leto VI., it. 26.
PoStnlna platana v gotovini.
V llisfellaai, v četrtek 2. februarja 1922. Pašam. St, 50 par.
HISPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Četrtkov® Številka „MftPR£JA“
izhaja kot tednik pod imenom
Izhaja razen pondeljka in dneva po praz-niku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska uKca 6-L Stane mesečno 7 dim, celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
LJUDSKI GLAS
Letnik IV., Stev. 5.
Stane letno 18 din, mesečno 1-50 dla.
Veliko zedinjenje.
Dunajska internacionala je storila prvi posredovalni korak in vabi London in Moskvo na skupno konferenco, ki naj razmišlja o tem. kako bi se dale različne delavske internacionale zopet združiti. V kratkem se bo pokazalo, ali ni poskus, zbližati London in Moskvo že prezgodnji. Gotovo pa je, da ga vse razredno zavedno delavstvo sveta uajiskreneje pozdravila v trdni zavesti, da ti poskusi nc smejo izginiti več z dnevnega reda.
Največja ovira za skupne vezi je bila po našem mnenju ta. da je hotela komunistična internacionala delavsko gibanje bolj centralizirati, kot je centralizirana meščanska državna organizacija. S tem je vodila delavstvo vseli dežel, kjer revolucija še ni zmagala z državno oblastjo v boj na življenje in smrt. Velik del delavstva ni mogel ili za organizacijo, ki je bila le del ene čeprav delavske državne organizacije in ki si je postavila za nalogo. da izvrši v vsej Evropi nasilen preobrat — ker je presojal razmerje moči tako, da si od te taktike ni obetal zmage Proletariata svoje dežele, ampak težke Poraze.
V trenotku pa, ko se je odločila ruska delegacija za not v Genovo, je poslala tudi dosedanja politika tretje internacionale nemogoča. Delavsko gibanje se bo organiziralo v bodoče v posameznih deželah avtonomno, internacionala postane zopet zveza svobodnih strank, ki nc bodo več sekcije enotne, kakor armada centralizirane stranke, ki je obenem vsemogočna vladna stranka velike države. V trenotku, ko se je odločila ruska delegacija za Genovo, ie jasno, da bo morala slediti tudi tista bistvena sprememba v politiki tretje internacionale, ki je dose-daj svetovni proletariat razdvajala.
če pa bi spadali kljub temu najbistvenejši razlogi za razkol med delavstvom že v zgodovino, je vendar tudi zgodovino cesto »težko premagati«. Preteklo bo dosti časa. treba bo velike požrtvovalnosti, oreduo bo vse medsebojno nezaupanje, ki so ga ustvarili medsebojni boji. končnoveliavno premagano.
V Ljubljani sc* poiavlja med delavstvom gibanic, ki hoče delati za to veliko zedinjenje. Mi to gibanje iskreno pozdravljamo in bomo storili vse, da ga podpremo.
Podpreti bi ga mogli v prvi vrsti s tem, aa bi no možnosti omejili medsebojne polemike. Zlasti eno bi bilo potrebno: da bijse v agitacijske svrhe nihče več ne posluževal zavestnih laži. Ni treba po-vdarjati, a sc bomo mi tega strogo držali. Zadnji cas smo bili mi v polemiki cesto ostri — govorili pa smo vedno le te. kar smo smatrali po svoii najboljši vesti za resnično. Na drugi strani pa ni pilo
vedno taka Kaj naj rečemo, če pišejo komunistični listi v isti številki o »policijskih socialistih« in »socialpatriotih« — obenem pa pišejo o potrebi zedinjenja, in sicer tako širokega zedinjenja, kakor smo ga zgoraj omenili.
Tako se iskreno zedinjenje nc pripravlja!
i£nano nam je iz prejšnjih bojev s komunisti, da so se zedinjevali komunisti zelo često tudi neiskreno. Živo nam je še v spominu, kako so skušali za/vesti lani s takim neiskrenim geslom štajerski proletariat. Zato bomo, kljub temu, da je veliko zedinjenje tudi eden naj večjih političnih ciljev naše stranke, primerno oprezni.
Kot merilo zato. kdo misli iskreno in kdo licče varati, nam bo to, ali se bodo obračali vsi, ki zedinjenja na nasprotni strani žele, naravnost do vodstva naše stranke, ali ne. Kdor pošteno misli, bo naše! v vodstvu gotovo vso podporo, kdor pa ne misli pošteno, ta se bo zedi-njeval povsod drugod, tam se pa ne bo kjer bi se moral, čeprav bi našel tam popolno razumevanje.
Po tem bo sodilo vse delavstvo ki po svojih organizacijah v naši stranki’ od-
ločuje, poštene in nepoštene namene. Vse, lci govore o skupnih organizacijah, o zedinjen jt*. vprašajte, ali so z merodajnimi od-: bori o tem že govorilu Ce trdijo, da se s temi odbori ne da govoriti, jih boste ujeli na laži.
Kdor položaj pravilno presoja in kdor ima poštene namene, ta bo tadi priznal, da je oot do uedinjenja še daljša in težjij, kot bi želeli. In ta ne bo smatral, da je v tem, če kdo zedinjenja ne mata brez najpotrebnejših pogojev, že pomanjkanje dobre volje.
Vsekakor je treba najprej zMižanja med svetovnimi internacionalami. Draga-t ce bo izzivala zlasti komunistična internacionala, ki na komunistično gibanje odi ločilno upliva in mu predpisuje od zgoraj dol pot, vedno nove spore. ,
Mi spodaj smo to zbliževanje v sta-nu pripravljati s tem, da lečimo rane, ki so jrli zadali ^medsebojni boji in ustvari jamo razpoloženje za zedinjenje. Sadove pa bomo želi šele takrat, kadar bodo doi rasla drevesca pozabljenja in medseboj-* nega prijateljstva, ki jih želimo skrbno gojiti — do vseh, ki so pošteni.
Varajte pa se tistih, ki sadijo trnje,
£°S - ^d?.ve pa va™ °bliubljajo jabolka,
J aki ljudje vas vodijo v nove poraze.
Poročilo o strankinem zboru.
(Dalje.)
