je z energetsko obnovo stavb, ki bi trajala dvajset let, kjer lahko pametno potrošimo od 8 do 9 milijard evrov in oživimo gospodarstvo. In to je eden od konkretnih projektov, ki ima vse možnosti za uspeh.
Pred slabima dvema letoma ste dejali, da je zaupanje ključni dejavnik gospodarstva. Koliko zaupanja imate v Slovenijo danes in kaj menijo vaši kolegi v tujini?
V krizi šele razumemo, kako malo vemo o delovanju tržnega gospodarstva. Trge razumemo kot nekakšno religijo. Verjamemo, ne da bi vedeli natančno v kaj, koga in kako. Trgi so dejansko informacijski stroji, ki posredujejo tržne
Pred nami je leto 2013, po nekaterih napovedih še slabše kot letošnje. Kakšna je trenutna gospodarska slika Slovenije, kam smo usmerjeni, kakšne so rešitve? Kaj nam bo prineslo prihajajoče leto?
Leto 2013 bo težavnejše kot leto 2009. Ne zato, ker bi bil padec rasti tako velik, toda rezerve so veliko manjše, težje bo premagovati sedanjo recesijo. EU je in bo v recesiji vsaj polovico prihodnjega leta. To je značilnost kriz v obliki črke »w«. Slovenija omejuje notranje povpraševanje z varčevanjem, izvoz usiha in jasno je, da bomo imeli negativno rast, brezposelnost se širi, število podjetij v težavah tudi, z njimi tonejo tudi banke. To je scenarij padajoče spirale. Kaj je dobrega v tem v primerjavi s katastrofo leta 2009? Preprosto, danes vemo kaj je kriza in nimamo iluzij, da nas kdo lahko reši. Vsak mora spremeniti svoj poslovni model, reševati je treba premoženje, iskati biznis, ki omogoča preživetje. Kriza, ki traja, kot darwinistični stroj pometa z bleferji, ogroža nesposobne in omogoča razvoj najboljšim. To je groba slika, toda brez lastnih strategij in konkretnih premikov ni rešitve. Nihče nas ne more reševati, ker ni nikogar, ki bi to lahko počel. Vsi rešujejo sami sebe. Smo pred dilemo, da ne sprašujemo, kaj lahko drugi in država stori za nas, temveč kaj lahko mi storimo za njih.
Ste redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kako na trenutne izzive na področju svetovne oz. slovenske ekonomije pripravljate svoje študente?
Kriza se šele dotika ekonomske teorije. Nobelovec Krugman, ki slovi po svoji jeznoritosti, že zdavnaj govori o »srednjem veku« sodobne ekonomske znanosti.
Ekonomisti kot stroka nosimo velik del odgovornosti za razmere, v katerih tičimo. Morda niti ne toliko to svetovalci in guruji, bolj kot učitelji. Kajti če vsi poslovneži začno grešiti, se obnašati pohlepno, sebično in neracionalno, potem smo očitno nekaj zgrešili pri njihovem izobraževanju. Danes so teme poslovne etike podcenjene, dobrega vodenja učimo premalo, podcenili smo logiko tržne ekonomije in povezanosti finančnega sektorja s kreditno ekonomiko. Po veliki depresiji smo v petdesetih letih začeli povsem na novo učiti študente. Tudi velika recesija bo prinesla te spremembe, čeprav na fakultetah o tem preveč molčimo. Kriza je tema, o kateri se pogovarjamo s študenti, ni pa paradigma, kot učeno rečemo. Ni še povzročila spremembe mišljenja, študijskih vsebin in pristopov. Kje se počutite najbolj »doma«? V družbi študentov, v pisanju knjig, kot mislec in raziskovalec, ki se v slovenski javnosti oglašate na pomembne teme?
Če že sprašujete, kaj mi je najljubše, lahko zatrdim, da vse skupaj. Pedagoški eros sem podedoval, izhajam namreč iz učiteljske družine. Uživam v predavalnici med 300 študenti hkrati. To je seveda teater in nekaj tega daru morate imeti za takšen avditorij. Vse drugo sodi zraven. Tudi redna publicistična dejavnost, ki vas sili, da ste aktualni in brani.
V nedeljo smo izvolili predsednika države. Leta 1997 ste se tudi sami potegovali za predsedniško mesto. Ste še kdaj pomislili na vnovično kandidaturo? Izjavili ste, da naj predsednik države ne bi polariziral ljudi. A dandanes se zdi to le še utopija. Se vedno stojite za svojo izjavo?
Tista kandidatura je bila zavestna avantura v politiko. Kratka, zanimiva in poučna, ker lahko za kratek čas človek pokuka v za-kulisje. Seveda je bilo jasno, da ne gre za resno stvar, čeprav se vsi delajo, kot da ni pomembnejšega na svetu, kot je predsedovanje v RS. Mislim, da obstaja slavnejša izjava od tiste, ki jo citirate in ta pove vse. Na vprašanje Rosvite Pesek, kaj bi storil, če bi bil izvoljen, sem odgovoril, da bi okamenel. V hipu bi postal samo svoj spomenik. In bili bi zadovoljni vsi, ljudstvo in okameneli predsednik. Že vrsto let ne živite več v Kamniku, temveč v sosednjih Domžalah. Ali spremljate dogajanje, ki zaznamuje vsakdanjik našega mesta?
Napačno ste informirani, sem kamniški davkoplačevalec, res pa je, da več časa preživim na njegovem obrobju, v drugi občini, kot v starem mestnem jedru, kjer je moje stalno bivališče. Kamnik torej poznam in ga spremljam.
Konec 80. je bil Kamnik cvet jugoslovanskega gospodarstva, mesto z okolico ima krasne možnosti za turizem. Kje vidite razvojne možnosti in zamujene priložnosti kamniške občine?
Seveda so njegovi časi zlati časi zašli. Kamnik je bil leta 1986 in 1987 razglašen za najbolj industrializirano mesto tedanje Jugoslavije, po petih kriterijih, ki smo jih tedaj uporabljali na ravni jugoslovanske vlade. Menim tudi, da je tedanjo občinsko vodstvo bilo zadnje, ki je bilo resnično sposobno voditi to lepo mesto. To so bili nekakšni »kamniški Staneti Kavčiči«. Toda to je bilo in sedaj preživljamo klasično postindustrijsko krizo mest, ki jo poznajo tudi drugod. Alternative so vedno. Ravno sedaj poganjamo eno od njih, ki zadeva kulturni turizem in revitalizacijo starega mestnega jedra. Ustanavljamo ustanovo Mamut.
Verjamem, da je Vaš urnik prepoln večino leta. Kako si napolnite baterije? Osebne želje za leto 2013?
Imam sila preprosto in zanimivo napravico, ki mi omogoča polnjenje in tudi nadvse prijetno praznjenje življenjskih baterij. Sti-riletno Lucijo. Več ne potrebujem in tudi ne maram.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
S sodelovanjem je mestno središče lepše in urejeno
Po lanskoletni lepo sprejeti akciji za lepšo ureditev in podobo mesta se je svet Krajevne skupnosti Kam-nik-center odločil, da akcija postane tradicionalna. »Tudi letos smo želeli spodbuditi krajane za lepšo ureditev hiš, vrtov, balkonskih oken in okolice. Mislim, da nam je uspelo, saj lahko pohvalim vseh 40 sodelujočih, ki so z veliko veselja, vztrajnosti in ljubezni skrbeli za cvetoča okna in balkone in za lepo urejeno okolico svojih hiš kljub ne prav prijaznemu poletju, suši in drugim nevšečnostim«, je ob zaključku akcije povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti Kamnik-center Emil Grzinčič.
Akcijo, ki je trajala od spomladi do jeseni, so zaokrožili s podelitvijo priznanj in zahval ob prijetnem druženju vseh sodelujočih v sredo, 21. novembra, v kavarni Planinka. Najboljši oziroma lastniki in najemniki najlepše urejenih v vsaki kategoriji so prejeli lična priznanja, pohvale pa prav vsi sodelujoči. Tudi obiskovalci in sprehajalci po mestu so opazili prizadevanja in večkrat je bilo slišati opažanja in pohvale, kako je letos mesto lepo urejeno, marsikateri balkon in okenska polica se bolj cvetoča kot pred leti.
Dobro sodelovanje in prizadevanja krajanov za lepšo podobo mesta in prijetnejše življenje tako krajanov kot tudi ^obiskovalcev mesta sta pohvalila tudi župan Marjan Šarec in v.d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar. Čestitkam prejemnikom priznanj in pohval ter predsedniku KS Kamnik-center Emilu Grzinčiču za aktivno delovanje in dobro vodenje te mestne skupnosti so se pridružile želje po tovrstnem sodelovanju tudi v drugih krajevnih skupnostih.
SAŠA MEJAČ
Nagrajenci akcije Polepšajmo in uredimo krajevno skupnost Kamnik-center:
PRIZNANJA
NAJLEPŠI VRTOVI IN OKOLICE HI©
1.	Družina Sadnikar, Šutna 33
2.	Družina Končnik, Kettejeva 10
3.	Kotnik Stane in Olga, Tunjiska cesta 8 a
NAJLEPŠE OKRAŠENA OKNA
1.	Kvas Rezka in Minka ter Družina Romšak, vsi Tunjiska 21
2.	Flere Lojzka in Bogo, Sadnikarjeva 1
3.	Družina Komatar, Košiše
PRAVNE OSEBE
1.	Penzion Špenko, Prešernova 14
2.	Kavarna Veronika, Japljeva 2
3.	Sedmak Gostilna pri Cesarju, Tunjiska
POHVALE ZA OKRAŠENA OKNA IN BALKONE
Istenič-Burja, Kettejeva 17 Podobnik Sonja, Žale 10 Sedusak Francka, Pot na Poljane 10 Spruk Mari, Pot na Poljane 17 Družina Plešnar-Cvirn, Medvedova 30 Družina Kolman, Zaprice 9 Pajk Marta, Tunjiska 7a Kotnik Franc, Tunjiska 8
Grden Francka, Prešernova 8 Obreza Karmen, Levstikova 8 Griljc Ivo, Levstikova 11 Družina Pucelj, Glavni trg 14 Družina Rosec, Kettejeva 11 Narad Mari, Kolodvorska 16 Nova ljubljanska banka, Glavni trg 10 Družina Matjasič, Šutna 12 Slaščičarna Šutna Družina Zaler, Zaprice 7 Družina Pirc, Žale 2 Pero Kneževič, Medvedova 7 Deisinger Vanda, Šutna Zamljen Andreja, Trg svobode
AKTIVNO BIVANJE; DRUŽENJE IN STARANJE V MEDGENERACIJSKEM CENTRU BISTRICA
Medgeneracijski center Bistrica v Domžale je že odprl svoja vrata, strokovno in prijazno osebje je v oskrbo in varstvo sprejelo prve stanovalce in uporabnike. Ustanovljen je z namenom zagotavljanja in izvajanja socialno varstvenih in zdravstvenih storitev, namenjene starejšim in mlajšim osebam, ki so sposobni samostojnega bivanja v oskrbovanih stanovanjih ali v domskem delu medgeneracijskega centra Bistrica. Svoje ime je upravičil pred dnevi, ko je resnično zaživel kot središče vseh generacij s prijetnim dogodkov odprtja razstave del invalidov, prepletene s kulturnim programom in prijetnim druženjem uporabnikov, invalidov medobčinskega društva invalidov Domžale in domžalskih osnovnošolcev.
Poleg zagotavljanja socialno zdravstvenih storitev medgeneracijski center Bistrica nudi uporabnikom veliko izbiro dnevnih aktivnosti; vodeno individualno ali skupinsko telovadbo, izdelavo različnih okraskov, druženje z srednjo in mlajšo generacijo, popoldnevi ob prebiranju poezije ob skodelici čaja ali kave do sodelovanja z različnimi društvi v lokalnem okolju.
Zunanjim gostom in uporabnikom medgeneracijskega centra Bistrica so na voljo restavracija, kavarna, pralnica z veliko zmogljivostjo pranja, likanja in sušenja perila.
Trenutno delujeta zobozdravstvena in protibolečinska ambulanta, v nadaljevanju pa bomo imeli še dodatnih pet specialističnih ambulant. Nudimo še frizerske in pedikerske storitve.
V	najem oddajamo tudi zaseben prostor, namenjen praznovanju različnih dogodkov s ponudbo naše hrane in pijače.
Prodaja oskrbovanih stanovanj poteka uspešno. Imamo tudi nekaj uporabnikov, ki so stanovanje najeli. Uporabnikom poleg nastanitve nudimo tudi storitve institucionalnalnega varstva.
