113 0 7
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE "E L K R O J" MOZIRJE
Številka: 4 Leto 1981
Glavni in odgovorni urednik: Vera Pečnik Naklada: 650 izvodov Tisk: Grafika Prevalje '
S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka.
IMAMO POMEMBNE FINANČNE IN DRUGE REZERVE
Računovodski podatki za prvo polletje 1981 nam govore, da imamo v ELKROJ-u pomembne finančne rezerve. Razumljivo pa je, da če hočemo razumeti računovodske podatke, ni dovolj, če gledamo samo ustvarjalni dohodek, pač pa si moramo ogledati vrsto drugih postavk, ki nam pojasnijo, zakaj je dohodek tak kot smo ga prikazali, zakaj ni večji ali manjši. Pri tem igra pomembno vlogo vrednotenje zalog, rezervacije za morebitno znižanje cen naših izdelkov, neplačane terjatve in drugo. Ravno v teh postavkah pa imamo finančne rezerve v znesku cca 19.000.000,00 din. Na te rezerve lahko računamo, da se bodo ob koncu poslovnega leta lahko prikazale v večjem dohodku in razumljivo tudi finančnem rezultatu. Mogoče se boste vprašali, čemu služijo finančne rezerve. Odgovor je v tem, da smo kot dobri gospodarji ravnali pravilno, ker so tako nekatere postavke v naši bilanci po dejanski vrednosti vredne več kot je zapisano v bilanci. Pri tem imamo v mislih vrednost zalog.
V kolikor mi prištejemo te rezerve k ustvarjalnemu dohodku, bi bil naš dohodek sledeč:
Dohodek pol. 1980 Dohodek pol. 1981 Indeks
1981/
1980
Mozirje 60.890.121,85	85.289.140,75	159
Šoštanj	11.568.340,20
SKUPAJ:	96.857.480,95
oziroma
Planirani dohodek	Ustvarjalni dohodek Indeks
za leto 1981	polletje 1981	1981/
plan 81
Mozirje	85.289.140,75	49%
Šoštanj	11.568.340,20
SKUPAJ:	196.842.750,00	96.857.480,95
Iz gornjega prikaza vidimo, da je z upoštevanjem rezerv prikazani dohodek bistveno boljši kot smo ga prikazali v periodičnem obračunu in tudi dosega 49 % letnega plana. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da bo letni plan dohodka dosežen.
Finančne rezerve so pomembne. To pa niso edine rezerve v delovni organizaciji. Imamo še veliko notranjih rezerv kot so:
—	preslaba izkoriščenost delovnega časa (delovna disciplina),
—	boljša in pravočasna priprava proizvodnje, tako domače kot kooperacijske,
—	premajhno spoštovanje rokov,
—	nemehanizirani notranji transporti,
—	premajhno skladišče surovin,
—	prevelika odsotnost z dela (bolniška in drugo),
—	ponekod šibka kadrovska zasedenost.
Naštete rezerve pa se dajo aktivirati samo z našim prizadevanjem. Tudi z mnogimi drobnimi racionalizacijami bodo dosegli še boljše rezultate od današnjih.
Tretje četrtletje bo rekordno po količini proizvodnje in prodaje tako za domače kot za inozemsko tržišče, zato pričakujemo še boljše rezultate, ki nam bodo omogočili tudi višje osebne dohodke.
Investicija, ki se obrestuje.
Direktor
Usklajevanje želja, hotenj in možnosti
Načrtovanje družbenega razvoja je pomembna naloga vseh nas. V življenju se nenehno soočamo z željami in možnostmi, kar pomeni osnovno gibalo najrazličnejših človekovih aktivnosti, zato so v planu razvoja občine Mozirje za obdobje od leta 1981 - 1985 želje in potrebe usklajena z možnostmi razvoja na gospodarskem, socialnem in prostorskem področju.
V naši samoupravni družbi moramo planiranje vsebinsko prilagoditi družbenoekonomskemu položaju delavca v združenem delu in njegovemu delu z družbenimi sredstvi. Pri tem moramo upoštevati, da je dohodek družbena kategorija, vendar pa je neodtujljiv od tistih, ki so ga ustvarili. Povezanost in soodvisnost združenega dela prihajata v tem planu veliko bolj do izraza, kot kdajkoli v preteklosti.
Naš dosedanji razvoj ni bil enakomeren ne v prostorskem in ne v časovnem pogledu. Kar se tiče prostorskega razvoja, je določena koncentracija industrijske in stanovanjske gradnje vsekakor nujna, če hočemo ohraniti območje Gornje Savinjske doline turistično privlačno in naravno neokrnjeno. Druga stvar je seveda razširjenost in kvaliteta komunalnih in drugih objektov ter naprav (cesta, daljnovodi, vodovodi, kanalizacija, itd.), ki pomenijo splošno dobrino
Tudi prostorski plan je pomemben za turistično privlačnost.
in kažejo na razvitost družbenega standarda. Dejavnost krajevnih skupnosti je živahna predvsem v to smer napredka, zato računamo na približno enako dostopnost teh dobrin vsem prebivalcem do konca tega obdobja.
Prehojena pot razvoja občine preko več srednjeročnih obdobij kaže na pospešeno gospodarsko rast predvsem v zadnjem desetletju. Za iztekajoče obdobje od leta 1976 — 1980 je značilna visoka rast gospodarske aktivnosti, umirjeno zaposlovanje in živahna gradnja za finalizacijo v lesni industriji, ko-vinsko-predelovalni in konfekcijski dejavnosti. Rešena je tudi distribucijska
Štipendisti v šolskem letu 1981/1982
V naši delovni organizaciji se je štipendijska politika precej spremenila, saj do nedavnega skoraj da ni smo štipendirali učencev. V letu 1980 in 1981 pa seje število učencev, ki prejemajo štipendijo pri naši delovni organizaciji precej povečalo, saj bo v šolskem letu 1981/82 prejemalo kadrovsko štipendijo kar 33 učenk oz. učencev.
Kadrovsko štipendijo bodo v šolskem letu 1981/82 prejemali:
VVeiss Katarina — 1. letnik Poklicne"šole Boris Kidrič Celje Kladnik Irena —	"
Bergles Jožica —
Škrubej Marija —
Selišnik Marija —
Fužir Alojzija —
Ovčjak Andreja —	"
Škrubej Marija —	"	t'
Zamernik Marica —	"
Gostečnik Marija —	"
Verdel Marija — 2. letnik Poklicne šole	Boris	Kidrič Celje
Pečnik Helena — Zidam Milena — Praznik Marija — Komar Nevenka -Ovčjak Milena — Romšak Neža — Goltnik Jožica — Koblanc Renata -Polak Tanja — Terbovšek Marija -Češnovar Marija — Poličnik Vesna — Bitenc Bojana — 3 Bitenc Jolanda — : Kolenc Marjeta — Pahovnik Marta — Glušič Štefka - 4. Smolnikar Tanja -Fale Vilma — 2. 1. Švajger Majda — 2.
energetska osnova razvoja najmanj do leta 2000. Tak razvoj je rezultat pravilnih naložb v preteklosti. Učinki dosedanjih naložb se bodo izražali v razmeroma visokih stopnjah rasti kljub zaostrenim gospodarskim pogojem.
Pogoj vsakega razvoja je poleg razvite materialne osnove dela tudi strokovna usposobljenost delovnih ljudi in njihov odnos do dela. Doseči moramo večjo intenzivnost živega dela, kar pa ni mogoče s fizičnim povečevanjem dela, pač pa le z učinkovitim praktičnim znanjem. Večje znanje je torej bistveni pogoj za večjo produktivnost dela. Zato bomo pospešeno vključevali v naše združeno delo doštudirajočo mladino in jo usmerjali na študij z ustrezno štipendijsko politiko, ravno tako pa bomo dali povdarek izobraževanju ob delu.
Razvoju družbenih dejavnosti bomo namenili sorazmeren delež novo ustvarjene vrednosti. Na tem področju so še velike potrebe, vendar menimo, da je gospodarstvo občine tisto, čemur moramo posvetiti določeno prednost razvoja. V prizadevanja za okrepljen gospodarski položaj se morajo vključiti vse materialne in človeške sile.