O strankinem statutu je poročal so drug Bemot; Treba bo misliti na to, al’ bo imela Sl avenija eno organizacijo, ali bo imela dve. Mnogo koristnejše in mn >-go boljše ie, da ima le eno organizacijo, ki naj bi bila torej pokrajinska. Pokrajina naj bi se na delila v okrožne orgair-zacije. Teh na v statutu ni. Zato ie centralno tajništvo v naglici sestavilo predlog za pokrajinski statut, ki leži razmnožen pred vami. Duh zedinjenja moramo sprejeti, ne oa samo paragrafov. Če sklene zbor. da se držimo tega Statuta, ki le dopolnjuje statut celotne stranke, se rešimo cx le.\ stauja t. j. prehodnega stanja, ko io stari pravilnik že neveljaven, novi uu še ni v veljav,';. Saj pri nas ni dvojnih organizacij, kakci so na jugu. Obdržali bomo lahko vse, kakor ie m tudi KDZ, ki ie obenem tudi gospodarska in strokovna organizacija, bo lahko ostala, kakršna -c.
Slovenski del Socialistične stranko naj bi bil tisti, ki bo predložil strankinemu kongresu najboljši predlog novega Statuta. Če bi ne sprejeli danes pokrajinskega Statuta kot dopolnilo, bi bila pokrajinska organizacija do strankinega kongresa brez pravega Statuta: centralni Statut je le širok okvir, ki ga moramo izpopolniti, glede strankinih prispevkov n. pr, se moramo odločiti.
K tej tački predlaga sodrtig Uratnrk' naslednjo resolucijo: Pokrajinski kongres SbJ za Slovenijo sprejema program in i zacasm Statut stranke v stilizaciji predi l?žen?t .,od srednjega .vodstva stranke. Pravilnik, predložen kongresu od pokrajinskega tajništva SSJ za Slovenijo, sklei ue Plgdložhi pokrajinski kongres potom pokrajinskega načelstva glavnemu odbo-t ru v uvaževanje pri sestavi pravilnika in pri sestavi predlogov za končno uredite^ statuta, ki sc naj predloži ustanovnemu strankinemu kongresu.
Posebno opozaria pokrajinski zbor S
1- Na strožje predpise glede članu stva, ki so veljali dosedaj v Sloveniji :n ki so navedeni v pravilniku, predloži nem od pokrajinskega tajništva
2. Na derstvo, da bi bilo želeti, da se vršijo pokrajinski kongresi pred stranka mm kongresom in ne narobe.
3. Na dejstvo, da je treba priznati z i g avm strankin kongres, z ozirom na velike s tem zdruzeue stroške, možnost, da lahko voh več organizacij po enega delegata, ki ima za vsakih sto članov, ki jih zastopa po c n glas, ker morajo drugače prevladati aa vsakem strankinem zboru delegati kraia ali pokrajine, kjer se strari-> lem zbor slučajno vrši.
4. Na dejstvo, da je treba pri vsem upoštevanju potrebe najstrožje centrali-*
zacije očrtati tudi podrejenim organizacijam v gotovih mejah samostojne ielc-kroge, ker *nora vzeti pretirana birokra-tična centralizacija organizaciji potrebna inicijativo in neposrednost.
Sodrug Svetek je predlagal, da se naj strankin statut sprejme, za Slovenij i na naj se sprejme pokrajinski statut koi dopolnilo strankinega statuta.
Sodrug Golouh se je strinjal z resolucijo sodruga Urattjika in izjavil, Ja so mariborski delegati za samoupravo Štajerske.
Sodrug Čobal je bi! mnenja, da bi razdelitev Slovenije v dve oblasti organizaciji ne škodovala. V ostalem se ie strinjal s s od rogom Uratrikom. Gleds strankinega progresivnega davka pa je bil mnenja, tla nai vsi enako plačujejo in naj imajo enake pravice. Davek, ki se odračunava, ne pomeni ničesar. Zakai naj bi plačeval župan, ki nima od županovanja ničesar m funkcionar v stranki, ki se s svojim delom že itak žrtvuje, v?č kot kak drug strankin pristaš? Plačujejo naj vsi enako, izjema naj bi se napravila samo za poslance.
K izvajanj« sodruga C obala is sodrug Leskošek pripomnil, da je progresivnost strankinih prispevkov po vse-m pravična in ne gre. da bi delavec, ki zasluži manj. plačeval toliko prispevka kakor tisti, ki ima veliko večje dohodke Kdor ni za progresivnost, je sovražnik proletariata.
Tudi dragi so se govorili k tej točk!, ^osebno sodrug Koren, iii pojasnjevali, kako škodljive so nabiralne pole, ker iz-žeraajo delovna vedno ene in iste sodru-ge, deloma pa se predlagajo včasih tudi našim nasprotnikom, ki si gotovo mislijo.
FILIP URATN1K:
Politično ali nepolitično zadružništvo?
O tem vprašanju razpravljajo na zadružnih kongresih vseh dežel. Tudi za zadružništvo v naši državi je to vprašanje zel o važno in od njegove pravilne rešitve je v pni vrsti odvisno, kako se bo zadružništvo v tej državi razvijalo in razvilo.
Gotovo je, da zadružništvo z zgol] nepolitičnimi sredstvi ne bo doseglo svojih ciljev. Kdor misli tako, je podoben človeku, ki bi bil pred vojno trdil, da bo rešilo samo uarodno-politično delo na mejah naša velika politična vprašanja. V resnici pa menda danes po prevratu vsakdo uvidi, kako je imelo to delo samo koi v^gojevalno in pripravljalno delo svoj pomen. Zmagati pa tako dolgo ni moglo, dokler ie bSa politična moč države temu gibanju nasprotna. Danes lahko rečemo, da bi niti nevtralnost državne organizacje ne zadostovala: zakaj gospodarska premoč, ustvarjena v prejšnjih časih s političnimi sredstvi, bi bila sama zase nepremagljiv nasprotnik. Čisto drugačna oa je postala stvar po prevratu, ko je padla vsa teža državne moči na drugo stran tehtnice. Sedaj so zgoraj omenjena narod» politična stremljenja zmagala. Tudi z zadružništvom je tako. če hoče zmag-it.. mora imeti silo državue oblasti na svoji strani in mora biti na en ali druga način na političnih bojih, W imajo ta cilj prea seboj, interesirano. Seveda more kabali tii interes samo tako, da podpira politične stranke, ki imajo iste cilje, ne pa da nastaja zadružna organizacija sama politična organizacija.