V	najem ali odkup je poleg oskrbovanih stanovanj možno najeti ali kupiti tudi parkirno mesto v kletni etaži medgeneracij-skega centra.
Objekt in podrobnosti vsebine dejavnosti MGC Bistrica so predstavljene na internetni strani www.mgc-bistrica.si.
Medgeneracijski center Bistrica ponuja priložnost, da tretje življenjsko obdobje izpolni z dejavnim bivanjem v zdravem, lepem, prijaznem in varnem okolju.
Vse informacije so na voljo:
MGC Bistrica, Cesta talcev 10, Domžale mag. Lili Leskovic, direktorica tel: 01 729 73 17 in GSM: 031 366 758 e-pošta: lili.leskovic@mgc-bistrica.si
Nada Slak, vodja socialnega programa tel: 01 729 73 27, GSM: 051 273 969 e-pošta: nada.slak@mgc-bistrica.si
Benita Kovič,
prodaja oskrbovanih stanovanj tel: 031 647 333
e-pošta: info.benep@gmail.com Gregor Gerbec,
prodaja oskrbovanih stanovanj
tel.: 041 733 783
e-pošta: gregor@profundis.si
PRIHAJAJO PRAZNIKI
7. december 2012 9
Z adventnimi venčki v božični čas
Minulo nedeljo smo na naših adventnih venčkih prižgali prvo svečko, preostale bomo prižigali vsako nedeljo do božiča, kar v krščanstvu ponazarja, da je Kristus luč sveta. Klasičen venček je spleten iz smrečja ali kakšnega drugega zelenega materiala, ki nam vzbudi željo po izvirnem oblikovanju. Na venčke pritrdimo štiri sveče, ki ponazarjajo adventne nedelje, in ga okrasimo z različnim okrasjem. Zadnja leta se tradicionalnim pridružujejo sodobnejše različice venčkov.
Teden dni pred prvo adventno nedeljo so se v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovcah nad Kamnikom adventnim venčkom posvetili tudi člani Turističnega društva Kamn'k. V osrednjem prostoru je potekala že tradicionalna delavnica izdelovanja adventnih venčkov, ki sta jo vodila Sabina Šegula in Peter Ribič iz Biotehničnega centra Naklo.
Pozno popoldansko dogajanje se je preselilo pod gank ter v razstavni prostor, ki ga krasijo jaslice, adventni venčki in deko-
Budnarjeva muzejska hiša v Zg. Palovcah je pred prazničnim decembrom od Občine Kamnik prejela lepo darilo - obnovljen leseni gank z ograjo, na katerem so se obiskovalci tokrat še raje zadržali in prisluhnili pesmi Lirašev, ki so 3. novembra s prazničnim koncertom obeležili 130-letnico bogatega delovanja.
racije Eme Repanšek iz Kamnika.
Njeni venčki iz naravnih materialov so nekaj posebnega in vsak ima svojo zgodbo.
Prijetno nedeljsko popoldne so obogatili pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira in to ple besede povezovalke Barbare Božič.
Prodajna razstava venčkov jaslic in ostale dekoracije je na ogled vse do konca decembra.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Ema Repanšek iz Kamnika (na fotografiji na desni) izdeluje adventne in božične venčke ter različne praznične aranžmaje, ki do konca leta ob jaslicah iz različnih krajev krasijo spodnji razstavni prostor Bud-narjeve muzejske hiše v Zg. Palovčah. Kot ljubiteljica lepega je ob priložnostnem obisku prijateljice Tatjane Hlačer, ki ustvarja predvsem z glino na Korenovi domačiji na Zgornjem Perovem, zagledala lepo glineno skledo s podpisi pevcev PSPD Lira, ki so »nastali« ob nastopu na predstavitvi kulturne dediščine Korenove domačije in Perovega. Predlagala je, da Tatjana to unikatno darilo podari Lirašem. Dogodek na Budnarjevi domačiji, ki prav tako ohranja dediščino naših prednikov, je bil prava priložnost za izročitev darila.
CENTERZIVE ENERGIJE
NARAVNI ZDRAVILNI GAJ TUNJICE
Fizioterapevtska obravnava na vašem domu. Vsak ponedeljek ob 17. uri sproščanja v kupoli.
041 785 675 www.zdravilnigaj. si
VESELE PRAZNIKE IN &REČNO, ZDRAVO LETO 2013!
V zadnjih letih lahko opazimo vse več zanimanja za obujanje prazničnih običajev in opravil, med njimi tudi za izdelovanje adventnih venčkov. Tako otroci kot starši in drugi obiskovalci Budnarjeve hiše so se z zanimanjem in vnemo lotili izdelave lastnega unikatnega venčka ob strokovni in nazorni razlagi Petra Ribiča iz Biotehniškega centra Naklo.

Božični čas je najpogosteje uprizorjen v jaslicah. Zadnja leta se tradicionalnim postavitvam jaslic pridružujejo sodobnejše različice, izdelane iz najrazličnejših materialov.
papirnica kopirnica
petra
i v Svetilniku, Ljubljanska 4a, Kamnik	rrtlfMi
jMNOGO LEPIH DARIL ^m^^jS*
- osebnih in poslovnih	• medno p114 v
. BFOTOKOPIRANJE
H VSE ZA ŠOLARJE	i TEČAJI ITALIJANŠČINE
(torbe, potrebščine)	(informacije 031 473 775)
Najcenejša papirnica v mestu vam želi srečno 2013!
Preizkusite tudi naše savna in wellnes programe. Ob predložitvi kupona pridobite 10% popusta
ZAPLEŠITE V NOVO LETO V KOPALKAH -
silvestrovanje malo drugače v Termah Snovik
Veseli december za odrasle in otroke z bogatim animacijskim programom v družbi palčka Snovička
Podarite svojim najdražjim košček zdravja z darilnimi boni Term Snovik.
Eco'ctel <n~
TERME
«T SNOVIK
. ckosvet Krmilnih uiitknv
Terme Snovik - Kamnik, Tel.: +386 (1) 83 44100, www.terme-snovik.si,info@terme-5novik.si
SRČNI KONCERT MANCE IZMAJLOVE NA LAZAH
Pred kratkim sta v dvorani Kulturnega društva Tuhinj nastopila mednarodno uveljavljena glasbenika, Manca Izmajlova, pevka s čudovitim glasom in njen mož Benjamin Izmajlov, virtuoz violinist. V okviru projekta »100 srčnih koncertov« sta tudi na Lazah navdušila poslušalce in ogrela njihova srca. Pela in igrala sta v živo. Nepozaben koncert je zajel največje uspešnice Mance Izmajlove iz platinastih albumov Slovanska duša in Slovensko srce ter najlepše svetovne in slovenske melodije in bo poslušalcem zagotovo še dolgo ostal v spominu tudi zaradi njune preprostosti in iskrenosti, stopiti z največjih svetovnih odrov v male dvorane kulturnih domov po Sloveniji. Po koncertu sta se še dolgo zadržala v prijetnem druženju s tuhinjskimi kulturniki, Manca je podpisovala cD-je, se fotografirala s poslušalci... Že na koncertu sta poudarila, da se le tisti, ki živi v tujini, zaveda, kako lepo domovino imamo, kako lepa je slovenska glasba. Mimogrede, Manca in Benjamin sta prava ambasadorja Slovenije kjerkoli se pojavita, še posebej v Rusiji, kjer je Manca z ruskimi simfoniki in s filmskim orkestrom posnela mnoge slovenske pesmi in jih pela tudi v slovenskem jeziku.
Koncert Mance Izmajlove je bil vrhunec in zaključek dvomesečnih prireditev ob 60-letnici obstoja Kulturnega društva Tuhinj. Praznovanje se je začelo sredi septembra z uvodno prireditvijo na prostem v Kaliževi gmajni, kjer sta nastopila Mengeška godba in Harmonikarski orkester Spruk. Skozi dva meseca so se zvrstile še spremljevalne prireditve: nastop oratorijskega benda in ponovitev oratorijske igrice oz. skupnih katehez; ponovitev domače predstave Pika Nogavička; ponovitev »Avdicije«, komedije Branka Buriča - Dura, ki je v izvedbi KD Tuhinj zaživela leta 2009 (in so z njo v Sloveniji in tujini v treh letih nastopili več kot 30-krat); združen nastop MePZ Mavrica in zbora domačih pevcev; premiera domače lutkovne predstave »Bratec in sestrica«. Gre za dramatizacijo avtorskega besedila, lutke in scenske dele so naredjli domači ustvarjalci predstave. Poleg je nastopil še pevski zborček POŠ Zgornji Tuhinj.
»lani Kulturnega društva Tuhinj si prizadevajo zadovoljiti različne okuse gledalcev in poslušalcev, posebno skrb posvečajo predstavam za otroke in mladino in želijo tudi na podeželje pripeljati vrhunske umetnike. Za marec 2013 že napovedujejo nastop Slovenskega okteta.
Tekst: M. MOŠNIK, foto: M. KOMATAR
Luč v domovih, luč v srcih
Luč miru iz Betlehema je simbol miru, prijateljstva, sodelovanja,... prav to, kar danes še kako potrebujemo. Skavti in taborniki že več kot dvajset let prinašajo ta simbol v Slovenijo in tudi v Kamnik. Letos nas vabijo na osrednji sprejem Luči v ponedeljek, 17. decembra, ob 18.30 v Frančiškanski cerkvi.
Luč lahko dobite po vseh župnijah v kamniški dekaniji in vse do božičnega večera v Frančiškanski cerkvi ter jo ponesete v svoj dom, jo delite z družino, prijatelji in sosedi. Kot nam je v imenu kamniških skavtov povedal Tadej Uršič, smo ob tem, ko ponesemo luč, povabljeni, da vzamemo tudi svečko, s katero prispevamo dar za otroke, potrebne pomoči.
(^amigzapopestritev mize:
Pomemben del Sandozove razvojne in proizvodne mreže na lokaciji v Mengšu
V Mengšu domuje edini industrijski center za sodobno biotehnologijo v Sloveniji
2010. Izpuste v zrak bodo letos še znižali z novo napravo za regene-rativno termično oksidacijo, M je že začela obratovati. »Tudi pri varovanju okolja je v ospredju uresničevanje skupnih interesov z lokalno skupnostjo. Naš cilj je to sodelovanje razvijati in
Farmacevtska družba Lek, članica skupine Sandoz, je eden od stebrov druge največje generične farmacevtske družbe na svetu. Deluje kot globalni razvojni center za izdelke in tehnologije, kot globalni proizvodni center za učinkovine in zdravila, kot kompetenčni center Sandoza pri razvoju in proizvodnji biofarmacevtskih izdelkov. Lokacija v Mengšu je z več kot 600 zaposlenimi ter z razvojem proizvodne in raziskovalne dejavnosti v zadnjih letih postala eden ključnih delov farmacevtske skupine Sandoz, pomemben za razvoj in proizvodnjo zahtevnejših izdelkov in farmacevtskih učinkovin za prodajo po vsem svetu ter dostopnost najsodobnejših bioloških zdravil in uresničevanje poslanstva Sandozove Biofarmacevtike. Zato so se dneva odprtih vrat 8. novembra udeležili mnogi gostje, župani in prebivalci Mengša, Domžal, Kamnika in okoliških krajev.
Sandozova lokacija v Mengšu se je z razvojem proizvodne in raziskovalne dejavnosti v zadnjih letih izjemno okrepila in pridobiva vse večjo vlogo v razvoju in proizvodnji izbranih farmacevtskih učinkovin visokih vrednosti in podobnih bioloških zdravil. »Z uspešnostjo na globalnem trgu prispevamo tudi k lokalnemu razvoju. Zaposlujemo več kot 600 sodelavcev, skoraj 41 odstotkov zaposlenih ima najmanj visokošolsko izobrazbo. Smo močno razvojno usmerjeni in omogočamo zaposlitev številnim strokovnjakom,« je pojasnil Egidij Capuder, direktor Proizvodnje Mengeš.
Družbena odgovornost podjetja se kaže v dobrem sodelovanju z lokalno skupnostjo in v skrbi za okolje
Poslovanje Leka temelji na dolgoročni strategiji, ki vključuje družbeno odgovorno ravnanje na vseh področjih delovanja, k čemur sodi aktivno vključevanje v lokalno skupnost. Kar šestdeset odstotkov zaposlenih prihaja iz občin Mengeš, Kamnik, Domžale in Trzin. Podjetje podpira različne projekte in organizacije na območju občin Mengeš in Domžale, kjer je locirana njihova
enota: društva bolnikov, šole, vrtce, športna društva in kulturne ter socialne ustanove. Odgovorno ravna tudi na področju varovanja okolja, kjer prav tako izvaja Novartiso-vo politiko trajnostnega razvoja. Novartis se je z njenim uresničevanjem uvrstil na prvo mesto v mednarodni farmacevtski industriji na lestvici, ki jo je pred kratkim objavila revija Newsweek.