Naloge, ki nas čakajo v uresničevanju plana in stabilizacije gospodarstva, niso lahke. Za naš skupni družbeni razvoj, bo potrebna izrazita mobilnost in enovitost vseh naprednih sil, ne pa le ozka, zasebna, lokalna ali skupinsko-lastniška miselnost V premagovanju težav pri usklajevanju želja in hotenj z možnostmi razvoja bodo prišla do izraza skupna prizadevanja in osebna odgovornost
. 1. TTŠ Kranj 2. 1. TTŠ Kranj
2.	1. TTŠ Maribor
3.	1. TTŠ Maribor 1. TTŠ Maribor
- 4. 1. TTŠ Maribor Modno modelarske šole Maribor 1. VEKŠ Maribor
Jeraj Blaženka — 3. 1. VEKŠ Maribor Urank Primož — 2. letnik pravne fakultete
Število štipendistov je torej glede na velikost DO precejšnje in menim, da v prihodnjem šolskem letu dodatno štipendiranje učencev ne bi bilo utemeljeno.
Zora Štrucl
V ceni vozovnice je vračunana tudi konzumacija, ki zajema hladni prigrizek in topel ali hladni napitek, pač glede na željo potnika zelenega vlaka. Na vlaku pa bo na razpolago tudi dnevno časopisje (Delo, Večer in ostali časopisi).
Vozni red zelenega vlaka je prirejen tako, da bodo potniki prispeli iz Velenja (Titovega Velenja) do Ljubljane v dveh urah , imel pa bo naslednji vozni red in postanke:
ZELENI VLAK -PRIHRANEK DENARJA IN ČASA
Obveščamo vas, da bo z novim voznim redom oz. točno s 5/10-1981 pričel na relaciji Velenje (Titovo Velenje) — Ljubljana voziti poslovni vlak — zeleni vlak. Vlak predstavlja sodobno urejena motorna garnitura serije 711 z 92 sedeži za potnike in salonom za 5 oseb. Vlak je prvenstveno namenjen poslovnim ljudem, ki vsakodnevno ali pogosto potujejo v Ljubljano — središče gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v Sloveniji, kjer se vršijo najrazličnejša posvetovanja, sestanki in drugi pomembni dogodki. Zaradi tega bo poslovni vlak — zeleni vlak vozil od ponedeljka do petka, ko je poslovno dogajanje najaktivnejše. Tako zeleni vlak ne bo vozil na svoji redni progi ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Uvedbo zelenega vlaka na relaciji Velenje (Titovo Velenje) — Ljubljana je narekovala poleg iskanja najugodnejših možnosti prevoza v zaostreni gospodarski situaciji v prvi vrsti odrezanost oziroma slaba povezanost Koroškega in Savinjsko-ša-leškega področja od republiškega središča. Predvsem pa je bil pri uvedbi poslovnega vlaka pomemben gospodarnostni vidik te vrste prevoza, saj nas na to opozarja tako nekatere zakonske omejitve, kot tudi zahteve po varčevanju z energijo, ki postaja izredno pomemben činitelj, zahteva pa devizna sredstva, katerih odliv poskušamo čimbolj zavreti. Poleg tega makroenergetskega vidika, je pomemben tudi mikro-ekonomski. Za primerjavo navedimo nekaj primerjav, račun-nanih za relacijo Velenje (Titovo Velenje) — Ljubljana primerjali pa bomo zeleni vlak, kilometrino in stroške osebnega avtomobila (poraba bencina — 9 litrov/100 km, amortizacija.):
Velenje	6.30	17.10
Šmarno ob Paki	6.45	16.54
Žalec	6.59	16.39
Celje	7.11	16.30
Ljubljana	8.30	15.10
Vozovnice za zeleni vlak, ki zagotavljajo sedež na zelenem vlaku, lahko dobite v TTG — Turistični poslovalnici v Celju. T o velja za enkrat za letne karte in karnet vozovnice, med tem ko bo TTG Turistična poslovalnica Celje poskusila do 5 10. 1981 zagotoviti prodajo enosmernih in povratnih kart tudi na vseh ostalih vstopnih postajah (Velenje (Titovo Velenje) — Šmartno ob Paki — Žalec), v kolikor pa to ne bo možno bo karte prodajala stevardesa na vlaku samem.
Cene za posamezne vrste vozovnic posameznih postaj za Ljubljano so:
	enosmerna	povratna	karnet	letna
Velenje (Titovo Velenje)	156	275	1.248	55.000
Šmartno ob Paki	156	275	1.248	55.000
Žalec	131	231	1.048	46.200
Celje	131	231	1.048	46.200
Velenje — Celje	54	95	432	19.000
Letna vozovnica velja za neomejeno število potovanj, veljavnost pa je leto dni od dneva izdaje. Hkrati z nakupom te vozovnice je kupcu zagotovljen in rezerviran sedež v obe smeri potovanja v času veljavnosti vozovnice.
Karnet vozovnica je voznovica za 10 voženj v eno ali drugo smer, sestavljena pa je iz 10 listov na katerih je vpisan datum izdaje. Karnet vozovnica mora biti izkoriščena v dveh mesecih od datuma izdaje. Potnik je dolžan najmanj dan pred odhodom vlaka rezervirati sedež na TTG — Turistična poslovalnica Celje.
Vozovnice (enosmerne in povratne) je možno naročiti tudi telefonsko pri čemer jih potnik pred odhodom vlaka tudi dvigne. Če bodo vozovnice naročene pravočasno pa jih
	Enosmerna Povratna		Karnet Letna vozov.	boste lahko prejeli tudi po pošti, kar dodatno olajšuje na-
	vožnja	vožnja	10 voženj	kup vozovnic za zeleni vlak.
Zeleni vlak	156	257	1248	55.000	Vse naštete značilnosti zelenega vlaka nam in vam omogo-
kilometrina	447	894	4472	220.065	čajo poleg sodobnega prevoza in prihranka časa tudi sode-
osebni avto	261 ......	522	2610	128.412	lovanje v borbi za varčevanje energije in ohranjanja čistejše-
Gornje primerjave dovolj zgovorno kažejo na ekonomsko prednost, ki jo stroškovno nudi zeleni vlak, brez upoštevanja ostalih prednosti zelenega vlaka (udobnost, možnost priprave na poslovne sestanke in podobno).
Zeleni vlak ima dva oddelka in sicer ločeno oddelek za kadilce in oddelek za nekadilce ter manjši prostor z mizo in pet stoli — tako imenovani salon, v katerem je možen sestanek ali manjše posvetovanje. Vendar pa je tudi v vsakem oddelku možno sedeže obrniti tako, da gledajo drug proti drugemu, tako da je razne dogovore možno opraviti tudi izven salona.
Zeleni vlak ima vgrajeno tudi klimatsko napravo in ozvočenje preko katerega se predvaja prijetna glasba ali tudi razna obvestila namenjena potnikom zelenega vlaka.
ga zraka in okolja.
Zatorej vas vabimo, da se sami prepričate o prednostih potovanja z zelenim vlakom in vam hkrati želimo prijetno potovanje.
POSLOVNA SKUPNOST ZA TURIZEM CELJE ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA
IZLET TOZD ŠOŠTANJ
Da mi ne bodo zamerile oziroma zamerili sodelavci iz TOZD Mozirje in DSSS, se moram takoj na začetku opravičiti: izleta, ki ga je organiziral sindikat iz Šoštanja sem se udeležila, takrat, ko pa so ga organizirali "bivši Elkrojci" pa mi ni bilo mogoče, prispevka ali slike pa tudi ni bilo od nikoder.
IN SEDAJ NA "ŠOŠTANJSKI IZLET:
mi velikani našega gorovja. In tam počiva Planšarsko jezero v vsej svoji lepoti in tihoti. Ob temnem jezeru smrekov gozd, za gozdom pa beli Ovčaki, ki se nemo in mogočno dvigajo v modro nebo. Obstaneš in samo gledaš — tako te prevzame lepota, stapljaš se z naravo in kar ne moreš govoriti — saj so besede premalo, da bi opisal to kar vidiš in zaznavaš. Zavedaš se svojega malega jaza v primerjavi z lepotami in čudeži narave. Jezero je mrzlo, toda to ni ustavilo naše Štefke, da si ne bi ohladila v njem svojih nog — sicer pa je najbrž hotela odnesti vsaj kapljico te lepote s se-
boj, kot spomin na nekaj prelepega. Tu je bila tudi naša prva malica, saj so se naši želodci začeli prebujati.