Če smo se izrekii tako proti popolni politični nevtralnosti zadružništva, moramo odgovoriti sedaj na drugo vprašanje J
da jim tj socialisti adtovo niso n&vartf. če prihajajo orosit tudi k niim za denar a o pomoč! Tudi je bilo pojasnicno. da stranka od svoiih voditeljev ne zahteva, da več plačuiejo, temveč da imajo več socialističnega duha in prepričanja! Le tisti naj bodo voljeni na odgovorna mesta, ki razumejo socialistično zahtevo po progresivnem davku in jo tud sami izvršujejo. Župani itd. bodo plačevali no isti razpredelnici, kakor drugi sodrugi, nič več, nič manj.
Na predlog sodruga Svetka se >e prečital po posameznih točkah pokrajh-ski statut, ki £a ie predložilo tajmštvo. Bil je z nekaterimi nebistvenimi izpro-merahami sprejet.
Sodrug Rinaldo (Trbovlje) ie poročal nato o strankinem tisku. Med tem je zboroval volilni odbor.
Ker se ie vršil v zborovalnl dvorani ob 3. popoldne iavni shod, se je zborovanje prekinilo in ob 5. zopet nadaljevalo.
Sodrug Svetek je predložil od molilnega odbora spreieio kandidatno listo, na podlagi katere so bili soglasno izvoljeni :
Načelstvo: Postrak, Koren, Bernot. Krušič, Svetek; namestniki: Baraga, Sisinger. Klenovšek.
Pokrajinski odbor: Leskošek, Mi-derndorier, Staudinger, Rinaldo, Lajovic: namestniki: Čebular. Malovrh, Eisinge*.
Nadzorstvo: Čobal, Mlinar, Holzln-
ger.
V glavni odbor so izvoljeni za slovenski del stranke: Etbin Kristan, dr. Korun, Golouh, Kopač, Kaiser; namest-1-kt: Čobal, K*sovar.
Finančna kontrola: Koren, Bošnjak; namestnik: Golmajer.
ali naj nastopi zadružništvo za eno s ari o politično stranko, ali naj podpira razl;čne stranke, zahtevajoč od njih samo to, da zadružne cilje podpirajo?
Naši socialistični čitatelji, ki se dobro zavedajo, da so končni cilji socializma ;:i zadružništva eni in isti, bodo dejali: Pravo zadružništvo mora biti le socialistično. Socializem in zadružništvo sta vzporedni gibanji — zato morata napraviti orko zvezo med seboj. Nesocialistično zadružništvo pa sploh ni pravo zadružništvo.
Jaz rad priznavam, da so končni cilji zadružništva in socializma res eni in isti in da podobne trditve niso brez vse logike. Je pa ti-le stvar: Socializem že kot politično gibanje nekaj veliko širšega kot ožji okvir socialistične stranke. Socialistična stranka zbira okrog sebe tisto kroge, ki jim je geslo socializma svetejše kot vsako drugo in ki gre preko verskih, narodnostnih in drugih razlik in zbiri v svojih vrstah socialiste brez ozira na te točilnice. Prikrivali oa bi si resnico, če bi tajili, da ui tudi med tistimi, ki jih ria žalost druga gesla tako ločijo, da ne morejo iti v skupen boj za socialistične 'deale, tudi dosti liudi, ki so v svojih dušah s .legalisti in ki delajo socialistično. Socialisti tako cepljenje moči obžalujemo In naša najiskrenejša želja je. da bi združili vse socialistične sile v enotnih organizacijah.
Če se nam pa to kljub temu ne posreči — potem nastane vprašanje, ali n* želeti, da bi omogočili tam, kjer je tr^ba, zbrati vse socialistično čuteče sile v skupen boj proti skupnemu sovražniku tu;li v skupno fronto, ki bi se raztezala preko strankarskih mej. Misljm, da je to. želeti in da ie to potrebno, če priznavamo, da sta zadružništvo in socializem vzporedni gibanji, velja isto tudi za zadružništvo.
Nisem pristaš tistih nasiranj, ki ruJ* slijo, da je treba napraviti križ čez vso na.šo zadružno zgodovino in začeti boj za
neSo enotno zadružništvo !n b'o| zoocr tesne zveze, ki jih imajo posamezne zadružne organizacije po svojih tradicijah s političnimi strankami. To bi nam prineslo samo še eno novo zadružno skupino in še tista bi nas oropala marsikake žive sile. ki je v preteklosti zadružno gibanje mogočno podprla. Sem pa pristaš naziranja. da morajo najti vse zadružne organizacije gotovih področij med seboj potrebne zveze v obrambo skupnih interesov in da morajo ustvariti ootrebne teritorialne organizacije, ki bode združevale vse zadružništvo določenega področja.
Lahko ie govoriti in pisati: mi smo tudi na gospodarskem polju proti vsakim kompromisom in proti vsakim zvezan?. A kdor to tako na glas oznanja, dostikrat nima nobenega vpogleda v stvar.
Majhen delavski dom išče posojil —> in sklepa žc s tem kompromise. Malo Konsumno društvo kupuje pri kapitalističnih trgovcih —- in je že s tem v go* spodarskih zvezah. V gospodarstvu za-metavati oopolnoma vsake zveze, to bi bilo gospodarstvo Robinzonovo, ki si ga lahko zapišejo na svoj program le žurra-listi, ki ne mislijo na to, ali je to, ka' so zapisali, tudi natanko resnično, ne pa ljudje, ki stojijo za vsako svojo besedo,
S.tvar ie torej taka, da zvez potrsbu* jemo in da je samo to vprašanje, kaj je boljše: Ali naj iščemo zvez z zadrugami in z zadružnim kapitalom ali pa z zaseb* nim. Jaz mislim, da za prepričanega za-; družnlka ne more biti dvoma, za kaj se nam je v tem slučaju odločiti.