Tako v Mengšu stalno izvajajo naložbe v napredne okoljske tehnologije in uresničevanje okoljske politike. Pri omejevanju vplivov na okolje dajejo poudarek zmanjševanju emisij v zrak in večanju energetske učinkovitosti. Redne meritve, ki jih nadzorujejo pristojne inšpekcijske službe, kažejo, da se vsi vplivi na okolje gibljejo pod predpisanimi mejnimi vrednostmi.
V preteklem letu so na lokaciji v Mengšu uresničevali ključne okoljske cilje družbe do leta 2015 in uspešno izpolnili letne cilje. V ospredju so bili izboljšanje učinkovitosti rabe vode in energetske učinkovitosti, povečevanje učinkovitosti pri ravnanju z odpadki in zmanjšanje emisij halogeniranih ter nehalogeniranih hlapnih organskih spojin v ozračje. Energetsko učinkovitost so povečali za več kot 2 odstotka. Presegli so načrtovano
Obiskovalci so se na ogled odpravili z direktorjem lokacije Mengeš Egidijem Capudrom.
2-odstotno izboljšanje pri učinkovitosti porabe tehnološke vode na tono proizvoda in z več ukrepi kar za 9 odstotkov izboljšali lanski rezultat.
Nižje vrednosti emisij vseh lahko-hlapnih spojin so tudi rezultat delovanja napredne čistilne naprave, ki od leta 2010 izloča halogenirana
topila iz odvodnega zraka z najsodobnejšo tehnologijo kriogene kondenzacije. O uspešnem nadaljevanju upadanja emisij v zrak pričajo podatki za preteklo leto, ko so bile skupne emisije lahkohlapnih organskih spojin, izražene v tonah na tono proizvoda, za blizu 18 odstotkov nižje v primerjavi z letom
del tega je tudi današnji dan odprtih vrat,« je poudaril Egidij Capuder.
Novi laboratoriji za celično in molekularno biologijo
Zadnja pridobitev Sandozove biofarmacevtike v Mengšu so novi laboratoriji za celično in molekularno biologijo, odprti v letošnjem
oktobru, ki smo si jih na dnevu odprtih vrat lahko ogledali. V Leku so z lastnim razvojem na področju genske tehnologije sicer začeli že v 80. letih prejšnjega stoletja, prvi proizvodni obrat za proizvodnjo bioloških zdravil v Sloveniji so odprli leta 2004, razvojni center je začel delovati leta 2007, obrat za proizvodnjo tehnološko zahtevnih biofarmacevtskih učinkovin pa leta 2010.
»Novartis je v razvoj, raziskave in proizvodnjo biofarmacevtike v Sloveniji v zadnjih 9 letih vložil skoraj 54 milijonov evrov, kar jasno kaže, da zaupa slovenskemu znanju in podpira nadaljnji razvoj lokacij v Sloveniji,« je poudarila dr. Mateja Salobir, vodja tehničnega razvoja Sandozove Biofarmacevtike Mengeš.
Ta edini slovenski industrijski center za sodobno, rekombinantno biotehnologijo danes zaposluje več kot 183 strokovnjakov s področij farmacije, kemije, biotehnologije, mikrobiologije in biokemije. Med njimi je več kot četrtina doktorjev in magistrov znanosti. Vsi ti strokovnjaki imajo kot del uspešne farmacevtske družbe neprecenljive možnosti delati doma in hkrati pridobivati izkušnje po svetu.
SAŠAMEJAČ
Odmeven nastop naših turističnih delavcev na sejmu v Srbiji
Velika planina d.o.o. in Terme Snovik sta se pod okriljem Centra za razvoj Litija v okviru znamke Srce Slovenije predstavila na 4. Mednarodnem turističnem sejmu »Sajam Seoskog turizma« v mestu Kragujevac v Srbiji od 22. do 24. novembra. Največ zanimanja s strani obiskovalcev je bilo namenjenega termalnemu in podeželskemu turizmu.
Mestna turistična organizacija Kragujevac je Center za razvoj Litija na sejem povabila kot edinega predstavnika turizma iz Slovenije. Na sejmu so svojo ponudbo predstavile še Bosna in Hercegovina, Črna gora in Bolgarija. V času sejma je bilo s strani lokalnih in nacionalnih srbskih medijev objavljenih več prispevkov o Srcu Slovenije, največ ravno o Veliki planini in Termah Snovik. Potekali so tudi dogovori o sodelovanju v prihodnosti, med drugim tudi s Fakulteto za hotelirstvo in turizem iz Vrnjačke Banje in številnimi novinarskimi hišami.
Z izvirno predstavitvijo smo blesteli prav Slovenci in verjetno ni bilo obisko-
Zdravjc
Ittflictflf
valca, ki bi nas lahko prezrl. Poskrbeli smo za odmeven animacijski program - s pastirsko nošo z Velike planine in maketo krave v naravni velikosti, na kateri je bilo moč poskusiti tudi molžo. S tem smo vzpodbudili veliko zanimanja obiskovalcev ter pozornost številnih novinarjev.
Na sejmu smo predstavili skupno ponudbo, ki smo jo pripravili prav v ta namen: tridnevni program na območju Kamnika in štiridnevni program po območju Srca Slovenije, s spanjem in razvajanjem v Termah Snovik in z obiskom Velike planine. Prejeli smo že prva povpraševanja za obisk. S pestro animacijo in programom smo navdušili srbske obiskovalce sejma; pa tudi srbska gostoljubnost nas ni pustila ravnodušne, vse to pa je lahko odlična iztočnica za vzpostavitev sodelovanja z njihovimi incoming agencijami, da v svojo ponudbo vključijo tudi destinacije na območju Srca Slovenije.
POLONA GRAHEK
Nesnovna dediščina iz Kamnika med prvimi vpisana v slovenski Register
Lončarstvo bo kot tradicionalna dejavnost, razširjena tudi na Kamniškem, kmalu zabeleženo v slovenski Register žive dediščine (foto Matej Povše)
Slovenski Register žive kulturne dediščine bo v prihodnjih mesecih dopolnjen s kar štirimi vrstami nesnovne kulturne dediščine iz Srca Slovenije. Poleg oglarstva, ki je v Register že vpisano, bodo v prihodnjih tednih vanj vpisani še izdelovanje trničev, lončarstvo in slamnikarstvo. Vlogo za izdelovanje trničev smo pripravili na Centru za razvoj Litija skupaj z Rezko Mali, za lončarstvo pa s Tatjano Hlačer. Gre za potrditev njihovih dejavnosti, hkrati pa se bo nesnovna dediščina Srca Slovenije na ta način postavila ob bok pustnim obhodom kurentov, izdelovanju belokranjskih pisanic in Škofjeloškemu pasijonu.
K vpisu v Register žive kulturne dediščine spodbujamo tudi druge nosilce nesnovne kulturne dediščine, saj gre za izjemno priložnost za večjo prepoznavnost njihove dejavnosti. Mag. Adela Pukl, predstavnica Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine, ki s strokovno delovno skupino pripravlja predloge, ob tem dodaja, da jo »veseli, da v Srcu Slovenije skrbimo
za ohranjanje nesnovne	-
kulturne dediščine. Vsem nosilcem, ki so vpisani v Register, čestitam, ter
upam, da bomo prejeli še vrsto tako kakovostno pripravljenih prijav, kot smo jih do sedaj.«
V	prihodnjim mesecih bomo skupaj z Bojanom Koželjem pripravili še vlogo za vpis izdelovanja skodel v omenjeni Register, za vpis pa spodbujamo tudi vse druge nosilce nesnovne kulturne dediščine iz občine Kamnik. Tradicionalna veščina izdelovanja skodel se je tudi po zaslugi Bojana Koželja ohranila vse do današnjih dni. Veliko zanimanje za to dejavnost so pokazali tudi Avstrijci, ko smo predstavljali območje Srce Slovenije v juliju na tradicionalnem sejmu Schinkenfest v Štajerskem Vulkanlandu. Poleg izdelovanja skodel smo obiskovalcem pokazali še izdelovanje slamnatih kit ter našo tradicionalno kulinariko.
V	oktobru smo v občinah, vključenih v evropski projekt Cultural Capital Counts (Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine), začeli s srečanji za ustvarjalce in ljubitelje nesnovne dediščine. Seznaniti jih želimo s podjetniškimi, turističnimi in drugimi priložnostmi, ki jih prinaša nesnovna kulturna dediščina, o prenosu tradicionalnih znanj na mlajše generacije, ipd. Predvsem pa želimo spodbuditi udeležence, da bi sami izrazili pobude za nadgradnjo svojih znanj. Dosedanja srečanja so se zvrstila v Dolu pri Ljubljani,
Trzinu, Šentrupertu in Ivančni Gorici. Udeleženci srečanj so nam podali konkretne predloge za svoj nadaljnji razvoj, vsaj nekaterim jih bomo pomagali tudi uresničiti. V nadaljevanju bomo izvajali tudi delavnice na osnovnih šolah na temo vključevanja dediščine v turizem in podjetništvo, dogovarjamo se tudi o vzpostavitvi centra domačih in umetnostnih obrti na območju Srce Slovenije. S tem namenom smo se v novembru udeležili srečanja slovenskih centrov domačih in umetnostnih obrti, ki že uspešno delujejo.
POVABILO
Vse tiste, ki delujete v različnih društvih na področju ohranjanja kulturne dediščine, soustvarjate etnološke prireditve ali vas zanima tradicionalna lokalna kulinarika, pa tudi mojstre domače obrti in rokodelce, ljudske pevce, folklorne plesalce in druge ustvarjalce na področju nesnovne kulturne dediščine, vabimo na srečanje, ki bo v sredo, 12. decembra, ob 18. uri v prostorih TIC Kamnik.
Prijave do torka, 11. decembra na 01 - £ ali mija.bokal@razvoj.si.
) 62 717
m
C ^ J EUROPE
(HHMIlM HM WCUU
EUROPEAN UNION Th'5 project is implemented through europfan regional the Central Europe Programme development fund co-financed by the ERDF,
V SRCU SLOVENIJE
In the Heart of Slovenia
WWW.SRCE-SLOYENIJE.SI
PREHRANJEVALNE NAVADE
7. december 2012 11
Vse večji pomen lokalno pridelane hrane za pridelovalce, predelovalce in potrošnike
Z osveščanjem in vrsto aktivnosti se vse več ljudi zaveda pomena uživanja sezonske hrane, ki je pridelana v lokalnem okolju in od njive do krožnika potuje najkrajši možni čas. Center za razvoj Litija skupaj z zadrugo Jarina že vrsto let spodbuja pridelavo lokalne hrane na območju Srca Slovenije in kmetom omogoča trženje njihovih pridelkov. Zavzemajo se za to, da kmetje in njihove dejavnosti ponovno pridobijo na pomenu, pomagajo tudi pri vzpostavljanju lokalnih tržnic, ki omogočajo prodajo pridelkov v lokalnem okolju. Med prvimi v Sloveniji so povezali pridelovalce hrane z vrtci, šolami in drugimi javnimi institucijami z namenom omogočiti prebivalcem uživanje zdrave lokalne pridelane hrane.
O izzivih in priložnostih, ki

jih ponuja podjetništvo v sektorju predelave hrane v lokalnem okolju, so na posvetu, ki ga je 20. novembra v Kamniku organiziral Center za razvoj Litija, spregovorili tako strokovnjaki s področja kmetijstva, kot tudi predstavniki organizacij, ki se v praksi ukvarjajo z lokalno pridelano hrano. Da se vse bolj zavedamo pomembnosti lokalnega oskrbovanja s pridelki z domačih območij, tako z vidika uživanja zdrave hrane kot tudi večjih možnosti razvoja podeželja in zaposlovanja, potrjuje tudi udeležba skoraj sto udeležencev posveta v Kamniku.
Generalna direktorica Direktorate za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje dr. Martina Bavec je poudarila, da lokalna samooskrba ponuja veliko priložnost ne le za dostop do sveže hrane, ampak predvsem za povečanje zaslužka za kmete, nove zaposlitve in nove podjetniške priložnosti.
Dr. Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete je poudaril, da je potrebno dvigniti zavedanje ljudi o pomenu označevanja živil, saj ljudje ne ločijo različnih označb,
ki so na tržišču. Da znanje ni pomembno le za pridelavo, pač pa tudi za predelavo in prodajo izdelkov, je izpostavil dr. Andrej Udovč. Povezovanje podjetništva s kmetijsko pridelavo se kaže kot rezultat mnogih uspešnih dobrih zgodb in praks. Ana Ahčin iz Gospodarsko-interesnega združenja Mesne industrije Slovenije, ki promovira kranjsko klobaso, in Marija Erjavec, ki v Gorenji vasi pri Ivančni Gorici vodi Kmetijo Erjavec, pa sta poudarili pomen skrbno načrtovanega izgleda in promocije izdelkov.