Dobre volje smo se odpeljali proti meji. Tam so nas prekontrolirali cariniki, ki pa niso bili nič kaj prijazni, čeprav smo se mi resnično prijazno nasmihali. Nekateri smo se malce bali, saj smo imeli tu pa tam le kakšnega "jurja" več kot čisto točno toliko, kot bi moralo biti. No pa smo le brez večjih pripetljajev prišli čez mejo in ravno na meji se nam je tudi posrečilo ugotoviti, da je imel vodja TOZD-a iz Mozirja, tovariš Gaberc svoj rojstni dan. Čestitamo I Kar mudilo se nam je že, če smo hoteli opraviti sobotni nakup v ŽELEZNI KAPLI. Vse ženske smo seveda hotele dobiti tisti kilogram kave pa še kakšen mehčalec, kakšno čokoladico za naše malčke doma in že je bilo konec z denarjem in časom. Najbrž smo vse le na tiho pomislile: kako je v Avstriji drago in čim prej od tod, da bo še ostal kakšen dinar oziroma šiling za napovedane vstopnice.
Vso pot je pestro povezoval naš vodič — ni mu zmanjkalo ne smisla za humor in ne zgodovinskega znanja o posameznih krajih. Pot nas je vodila po čudoviti, urejeni pokrajini, kjer sta nas presenečala red in čistoča. Naš cilj je bil razgledni stolp v bližini Vrbskega jezera, stolp, ki nam je nudil razgled na jezero, ki je bilo posejano z jadrnicami in čolni, jezero, ki je urejeno tako, da nudi turistu vse, kar je možno. Ob jezeru smo imeli piknik, kjer se je tudi pri hrani izkazal sindikat. Bilo je vsega dovolj — in še preveč. Ko smo
Bila je ura pet — rana ura zlata ura — držali smo se tega izreka. V avtobusu pred našim TOZD-om v Šoštanju je bilo zelo živahno; napovedovalo se je lepo vreme, čeprav smo v avtobusu prevladovale ženske. Vzdušje je s svojim uvodnim delom še poživil naš enkraten vodič tov. K oj c. In pričelo se je naše enodnevno potovanje.
Pot nas je vodila proti deželi Kranjski. Prvo postajališče, kavica in še kaj je bilo v Preddverju pri Kranju. Najbrž so se nas gostinci kar ustrašili, da so morali tako "zgodaj" zjutraj zavihati rokave in skuhati toliko kave, ki nam je tako prijala. Preddvor, lep, romantičen kraj, kjer veš, da si boš odpočil. In naš Niko, ki je skrbel, da bo vse prikazano tudi v slikah, je posnel prve fotografije.
Pot smo nadaljevali proti Jezerskemu, čudovito lepemu kotičku naše domovine, skritemu med mirnimi, sivi-
Vrbsko jezero — posnetek z razglednega stolpa.
Minimundus — svet v malem — pravljica za otroke in odrasle.
Večerja je bila v Prevaljah in za zaključek je bila prirejena modna revija v izvedbi celotnega TOZD-a iz Šoštanja. Vsa oblačila so bila izdelana v oddelku kreacije v Šoštanju, nosila jih je priznana manekenka iz TOZD-a Šoštanj — tovarišica Štefanija. Napovedoval je znani napovedovalec, ki vodi uspešno modne revije in zelo pristno sodeluje z uspešno manekenko. Zabava je bila velika, smeha, pijače in jedi je bilo več kot dovolj.
Na kratko:
Hvala, drago vodstvo sindikata v Šoštanju za prijeten in nepozaben izlet, hvala za vse prijetne ure preživete z vami. Bodite uspešni še naprej, vodite vaše ljudi po lepih poteh tako na delu kot v privatnem življenju in bodite opora našemu delavcu in sa-moupravljalcu. Hvala vsem, ki ste nas tako prisrčno sprejeli.
prišli do sape po obilni jedi, si ogledali jezero, smo nadaljevali vožnjo v Celovec v MINIMUNDUS, kjer so na vpogled vsa čuda sveta v malem
—	kraj, ki se po pravici imenuje "SVET V MALEM", od palače združenih narodov, do slavoloka zmage v Parizu, znamenitega stolpa v Pizi, čudovite TADŽ MAHALA, arhitektonskih dosežkov vsega sveta. To se ne da opisati, ampak to moraš videti in doživeti. Kar prestraši te miniaturni vlakec, ki prisopiha za tabo, ali avtomobilček, ki neumorno vozi med čudovitimi gredicami in vsemi lepotami sveta. Na fotografiji si tega ne moreš predstavljati, ker moraš občudovati to miniaturno izdelavo, ki je verodostojen posnetek svetovnih čudes.
In nato pot v ZOOLOŠKI VRT s kačami; ta obisk ni priporočljiv ljudem, ki se kakorkoli bojijo kač. Bilo je grozljivo, toda lepo. Kače so bile v vitrinah, na prostem in v vodi
—	kače in spet kače, ki so zasenčile ostale tropske — tudi enkratne živali. Upam, da ni nihče sanjal o teh mrzlih telesih, tudi naša korajžna Štefka Donko ne, ki si je nadela 8 kg težko kačo okrog vratu kot veliko ogrlico. In še strah je ni bilo nič, čeprav smo vsi prisotni zadržali dih.
Spet na pot in na Gosposvetsko polje, nadaljevali pot mimo prelepega gradu KRNSKEGA GRADU in končno smo se spet znašli na meji. Tam pa je bilo tako enkratno, da se še danes do solz nasmejim, če se spomnim obrazov carinikov ob predstavi tovarišice Štefke, ki je s svojim nastopom rešila pred carinskim pregledom cel avtobus. Čestitam !
Fluktuacija
Pri analiziranju fluktuacije — (sprejemi in odpusti delavk) sem ugotovila, da je bila le-ta nekoliko manjša kot v letu 1980.
V delovni organizaciji se je — do 30.
9.	1981 zaposlilo 29 delavk (v letu 1980 — 60), prenehalo pa je z delom 27 delavk. Torej se je število vseh zaposlenih povečalo le za dva delavca.
Od delavk, ki so se zaposlile, jih 21 opravlja dela in naloge v neposredni proizvodnji, 8 pa opravlja neproduktivna dela in naloge.
Zapustilo pa je delovno organizacijo 27 delavk, od tega 16 delavk iz ne-
posredne proizvodnje in 10 delavcev, ki so opravljali režijska dela in naloge.
PRIŠLI - do 30. 9. 1981
NK delavke:
1.	Strmčnik Jožica
2.	Rihter Marija
3.	Brezovnik Marija
4.	Šon Hermina
5.	Vratnik Dragica
6.	Bezovšek Marija
7.	Bityč Helena
8.	Čengija Milka
9.	Weiss Viktorija
10.	Garič Persa
11.	Fužir Bernarda
12.	Potočnik Ida
KV delavci—ke:
1.	Kopušar Miran — orodjar
2.	Krevzelj Jožica — natakarica
3.	Lomšek Roman — avtoklepar
4.	Podbrežnik Pavla — konfekcionar
5.	Slatinšek Darinka — šivilja
6.	Pustoslemšek Marija — šivilja
7.	Poljanšek Marija — konfekcionar
8.	Zamernik Marija — konfekcionar
9.	Kladnik Marija — šivilja
10.	Mogu Marija — šivilja
11.	Majetič Marta — krojačica
12.	Ros Matija — stroj, ključavničar
Srednja strokovna izobrazba:
1.	Kosmač Franc — strojni tehnik
2.	Centrih Betka — ekon. tehnik
3.	Topolnjak Anton — konf. tehnik
Višja strokovna izobrazba:
1.	Škod Vida — ekonomist
2.	Cvetičanin Mihajlo — politolog
3.	Kolar Janez — strojni inženir
ODŠLI:
NK delavci—ke:
1.	Bastl Dušan
2.	Zamernik Slavka
3.	Pokleka Marjana
4.	Strmčnik Jožica
5.	Jaušovec Andreja
6.	Škrubej Marija
7.	Svetina Marija
8.	Pečovnik Štefka
9.	Jelaš Ančfa
10.	Vrabič Katarina
11.	Kladnik Kristina
12.	Novak Magda
13.	Planovšek Andreja
14.	Ugovšek Marija
KV delavci—ke:
1.	Boršnak Franc — finomehanik
2.	Dobnik Irena — šivilja
3.	Žunter Ivan — finomehanik
4.	Jahžovnik Danica — kuharica
5.	Farčnik Ivan — strojnik
6.	Uzar Saša — frizerka
7.	Nelkovski Oorde — prodajalec
Srednja strokovna izobrazba:
1.	Žagar Majda — ekonomski tehnik
2.	Miklavc Francka — ekonomski teh.
Višja strokovna izobrazba:
1.	Šaponjič Ivanka — konf. inženir
2.	Šaponjič Dragoslav — konf. inženir
3.	Pečnik Vera — ekonomist
4.	Satler Ana — ekonomist
Če pogledamo zgornje podatke vidimo, da so delovno organizacijo zapustili kar 4 delavci z višjo strokovno izobrazbo, kar je precej zaskrbljujoče, saj se je s tem izobrazbena struktura v DO še poslabšala.