če govorimo čisto konkretno, botno dejali:
Potrebno bi bilo, da sl ustvari vse zadružništvo v državi skupno intere«io zastopstvo.
Danes smo brez vsakih stikov — za* to pa so vse zadruge članice trgovskih in obrtnih zbornic, za katere žrivuleO stotisoče letno, kljub temu da delalo te zbornice proti njihovim koristim in da 'združujejo ogenj in vodo. Ali je to neco-< mirljivejša razredna borba, kot če bi sl napravilo zadružništvo vseh struj skupno interesno zastopstvo? Gotovo ni tako.
Danes kupujemo pri zasebnih veletrgovinah, ker zadružna veletrgovina še daleko ni tako izgrajena kakor bi bilo potrebno. Ali bi kaj izgubili, če bi na teh najvišjih vrhovih, kjer moremo samo z vzajemno podporo kaj ustvariti, drug drtu gega podprli hi delo specializirali?
Danes je naša kreditna organizacija tako neizmerno slaba. Ali je ne bi mogli z vzajemno podporo okrepiti? Ni sovražnik zadružništva, pa tudi ne sovražnik socializma, kdor bo ustvaril na teh p o1.:-h pogoje za sodelovanje različnih zadružnih organizacij.
Samo po sebi umevno, bi morali p;i vsem tem samostojnost našega soc!aii-stičnega zadružništva, ki ga smatramo za najčistejši izraz zadružne misli, z vso skrbjo in ljubeznijo očuvatl.
Največii zločin.
Slišali smo. kakšne posledice ima nestalna vredaost denarja. Nehote se moramo vprašati, kje tiči temu glavni vzrok. Predaleč bi zašli, če bi hoteli iskati vse vzroke; kratko lahko rečemo, da ie začela padati vrednost denarja zavoljo vojnega in povojnega gospodarstva. Mosoče ie padanje pa le radi tega, ker ui v denar pravega zaupanja: Papir je papir. Tudi pred vojno smo imeli papirnat denar, a hkrati ga ie lahko vsakdo v banki zamenjal za zakonito določeno množino zlata. Danes tega m: zlata ni, ali je pa sknto. Papirnat denar nima zato nobene zako-*
mto 'določene vrednosti, ali bolje rečeno, nobenega pravega merila za svojo vrednost Ker ni merila, lahko dela njegova vrednost velike skoke navzgpr ali navzdol.
Vselej ra, kadar izpreminja denar svojo vrednost, imajo tisti, ki razpolagajo z večjimi množinami denarja, imenitno priliko, da kaj »zaslužijo«:. Špekulirajo »en baissee >n »zaslužijo«, špekulirajo »en hausse« in zopet »zaslužijo*. Tem je zato vsaka izprememba denarne vrednosti skrajno dobrodošla, pospejšujojo jo in podpirajo na tihem, čeprav mogoče na ves glas kričijo, da mora to prenehati.
Neveduaži jim seveda verjamejo. Treba je pa farno odpreti oči in se vprašati, ali je mogoče poštenim potom »zaslužiti« preko noči stotisoče, milijone. In to se zgodi ravno s takimi spekulacijami. Neki krogi kopičijo denar, kopičijo bogastvo; seveda nekam mora iti. ko vidimo, da ga ima večina naroda vedno manj. Blaga, bogastva pa ni v resnici manj. vsaj toliko manj re. Bogastvo, ki je bilo prej, čeprav ne pravično, pa vsaj veliko manj krivično razdeljeno med narodom, se zbira sedaj nri skupinah Dosameznikov. Ti imajo, čeprav mogoče niso odgovorni za gospodarstvo države, silno, nevidno moč na vse In ker Imaao pred očmi le samo lastno korist, ne vidijo v bodočnost ter trdovratno na skrivaj branijo to gospodarstvo, čeprav prihajajo, da preslepijo javnost, z najrazličnejšimi načrti za izboljšanje.
Kakor delajo to posamezniki oziroma skupine v državi sami, tako so se stvo-rile tudi posamezne skupine držav, Id pijejo poslednje kaolje mozga iz drugih slabotnejših. 'Le pomislimo na uloge Nemške Avstr Je, Jugoslavije, Francije, Anglije in UniteO.
Ustalitev denarne vrednosti.
Spoznali smo nedoglecine zie posfe-clice nestalne denarne vrednosti, ki po njih trpi večina državljanov, cela država, da
države, vse delavno ljudstvo sveta.
Kako ustaliti denarno vrednost?
Najpreprostejše sredstvo bi bilo gotovo: izločiti ves denar. To bi pomenilo naturalno gospodarstvo po načelu: blago za blago. Pravici bi prRli tako bližje, drugo vprašanje pa je, če bi bilo to sploh izvedljivo. Prvotno gospodarstvo je bilo naturalno, vendar čim višje se je razvijalo človeštvo, tem težje je bilo ostati pri naturalnem gospodarstvu. Kolikor bolj so se množile potrebe, tern bolj so postali pridelki in izdelki različni, tem bolj različno tild delo, tembolj oa tudi raz tj osen krog odjemalcev. Nastopil je trgovski stan, ki je začel posredovati med producentom in konzumentom in zelo zgodaj se je pokazala potreba nekega merila za vrednost blaga in dela. Tako merilo je bilo vedno blago, ki je bilo splošno priznano kot vrednost, tako n. pr. so pastirski narodi merili bogastvo po glavah živine, poljedelski po kosih obdelane zemlje, ki jo je mogoče preorati s parom volov v enem »jutru«, v vročih krajih, kjer ni hudega boja za življenje, ko zemlja sama redko prebivalstvo z lahkoto prerodi, je mogla kot tako merilo biti celo -— igrača — lepe morske školjke.
tt i? ^.asoin ie potreba izločila tudi to. Uveljavljati se je začelo drugačno blago, s pomočjo katerega so potem izmenjavali blago m delo. Kot trpežne in redke so mogle sluziti v to predvsem — kovine. Začeli so kovati denar, ki je postal s tem sredstvo pri izmenjavanju blaga. Razvoj
je šel pa dalje. Polagoma je pridobival denar na »priljubljenosti«. Začela se js tekma za njim, ne več samo za blagom. Ta tekma je prinesla trgovino z denarjem. V tem trenutku pa denar ni bil več samo posredovalno sredstvo, ampak žc tudi — biago. Trgovina sploh, posebno pa trgovina z denarjem je dobila nov razmah, ko sc je začela uveljavljati nakaznica za kovani denar, t. j. Papirnati denar.