»Znamka Srce Slovenije izziva lokalne ponudnike, da se vključijo v program lokalne samooskrbe in s tem prispevajo k višji kvaliteti življenja vseh deležnikov,« je udeležence posveta izzvala Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija. Skupaj z zadrugo Jarina so na Centru za razvoj Litija vzpostavili mrežo za lokalno samooskrbo s hrano, v katero je vključenih že preko 60 šol, vrtcev in domov za ostarele, ki jih oskrbujejo s hrano lokalnih kmetov. Posebno jo veseli, da lokalno oskrbo s hrano podpirajo tudi župani Razvojnega partnerstva središča Slovenije (RPSS), ki so v lanskem letu podprli skupen program lokalne samooskrbe. Franci Rokavec, župan Občine Litija in predsednik RPSS, pravi, da se morajo ukrepi razvoja podeželja in regionalnih politik nujno povezovati. Poudaril je
tudi koncept lokalnih tržnic, ki se mora nadgrajevati in razširiti po slovenskem prostoru.
Svoj pogled in izkušnje z oskrbovanjem javnih institucij z lokalno pridelano hrano sta podali ravnateljici Osnovne šole Gradec iz Litije Tatjana Gombač in OŠ Šmartno v Tuhinju Jožica Hribar. Poudarili sta, da lahko šolstvo pomembno prispeva k boljši osveščenosti otrok in njihovih staršev o pomenu uživanja zdrave domače hrane.
Na posvetu v Kamniku so bili prisotni tudi partnerji iz devetih evropskih držav, ki se na območju mudijo na delovnem srečanju v okviru evropskega projekta LOCFOOD. Center za razvoj Litija se je v omenjeni projekt, ki prinaša nove možnosti za razvoj podjetništva na področju domače pridelave hrane, vključil v lanskem letu.
V mrežo lokalne samooskrbe v Srcu Slovenije, ki danes povezuje že več kot 60 lokalnih pridelovalcev In predelovalcev hrane s 50 šolami In vrtci so vključeni tudi pridelovalci In uporabniki s kamniškega območja. Povezovanje ocenjujejo kot uspešno, kot priložnost za prepoznavnost In promocijo, širjenje prodaje In nove zaposlitve, uporabniki pa so zadovoljni, da Imajo možnost uživati zdravo lokalno pridelano hrano.
Helena Kropivšek, Kmetija Pr Gabrsk Iz Češnjic v Tuhinju:
»Sodelovanje v projektu Srce Slovenije se je začelo pred dobrimi tremi leti, ko smo dobili povabilo za prodajo sira v katalogu božično-novoletnih daril. Sodelovanje se krepi, sodelujemo na sejmih in prireditvah, obiskovalci prihajajo k nam na ogled kmetije in sirarne ... V Srcu Slovenije smo povezani proizvajalci in predelovalci lokalne hrane. Takšno povezovanje je pomembno in ključnega pomena sploh za manjše kmetije, saj spodbuja inovativnost in prodor na trg. Srce Slovenije pomaga pri promociji in podpira nove ideje in projekte. Organizirana so razna srečanja, delavnice in dogodki, namenjeni izobraževanju kot tudi obveščanju kupcev o ponudbi«, pove gospa Helena.
®

JAJCA IZPOD KAMNIŠKIH PLANIN
V naši trgovini na Duplici vam nudimo pestro izbiro dnevno • svežih jedilnih jajc
dnevno sveže • perutninsko meso in izdelke ostala živila •
Vljudno vabljeni!
+	ŽELIMO VAM
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
lata Emona, d.o.o. Ljubljana
Za podjetniško pot se je odločila pred štirimi leti, ko je izgubila delo. Prenizka odkupna cena mleka s strani Ljubljanskih mlekarn, kamor so vrsto let oddajali mleko, jih je napeljala k iskanju možnosti v domači predelavi mleka in trženju. Zdaj že peto leto predelujejo mleko v mlečne izdelke in jih tržijo predvsem na kamniški tržnici, veliko pozornost pa namenjajo tudi prodaji na domu.
»Stopiti na samostojno pot ni lahko, vendar je vredno truda in s podporo Srca Slovenije postane lažje. Težave, ki se rade pojavijo na samostojni poti, so ponavadi na področju 'papirne vojne', ki včasih zahteva več truda kot izvedba projekta sama«, nam iz lastnih izkušenj zaupa gospa Helena. Ugotavlja, da ljudje postajajo vedno bolj ozaveščeni o pomembnosti lokalne hrane za njihovo zdravje in se zavedajo, da hrana, ki prepotuje na tisoče kilometrov, po kvaliteti nikakor ni enakovredno hrani, pridelani v zdravem domačem okolju.
Osnovna šola Šmartno v Tuhinju
Na OŠ Šmartno v Tuhinju se zavedajo pomembnosti uživanja sadja in zelenjave, zato so se leta 2009 vključili v projekt Shema šolskega sadja (ukrep Skupne kmetijske politike EU), ki omogoča, da vsi učenci enkrat tedensko dobijo poleg malice brezplačno sadje ali zelenjavo, pridelano v lokalnem okolju.
»Prav Shema šolskega sadja nam je ponudila priložnost, da smo se za zagotavljanje sadja in zelenjave povezali s Centrom za razvoj Litija z zadrugo Jarina, ki nam je ponudila hrano, pridelano v lokalnem okolju. Učencem je sadje na voljo med odmori in z užitkom sežejo po njem«, nam je povedala ravnateljica OŠ Šmartno Jožica Hribar.
»Letos smo se prijavili tudi v Shemo šolskega mleka, saj želimo povečati porabo mleka in mlečnih izdelkov z nizko vsebnostjo sladkorja, tako bo šola prejela tudi subvencijo za mleko. Naša šola je vključena v mrežo Eko šol in mrežo Zdravih šol. V letošnjem šolskem letu je šola pridobila zemljo za šolski ekovrt od bližnjega kmeta, za kar smo izredno hvaležni. Ustvarjanje ekovrta v šoli je danes bolj kot kadarkoli pomemben sodobni učni in vzgojni pripomoček. Omogoči namreč, da neposreden stik z naravo, spremljanje rasti in razvoja rastlin (in živali) in skrb zanje za otroke postane vsakdanja dragocena izkušnja, ki lahko oživi pogosto preveč suhoparno predstavljanje učne vsebine«, poudarja Hribarjeva.
OŠ Šmartno je vključena tudi v Konzorcij šol Srca Slovenije v aktivnostih na področjih lokalne samooskrbe, podjetništva in turizma. V novembru so izvedli prvi sklop predavanj na temo o lokalni samooskrbi in predavanje na temo inovativnost in podjetništvo.
Miha Golob, Kmetija Pr Blasku, podjetje
Gomi, Brezje nad Kamnikom:
Golobovi z Brezij nad Kamnikom se ukvarjajo s pridelavo in predelavo zelenjave in jabolk. Zgodba se je začela s kumaricami. Lastnik kmetije in podjetja Miha Golob je namreč znanje predelave živil pridobil v podjetju Eta Kamnik, kjer je bil zaposlen, preden se je odločil za samostojno podjetniško pot leta 1991. Sprva so večino kumaric pridelali sami, razvili so tudi vzorčni nasad kumar za Kmetijski inštitut. Danes večino pridelkov odkupijo od slovenskih kmetov in jih povsem ročno predelajo oziroma konzervirajo. Izdelke pod blagovno znamko GO-MI prodajajo na domu, oskrbujejo manjše trgovine, gostince in tudi javne institucije.
»Naša lokalna samooskrba je izredno skromna in nujno jo je povečati. Lokalni pridelovalci in predelovalci smo majhni in neprepoznavni, konkurenca na trgu pa je izredno velika, zato se je nujno povezati. S tem namenom smo se letos tudi vključili v projekt lokalne samooskrbe, ki ga razvija Center za razvoj Litija. Sodelovanje lahko ocenim kot uspešno, saj nam pomaga tako pri promociji naših izdelkov kot direktno pri prodaji«, pravi Miha Golob. Želi si večje prepoznavnosti zlasti v lokalnem okolju, saj kot pravi, so njihovi izdelki poznani vsepovsod po Sloveniji, medtem, ko jih najslabše poznajo prav v domačem okolju.
Posveta na temo lokalno pridelane hrane se je v prostorih nad Kavarno Veronika v Kamniku udeležilo skoraj 100 ljudi, tako kmetov, pridelovalcev in predelovalcev kot tudi predstavnikov šol, vrtcev in drugih javnih institucij	SAŠA MEJAC
Naj dan slovenske hrane postane prav vsak dan!
Od letošnjega leta bomo vsak tretji petek v novembru praznovali dan slovenske hrane, je odločila vlada, saj pristojni menijo, da bomo s tem praznikom dali pomemben pečat v Sloveniji pridelani hrani. Na ta dan je potekal tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, ko otroci v vrtcih in osnovnih šolah zajtrkujejo kruh, mleko, maslo, med in jabolka - vse domačega izvora. V petek, 16. novembra, se je tako z različnimi akcijami po Sloveniji izkazala podpora domačim pridelovalcem in predelovalcem ter podarila pomen domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.
Tudi kamniške šole in vrtci so se pridružili projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, v enoti Pestrna Vrtca Antona Medveda Kamnik so postregli proseno kašo s suhim sadjem, kuhano na domačem mleku kmetije Jamšek. Otroke v šolah in vrtcih osveščajo, da je prehranjevanje pomemben del življenja, čas, ki ga namenimo sebi in kulturnemu druženju z ostalimi. Pomembno je, da že od malega otroke vzgajamo v duhu, da razvijejo občutek odgovornosti za svoje zdravje in prehrano. Po uradnih podatkih že več kot polovico otrok izpušča prvi obrok-zajtrk, na jedilniku pa je premalo svežega sadja in zelenjave, zato so takšni projekti izredno pomembni.
Kamniska tradicija živilskih izdelkov
Kamnik ima najmanj tri živilsko-predelovalna podjetja, ki so nacionalnega pomena za zagotavljanje prehrane celotni Sloveniji - Eta Kamnik, Meso Kamnik ter Jata Emona na Duplici. Kamniška podjetja na slovenskem trgu ponujajo svoje blagovne znamke z bogato tradicijo, kvaliteto in lokalno označbo, med njimi so najbolj prepoznavni Etina Kamniška gorčica, jajca izpod Kamniških planin iz dupliške Jate Emone, kamniške mesnine iz Mesa Kamnik - Farme Ihan ...
Metka Hrovat, svetovalka upravnega odbora v podjetju Eta Kamnik, pravi, da sicer sama kamniška tradicija še ni dovolj za kakršenkoli odziv kupcev. »Kakovost izdelkov je razlog, ki pripelje do ponovnega nakupa. Seveda v Sloveniji vse več ljudi posega po 'slovenskih' izdelkih, a ne za vsako ceno. Če so tuji za primerljivo ceno boljši, je razumljivo, da se kupec odloča racionalno in ne nacionalno, tega tudi ne pričakujemo. Zagotovo se v Eti Kamnik trudimo s kakovostjo naših izdelkov, nenazadnje naši kupci lahko zaupajo kamniški tradiciji. V naslednjem letu bomo trgu ponudili še kakšen tradicionalen kamniški izdelek, pripravljen na način, ki odgovarja današnjim okusom in načinu življenja. 90. obletnica Ete bo obeležena v tradicionalno-sodobnem duhu,« nam je povedala Hrovatova.
Kot nam je v pogovoru, objavljenem v Kamniškem občanu 9. novembra letos, povedal Stojan Hergouth, direktor podjetja Jata Emona, je po njegovem trdnem prepričanju slovenska hrana kvalitetnejša od večine uvožene, že zato, ker je pridelana v nadpovprečno čistem okolju z zdravo vodo. Podjetje daje na trg tudi jajca z blagovno znamko »Jajca izpod kamniških planin«. Z imenom želijo podariti geografsko, lokalno poreklo, čisto okolje s kvalitetnimi vodnimi viri, v katerem redijo kokoši. Pod tem imenom prodajo kar petnajst odstotkov proizvodnje.
Tako mali, t.i. butični proizvajalci v smislu samozaposlitve, kot večja kamniška podjetja, nosilci stebra slovenske živilske industrije, zagotovo lahko v današnjih časih nudijo priložnost za nove zaposlitve. Večji kamniški živilski proizvajalci »prehranjujejo« slovenski narod, manjši pa lahko zapolnijo tržne niše. Na koncu pa je odvisno tudi od nas - kupcev, ali bo dan slovenske hrane prav vsak dan!