Zora Štrucl, dipl. soc.
BESEDA UREDNICE
Pred vami je ",moja "zadrija " številka KROJA, s katero se poslavljam od vas. Vem, da ste naše glasilo brali, vem, da ste ga kritizirali, včasih pa ste bili z njim zadovoljni.
Skupaj smo prehodili kar dolgo pot, saj je prva številka našega KROJA izšla v decembru leta 1975. Verjetno se še spominjate njegove oblike takrat; napredek zahteva svoje in s časom se je tudi oblika in vsebina KROJA spreminjala.
Prebrala sem želje, ki so bile napisane ob izidu prve številke. Danes vem, da se je mnogo tega uresničilo, toda mene so moje redne delovne naloge toliko zaposlovale, da nisem mogla pripravi-
ti gradiva vsak mesec, da bi glasilo izšlo. Zato se opravičujem in želim, da bi odslej bilo boljše, da bi urejanje glasila našlo mesto med rednimi nalogami nekoga, ki bo to rad delal.
Rada, zares rada sem imela vaš KROJ, saj sem z njim malce pokramljala z vami, dragi sodelavci. Zato je moje slovo od KROJA toliko težje.
Želim vam naprej dobro, zares kvalitetno glasilo, da bo glasilo vaše in, da bo v njem vsak delavec našel to, kar želi.
Vsem, ki pa ste v njem kakorkoli sodelovali in mi pomagali pa se za vse zahvaljujem.
VERA PEČNIK
bilo je objavljeno v 1.številki v decembru 1975...
BILTENU NA POT
Pred vami je prva številka našega biltena, ki bo odslej naprej redno vsak mesec prihajal med nas. Bilten, ali si nam potreben ali boš nam kaj novega prinesel, ali boš nas razveseljeval ali žalostil ? Moram vam že kar na začetku povedati, da vsega po nekaj. Včasih bom vesel, včasih žalosten, včasih ironičen in zajedljiv, včasih pa ne eno ne drugo — vedno pa bom realen in objektiven.
Kaj vam bom prinašal ? Prinašal vam bom vse kar se bo zgodilo v naši delovni organizaciji, vse kar bodo sprejeli naši samoupravni organi, vse kar bomo v delovni organizaciji naredili, povedal vam bom vse važnejše odločitve, ki se bodo pripravljale in sprejemale, povedal vam bom tudi, kako se uresničujejo posamezni sklepi, kako delajo in ustvar-
jajo posamezne skupine in posamezniki, povedal vam bom tudi, kako posamezniki dosegajo norme, s kakšnimi problemi se ukvarjajo in tudi kakšno veselo, ki se bo zgodila med nami ob vsakdanjem delu. Kakor vidite vam bom mnogo povedal, da bom mnogo vedel in da bom tudi zelo radoveden. Zato vabim vse moje bralce, da pridno pošiljate prispevke s pisano vsebino, tako, da bom pester in zanimiv ter vedno težko pričakovan.
Torej dragi naš Bilten. Tvoja trnova pot seje začela, glej, da na tej poti ne boš omagal, temveč rasel kot bela tovarna sredi prihov-skih gmajn — Tebi urednik in uredniški odbor pa mnogo potrpljenja in mnogo dobre volje.
Ob začetku NOVEGA LETA 1976 vsem skupaj čestitke in želje, da bi bili naši uspehi tudi v naslednjem letu taki kot doslej, če ne večji.
JESEN ZIMA 81/82
Jesensko zimska moda nam ponuja zanimivo mešanico oblačil od narodnih noš alpskih držav do angleške klasike. Zanimivo pri tem je, da lahko iz športno — klasičnih in funkcionalnih modelov z dodatkom ženskosti dobimo razigrane in zanimive kombinacije. Dobro pri tem je to, da si lahko vsaka žena iz bogatega izbora oblačilnih artiklov poišče tisto, kar ji najbolj pristoja.
Predvsem je pri novi modi poudarjena ženskost in tudi predvsem pas. Tudi klasika, samo ne sme biti prestroga — romantične bluze in zopet malo širša krila.
Materiali so volnenega tipa in mehki: flanela, loden, flausch in moslini. Poleg tega so še aktualne še naprej svilene bluze in za večer krep in taft ter žamet in kord. Poleg enobarvnih je tudi veliko melanžiranih tkanin in angleških malih vzorcev namesto povdarjenega kara. Za krila in kombinacije se uveljavlja tisk: koschmirshi vzorci, cvetlični vzorci, vzorci za rute, torej vse kar spada k podeželskemu življenju. Za večer je zopet karo na taftu. V veliko dessenih tako za dan kot tudi za \*ečer se najdejo fini svetlikajoči efekti.
Detajli
Zadnji dve sezoni je bila mornarsko modra glavna barva, sedaj pa je počasi zamenjujejo volneni toni, kamelja, lešnikova, srnino rjava, zraven pa še lodna-sto zelena; rdeča in salzburško modra kot dodatni barvi.
Kombinacije so še vedno vodilna tema, kar lahko vsak za svoj tip sestavi ustrezno kombinacijo. Osnova so pleteni deli, jakne, bluze, krila in še vedno zelo
veliko hlač.
Pletenine igrajo zopet veliko vlogo z udobnimi enostavno krojenimi jaknami, kjer igra vlogo predvsem vzorce, z kratkimi pogosto tudi v pasu oprijetimi ali udobnimi daljšimi puliji z pletenimi krili, dvodelnimi oblekami in raznimi kombinacijami. Tudi pri pleteninah je veliko folklornih vzorcev predvsem norveških vzorcev.
Obleke so vedno prisotne
Za večer naredi veliko žena rada veliko razliko od svoje vsakdanje obleke in se obleče zato zelo elegantno. Dosti je slovesnih oblek kratkih, nekaj je tudi dolgih oblek in kostimov. Slavnostna oblačila so narejena predvsem iz žameta in tafta. Ponovno je tudi veliko hlač za večer, ki segajo do kolen, večerne pidžame in "overali" do haremskih hlač.
Plašči
bodo zopet vsestranski. Poleg prešitih materialov in modelov podloženih z krznom prihajajo do veljave zopet udobno volneni plašči pri katerih se prav čuti upliv "trahten".
Modni dodatki
Pasovi — do 4 cm široki iz velurja ali gladkega usnja z kombinacijo bakra, metalnih sponk, aplikacije in razni okrasni šivi.
Torbice — so srednje velike v obliki vreče, okrogle ali oglate z barvnimi efekti, okrasnimi dodatki in dolgimi jermeni.
Rute in šali — rute so zelo velike iz volne z inka ali norveškimi vzorci in svetlikajočimi dodatki.
Barve — lodnasto zelena, naravna, bakrena, rjasta in za mlade barva feferonov rumena, modra tudi polarno modra in pastelno zimski odtenki.
Bluze
so zelo romantične — pentle, volančki in čipke, ki potiskajo športne modele vedno bolj v ozadje. Za večer so bluze bogato okrašene in slovesne.
Hlače
so vsestranske in straktivne kot še nikoli od standardnih do modernih z gubami, umirjeni karotte in ozkih cevastih do mnogo številnih modnih novosti: zimski bermuda, norveške hlače, široki JEANS — elastične KEIL hlače, jahalne hlače do orientalskih hlač za večer. V primerjavi z vsem tem navalom hlač, ki so primerne za vse in ne samo za ekstremno moderne se bojo krila težko uveljavila, čeprav so tudi modno obnovljena. Poleg kril z gubami se uveljavljajo tudi hlačna krila in podobna športna krila kakor tudi veliko rahlo nabranih kril z novim tiskom.
Obleke
bodo zelo iskane predvsem od vseh ne čisto mladih žensk za slavnostne priložnosti. Predvsem sta poudarjena ženskost in eleganca, čuti pa se tudi upliv "trachten".
Plašči so zelo udobni.