Papirnati denar, ki ni drugo kot nadomestilo za kovani denar, je mogel svojo nalogo prav dobro vršit;, doKler se je zanj dobilo res tclko kovanega denarja (recimo zlatega), kolikor ga je obetalo pisanje na papirnatem denarju. Kakor so pa v prejšnji dobi po nekaterih državah v stiski začeli kovati slabejši zlat ali srebrni denar, tako je nastala za države z uvedbo papirnatega poleg zlatega denarja v stiski velika izkušnjava; papirja je prav lahko natisniti v poljubni množini. Posebno svetovna vojna je prisilila nekatere države, da so tiskale papirnat denar, na katerem je pač stalo zapisano, da dobiš zanj na zahtevo ravno toliko denarja v zlatu. Toda ker zlata z razmnoževanjem papirja ni bilo nič več, je bila ta obljuba — velika laž.
Ljudstvo je to laž kmalu občutilo iu ji ni več verjelo: zaupanje v papirnati denar je padalo, t. j. nihče n:i dal zanj več toliko denarja kakor poprej, zahtevalo jc papirja vedno več; draginja je pričela rasti. In ko je padla vrednost papirnatega denarja še nižje, je morala prenehati tudi tista zapisana laž; na našem denarju ne sioji več zapisano, da se dobi zanj toliko in toliko zlata. Papir sam ni nič vreden, vreden je torej samo toliko, kolikor mu zaupamo. Zaupanje je pa težko meriti, ker se stalno izpreminja, danes je večje, jutri manjše, menja s'e lohko iz narazlič-nejših vzrokov. Nestalnost denarne vrednosti sedaj lahko razumemo.
Kako bi jo odpravili?
Dokler ima država zakonito določeno, da se vršijo vsa plačila (izvzemši najmanjša v zlatu), pravimo, da ima zlato valuto. Ce jc poleg kovanega zlatega denarja tudi papirnat denar, za katerega se lahko vselej dobi določeno vsoto zlatega denarja, kjer je torej papirnat denar samo sredstvo, da ni treba zlatega, ki je težak, neokreten, toliko prenašati, je to tudi še zlata vabita. Kakor hitro pa za papirnat denar ne dobimo več v naprej določene množine zlatega denarja, pa nimamo več zlate valute, temveč papirnato.
Pri narodovem gospodarstvu moramo pa ločiti dvoje: gospodarstvo s tujino (tujimi državami) in gospodarstvo z lastno državo, doma.
Šibkejša država (to smo, žahbog tudi mi), je pri prvem (s tujino) popolnoma odvisna od inozemstva, lnostranstvo kar diktira. Prvo jc, da lahko odkloni splcii papirnat denar, da zahteva torej samo zlatega. Cs pa vidi, da zlatega ne more dobiti, da torej mora sprejeti papirnatega, ima pa možnost zahtevati toliko in toliko več papirnatega. Cim bolj zaupa papirnatemu denarju, s tem manjšo količino se zadovolji, čim manj mu zaupa, tem več ga zahteva. Pohlepnost igra seveda veliko ulogo, pa ker jc konkurenca tudi v pohlepnosti velika, njen učinek ni tako nenaden, temveč bolj počasen, zato pa trajnejši. Važno je, kakor smo omenili tu le zaupanje; pa tudi tega zaupanja ni mogoče pravično meriti, ni ga mogoče ustaliti, zato se menja , z vsakim dnem. Ce sliši tujina, da.zakašlja kak jugoslovanski bankir, ali da se prehladi kak minister, ali da je Stipe Radič dobro večerjal, potem se že čuti poklicano Izjaviti, da Jugoslaviji pe zaupa več toliko ter zahteva za 1 zlat
Din namesto '49 takoj 50 papirnatih' Din. To je v njeno korist in zato komaj čaka, da se kaj »važnega« zgodi. Ce je naš papirnati dinar malo vreden, ga dobi tujina za svoje blago veliko — prvi dobiček; za naše blago pa ji je treba dati tem matij svojega — drugi dobiček. Iz tega sledi, da radi tega vedno dražje v tujim kupujemo, vedno ceneje pa v .tujino prodajamo. Država izgublja na vrednotah in zaupa-, nje mora biti vedno manjše. Nemška Avstrija gre pred nami, mi gremo za njo. Kam? Kdo ve?
Odpomcč? Za vsakega je jasna: uvoz zmanjšati na najmanjšo mero, izvoz zvišati na najvišjo. Vendar to še ne more biti dosri. Rekli smo, da zavoljo nizke cene ali kurza svojega denarja prepoceni prodajamo v tujino. Ce torej tako veliko izvažamo, damo tujini preveč dobička sebi v —izgubo. Ukreniti bi bilo treba drugače. Predvsem bi bilo treba izločiti vse možnosti menjave zaupanja, ki ga tujina vedno izrablja v lastno korist. Pri zunanji trgovini bi bilo torej izločiti predvsem denar. Naturalno gospodarstvo: u j. blago za blago, bo takoj onemogočilo vsako izkoriščanje. Ali je to izvedljivo? državi sami jc nemogoče, to srno že rekli, ali pa je to nemogoče tudi med drža-, vami? Državi bi bilo treba uvesti u. pr. samo monopol na uvoz in izvoz po načelu blago za blago, pa to bi bila silna koncentracija narodnega gospodarstva, ki se je pa izkazala predvsem vselej pri nas skrajno okorna, počasna, birokratična in kot taka za gospodarsko življenje škodljiva. Ce bi pa prepustila država iniciativo posameznim uvoznikom in izvoznikom ter bi samo zahtevala od njih, da predlo-že lastni carinski deklaraciji tudi carinsko deklaracijo blaga v zameno obenem z obema fakturama v pregled, če je zamena pravilna, bi to zaenkrat gotovo zadostovalo. Potrebno koncentracijo bi bilo prepustiti v začetku trgovcem, država ni itak imela vse uvoženo kakor izvoženo blago v evidenci. Resne težkoče bi mogle nastati za sedaj le zato, ker je danes uvoz veliko večji od izvoza. Ker bi pa za izvoženo blago potom zamene dobili v ec tujega blaga (ker bi bilo pravičneje cenjeno), dalje, ker bi za naše blago zunaj dobili več, bi ga rajši izvažali, torej bi ga več izvažali, bi se gotovo v kratkem omilila velika razlika med uvozom in izvozom ter bi se začelo zdravljenje razbitega gospodarstva.