Anketa o tem, v kolikšni meri potrošniki podpirajo lokalno samooskrbo, na 12. strani.
BOJANA KLEMENC
DOMAČE NA KAMNIŠKI TRŽNICI
vsako soboto od 7. do 12. ur^
Sprejemamo naročila za domač kTH, več vrst potic, peciva, medenjake ...
za praznovanja ter prijazna in slastna darila
KMETIJA PR'KAJET, Bernarda Hribar, Kališe 11, 031/623 087
GO-MI
Miha Golob s.p., Brezje nad Kamnikom Tel.: Ol 8326 008
•	vložene kumarice, rdeča pesa, paprika
•	kislo zelje v zimskem času
•	jabolčni in vinski kis
•	jabolčni sok
Obiščite nas med tednom med 8. in 17. uro.
12 7. december 2012	NAŠ POGOVOR - ANKETA	Kamniški ObČAN
O Dnevu slovenske hrane in lokalni pridelavi
Peter: V svoji prehrani poskušam kar največ uporabljati proizvode slovenskega porekla. To se mi zdi pravilno. Tudi naši proizvajalci, od kmetov do živilskih podjetij, morajo od česa živeti, obenem pa sem prepričan, da je slovenska hrana izredno kvalitetna, biološko bolj čista kot tista iz tujine, nenazadnje pa tudi menim, da je slovenski kmet zaenkrat še pošten in deloven, čeprav zasluži bolj malo. Preživi težko, a hrano ima dobro. Zelo rad imam kamniško tržnico, kar žal mi je, da je odprta samo dvakrat na teden. Seveda tudi kupujem blagovne znamke kamniških proizvajalcev. Ali ni krasno, da imamo kamniško gorčico? Ime kaže, da je Kamnik nekaj posebnega, da ima posebno tradicijo in lepo naravo. Pa še nekaj. Okusa produktov kamniških živilskih podjetij smo navajeni, saj imajo dolgoletno tradicijo in smo z njimi »gor rastli«. Tudi to ni zanemarljivo. Menim, da bi vsak dan moral biti dan slovenske hrane in tudi otroci bi morali imeti vsak dan slovenski zajtrk.
Jan: Mislim, da doma jemo veliko hrane iz Slovenije. Poleti imamo velik vrt in zelenjava z našega vrta je zares bolj okusna kot tista iz trgovine. Tudi bolj kvalitetna je, saj vrta in zelenjave ne škropimo s slabimi stvarmi. Prav je, da se govori o Dnevu slovenske hrane, saj verjetno vedno več ljudi kupuje hrano iz tujine. V šoli smo imeli slovenski zajtrk, kar se mi je zdelo zelo v redu. Rekli so nam, da bi lahko starše prepričali, da bi imeli vsak dan doma tak slovenski zajtrk. Sam pa najraje za zajtrk jem kosmiče.
Janet, Enja, Filip, Gordan, Sergej: V naši družini izbiramo hrano, ki je lokalno pridelana, seveda če se le da. Zelo radi jo nakupujemo na kamniški tržnici. Tudi drugače posegamo po proizvodih lokalnih podjetij, denimo iz Mesa Kamnik ali Etine izdelke, predvsem ozimnico. Tako tržnica kot trgovine lokalnih proizvajalcev so nam blizu, nakupljeno nam je okusno in dobro, prepričani smo, da tudi kvalitetno. Žal nam primanjkuje časa za domačo pridelavo zelenjave in sadja, a tudi našim prodajalcem zaupamo. Vsekakor si želimo in vzpodbujamo, da bi se v današnjih časih čim več ljudi odločilo za lokalno pridelavo hrane, ali kot kupec oz. potrošnik kot tudi proizvajalec.
Asmir: Pri nas jemo predvsem domače izdelke, zato redno hodim na tržnico, doma pa imamo tudi vrt, na katerem poskušamo pridelati čim več domačega. Zdi se mi, da je ogromna razlika v kvaliteti med domačo in kupljeno hrano. Paradižnik je že dober primer. Opažam, da se vsi dovolj zavedamo pomembnosti zdrave hrane, a se komu ustavi pri denarju. Mnogi si enostavno določenih stvari več ne morejo privoščiti, pa čeprav bi si želeli. Zelo vzpodbujam, da si ljudje hrano pridelajo sami, veš, kaj ješ in v vseh pogledih
Jekleni Miro Kregar svetovni podprvak na havajskem Ultramanu
10 km plavanja, 475 km kolesarjenja in 84 km teka so razdalje, s katerimi je letos na Havajih že sedmič opravil naš triatlonec Miro Kregar. Ultraman triatlon se zagotovo uvršča med najtežje vztrajnostne športne discipline, kar Miru predstavlja dodaten motiv in ne ovire. Miro
je skupaj z mini spremljevalno ekipo, ki so jo sestavljali žena Meta ter Mira in Lojze Rifl, odpotoval na Havaje teden dni pred tekmovanjem, ki je potekalo med 23. in 25. novembrom.
Najhitrejši na havajskem Ultramanu z razdaljami 10 km plavanja, 475 km kolesarjenja in 84 km teka, med njimi na drugem mestu naš Miro Kregar.
O potovanju na prizorišče, prilagajanju na specifične havajske pogoje in sklepnem delu priprav Miro pripoveduje: »Letos sem imel srečo z vročim poletjem in lepo jesenjo. Nekaj kolesarskih treningov sem opravil tudi v Istri, kjer so klanci podobni tistim na tekmi. Aklimatizacija na spremembo temperature traja en teden, prav tako časovni zamik enajstih ur. Takoj po prihodu na Big Island sem se lotil treninga na klancih, kjer ni tako vroče, potem pa počasi prehajal na lavina polja, kjer termometer poskoči tudi preko 50 stopinj. Po tednu dni sem bil pripravljen na napore, ki so me čakali v naslednjih dneh. Se tri dni počitka, finalno polnjenje ogljikohidratnih zalog in startna pištola je počila.«
Prvi dan je na programu 10-kilo-metrska plavalna preizkušnja in 145-kilometrska kolesarska etapa z 2300 metri višinske razlike. Na plavalnem delu so največji problem valovanje in močni tokovi. Vsak tekmovalec ima zato spremljevalca v čolnu, navadno domačina, ki pozna morske tokove vzdolž obale, saj je vsaka napaka lahko usodna za nadaljevanje tekmovanja. »Tako težkega plavanja še nismo imeli. Martin Raymond (Ka-
nada - dvakratni olimpijski kandidat), ki ponavadi priplava v 2 urah in 20 min, je tokrat porabil 2:56. Ves čas smo imeli kontra tok, nazadnje še razburkano morje. Plavanje sem končal na 12. mestu, vendar relativno dobrega počutja. Z vso močjo sem takoj zagrizel v 10-km klanec in do konca etape, ki se konča na 1200 m visoki vulkanski ploščadi, prišel na tretje mesto. Pred mano sta bila le Brazilec Ribeiro in Slovenec Nino Cokan.«
Drugi dan je na vrsti 276-kilometr-ska kolesarska etapa, ki jo zaznamujejo vzponi in nevarni spusti z nenadnimi sunki bočnega vetra. V želji, da bi napredoval in se približal Ribeiru, je Miro takoj po startu pričel z napadom, ker pa se je preveč približal Ribeiru, so mu sodniki dosodili dodatnih 6 minut pribitka zaradi vožnje v zavetrju, ki na tovrstnih tekmovanjih ni dovoljena. Miro po svoji navadi ni obupal in se je boril ter napadal dalje. V skupnem seštevku je napredoval na drugo mesto.
»Ni bil ravno najboljši občutek. Eno minuto sem stal ob sodniku in skupina se mi je odpeljala. To mi je do stotega kilometra prineslo 4 min zaostanka, kajti sam ne moreš peljati tako hitro, kot če

mien k
IKM

na kamniški obvoznici, Perovo 27 tel.: 01/831 24 49
Povabljeni na odlične pizze in
malice med tednom od 9. do 14. ure
vsak dan 5 vrst malic za 4,50 €, z dostavo 4,80 €
AKCIJA V DECEMBRU: KLASIČNA PIZZA po 16. uri samo 3,50 €
Našim gostom v lokalu in razvozu
PODARIMO 10%
ob znesku računa nad 50 evrov
DOSTAVA PIZZ IN MALIC
imaš pred sabo sotekmovalca na dovoljeni razdalji sedmih metrov. Kljub temu sem se zbral in približno na 150. km začel pritiskati in redom prehitevati enega za drugim Na 200. km sem imel pred seboj samo še Ribeira, po vzponu na 1100 m visoko Kohala mtn in po vratolomnem spustu do ciljnega Hai'ija sem se prebil do drugega mesta. Kljub pribitku 6 min sem zasedel absolutno drugo mesto.«
Tretji dan je namenjen teku, ki je Mirotova disciplina. Z Ribeirom sta skupaj začela 84-kilometrski tek in takoj napadla na polno. »To je najina »tradicionalna« taktika - lani sva prvih 10 km pretekla v času 37:50 (tempo 3:47/km). Letos ni bilo vetra od zadaj, da bi pomagal, vendar sva vseeno do svita (start je v trdi temi ob 6. uri) naredila tako razliko do ostalih, da nobenemu ni padlo na pamet, da bi lovil. Načelno sva dogovorjena, da on vleče po klancih navzgor, jaz pa navzdol. Tako vzdržujeva visok tempo, ki mu drugi ne morejo slediti. Po 30 km pa sem se odločil, da nadaljujem v svojem tempu, saj v skupnem seštevku časov Ribeira ne bi mogel prehiteti, za mano pa daleč ni bilo nikogar, ki bi lahko ogrozil moje drugo mesto«.
Miro je v cilj pritekel kot drugi po 6 urah in 58 minutah. Skupni čas 23 :52:57 pa je zadostoval za absolutno drugo mesto. S tem je izboljšal svetovni rekord v kategoriji nad 50 let za več kot tri ure.
Brez uigrane spremljevalne ekipe na takem tekmovanju ne gre. Tekmovalca je potrebno oskrbovati z napitki in hrano ves čas tekmovanja, saj zaloge glikogenskih rezerv hitro poidejo. O dogajanju ob tekmovalni progi smo povprašali Miro-vo ženo Meto. »Spremljevalna ekipa je na takem tekmovanju obvezna, saj je treba tekmovalce vse tri dni oskrbovati z napitki in hrano. Na plavalnem delu sta za Mira poskrbela dva domačina, ki sta mu v kajaku s pomočjo vrvi pomagala ohranjati pravo smer ter mu
družabno
v Kamniku na Glavnem
irce mesta
19, tel: 051-868-344
Praznični decemberje nekaj posebnega. Tudi pri nas, sqj vas v prijetnem ambientu meščanske hiše razvajamo z dišečimi toplimi napitki >tnimi torticami in seveda že daleč naokri poznano kavo
Lovska soba in bunker pa sta prijetna prostoroma srečanja družb, večjih skupin. Postrežemo tudi s prigrizki po vaših željah.
nudila napitke. Nato smo delo prevzeli mi trije. Od organizatorjev smo že po »thanksgiving zajtrku« dobili natančna navodila o poteku proge, pravilih obnašanja v prometu, saj tekma poteka ob odprtem prometu. Za kakršnekoli prekrške s strani spremljevalnih ekip je lahko s časovnim pribitkom kaznovan tekmovalec. Voziti smo morali pretežno zadaj, ga nato prehiteti na klancih, ko je imel nekoliko nižjo hitrost, hitro ustaviti, da je zamenjal bidon, vzel na pol olupljeno banano, pojedel energetsko ploščico... Menim, da smo delo dobro opravili, Miro ni bil ne žejen ne lačen, o čemer navsezadnje priča tudi njegov rezultat. Na tekaški preizkušnji smo ustavili okoli 240-krat, kar pomeni, da smo zelo hitro speljevali in ustavljali, tako da je bila tudi Mira, ki je napitke pripravljala kar med vožnjo, »nabita« (beri polita) z energijo, sama pa sem menda medtem, ko sem tekala z bidoni zraven Mira, pretekla vsaj desetko, kar mi letos na ljubljanskem maratonu ni uspelo. Tako smo na koncu delili podobne občutke. Utrujeni, prepoteni, vsakega je kaj bolelo, a ponosni, ko je v cilju zaplapolala slovenska zastava.«
Na vprašanje kdaj bo zaključil z nastopi na najnapornejših triatlonskih tekmovanjih Miro v smehu pove: »»Moja mama me to sprašuje že zadnjih 15 let... Pravkar sem, ji rečem. Dokler bom zjutraj z veseljem skočil v vodo in odbil par kilometrov, opoldan z veseljem prekolesaril kakih 80 km ali odtekel par krogov na stadionu, bom to še počel. Na kako visokem nivoju mi bo uspelo vzdrževati tekmovalno formo, pa je drugo vprašanje. Na ta odgovor bo potrebno še malce počakati...«
TOMAŽ PLANKO
narediš nekaj za telo. Tudi lokalne proizvajalce zelo podpiram, več jih bo, več bo ponudbe, več ljudi si bo lahko dobro hrano privoščilo. V službi imam opravka z bolniki in zanimivo je poslušati, kako mnogi šele z boleznijo začnejo razmišljati in delovati drugače, bolj primerno in zdravo za svoje telo.