Klasika in romantika postajata partnerja
Modni dodatki
Letni dopust je za nami
Bilo je lepo; za nekatere prekratko, za druge že kar dolgo, toda minilo je in pred nami je velika želja, da bomo zdravi in srečni dočakali letni dopust tudi v letu 1982.
Mnogo naših delavk je ,,letovalo" doma, saj je tudi takrat prijetno, če te nadležna budilka ne budi vsako jutro ali, če ti ni treba prihajati domov takrat, ko tvoji najdražji nadobudneži že sladko spančkajo in jim mamica ne more dati poljubčka za lahko noč. Nekaj naših delavk pa smo povprašali, kako so letovale in dobili smo sledeče odgovore:
MAROVT GELCA je poročena in ima dva otroka v starosti 7 in 10 let. Z družino je taborila v Makarski; poudarila je, da je bilo lepo, prijetno, vreme jim ni nagajalo, tudi dolga vožnja ni bila ovira. Taborili so skupaj s prijatelji iz Velenja. Pri kuhanju pa so se menjavali: naša Gelca je pripravljala večerje, od kolegice mož pa je pripravljal kosila. Poudarila pa bi, da je to resnično "športna" družina, saj se Gelci to tudi pozna, saj kar žari od zdravja. Tudi na morju kolesarijo, saj vzamejo kolesa s seboj. Otroka in rflož — naučili so tudi mamico — so dobri športniki in planinci.
Med dopustom so se podali v prelepe Savinjske planine — bili so na Smrekovcu, na Peci, Korošici. Ne
more pa pozabiti VODOTOČJA, kamor prideš, če greš na Korošico z lučke strani — tam je prelepo jezero, kjer so se letos tudi kopali.
Njena želja pa je, da bi se dopust pričel po 15. juliju, ko je že na morju več zelenjave in sadja, pa tudi cene za tiste, ki kupujejo na trgu so nižje.
Gelca, čestitamo tebi, možu in sinovoma, da ste tako aktivni, saj vse to se vam bo obrestovalo v telesnem in duševnem počutju.
GRUDNIK ERNA je poročena in ima kar tri otroke, ki pa so sami fantki, in sicer je najstarejši star 17 let in obiskuje gradbeno tehnično šolo, najmlajši 3 in srednji 13 let. Kar začudilo me je, da pri takšni obremenitvi zgleda tako zadovoljna in srečna. Odgovor pa je bil preprost:	oba sta-
rejša fanta in mož ji pomagajo, saj doma vzredi tudi tri prašičke, kar pomeni še enkratno obremenitev.
Letovali pa so v VRSARJU v prikolici, preko moževe službe. Bili so zelo zadovoljni; kuhali so sami, mnogo zelenjave so peljali s seboj, meso pa je bilo ob Jadranu cenejše in še izbira je bila večja. Poudarila je, da bi za hrano morala odšteti ravno toliko doma, kot je na morju. Povedala je pa še zanimivost: ananasovi kompoti so bili v Vrsarju cca 40,00 din, tukaj pa skoraj 90,00 din. Želim, draga Erna, da bi še naprej gledali na življenje tako kot danes, da bi še naprej bili vaši „štirje" fantje tako pridni kot doslej in vaša opora za delo in življenje.
VELAM SLAVKA je seveda tudi poročena in najstarejšega otroka ima starega 5 let in najmlajšega 3 leta. To pa je ena od tistih, ki je letovala kar doma. Saj veste, da če človek karko-
li pri današnji draginji hoče popraviti in prenoviti pri hiši, se mora nečemu odpovedati. In ta mlada družinica se je odpovedala dopustu. Ravno tako pa je tudi sama bila kar zadovoljna doma, saj si je po napetem delu v službi odpočila doma, se posvetila
otrokom, tam kjer živijo pa je tudi tako lepo, da bi lahko rekli da imajo doma pravi podeželski raj. Glavno je, da med dopustom imaš več časa za družino in da se ji posvetiš ter določene stvari v miru narediš.
FLUDERNIK MARIJA - njo gotovo poznate, saj je družbenopolitično zelo aktivna, v Elkroju pa je tudi zaposlena že dolgo vrsto let. Naša Marija je z družino letovala v Novalji na otoku Pagu. Hčerki ima že kar veliki. Na istem rr.viju letujejo že tretje leto in tudi v prihodnje načrtujejo oddih tam na tisti plaži, kjer so si letos tako odpočili. Uživali so mir,
sproščenost, bil je oddih v pravem pomenu besede, saj veste, kaj danes pomeni na morju plaža z mivko, obsegom več sto metrov in na njej samo par družin? Verjetno so Fluder-nikovi resnično našli pravi raj za oddih in zaželimo resničen dopust z željo, da bodo tudi prihodnja leta prihajali spočiti in zdravi z lepih jadranskih plaž.
Preden se naša ..dekleta" iz bivšega planskega sektorja razidejo in odhitijo vsaka na svojo stran pa še njih povprašajmo, kje so letovala z družinami letos:
Olga in Magda sta odšli z družinami na otok Pag, ki bo menda že kar okupiran od Elkrojevcev. Bili sta zadovoljni, navdušujeta vse, da bi v prihodnje kar v celoti odhitele na intimne, neobljudene plaže in se predale soncu in morju.
Olga s Tomažem in Anjo
Magda in njena ljubljenca
Darinka in Breda
Darinka še ni poročena, nima otrok, zato si je -lahko privoščila več. Bila je na otoku Mljetu in na Korčuli. Zanjo je danes še zares vse najlepše. Zato verjetno tisti z družinami in otroki je ne bomo nikoli dohiteli.
Olga in Vera ter njuni družini sta ostali na severnem Jadranu v zalivu Dub-no pri Kraljeviči.
Bili sta zadovoljni, samo bilo je prekratko, ker brezskrbni dnevi najhitreje minevajo.
Olga s svojima deklicama
Vera z Igorjem
In Breda? Ta pa je letos doživela največ, saj se ji je rodila zdrava, čudovita punčka Tjaša, zato ima največji dopust doma ob možu in hčerkah.
Delo knjižnice
V knjižnico, ki je bila odprta že v letu 1980 je do danes včlanjenih 53 bralcev. Ustanovljena je bila kot izposojevalnica Matične knjižnice v Mozirju in se tudi preskrbuje s knjigami matične knjižnice, razen dela strokovne literature ter revij, ki so last El kroja. Knjižnica, ki je bila ustanovljena z namenom, da ponudi knjigo človeku na njegovem delovnem mestu, ne dosega zaželjenih rezultatov.
Se vedno se premalo koristi naša knjižnica, to je zlasti opaziti pri delavcih iz delovne skupnosti skupnih služb. V letošnjem prvem polletju je knjižnico obiskalo 90 bralcev, medtem, ko jih je iz skupnih služb bilo le 57. Prebranih je bilo 137 knjig od
tega 118 leposlovja in le 19 strokovnih.
Knjižnica se bo v bodoče organizacijsko in kadrovsko okrepila, saj bo odprta 2 x na teden, opravljanje nalog v knjižnici pa bo postala redna delovna naloga, ki bo pripomogla k razvedritvi naših delavk in k bogatenju slovenske besede.
V knjižnici je na izbiro lepo število strokovnih knjig iz splošnih znanosti, filozofije, psihologije, prava, medicine, umetnosti, zgodovine, političnih ved, biografije ter leposlovja od napetih kriminalk, romantičnih zgodb, do vojno-zgodovinskih romanov.
Zato ne oklevajte in postanite član Darinka Kolenc
Vsak dan smo starejši
Nikoli se nam ne zdi, da so naši starejši sodelavci iz dneva bližje dnevu, ko se bodo poslovili od delovnega kolektiva in odšli v zares zasluženi pokoj. Nato se zavemo, da ga ne bomo več vsak dan srečevali, da se je poslovil od nas.
Tako je bilo tudi s tovarišem Farč-nikom. Kar zamisliti si nismo mogli, da je izpolnil vse pogoje za upokojitev, saj je bil večinoma tako dobre volje, da se nismo zavedali, da je star že kar 60 let. Iz Elkroja je odšel ravno na svoj šestdeseti rojstni dan—
6.	avgusta 1981. Vedno se ga bomo radi spominjali — vedno bo zaželjen med nami in naša resnično velika želja je, da bi se vračal večkrat med nas.
ČESTITAMO!
V drugem polletju letošnjega leta bodo izpolnili 50 let:
—	Ivanka Bizjak, ki opravlja dela in naloge ročni delavec
—	Franc Hren, ki opravlja dela in naloge skladiščni delavec in
—	Draga Puncer, ki opravlja dela in naloge vodja obračuna osebnih dohodkov.