To bi bila ena pot za ureditev gospodarstva s tujino. Kaj pa z gospodarstvom doma v državi? Notranje gospodarstvo je sicer zelo odvisno od zunanjega kakor tudi narobe, vendar tu ima država vedno možnost in moč (vsaj imeti bi jo morala, če ima voljo), da ga usmeri tako, da bo vsaj skromno življenje zagotovljeno vsem delaželjnim državljanom, če tega ni zmožna, se bo razletela prej ali slej.
Vzemimo, da se vrši zamena blaga s tujino .na temelju predvojnih cen. Takoj se lahko uvedejo potem tudi v državi predvojne cene za vse predmete, seveda pa te cene ne bi smele biti izražene v papirnatih dinarjih, temveč v predvojnih dinarjih, t. j. v zlatih dinarjih. Zlatih dinarjev pa nimamo, posluževati bi se morali torej zaenkrat teh papirnatih. Zaupanje, ki ga bo imela tujina za naš papirnati denar, naj bi bilo merodajno tudi v državi sami, torej: povprečni kurz našega papirnatega dinarja v tujini bi objavljala država za kratke dobe (teden ali 14 dni) kot uradni kurz za notranjost. Vse cene, plače pa tudi davki bi bili izraženi v zlatili dinarjih in bi kot taki ostali lahko trajni za daljšo dobo, plačevalo bi se pas papirnatim denarjem po tem uradnem kurzu.
Če bi se zmanjšala vrednost papirja, bi se avtomatični zvečala količina papirnatih dinarjev zr blago, pa tudi za plače, mezde in davke. Ni idealna rešitev to, priznamo radi, vsak bi moral, imeti pri sebi svinčnik in kos papirja, veliko manjših goljufij bi se zgodilo, pa ljudstvo bi se hitro navadilo računati s kurzom. Neprilike bi nastale tudi pri blagajnah, predvsem tehnične, resnejše sitnosti bi imeli denarni zavodi. Toda če bi prepisali tudi ti vse vloge in posojila na zlate dinarje, bi bila vsaka nevarnost zanje odstranjena, če so solidni. Kaj bi pa bilo s tem pridobljeno? Predvsem bi prenehalo skakanje cen, plač itd. Pravičneje bi bil plačan vsakdo in s padcem vrednosti denarja bi obdržal vsakdo svoje dohodke na isti višini. Kalkulacija bi bila mogoča na daljšo dobo. Razvila bi se lahko industrija, omogočeno bi bilo zidanje, omogočeno štedenje, zavarovanje itd. Seveda paradiža bi s tem še ne bilo, izkoriščanje bi bilo še vedno mogoče, toda v tolikem obsegu ne bi bilo več mogoče — v najboljšem slučaju bi se povrnili v razmere pred vojno. Ali pa se nam danes ne zde tisti časi naravnost — kar zlati? Dokler bo treba računati s kurzi denarja, ki nima za človeka polne notranje vrednosti, čigar vrednost je odvisna od najrazličnejših vzrokov, toliko časa ne bo jasnosti, kajti temna so pota — kurzov.
Pravico bi bilo doseči le drugače. Treba bi bilo vzeti predvsem za merilo blago, vsakemu poznano, ki je za vsakega nujno za življenje: kruh, žito, pri nas torej n. pr. pšenico. Ugotoviti bi bilo, koliko pšenice potrebuje človek za svojo prehrano, ugotoviti, koliko dela 111 kapitala se porabi za pridelovanje pšenice, koliko vrednost imajo druga hranila v primeri s pšenico, koliko truda in kapitala zahteva njihova produkcija. V pravično razmerje bi bilo spraviti potem z vrednostjo pšenice vse druge dobrine, vsako delo. Merilo vsega bi bila določena množina pšenice. Vse blago, vse delo bi bilo na svojo vrednost izraženo v pšenici. N. pr. delavec bi rekel: grem zidat za toliko in toliko kilogramov pšenice na dan; krojač: naredim obleko za toliko in toliko kg pšenice; uradnik: na mesec moram imeti toliko itd. kilogramov pšenice; država bi zahtevala davkov toliko kilogramov pšenice. Seveda pa vsi ti ne bi zahtevali prave resnične pšenice, zahtevali bi zato le denar, ki bi stala takrat ta^ pšenica. Da bi prenehalo vsako preračunavanje, bi bilo treba državi izdati samo papir, ki bi glasil na kilogram pšenice. Seveda bi pa morala država tudi res imeti v svojih žitnicah toliko pšenice, žita in drugih eksistenčnih spravljivih vrednot, da bi bil ves papir krit. Žitna valuta torej, ampak z drugačnim temeljem kot zlata, pa tudi z drugačnimi posledicami. Pa do tega šc ne pride tako kmalu.
Še držijo po koncu vse gospodarstvo krogi, ki se bojijo novotarij. Kajti sedanjost je tem krogom tako mila, lepa in koristna, da odklanjajo vsak resen poskus izpremembe, ki bi prinesla izboljšanje celoti na — njihov račun. Če ne morejo priti s stvarnimi ugovori, pridejo s smešenjem ia hočejo tako že v začetku ubiti misel, ki bi jih utegnila vreči z zlatih stolpev. Ljudstvo pa gleda in čaka, kdaj bo bolje. *
Kdaj bo bolje? Takrat, kadar ljudstvo ne bo več čakalo, temveč spoznalo, da je rešitev le v njegovih rokah, S temi vprašanji se L o moralo pečati. Razumeti bo moralo 'te probleme, ki niso tako težki. Niso več težki, ker jo trpljenje veliko.