Bojan: Seveda se mi zdi pomembna lokalno pridelana hrana in doma jo uživamo, kolikor se da. Bojim pa se, da v današnjih časih finančne krize, vse manj ljudi gleda na izvor svoje hrane, nenazadnje je lokalno pridelana hrana običajno dražja. Poraja se še vprašanje, koliko časa nam bo le to še uspevalo kupovati. Ce imaš dovolj kmetijske površine, je zagotovo pridelava hrane lahko priložnost za zaposlitev in zaslužek, pa če je še tako majhen. Poznam prehrambene proizvode kamniških podjetij. Z družino jih radi kupujemo in uživamo. Menim, da ima Kamnik resnično lepo in čisto okolje, zaradi tega tudi kakovostno hrano, zato je po eni strani res izgubljena priložnost, da ne tržimo bolj izdelkov iz naše okolice.
Katarina in Viktor:
Seveda kupujem predvsem slovenske izdelke, saj s tem podpiramo slovensko proizvodnjo, trgovce, kmete, vso prehrambeno verigo. Sicer obstaja v trgovinah veliko tujih blagovnih znamk, ki pa so zame slabše kvalitete. Prepričana sem, da je slovenska hrana odlična. Dovolj nazorno je na primer pri zelenjavi in sadju, poskusila sem tujo rdečo peso, ki pa še zdaleč ni primerljiva s kamniško. Zato ostajam pri preverjeni kamniški blagovni znamki. Zdi se mi, da je že zelo veliko, če si v današnjih časih znaš pridelati svojo hrano, sploh če imaš možnost. V naši družini smo letos kar na balkonu v bloku gojili nekaj zelenjave v loncih.
BOJANA KLEMENC
DECEMBRSKO RAJANJE S PLESNIM KLUBOM ŠINŠIN
V plesnem klubu Šinšin smo se v soboto, 1. decembra, ljubitelji plesa in druženja s prijatelji zbrali na veselem plesnem dogodku. Malo starejši udeleženci, skupaj jih je bilo okoli 70, so lahko brezplačno sodelovali na posebnih delavnicah baleta, jazza in hiphopa, ki so jih vodile odlične trenerke Tina Habun, Ana Medvešček in Sandra Rožič. V preddverju plesnega kluba so se lahko na make up urici pod vodstvom Neže Spruk podučili o pravilni in primerni uporabi make upa in bili deležni manjše lepotne preobrazbe. Najmlajši Kalčki so skupaj z Majo Krizmanič zaplesali z jelenčkom Rudolfom, na njihov veliko veselje pa so zaplesali tudi nekateri starši. Tudi Kalčki so se z veseljem pridružili Neži, ki jim je roke in lička okrasila z bleščečimi zvezdicami, rožicami in srčki. Pogostitev s sokom, čajem in piškoti je bila pika na i veselemu dogodku. Vsi udeleženci se že veselijo naslednjega Šinšinovega plesno-ustvarjalnega dogodka.
PLESNI KLUB
ŠINŠIN
•KAMNIK-
••^«BW»
. IV)»»* .10



www.sinsin.si
Iz odbojkarskega tabora Calcit Volleyball
Obe članski ekipi za pokalno lovoriko
Varovanci Marka Brumna in varovanke Olega Gorbačova so bili uspešni tudi v povratnih četrtfi-nalnih tekmah pokala Slovenije in bodo tudi v letošnji sezoni igrali na zaključnem turnirju. Odbojkari-ce se bodo za pokalni naslov borile 20. in 21. decembra - prireditelj zaključnega turnirja še ni znan, od-bojkarji pa teden dni pozneje v Mozirju.
Kamničanke so v povratni četrt-finalni tekmi slovenskega pokalnega tekmovanja še drugič s 3:1 premagale Hit Novo Gorico. Na poti do finala jih na zaključnem turnirju čaka obračun z Alianso, trenutno vodilno ekipo slovenskega prvenstva, v katerem pa Kamničanke in odbojkarice Nove KBM Branika še ne igrajo. Če bodo Petra Kra-molc in soigralke zadržale formo,
v kateri trenutno so, jim finale skorajda ne more uiti, v njem pa bodo skušale priti do svoje prve pokalne lovorike. Da so Kamni-čanke trenutno resnično v dobri formi, dokazujeta tudi novi zmagi v srednjeevropski ligi. Le dva dni po uspehu v pokalu challenge, ko so bile v drugem krogu boljše od švicarske ekipe Franches-Montag-nes, so na slovenskem derbiju sredi Maribora po zaostanku z 0:2 v nizih, premagale aktualne državne prvakinje. Z zmago v Mariboru so si močno popravile možnosti za uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice po rednem delu tekmovanja, ker pa je tekma veljala tudi za domače prvenstvo, imajo zdaj v njem prednost pred branilkami naslova državnih prvakinj. Brez izgubljenega niza so se konec prejšnjega tedna domov vrnile iz Splita. Po desetih odigranih krogih so zdaj v srednjeevropski ligi z osemnajstimi točkami na tretjem mestu.
Slabše gre v srednjeevropski ligi kamniškim odbojkarjem, toda glede na to, da so novinci v ligi, to ni nobeno presenečenje. Se pod vtisom visokega poraza in slabe igre na povratni tekmi osmine finala pokala CEV, ko so jih v Pliberku na kolena spravili odbojkarji Posojilnice Doba, so Kamničani z 2:3 izgubili v Kašteli proti tamkajšnji Mladosti. Da slovenski podprvaki niso pozabili igrati odbojke, so najprej
potrdili z zanesljivo zmago v povratni četrtfinalni tekmi slovenskega pokala, nato pa predvsem z odlično igro proti Unicefu Bratislavi, za ACH Volley-jem, morda celo drugo najmočnejšo ekipo v srednjeevropski ligi. Slovaki, ki jih vodi sloviti Italijan, sicer tudi selektor slovaške reprezentance, v Kamniku niso osvojili niti niza. Če bodo Kamni-čani, ki bodo zdaj štirinajst dni prosti, tudi na zaključnem turnirju pokala Slovenije, kjer se bodo v polfinalu pomerili s Salonitom, igrali tako dobro, jim uvrstitev v finale ne bi smela uiti. Po devetih krogih so odbojkarji Calcita Volleyballa v srednjeevropski ligi z devetimi točkami na šestem mestu.
Navkljub porazu še vedno prve
S prvim porazom v 3. DOL -zahod se je morala soočiti druga ženska ekipa Calcita. Mlade odboj-karice, ki jih vodi Franci Obolnar, so na derbiju osmega kroga na
domačem igrišču v Stranjah z 0:3 izgubile z Žirovnico, na srečo pa so na poraz hitro pozabile. Že v naslednjem krogu so brez izgubljenega niza v gosteh premagale ljubljanski poraz. Navkljub porazu proti Žirovničankam, so Kamničanke še naprej vodilna ekipa 3.
NAPOVEDNIK:
ŽENSKE, Interliga:
sobota 8. 12. ob 19.00, CALCIT VOLLEYBALL torek 18. 12. ob 18.00, CALCIT VOLLEYBALL :
LINZ (AUT) BRATISLAVA (SVK)
MOŠKI, Interliga:
petek, 21. 12. ob 17.30, CALCIT VOLLEYBALL : KAPOSVAR (HUN)
LOKOSTRELSKEMU KLUBU KAMNIK NASLOVA LOKOSTRELCA LETA IN NAJBOLJŠEGA KLUBA V LETU 2012
Lokostrelska zveza Slovenije je na zaključni prireditvi v letošnji sezoni Lokostrelskemu klubu Kamnik podelila dva prestižna naslova za športne uspehe, delo in prizadevanje za športno vzgojo otrok, mladine in odraslih, in sicer Lokostrelec leta 2012 in Lokostrelski klub leta 2012.
Klemen Štrajhar, lokostrelec leta 2012
Klemen Štrajhar je član Lokostrelskega kluba Kamnik že deveto leto. Po uspešni karieri v kadetski konkurenci je v letošnjem letu začel tekmovati v starostni kategoriji mladinci. Vseskozi tekmuje z ukrivljenim lokom v tarčnem
lokostrelstvu. Kljub mladosti se ponaša z bogato športno kariero, v kateri je dosegel lepo število naslovov državnega prvaka, postal stalni član slovenske mladinske reprezentance, katero je kronal z dvema kadetskima evropskima rekordoma in ekipno bronasto medaljo v kadetski kategoriji na Svetovnem mladinskem prvenstvu 2011 na Poljskem. Štirikrat je stal na stopničkah na tekmah za Evropski mladinski pokal.
Letos se mu je prvič ponudila priložnost, da se preizkusi na članskem evropskem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu maja v Amsterdamu na Nizozemskem, kjer je osvojil odlično 2. mesto in s tem prvo slovensko medaljo v olimpijski disciplini v članski konkurenci.
Vrhunec letošnje sezone sta z njegovim dolgoletnim trenerjem Matejem Zupancem dosegla junija v ZDA kjer je Klemen na zadnji izbirni tekmi za nastop na Olimpijskih igrali, ki je hkrati štela za svetovni pokal, s 3. mestom dosegel kvoto oz. pravico do nastopa na Olimpijskih igrali v Londonu Tako je imela Slovenija po 12-ih letih zopet predstavnika na olimpijskih igrali v lokostrelstvu.
Časa za pripravo na Olimpijske igre je bilo malo, vendar sta ga z
Matejem maksimalno izkoristila. V Londonu se je v eliminacijah uvrstil na 33. mesto. Nastop na Olimpijskih igrah je zanj predstavljal neprecenljivo izkušnjo, ki si jo bo zapomnil za vse življenje.
Klemen je dijak zadnjega letnika Gimnazije Šiška v Ljubljani. V prostem času si poleg treningov in priprav na maturo vzame čas za igranje kitare.
Klemen Štrajhar je kategoriziran športnik mednarodnega razreda.
Lokostrelski klub Kamnik, lokostrelski klub leta 2012
Lokostrelski klub Kamnik se ponaša z 32-letno tradicijo delovanja v kamniški občini, kjer v zadnjih le tili uživa ugled kot eden najboljših klubov v regiji.
Cilji Lokostrelskega kluba Kamnik so bili vsa ta leta usmerjeni k vzgoji otrok in mladine v športnem duhu, posledično k vzpodbujanju tekmovalnosti v športnem smislu in h kakovostnemu preživljanju prostega časa.
Številnim uvrstitvam med najboljše tri na državnih prvenstvih, tako posamično kot ekipno, v različnih starostnih kategorijah so se letos pridružile štiri vrhunske uvrstitve dveh naših članov:
Klemena Štrajharja: 2. mesto na
Mladinci v boj za prvaka
V mlajših kategorijah so z uvrstitvijo na zaključni turnir najboljše četverice razveselili mladinci Calcita. Na polfinalnem turnirju v Hočah so v prvi tekmi sicer morali priznati premoč domače ekipe, toda v nadaljevanju so z 2:1 premagali Mozirje ter nato na odločilni tekmi še Hočane, ki jim niso odvzeli niti niza. Z odlično igro sta se izkazala brata Tonček in Žiga Štern, ob Calcitu pa se bodo prihodnje leto za naslov mladinskega državnega prvaka Slovenije borili še odboj-karji KekoOpreme iz Žužemberka, Maribora in SIP Šempetra. Navdušila je tudi prva ekipa starejših
deklic, ki se je brez poraza uvrstila v A ligo. Varovanke Žive Cof so v kvalifikacijski skupini D na turnirju v Domžalah premagale tako Domžalčanke kot Novomeščanke in kvalifikacijski del končale celo brez izgubljenega niza. Zanesljivo so se v A ligo uvrstili tudi starejši dečki, ki jih vodi Jure Sitar. Na kvalifikacijskem turnirju skupine B v Stranjah so si napredovanje zagotovili z zmago proti Brezovici, nato pa so priložnost dobili igralci, ki so na prejšnjih tekmah igrali manj. Čeprav so se dobro borili, je bila Kropa boljša od njih, toda v A ligi bodo igrali Kamničani.