Iskrene čestitke in še na mnoga leta!
KAKO SMO BILI AKTIVNI?
SKLEPI S 1. SEJE KOMISIJE ZA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE
1.	Za predsednika komisije za delovna razmerja se imenuje tov. Marija Franko.
2.	Za opravljanje dei in nalog administrator v TOZD Konfekcija Mozirje se začasno, do vrnitve tov. Marjane Remic razporedi tov. Jožica Remic z 10. 6. 1981.
3.	Dodatno se razpišejo še naslednje štipendije:
—	2 štipendiji za višjo konf. šolo v Zagrebu
—	2 štipendiji za modno modelarsko šolo v Mariboru
SKLEPI Z 2. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD Konfekcija Mozirje
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Za opravljanje del in nalog strojnik se s 20. 8. 1981 sprejme tov. Franc Kosmač, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo dveh mesecev.
3.	Za opravljanje del in nalog kon-fekcionar se s 3. 8. 1981 sprejme tov. Pavla Podbrežnik, KV kon-fekcionar.
4.	V komisijo za oceno poskusnega dela strojnika se imenujejo:
Milan Gaberc — predsednik Janez Rajter — član Marija Franko — član
5.	Za opravljanje del in nalog sor-tiranec se začasno od 24.6.1981 do takrat, da bo izdelan plan kadrov za leto 1981, razporedi tov. Cilka Žebelj.
6.	Za šolsko leto 1981/82 se dodeli ena štipendija za šolanje na modno modelarski šoli Maribor.
7.	Štipendija za izobraževanje na Modno modelarski šoli Maribor se dodeli tov. Alojziji Hriberšek, ki opravlja dela in naloge konfekci-onarv B1.
8.	Tov. Mariji Svetina preneha delovno razmerje pri Elkroju s 15.7. 1981.
SKLEPI S 3. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je
bilo podano na seji komisije.
2.	Tov. Cilka Žehelj, ki je opravljala dela in naloge sortirec se s 1. 7. 1981 razporedi za opravljanje del in nalog ročni delavec — čiščenje nitk za nedoločen čas.
3.	Tov. Milka Rose, ki je opravljala dela in naloge ročni delavec se
■ s 1. 7. 1981 začasno do takrat, da bo izdelana mikro organizacija DO razporedi za opravljanje del in nalog sortirec v krojilnico A.
4.	Tov. Štefka Pečovnik, ki opravlja dela in naloge konfekcionar se s 19. 8. 1981 razreši delovnih dolžnosti pri Elkroju.
5.	Štipendijo za poklicno šolo B.K. Celje — smer konfekcionar — dvoletno šolanje prejmejo:
Alojzija Herlah,
Alojzija Fužir,
Marica Zamernik Marija Škrubej Katarina VVeiss Jožefa Bergles Irena Kladnik Marija Škrubej Marija Selišnik Andreja Ovčjak
6.	Štipendijo za Poklicno šolo B.K. Celje — smer šivilja prejmeta:
Helena Pečnik
Marija Gostečnik
7.	Štipendija za Modno modelarsko šolo Maribor se dodeli tov. Vilmi Fale.
8.	Tov. Ivan Farčnik, ki opravlja dela in naloge strojnik se s 6. 8. 1981 razreši delovnih dolžnosti pri Elkroju in mu preneha delovno razmerje.
9.	Tov. Darinka Slatinšek, KV šivilja se s 1. 9. 1981 sprejme v delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionar s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
SKLEPI S 4. SEJE KOMISIJE ZA
DELOVNA RAZMERJA TOZD
KONFEKCIJA MOZIRJE
1.	Tov. Kristini Kladnik preneha delovno razmerje pri Elkroju z dne 25. 8. 1981.
2.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije.
3.	Tov. Katarini Vrabič preneha delovno razmerje pri Elkroju z dne
4.	9. 1981.
4.	Tov. Andi Jelaš preneha delovno razmerje pri Elkroju z dne 30. 7. 1981.
5.	V delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionar se s 1. 9. sprejmejo:
Marija Mogu, KV šivilja
Marija Poljanšek, KV šivilja Marija Zamernik, KV šivilja Marija Kladnik, KV šivilja
6.	Za opravljanje del in nalog strojnik se s 1. 9. 1981 sprejme tov. Matija Ros, KV monter ogrevalnih naprav, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo dveh mesecev.
7.	V komisijo za oceno poskusnega dela za strojnika se imenujejo:
Milan Gaber, vodja TOZD
Marija Franko, predsednik komisije za delovna razmerja Janez Rajter, vodja vzdrževanja
SKLEPI S 5. SEJE KOMISIJE ZA
DELOVNA RAZMERJA TOZD
KONFEKCIJA MOZIRJE
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Tov. Saši Uzar preneha delovno razmerje pri Elkroju z 31. 8. 81.
3.	Tov. Andreji Planovšek preneha delovno razmerje pri Elkroju z 12. 9. 1981.
4.	Tov. Magdi Novak preneha usposabljanje za poklic ročni delavec — čiščenje nitk pri Elkroju s
15.	8. 1981.
5.	Tov. Ida Potočnik s 8. 9. 1981 in Marta Majetič s 14. 9. 1981 se sprejmeta v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje del in nalog konfekcionar.
SKLEPI S 1. SEJE DS DO ELKROJ
MOZIRJE
1.	Imenuje se verifikacijska komisija v sestavi:
Ana Ošlak Ana Potočnik Pepca Naglič
2.	Potrdijo se mandati novoizvoljenih delegatov DS za mandatno dobo 2 let.
3.	Imenuje se odbor za gospodarjenje v sestavi:
Irman Marija Marovt Peter Bele Vida Pečnik Vera Perdun Dragica
4.	Imenuje se komisija za inovacije v sestavi:
Kolar Janez Hrastnik Martina Kolenc Darinka Planovšek Pavla Presker Martin
5.	Imenuje se komisija za prodajo osnovnih sredstev v sestavir
Rojten Jelka Rajter Janez
V Šoštanjski proizvodnji tudi odločajo in sklepajo.
Kramerja za v. d. direktorja DO Elkroj Mozirje.
18.	Tov. Milan Gaberc, v. d. vodja TOZD se zadolži, da uredi glede kasnitve izdelave časovnih normativov.
19.	Za predsednika DS DO Elkroj Mozirje n. sol. o. se izvoli Ela Ma-rovt, za mandatno dobo 2 let. Za namestnika predsednika DS DO pa se izvoli Ana Ošlak, za mandatno dobo 2 let.
20.	Pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Velenje se oroči
2.100.000,00 din prostih sredstev iz leta 1980 za dobo 20 let brez čakalne dobe, namensko za individualno stanovanjsko gradnjo.
Za podpis pogodbe o oročitvi sredstev se pooblaščata Peter Širko v.d. vodja FRS in Ivan Kramer, dipl. oec., v. d. direktorja DO.
Boršnak Franc
6.	Imenuje se komisija za znižanje cen v sestavi:
Gros Metka Pavlin Janez Remic Anica Fludernik Marija Ferenčak Erika
7.	Imenuje se odbor za varstvo pri delu v sestavi:
Štrucl Zora Zagožen Anton Rajter Janez Perdun Dragica Kolar Janez
8.	Direktor DO in vsi vodje sektorjev,
vodji TOZD, ref. za kadre in socialo ter ref. za planiranje del in delovnih nalog se zadolžijo, da takoj pristopijo k izdelavi razvida del in oelovnih nalog ter plana kadrov po TOZD in DSSS. Rok 1.8.1981.
9.	Razpišejo se sredstva za stanovanjsko izgradnjo v višini 4.000.000,00 din, 200.000,00 din pa se nameni za kadrovske potrebe. Razpis velja za TOZD Konfekcija Mozirje in DSSS.
10.	Za smučarske hlače, ki jih izdelujejo kooperantje, naj bi izdelali narise v DO Elkroj Mozirje.
11.	Sektor priprave dela in razvoja mora proučiti predkalkulacije, če se menja model.
12.	DS TOZD Konfekcija Mozirje se predlaga, da Elkroj Mozirje dodeli družinsko stanovanje v stanovanjskem bloku v Nazarjah, št. 90, ki ga je izpraznil Dragoslav Šaponjič, tov. Antonu Frasu, s tem, da ga mora izprazniti v roku 3 let.