Začni takoj presojati vse cene blaga in dela po pšenični valuti. Nikogar ,ie boš ogoljufal, zato pa tudi sam ne boš ogoljufan. Posledice tega boš občutil tembolj blagodejno, čim večji revež si danes.
Tedenski ©regled.
Ljimijana, dne 31. jan. 1922.
Razorož:tveni konferenci v Washing. tonu so dnevi šteti; zaključi se v kratkem. Svojega namena itak ne doseže, ker je kapitalistični svet premalo zrel za miroljubno politiko in ne bo nikoli.
Razmere v Egiptu so postale Angli-j' tako nevarne, da je začela resno preudarjati o njih. Baje namerava dati Egiptu popolno samostojnost in ji dovoliti neodvisno vlado. Kakor hitro se to izvrši, ie na vrsti Indija, ki tud', ne bo hetera zaostajati za Egiptom.
Z mrzlično 'naglico sc vrše pripravo za gospodarsko konferenco v Genov; od katere pričakuje izčrpana Evropa ozdravljenja svoje gospodarske bede. Konferenca bo kazala prav zanimivo sliko. Amerika se je udeleži na vsak način; četudi bi ne bila zastopana uradno, pošlje svoje zastopnike in strokovnjake, da prouče položaj. Iz Rusije pride na konferenco baje Lienin osebno. Ob tej priliki pride skoro gotovo do zbliža nja med Rusijo in Nemč:io, katere pričakujejo z veliko radovednostjo. Povabljei a je tudi Bolgarija. in sicer prvič po svetovni vojni. Vsekakor bo ta konferenca važen mej-nik v zgodovini in razvoju evropskega gospodarskega življenja.
Še pred to konferenco sc bo vršilo posvetovanje komisije za 1 arodne manjšine, ki bo razpravljala o stališču, ki naj ga zavzame pri genovski konferenci.
Napetost med f^nglijo :n Francijo jc dosegla že skrajne meje. Anglija je dosegla s svojo politiko, da je Belgija zaprosila francosko vlado, naj razveljavi pogodbo, po kateri je Belgija obvezana braniti severovzhodno mejo Francije pred morebitnim napadom s strani Nemčije. Pripravka sc zveza med Anglijo hi Belgijo. Dočim dere Francija z neprestanim oboroževanjem v propad, je angl> Ska politika dateko previdnejša. Franciji se zna zgod5 ti, Ja bo lepega dneva ostala popolnoma osamljena, ker na Italijo sc ne more zanesti.
Na Balkanu se snuje nova grupacija. Pripravlja se vojaška zveza Jugoslavije. Romunije in Grške, in sicer pod okrajem male entente.
Komunistična stranka v Nemčiji je priredila velike manifestacije, katerih so se udeležili tudi francoski komunisti, k, so protestirali zoper francoski mili.tar,-zem. Voditelj francoskih komunistov je poudarjal, da obnova opustošenih francoskih ozemelj zato ne napreduje, ker francoska vlada noče zaposlit, nemških de lavcev.
V narodni skupščini sc vrše dolgovezni govori m dolgočasne debate. Doslej sc govorili v imenu svojih strank predstavniki močnejših vladnih skupin, kakor tudi opozicije. Železniški minister ie razkril težave naših železnic, ki se nahajajo v obupnem stanju.
Odbor zo upravno razdelitev države je po dolgem lenaremu svoj mandat vinil zakonodajnemu odseku, ker svojega dela ni dovršil. Člani tega odbora bodo bržkone odlikovani, ker jih državi odslej ne bo več treba plačevati.
DELAVEC BREZ DELAVSKEGA ČA-SOPISA JE KAKOR VOJAK BREZ PUŠKE.
Nalitevelle.
NA FRANCOSKEM SE ŠE NISO STREZNILI KAKOR DOKAZUJE POROČILO IZ PARIZA.
LDU. Pariz, 31. jan. Ruski sovjetski delegati na konferenci v Genovi ne bodo delali načelnih težkoč glede sprejema pogojev, ki so se določili v Cannesu. Nasprotno, zahtevali bodo. da zveza narodov, posebno Francija in Anglija s svoje strani prevzameta finančno odgovornost za povrnitev škode, povzročene v Rusiji. Istotako bodo sovjetski delegati formalno zahtevali, da se čimprej prizna njihova vlada kot polnopravna. Smatrajo, da bi brez tega priznanja ne bilo mogoče urediti trgovskih odnošajev z vsemi državami. Na Angleškem je struja, ki gre za tern, da se prizna sovjetska vlada. Angleški krogi smatrajo, da bi zopetna vzpostavitev trgovskih odnošajev z Rusijo omogočila angleški industriji, da se povzdigne in potem reši veliki problem nezaposlenosti na Angleškem. Na Francoskem dvomijo, da bi se z zopetno vzpostavitvijo trgovskih 'odnošajev z Rusijo pospešilo gospodarsko stanje Evrope in ali bi boljševiška vlada držala svojo obvezo oziroma jamstva za varnost kapitala. ki se nahaja v Rusiji. Znano ie. da so prevozna sredstva v Rusiji zelo slaba in da se je poljedelska produkcija zmanjšala na minimum. V najboljšem slučaju v kratkem času ni pričakovati stvarnega dobička. Za to bi bilo treba čakati najmanj 12 let. Francija stoji na stališču, da je brez sodelovanja Amerike gospodarski povzdig Evrope nemogoč in da bi bil vsak poizkus te konference že naprej obsojen na neuspeh.
ANGLEŠKI PROLETARIAT O GENOVSKI KONFERENCI.
LDU. Manchester. 30. jan. Voditelj delavske stranke Henderson je izjavil v govoru, da odobrava delavska stranka genovsko konferenco. Delavska stranka si želi zvezo narodov, v kateri bodo zastopani vsi narodi, ki bo stremela za radikalno omejitev oboroževanja in ki bo stremila za novo mednarodno politiko, ki bo imela za podlago pravico, sodelovanje in dobre odnošaje med narodi.