Miha Štamcar
DOL - zahod. Še tretjič v letošnji sezoni je v moški tretji ligi - zahod izgubila druga ekipa Calcita. Pred slabimi štirinajstimi dnevi so jih v Stranjah premagali odbojkarji Brezovice, ki so najresnejši kandidati za napredovanje v drugo ligo. Minuli konec tedna so Hribarjevi varovanci počivali, po devetih krogih pa so s štirinajstimi točkami na petem mestu.
članskem evropskem prvenstvu na Nizozemskem, 3. mesto v Ogdenu v ZDA in s tem dosežena kvota za nastop na Olimpijskih igrah 2012 v Londonu, 33. mesto na Olimpijskih igrah v Londonu in Jaka Komočar-ja: 2. mesto v mešanih dvojicah na mladinskem evropskem prvenstvu na Danskem
V letu 2012 je imel Lokostrelski klub Kamnik štiri slovenske mladinske reprezentante (Klemen ©trajhar, Jaka Komočar, Gašper Štrajhar in Luka Gjurin), poleg tega sta postala člana selekcije še dva tekmovalca (Andrej Majdič, Gašper Tonin), kar je za naš klub velik uspeh.
Letos je Lokostrelski klub Kamnik uspešno organiziral dve lokostrelski tekmi višjega ranga: lokostrelsko tekmo za srednjeevropski pokal, na katero so se prijavili lo-kostrelci iz šestih držav in zunanje državno prvenstvo FTTA 70m/50m, na katerem je bil finale za naslov državnih prvakov izpeljan na način, kot smo ga videli na olimpijskih igrah. Za gledalce in tekmovalce je predstavljalo pravo atrakcijo.
Predsednik Lokostrelskega kluba Janez Čirič, ki je ponosno prejel priznanje iz rok predsednika Lokostrelske zveze Slovenije Tomaža Urlepa, in vsi člani LK Kamnik se bomo še naprej prizadevali, da bo lokostrelsko prepoznavno tudi izven meja naše občine in da bodo naši tekmovalci in tekmovalke uspešno zastopali kamniške in tudi barve slovenske reprezentance.
LKK
Kamničanke na Nizozemsko z zmago
Odbojkarice Calcita Volleyballa nadaljujejo z zmagami v pokalu challenge. Potem, ko so v prejšnjem krogu dvakrat premagale švicarsko ekipo Franches-Montagnes, so to sredo v prvi tekmi šestnajstine finala premagale še nizozemski Irmato Weert s 3:1 (11, -18, 18, 22). Kamničanke so tekmo proti nizozemskim podprvakinjam začele odlično, v napadu so bile neza-ustavljive, v bloku previsoke za nasprotnice, za nameček pa je bil na visoki ravni tudi njihov sprejem. Popolnoma drugačen je bil položaj v drugem nizu, v katerem domačim odbojkaricam ni uspevalo prav nič, toda v tretjem so spet zaigrale kot znajo in tudi ta niz zanesljivo dobile. V četrtem so bile že v izgubljenem položaju, kajti gostje so vodile že z 19:13, a je varovankam Olega Gorbačova uspelo izid na dvajseti točki izenačiti, nato pa po zaostanku dveh točk doseči pet točk in zmagati še šesto tekmo zapored. Za Calcit Volleyball, ki bo prihodnjo sredo v Weertu igral povratno tekmo šestnajstine finala pokala challenge, so na prvi tekmi igrale: Guštin 11, Turnšek 16, Podlesnik - libero, Handanovič 2, Ljubetič 1, Kramolc 7, Lenarčič 3, Starčevič 17, N. Mori, Hribar, Strel Kosmač 13, E. Mori 2.
NA LOKALNEM DERBIJU ZMAGA KOŠARKARJEV CALCIT BASKETBALL
V	soboto, 1. decembra, so košarkarji Calcit Basketball v kamniški športni hali pričakali ekipo iz sosednje Komende. Veliko število gledalcev je spremljalo izredno napeto in borbeno tekmo. Bolje so začeli domačini in po prvi četrtini vodili z 21:16. Vendar se gostje niso predali. Z dobro obrambo in hitrimi protinapadi so izničili zaostanek in na odmor odšli s prednostjo dveh točk. V tretji četrtini sta se ekipi izmenjavali v vodstvu tako, da se nobeni ni uspelo rezultatsko odlepiti.
Boj pod obema košema se je nadaljeval tudi v zadnji četrtini, ki je pripeljala do dramatične končnice. Kamničani so najprej zadeli za tri točke in rezultat izenačili, nato pa je Andraž Maleš zadel dva prosta meta za vodstvo. Do konca je bilo le še pet sekund, ko je gostujoči trener Gregor Hafner vzel minuto odmora in s tem prestavil igro v obrambno polovico Kamničanov. Ti so se dogovorili, da takoj naredijo osebno napako. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj je igralec Komende zadel le en prosti met. Nato je Maleš odlično skočil, ujel žogo in tekma je bila odločena. Gostje so nad njem napravili še osebno napako in košarkarji Calcit Basketball so osvojili pomembno zmago. Končni izid po zadetem enem prostem metu je bil 70:68. S to zmago so se Kamničani povzpeli na 8. mesto na prvenstveni lestvici.
V	naslednjem krogu gredo košarkarji Calcit Basketball v goste k ekipi Krke, nato pa 15. decembra pričakujejo v kamniški športni hali ekipo Tinexa iz Medvod.
Dobro igro prikazujejo tudi mlajše selekcije Calcit Basketball
Tako so si prvo zmago v tej sezoni priborili pionirji U10, ko so v nedeljo, 2. decembra, premagali ekipo Parkljev 33:18. Dobro igrajo tudi pionirji U14, v zadnji tekmi so premagali Tolmin z rezultatom 78:42. Naši kadeti zasedajo drugo mesto na prvenstveni lestvici, v zadnji tekmi 1. decembra pa so bili boljši od ekipe iz Tolmina. Zmagali so z 79:55.
Prav tako uspešno sodelujejo pionirji U14 v tekmovanju Mini pokal Spar. V nedeljo so premagali ekipo Idrije za več kot 40 točk in se tako praktično že uvrstili v naslednji krog.
Glede na zadnje rezultate lahko upravičeno pričakujemo nove zmage tudi v naslednjih tekmah. Še bolj pa se bomo veselili zmag, če nas pridete spodbujat v čim večjem številu.
Robert Prosen
Piatisca snežne vence
r čene m BrezPLačna rnnnnž*
-• avToneii, Hitri servis voziL
avTOPLinski sistemi1
/f^T^ AVTO CENTER
Photo 27, 1241 Kamnik, 01/ S3 08 350
LK Kamnik, del ekipe po zaključku Državnega prvenstva septembra letos v Kamniku.
WWW.giime.SI dO prodaje zalog
165/70 R 14 T ZIMSKE YOKOHAMA
samo 39,90 €/kos
14 7. december2012	ŠPORT	Kamniški oßcan
Smučarski skoki pozimi in poleti
»Miklavžev tek ni le vaška dirka«
Smučarske skoke poznamo kot izrazito posamičen, nerekre-ativen zimski šport. V Sloveniji imajo bogato tradicijo, mnoge mejnike v smučarskih skokih in poletih pa smo kreirali ravno Slovenci, tako na tekmovalnem področju, kot tudi na področju konstruiranja skakalnih naprav.
V zadnjem desetletju so skoki z uveljavitvijo keramične naletne smučine in plastične kritine doskočišča, postali popularni tudi poleti. V nedeljo, 14. oktobra, je bila prvič v zgodovini Planice, v dolini pod Poncami, izvedena otvoritvena tekma za državno prvenstvo na novo zgrajenih skakalnih napravah. Na novi Bloudkovi velikanki, velikosti 139 m s kritično točko pri 125 m, se je pomerilo 40 najboljših slovenskih skakalcev. Kar trije od njih so bili iz Smučarsko skakalnega kluba Mengeš. Ob udeležbi velikega števila gledalcev smo bili »mengšani« nad dogodkom še toliko bolj navdušeni, saj nas je naš kamniški as Matjaž
Pungertar razveselil z odličnim 3. mestom, takoj za drugo uvrščenim obetajočim Jakom Hvalo in v poletni sezoni zelo razpoloženim zmagovalcem Jurijem Tepe-šem Matjaževa uvrstitev na podij za zmagovalce nikakor ni bila presenečenje, saj je v letošnjem poletnem svetovnem pokalu (Grand Prix) prikazal dobro in vzpenjajočo formo. Kot tretji najbolje uvrščeni slovenski skakalec v skupnem seštevku navedenega tekmovanja (18. mesto), je po odličnem izkupičku v Svetovnem B pokalu v zimi 2011/2012, ponovno opozoril nase. S svojimi dosežki si je zagotovil mesto v slovenski A reprezentanci.
Medtem, ko v klubu čakamo na prvo možnost pričetka treningov na snežni podlagi, so slovenski reprezentanti že pričeli s tekmami Svetovnega pokala 2012/2013. Prve »ogrevalne« tek-
Kegljačice
Visok poraz, a možnosti za napredovanje ostajajo
V	soboto, 24. novembra, se je s prvim krogom začela Evroliga v kegljanju. Slovenija v moški konkurenci nima svojega predstavnika, saj se v njo nista uvrstila prvak Konstruktor in Calcit iz Kamnika zaradi slabe uvrstitve na Svetovnem oziroma na NBC Pokalu.
V	ženski konkurenci sta slovenske barve zastopala Lanteks iz Celja, ki tudi brani naslov najboljše ekipe v Evroligi, in ETA iz Kamnika. Kamničanke so v prvem krogu za nasprotnice dobile ekipo Polonie iz Lezsnega na Poljskem. Tako so gostovale na prizorišču letošnjega SP za člane, ki se ga dobro spominja
SIMflX
Domini? Masljeva11,1230 Domžale, tel. 01 724 1 6 56 Kamnik Ljubljanska c. 21A iTPC Duplica) tel. 01 831 17 96 www.simax-slo.com
spletna trgovina www.autoengineering.si
AVTO DE U - AVTOMEKANIKA VULKANIZERSTVO
Sjouki

10% POPUST S TEM OGLASOM!
tudi član Calcita Klemen Mahkovic. Pred samo tekmo je bilo v vrstah ETE veliko optimizma. V prvem paru sta zelo dobro odigrali Ivka Nardoni in Marjana Lužar, toda na koncu nista imeli veliko sreče in sta nasprotnicam morali seči v roko. Izredno kvaliteten dvoboj je imela Ivka Nardoni, ki je na koncu izgubila proti reprezentantki Poljske Kingi Konopa s 572:584. Obe sta bili na koncu najboljši posameznici v svojih ekipah.
V drugem paru se je Urška Pre-log (podrla je 561 kegljev) znesla nad nasprotnico in Kamničanke so prišle v vodstvo po podrtih keg-ljih. Žal pa je po nepotrebnem v predzadnjem metu zgrešila Tadeja Kokalj in izgubila dvoboj za en kegelj. Tako je bil rezultat 2:2, namesto 1:3 za domačinke. V zadnjem paru so naše presenetljivo zelo slabo odigrale; še posebej to velja za Ireno Koprivc, ki je bila jeseni daleč najboljša Kamničan-ka. Na koncu so naše igralke izgubile.
Toda nič še ni izgubljenega, saj Poljakinje 8. decembra prihajajo v Kamnik. Kamničanke jim lahko prepustijo samo eno igro ter zberejo več kot 14 nizov in uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja bo njihova. Na tekmi ob 13. uri pa bodo potrebovale veliko podporo s tribun.
STANE KADUNC
Matjaž Pungertar, kamniški skakalni as, je uspešno preizkusil novo Bloud-kovo velikanko v Planici.
me so pokazale, da so fantje v odlični formi, kar je dober obet za tradicionalno Novoletno turnejo štirih skakalnic in februarsko Svetovno nordijsko prvenstvo v italjanskem Predazzu. Vsi želimo, da bi tudi Matjažu uspelo ujeti točke na decembrskih tekmah in si utrditi položaj med svetovno skakalno elito.
V 16-letni zgodovini Smučarsko skakalnega kluba Mengeš smo z dobrim trenerskim delom in nadarjenimi posamezniki dosegli mnogo uspehov tako v slovenskem kot tudi svetovnem merilu, pomemben del tekmovalcev v našem klubu pa je prihajalo tudi iz kamniške občine. Zato vabimo vse pogumne dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, da se nam pridružijo in »skočijo z nami«.