13.	Komisija za znižanje naj se še en-
krat sestane in izdela poročilo o tem, katere hlače so znižali in za koliko. Za vnaprej morajo biti enotne cene za vse kupce.
14.	Delavcem TOZD Konfekcija Šoštanj se predlaga, da naj na njihovemu zboru sprejmejo začasni sklep ki pa velja le to uveljavitve novega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo s tem, da se opravi poračun v kolikor ne bo sprejet v obliki, kot je v osnutku, in sicer:
1.	Za TOZD Konfekcija Šoštanj, n. sol. o. se pričnejo uporabljati osnove in merila osnutka samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za deli-, tev OD in skupne porabe DO Elkroj Mozirje s 1/5—1981.
Po novem sporazumu se obračunajo tista dela in naloge, ki so že vrednotena v DO Elkroj Mozirje, katere pa še niso, se obračunajo po sedanji akontaciji OD do uveljavitve novega sporazuma s tem, da se zanje opravi poračun s 1/5-1981.
2.	Rok za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo DO Elkroj Mozirje se določi do 1. 8. 1981.
15.	Za obračun OD za mesec maj 1981 se določi za vse skupine (Ss) stimulacija skupine 1,00.
16.	Direktor delovne organizacije in vodja FRS se zadolžita, da ugotovita in določita o povišanju OD za mesec maj 1981 za celotno delovno organizacijo.
17.	Potrdi se imenovanje tov. Ivana
SKLEPI Z 2. SEJE DS DO ELKROJ
MOZIRJE
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le-teh s 1. seje DS.
2.	Urnik dela za leto 1981 se spremeni tako, da se 24. december prenese na 10. in 17. oktober 1981 dopoldne glede na delo izmen, 25. december pa je kolektivni dopust.
SKLEPI S 3. SEJE DS DO ELKROJ
MOZIRJE
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in poročilo o izvršitvi sklepov z 2. seje
2.	Določi se predlog SS o skupnih osnovah in merilih za delitev OD, osebnih prejemkov in sredstev sklada skupne porabe z naslednjimi spremembami:
1.	Zaradi polurnega odmora se naj vsak drugi mesec prizna delavcem ena ura
2.	Nadomestilo OD za čas udeležbe v MDA naj znaša 100 %.
3.	Pri nagrajevanju se bo upošteval prah, v kolikor je le-ta v takih količinah, ki niso dovoljene. Razsvetljavo je treba urediti tako, da bo primerna.
4.	Dodatek za stalnost (zaradi bolezenskih izostankov) še naprej ostane in sicer v enaki višini za vse delavce. Le-ta se mesečno obračunava.
5.	Za določevanje norm se uporablja le ena metoda, in sicer work faktor sistem
6.	Za minulo delo se mesečno ugotavlja dosežena delovna doba.
3.	Vabila za seje samoupravnih organov je treba vročati ali direktno delegatom ali pa skupinovodje zaprositi, da jih le-ti vročajo.
4.	PAIS se zadolži, da izdela pregled zalog surovin in jih primerja z letnimi potrebami. Rok: 31/7—1981.
5.	Tov. Presker se zadolži, da preskrbi materiale glede norm iz Lisce iz Sevnice, nakar jih mora proučiti skupaj s tov. Gabercem in Zavo-lovškom in o tem poročati na seji DS.
6.	Za mesec junij 1980 se OD povečajo za 10 %.
7.	Imenuje se komisija za stanovanjske kredite v sestavi:
Štrucl Zora Zavolovšek Ciril Kolenc Darinka
SKLEPI S 4. SEJE DELAVSKEGA
SVETA
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le-teh z zadnje seje DS in s pripombo, da se vnese v zapisnik, da dobijo delavke za dvoizmensko delo 2,5 % dodatka.
2.	Sprejme se SS o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev ter združevanju deviz v obdobju 1981 — 1985 s TKO PRIMAT, TOZD Transom.
3.	S TDO SAVINJA Mozirje združimo sredstva poslovnega sklada v višini din 1.000.000. Sredstva združujemo na osnovah skupnega dohodka s pravico do vrnitve vrednosti združenih sredstev in s pravico do nadomestila za gospodarjenje s temi sredstvi v višini 8 % letno. Združena sredstva mora TDO Savinja Mozirje vrniti skupaj z nadomestilom za gospodarjenje po preteku trinajstih mesecev.
4.	Komisija za vrednotenje zahtevnosti nalog se poveča za naslednje tri člane:
Ančka Potočnik — DSSS Zora Štrucl — DSSS Erika Ferenček TOZD Konfekcija Šoštanj
SKLEPI S 1. SEJE KOMISIJE ZA
SAMOUPRAVNO	DELAVSKO
KONTROLO
1.	Za predsednika komisije za samoupravno delavsko kontrolo DO El-kroj Mozirje n. sol. o. se imenuje tov. Darinka Kolenc, za njenega namestnika pa tov. Anica Žnidarko.
2.	Tov. Mandelc Zvonka se imenuje za predsednika komisije za samoupravno delavsko kontrolo TOZD
Konfekcija Mozirje n. sol. o. za njenega namestnika pa tov. Zagožen Anton.
3.	Za predsednika komisije za samoupravno delavsko kontrolo DSSS se imenuje tov. Darinka Toplak, za njenega namestnika pa tov. Remic Anica.
SKLEPI S 1. SEJE DS TOZD
KONFEKCIJA MOZIRJE
1.	Imenuje se verifikacijska komisija v sestavi, kot sledi:
Miklavžin Pavla Mandelc Ivanka Čopar Poldica
2.	Sprejme se poročilo volilne komisije o izvedbi volitev v DS TOZD Konfekcija Mozirje.
3.	Potrdijo se mandati novoizvoljenih delegatov DS TOZD Konfekcija Mozirje za mandatno dobo 2 let.
4.	V odbor za gospodarjenje TOZD Konfekcija Mozirje se imenujejo naslednji:
Hrastnik Martina — predsednik
Kos Vera
Lever Marija
Špeh Jožica
Fras Anton
5.	V komisijo za delovna razmerja TOZD Konfekcija Mozirje se imenujejo:
Franko Marija — predsednik Hren Franc Kopušar Berta Gnader Pepca Zidam Fanika
6.	Temelji planov za obdobje 1981 — 1985 se določijo kot predlog in se dajo v obravnavo zborom delovnih ljudi.
7.	Sprejmejo se predlagani ukrepi za zmanjšanje nadurnega in pogodbenega dela in sicer:
1.	Nadurno delo se naj odobrava le izjemoma in to v tistih primerih, ki jih dopušča pravilnik o delovnih razmerjih.
2.	Kjer je možno, se naj razporedi delovni čas tako, da se določeno obdobje, ko je veliko dela, dela več kot poln delovni čas, v obdobju, ko je malo dela, pa manj kot poln delovni čas.
3.	Kjer se na enem delovnem mestu stalno pojavljajo nadure, je treba proučiti o zaposlitvi novega delavca s tem, da opravlja v delovnem času dvoje ali več del.
4.	Stremeti moramo za tem, da je pogodbenega dela čim manj in to le v upravičenih primerih.
8.	V industrijski prodajalni se določi naslednji delovni čas:
— poletno obdobje — od 1. 4. do
30.	9. v letu od 8. do 18. ure vsak delavnik in
od 7. do 12. ure ob sobotah — zimsko obdobje od 1. 10. do
31.	3. v letu od 9. do 16. ure vsak delavnik in
od 8. do 12. ure ob sobotah
9.	Družinsko stanovanje v stanovanjskem bloku v Nazarjih št. 90, ki sta ga izpraznila Šaponjiča, se dodeli tov. Antonu Frasu s tem, da mora izprazniti stanovanje v roku 3 let.
10.	Tov. Antinac Ljubici in Rihter Metki se dovoli, da se udeležita mladinske delovne akcije Bela Krajina 1981 v času od 19. 7. 1981 do 8. 8. 1981. V času udeležbe v MDA sta upravičeni do 80 % nadomestila OD.
11.	Potrdi se imenovanje tov. Milana Gaberca za v. d. vodje TOZD Konfekcija Mozirje n. sol. o.
SKLEPI Z 2. SEJE DELAVSKEGA
SVETA TOZD KONFEKCIJA
MOZIRJE
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le-teh z zadnje seje DS.
2.	Predlog SS o skupnih osnovah in merilih za delitev OD, OP in sredstev sklada skupne porabe se osvoji s tem, da se določi v 92. členu 3 mesečni rok in se daje v razpravo zborom delovnih ljudi.
3.	SS o temeljih planov DO Elkroj Mozirje se osvoji.
4.	Zborom delovnih ljudi se predlaga v razpravo sprememba SS o združevanju dela in sredstev z DO Steklo Slovenska Bistrica.
5.	TOZD Konfekcija Šoštanj se dajo v najem naslednja osnovna sredstva za najemnino kot sledi: za čas, dokler bodo v najemu.
"(Glej prilogo!)
6.	TOZD Konfekcija Šoštanj se odprodajo naslednja osnovna sredstva: po ceni, kot so bila nabavljena.
(Glej prilogo!)
7.	Zahteva za varstvo pravic vzdrževalcev se zavrže, ker le-ti niso upravičeni, da bi jo podali.
8.	O zahtevi za varstvo pravic Majde Zagmajster bo DS ponovno razpravljal na prvi naslednji seji.
9.	Zahtevi za varstvo pravic Marjane VVeiss se ugodi in se razporedi za dobo enega meseca za rez. konfek-cionarja v skupino. Njeno delo bo spremljala komisija v sestavi: Ga-berc Milan, Naglič Pepca, Marovt Fanika. V kolikor imenovana ne bo zadovoljivo delala, bo premeščena nazaj na dela in naloge kon-fekcionar.
10.	Tov. Vida Berzelak se razporedi iz B v A izmeno, iz A v B izmeno, pa se razporedi Malka Bezovšek. Na ta način se bo tov. Berzelak vozila na delo in z dela domov s tov. Milko Laznik.
SKLEPI S 3. SEJE DS TOZD
KONFEKCIJA MOZIRJE
1.	Tov. Vidi Berzelak se v zimskem času, to je od 1. 11. do 31. 3. omogoči čas prihajanja na delo in z dela z avtobusom, za letni čas pa mora delati normalno, kot vsi delavci.
2.	Sprejme se periodični obračun za prvo polletje 1981, kot je podan v prilogi.
3.	Vaterpolo klubu se odobri dobava 20 kom moških hlač v breme stroškov reklame.
4.	Gasilskemu društvu Bočna se odobri 20.000 din s tem, da sklenejo ustrezen sporazum s KS Bočna, kamor bomo potem nakazali omenjeno vrednost v breme rezerviranega dela čistega dohodka za druge potrebe.
5.	Krajevni skupnosti Mozirje se odobri na podlagi sporazuma, finančna pomoč za:
1.	Popravilo ceste v Lepo njivo
200.000,00 din
2.	Popravilo kulturnega doma
200.000,00 din v breme rezerviranega dela čistega dohodka za druge potrebe.
6.	Krajevni skupnosti Ljubno se odobri iz rezerviranega dela čistega dohodka za druge potrebe din
150.000	pomoči. S krajevno skupnostjo se sklene ustrezen sporazum.
7.	Krajevni skupnosti Gornji grad se odobri 20.000 din za popravilo doma na Menini planini iz rezervnega dela čistega dohodka za druge potrebe.
8.	Prosvetnemu društvu Bočna se odobri 30.000 din, s tem, da sklenejo ustrezen sporazum s KS Bočna, kamor bomo potem nakazali omenjeno vrednost v breme rezerviranega dela čistega dohodka za druge potrebe.
9.	Krajevni skupnosti Solčava se odobri din 100.000 za popravilo planinske koče na KLEMENČEVI JAMI iz rezerviranega dela čistega dohodka za druge potrebe.
10.	Elkroj Mozirje prevzame mecenstvo pri reviji naše gospodarstvo, ki jo izdaja VEKŠ Maribor. Mecenski znesek znaša 20.000 din letno.
11.	ZKZ Mozirje se odobri dvoletni moratorij kredita za glavnico in obresti.
12.	VVZ Mozirje — vrtec Nazarje se odobri din 3.000 denarne pomoči iz sklada skupne porabe za pokrivanje stroškov izleta.
13.	VVZ Mozirje — vrtec Nazarje se jim neodplačno dodeli amortizirani šivalni stroj — SINGER.
14.	Občinski konferenci ZSMS Mozirje se odobri finančna pomoč za izvedbo mladinske delovne akcije v višini 20,00 din za zaposlenega delavca v Elkroju — TOZD Konfekcija Mozirje.
15.	Odbojkarskemu klubu STAVBAR Maribor se odobri reklama v znesku
20.000	din.
16.	Zahtevi za varstvo pravic tov. Majde Zagmajster se ne ugodi. V letu 1981 se podeli le ena štipendija za šolanje na modno—modelarski šoli.
SKLEPI S 1. SEJE DS DSSS
1.	Imenuje se verifikacijska komisija v sestavi:
Danica Pečnik Ivanka Prek—Veršnik Zdravko Steblovnik
2.	Potrdijo se mandati novoizvoljenih delegatov DS za mandatno dobo 2 let.
3.	Za predsednika DS delovne skupnosti skupnih služb se imenuje tov. Zora Štrucl, za njenega namestnika pa tov. Draga Puncer.
4.	Določi se predlog temeljev plana za obdobje 1981 — 1985, kot je bil podan na seji DS s pripombami in se dajo v obravnavo zborom delavcev.
5.	Sprejmejo se naslednji ukrepi za zmanjšanje nadurnega in pogodbenega dela s tem, da se morajo predpostavljeni pogovoriti tudi z izvajalci in sicer:
1.	Nadurno delo se naj odobrava le izjemoma in to v tistih primerih, ki jih dopušča pravilnik o delovnih razmerjih.
2.	Kjer je možno, se naj razporedi delovni čas tako, da se določeno obdobje, ko je veliko dela, dela več kot poln delovni čas, v obdobju, ko je malo dela, pa manj kot poln delovni čas.
3.	Kjer se na enem delovnem mestu stalno pojavljajo nadure, je treba proučiti o zaposlitvi novega delavca s tem, da opravlja v delovnem času dvoje ali več del.
4.	Stremeti moramo za tem, da je pogodbenega dela čim manj in to le v upravičenih primerih.
SKLEPI Z 2. SEJE DS DSSS
1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi le-teh z zadnje seje DS.
2.	Sprejme se predlog SS o skupnih osnovah in merilih za delitev OD, osebnih prejemkov in sredstev sklada skupne porabe in se daje v razpravo zborom delovnih ljudi.
3.	V KS traja delovni čas od 15. 1. do 31. 3. in od 15. 8. do 30. 10 od 7. do 15. ure, za naslednje delavce: vodja KS, vodja prodaje, vodja nabave, prodajni referenti.
4.	V SPDR se je potrebno še dogovoriti o organiziranju dežurne službe oziroma o tem, kateri delavci in kdaj bodo delali od 7. do 15. ure.
5.	Za šolanje na pravni fakulteti se dodeli štipendija Urank Primožu, iz Ljubnega ob Savinji. Tov. Jamnik Jožici in Štrbenk Tatjani se štipendija ne dodeli.
6.	Kandidatki za štipendije na ekonomski fakulteti naj prineseta še izkaz o učnem uspehu.
7.	Tov. Milanki Satler se skrajša pripravniška doba z enega leta na 9 mesecev in s tem tudi delo za določen čas.
SKLEPI S 3. SEJE DS DSSS
1.	Določijo se nove cene v obratu družbene prehrane in sicer: malica 50,00 din
kosilo 80,00 din
individualni prispevek delavca
100,00	din od 1/9-1981 dalje.
2.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le-teh z zadnje seje DS.
3.	Tov. Veri Pečnik, oec., vodji PAIS preneha delovno razmerje pri Elkroju dne 30/9—1981, to je po preteku časa, v katerem mora še ostati na delu.
4.	Objavijo se prosta dela in naloge
vodje	plansko—analitske	službe
pri Skupnosti za zaposlovanje.
5.	Štipendijo v šolskem letu 1981/82 za izobraževanje na VEKŠ Maribor prejmeta tov. Blaženka Jeraj, stanujoča Mozirje 333 in Majda Švajger, stanujoča Ljubno 36.
6.	V komisijo za opravljanje strokovnega izpita pripravnice Milan-ke Satler, ki je končala I. stopnjo VEKŠ v Mariboru in je delala kot pripravnik v finančno računskem sektorju od 15. 12.1980 dalje, se imenujejo:
Rakun Anka, TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji — kot predsednik
Širko Peter, v.d. vodja FRS, mentor, tu
Miklavc Marija, v.d. vodja splošnega sektorja, tu