MATIJA ŠARC
V decembru 10% POPUST
I NA HRANO,TUDI JEDI Z ŽARA I
TUDI DOSTAVA NA DOM od 12h do 21h
IMZZFJMA 311 TRKA
v Mekinjah, Cankarjeva 43 a, tel.: 01/831 70 92,070 717 775
Odprlo:
pon.-cetrtek od 11. do 23. ure, petek in sobota od 11. do 24. ure, nedelja od 12. do 23. ure
Prva decembrska nedelja je sv. Miklavžu na Gori nad Šmartnim v Tuhinju zopet prinesla športni utrip, predvsem pa veliko obiskovalcev, ki so ga obiskali nekaj dni pred njegovim praznikom. ŠD Šmartno v Tuhinju je 2. decembra organiziralo že 12. Miklavžev tek, ki je kljub hladnemu vremenu in zimskim razmeram privabil v Tuhinjsko dolino skoraj 300 tekačev.
Start teka za odrasle je bil ob 10. uri izpred Term Snovik, kjer so tekmovalci na razdalji 5,3 km premagali 300 metrov višinske razlike. V moški konkurenci je progo najhitreje pretekel in za 22 sekund presegel svoj lanskoletni rekord svetovni podpr-vak v gorskem maratonu Mitja Kosovelj, novi član KGT Papež Kamnik, s časom 20:57. Za njim sta se uvrstila Gašper Bregar in Domen Zupan, prav tako člana KGT Papež Kamnik Za družinsko slavje je poskrbela Mitjeva sestra Mateja Kosovelj (ŠD Nanos), ki je med ženskami prva pritekla na cilj s časom 24:42, za njo pa sta ciljno črto pretekli Neja Kršinar (KGT Papež Kamnik) in Andreja Godec (AD Štajerska).
Start otroške proge je bil v »Klemenovem malnu«, mladi tekmovalci pa so morali preteči razdaljo 1,4 km in premagati 90 metrov višinske razlike. Pri dečkih je zmagal Janez Golja (AK Domžale) s časom 6:13, pred Domnom Vidergarjem (Srednja šola Domžale) in Tinetom Hrenom (TK Šmarnogorska naveza). Pri deklicah pa je s progo najhitreje opravila Klara Lukan (AK Šentjernej) s časom 7:05, pred Gajo
Perko (TK Trisport) in Lucijo Pevec (KGT Papež Kamnik).
Omeniti velja, da so zmagovalci teka v absolutnih kategorijah presegli vse dosedanje rekorde, tako na daljši kot tudi na otroški progi.
Na cilju je tekmovalce pričakalo veliko število obiskovalcev, za vzdušje pa sta skrbela že usklajena ekipa, najbolj glasna in najbolj gostobesedna navijača Toni Hočevar in Miran Hribernik. Mlajše obiskovalce je razveselil še sv. Miklavž, ki je prizorišče obiskal skupaj s svojim pomočnikom parkeljnom.
Ob razglasitvi rezultatov in podeljevanju nagrad so sodelovali podžupan Občine Kamnik Damjan Hribar, župan Občine Mengeš Franc Jerič, generalni direktor Term Snovik Ivan Hribar, predsednik ŠZ Kamnik Brane Golubovič, predsednica KS Šmartno Tatjana Cevec Drolc, predsednik TD Gora-Sv. Miklavž Jože Korošec, vodja tekmovanja Tomo Petek in predsednik ŠD
Šmartno Matjaž Hribernik. Med udeležence teka so organizatorji razdelili tudi veliko število praktičnih nagrad.
Tomo Petek je ob koncu teka povedal, da je z izpeljano tekmo zelo zadovoljen, da že samo število udeležencev tekmovanja, ki je vsako leto večje, pove, da je Miklavžev tek eden bolje obiskanih tekov, kar kaže na to, da so tekmovalci s progo zadovoljni in se vsako leto radi vračajo. Obenem se je zahvalil tudi vsem sponzorjem, saj tudi z njihovo pomočjo tek na sv. Miklavža postane tekma, ki privabi tekmovalce iz različnih koncev Slovenije, tekmovalce, ki se s tekom ukvarjajo tako rekreativno kot tudi profesionalno, zato si ta proga naziva »vaška dirka« vsekakor ne zasluži.
Vsi rezultati teka so objavljeni na spletni strani www.sd-smartno. si.
Tekst: ANJA ŽAVBI Foto: Franc Modrijan in Roman Žavbi
peugeot.si
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
Bon za pokojninski dodatek
) E
Z)
\
"NIMAM ČASA!" JE MENDA POZDRAV SLOVENSKIH UPOKOJENCEV. DODATNIH UR V DNEVU VAM NE MOREMO PRISKRBETI, LAHKO PA VAM POMAGAMO, DA BOSTE VSE SVOJE POTI PREVOZILI VARNO, HITRO, UDOBNO IN CENEJE! V SALONU VOZIL PEUGEOT RODEX SMO ZA VSE UPOJENCE PRIPRAVIL! POSEBNO PONUDBO: CENO VSAKEGA AVTOMOBILA, KI GA BOSTE KUPILI ALI NAROČILI DO 31 DECEMBRA LETOS, BOMO ZNIŽALI ZA DODATNIH 300 EVROV. ŽE RES, DA NIMATE ČASA, AMPAK ZA TOLE PONUDBO SE VAM PA SPLAČA POHITETI - PRIČAKUJEMO VAS!
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, teL 01 729 92 00
^^ Peter Romšak s.p. ^ gsm: 041 516 193 1 eprom@siol.net
ELEKTRO INŠTALACIJE -VZDRŽEVANJE OBJEKTOV
ROL
TOMAŽ KOSEC
ROLETE
ŽALUZIJE
Lep.^oi3! Tel. 01/723 72 84 ms,tC www.akrol.siinlb@akrol.si
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
ZAHVALA
V 83. letu življenja je od nas nepričakovano odšel naš dragi mož, oče, ata, brat, stric in tast
FRANC NOVAK
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, Folklorni skupini DU Kamnik, prijateljem planincem in Društvu invalidov Kamnik za množično spremstvo našega ata na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, Kvartetu Krt za zapete pesmi, praporščakom, izvajalcu Tišine in gospe Mariji Golob za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: žena Rezka, hčeri Fani in Majda z družinama, brat Ivan z družino, vnuki in pravnuki.
November 2012
ZAHVALA
V 87. letu nas je po dolgi bolezni nepričakovano zapustila naša mama, tašča, babica in prababica
TEREZIJA RESNIK
iz Smrečja v Črni 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem OŠ Stranje za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi župniku Pavletu Piberniku za opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm za zapete pesmi in Metodu Palčiču za prebrane besede v slovo. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
November 2012
PRAZNUJEMO 1. ROJSTNI DAN IN V DECEMBRU PODARJAMO
20%
POPUST
LENS
Sfotografija Šutna 18,1240 Kamnik
GRAFIRANJE ZA DOKUMENTE IZDELAVA GRAFII IN POVEČAV SKENIRANJE H GRAFI) RETUSA STARIH 55 GRAFU DRUŽINSKO H GRAFIRANJE STUDIJSKO GRAFIRANJE
GRAFtJE NA PENI IN PLATNU
www.irmi.si *
*

STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Gasperlin
vrtni center
Le^H/k/ roi
v:
Moste pri Komendi
Delovni čas:
delavnik od 9. do 19. ure sobota od 8. do 17. ure
/Razsta^Vaf?"' rV*""'
ki I v - v	. • 1 ^
- božicno-novoletnih*
.F/ ^
^pestra izbira^božiCnlhCzveZd"
po ugodnuCeni I N ^
■iZSlsine proizvodnje!^
Ne jokajte ob mojem grobu, Privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči.
ZAHVALA
V 78. letu življenja se je od nas poslovil naš dragi
IVAN LESJAK
z Velikega Rakitovca
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene sožalje in besede,
tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala sodelavcem Titana in DSO Kamnik, vsem sosedom za izkazano pomoč ob težkih trenutkih, župniku Avguštinu Klobčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, pritrkovalcu Milanu za pritrkavanje in govorniku Branetu Žibertu za ganljiv govor.
Žalujoči: vsi njegovi
November 2012
Ko posle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča, sestra, teta in svakinja
JULIJANA SLAPNIK
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Iskra Mehanizmi in Titana za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete
maše.
Še posebej zahvala dr. Pfajfarjevi, dr. Ravnikarju, patronažni sestri Katarini in ekipi patronažne službe ZD Kamnik. Hvala župniku Dularju za obisk na domu, župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, šmarskim pevcem za lepo petje, nosačem in krajanom KS Šmartno ter
njeni sestri Ivici za ganljive besede ob grobu. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji
poti.
Žalujoči: Vsi njeni
November 2012
4
RIBARNICA
NA KAMNIŠKI TRŽNICI, TOMŠIČEVA 23, TEL.: 831 75 98
-	VELIKA PONUDBA SVEŽIH
JADRANSKIH RIB -JADRANSKI LIGNJI IN ŠKAMPI, ŠKOLJKE, KOŽICE, BAKALA
-	VSAK TEDEN NOVE AKCIJE
- RIBE BREZPLAČNO OČISTIMO
Sprejemamo
^ J	DELOVNI ČAS: PON.: ZAPRTO
naročila za božične in TOR -ČET» od s. do 15.30
.	PET.: od 8. do 17. ure
novoletne praznike sob.: od 7. do 12. ure
Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net
^ ambulanta hrana in osnovna oprema za male živali ^ nega psov - kopanje, striženje ^osteopatija
Lepe praznike in prijazno leto 2013!
W Stomatološka ordinacija Strehovec dr. Jagoda
Aljaževa 30, Ljubljana
Tel.: 0599 37 081, gsm: 040 703 517, 070 736 727 www.stomatologija.si, info@stomatologija.si Sodobna zobozdravstvena ordinacija, ki vlaga v tehnično opremljenost in strokoven pristop, nadaljuje dobro prakso s področja bolezni zob, ustne votline in čeljustnega sklepa iz Domžal na novi lokaciji v Ljubljani, na Aljaževi ulici.
Še poseben poudarek namenjajo
*	implantologiji - zobni nadomestki, ki se vgradijo v kost kot nadomestna korenina naravnega zoba,
*	protetiki
*	beljenju zob..
Delovni čas: ponedeljek, sreda,
c v	1	četrtek od 13h do 19h,
Srečno m zdravo 2013! * , - * , nh J *
torek in petek od 9h do 14h.
S tem oglasom 20% POPUST na storitve
+ BREZPLAČEN PRVI PREGLED IN SVETOVANJE
POGREBNIKd
.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, vmriisko vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) ^^
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 54. letu je tiho odšel od nas dragi brat, stric in svak
ANDREJ VIDMAR
Spanov Andrej iz Podgorja
Težko je v teh trenutkih pisati besede zahvale. Pa vendar, naj vam preprosta beseda HVALA pove, da smo vam hvaležni za vse besede tolažbe, izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se Nujni medicinski pomoči ZD Kamnik, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem KPK Kamnik, SŽ Ljubljana in TRM filter ter župnikoma Tonetu Dularju in Tonetu Humarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in govorniku
Jožetu Romšaku. Hvala vsem, ki ste našega Andreja imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi
Podgorje, Soteska, Komenda, november 2012
Nekatere obljuba zvestobe prestraši.

Življenje je polno vzponov in padcev. Tu smo za vas.
Nas ne. Se več, redna odplačila nagradimo do 4-krat letno.
V UniCredit Bank vam ne nudimo le ugodnih potrošniških kreditov s hitro odobritvijo, temveč vas lahko tudi do 4-krat letno nagradimo. Ob rednem odplačevanju kredita vam namreč znižujemo obrestno mero*. Za zimske nakupe in počitnice vam nudimo tudi plačilno-kreditno kartico VISA z brezplačnim zavarovanjem. Več na www.unicreditbank.si/kredit-zvestobe
Dobrodošli v
* UniCredit Bank
* Ob rednem odplačevanju kredita vam, glede na izbrano referenčno obrestno mero Euribor (3, 6 ali 12 mesečni Euribor), vsaj 1x in največ 4x letno znižamo pribitek obrestne mere. V primeru zamud pri odplačilu kredita, kreditojemalec ni upravičen do nadaljnjega znižanja pribitka obrestne mere do končnega poplačila kredita.
Obiščite Qlandio in odkrijte kraljestvo ugodnih nakupov, pravljičnih dogodkov in velike nagradne igre. Do 31. decembra 2012 zbirajte račune in jih oddajte v žrebalno skrinjico. Povrnili bomo do 50.000 EUR vaših nakupov.
Maribor • Ptuju
Nova Gorica • Novo mesto • Krško
QLANDIA
Informacije in pravila na
www.qlandia.si