ZARADI SNEŽNEGA METEŽA SO MORALI PRENEHATI Z RAZORCllTVENO KONFERENCO.
LDU. London, 30. jan. Po vesteh iz Ne\v Vorka so zaradi snežnega meteža morali prekiniti delovanje vashington-skega parlamenta ter razorožitvene Konference.
BERITE NAŠE ČASOPISJE!
»Naprej«, slov. socialistični dnevnik v Ljubljani. Naročnina mesečno samo 7 dinarjev.
»Ljudski Glas« izhaja tedensko in
stane mesečno samo 1 Din. 50 para.
»Kres«, družinski list izhaja mesečno in stane letno 30 dinarjev in se naroča pri: Upravi »Kresa«. Ljubljana, Židovska ulica 1.
»Naši Zapiski«, mesečnik za politike in gospodarstvo, za kulturno in socialno življenje, stane letno samo 25 Din. in se naroča •pri upravi »Naših Zapiskov« v LjubljaniVIL, Kolodvorska c. 20S.
»Radrdčke Nevine« izhajajo kot osrednje giasilo v Belgradu dvakrat na teden. Naročnina za 3 mesece 25 Din.
»Glas Slobode« izhaja v Sarajevu. Naročnina mesečno 4 Din.
»Slobodua Riječ«, tednik v Zagrebu, mesečno 4 Din.
»Sloboda« izhaja v Novem Sadu, mesečno 4 Din.
»Volksstimme« v Mariboru, »Arbei-terwille« v Vršacu in »Vonviirts« v Žom-boiju, so nemški socialistični tedniki v Jugoslaviji.
Dolžnost vsakega sodruga je, da bere in razširja naše časopisje! ______________
Dnem© vesti.
Sodrugi, prav je. da ste ponosni na svoje socialistično prepričanje! Več so-drugov nam je poslalo pisma, kako to, tk stoji v dopisu iz jeseniške kotline (»Naprej« predzadnjega torka št. 18.) spodaj vrstica., ki žali socialistično mislečega človeka. Kje je lerivda — v Ljubljani uti na Jesenicah? Izjavljamo, tia je krivda v Ljubljani in sicer niti ne na uredništvu, ker se pri ;netiranju čisto lahko pripet', da pride vrsta iz enega članka v drug članek, kar je po končani reviziji mogoče opaziti šele tedai. ko je list že natiskar. Stvar je taka, da je treba dotično vrsio brati pod dopisom iz tovarne »Petovia« v isti številki in tedai bo dobila smisel, ua ne takega, da bi žalila socialistični or j-letariat, temveč da pokaže duševno razvitost visokega gospoda, ki ga ni sram. propagirati svoje meSčarist\o s psovkam' na proletarski razred. Berite v ptujskem dopisu: Ravnatelj tovarne g. Saxl nam ie vrgel psovko: »Socialisti ste tristo tet P opicami!« ko (na 4. str.) smo ga prte J opominjati r.a Dosodbo itd. — Sicer ms r>a veseli, da sodrugi tako pazno bere:o svoj list; to je znamenje, da jim ne gre samo za vsakodnevne časnikarske sei-zacije, ki so hrana meščanskemu bral :u meščanskih žurnalov. temveč da jim gre za duh. Sodrugi, Dišite nam, če bi se imj-la še kdaj prioetiti podobna tiskovua pomota, kakor ie navedena!
Sodrugi, uvažajte! Zadnjič smo v »Napreju« zapisali, da smo nasprotni predpustnim veselicam, kakor jih prirejajo v tem času razna društva. Rekli smo tam, da ni primerno, če se danes, ko gre polovica človeštva v grozno smrt po lakoti in bolezni, prirejajo hrupne zabave, na katerih gre zdravje in denar in duševnost 'človeška v prilog nekim nagonom, ki niso med najvišjimi. Rekli smo, da zato ne bomo prinašali nobenih naznanil in vabil k takim zabavam, dasi posebno Proletariatu ne maramo kratiti koščka zabave, če se le vrši v oblikah, ki so nas vredne. Prosimo torej vse sodruge in proletarske organizacije, da ta naš' sklep Uvažujejo. V kratkem priobčimo več člankov, ki se bodo bavili s temi stvarmi. Prosimo vas, sodrugi, da jih pazno preberete!
Razprava proti atentatorjem. V Bel-
gradu nadaljujejo z razpravo proti vidovdanskim atentatorjem na Njeg. Vel. kralja Aleksandra. Državni pravdnik - zahteva ostro kazen za prizadete delavce in komunistične poslance.
Atentatorji se pojavljajo kakor gobe do dežju. Kakor poroča današnje »Jutro«, je bil v Pragi aretiran študent, ki so ga podkupili komunisti leta 1919. z 30.000 dinarji, da bi šel umorit takratnega regenta Aleksandra v Belgrad. Toda, ker se študent sam naibolj obtežuje, obstoji upravičen sum,da trpi aretiranec na liksn,-ideji, da je zasledovan in preganjan.
Borba med kardinali za papeža. Kolegu, ki prične danes z volitvami, sestoji iz 61 kardinalov, od katerih je 31 laške narodnosti. Boi za papeža bo precej hiut, ker je vec kandidatov, ki prihajajo prav resno v poštev. Baie so vsi kardinali trd-no odločeni voliti tistega kardinala z? papeža, ki bo še bolj laško navdahnjen,
ko pa je bil pokojni papež. Na ta način se bodo uresničile Zelie Benedik ui XV. ki je ‘/.rekel na smrtni postelji željo no prijateljskih odnošajih z materjo Italijo.
Posredovanje dela v Sloveniji leta 1921. V preteklem letu izkazuje »Državna posredovalnica za delo« naslednji promet: Skupni promet 32.747 strank (moških 22.063 in ženskih 10.684). Od teh ie bilo delodajalcev 16.106 (m. 10.490 in ž. 5616) in delojemalcev 16.641 (m.11.573 a1, ž. 5068). Posredovanj se je izvršilo 10.641 (m. 6623 in ž. 3463), — Posamezne podružnice izkazujejo:	1. Ljubljanska po-
družnica 12.529 strank in 4254 posredovanj; 2. mariborska podružnica 12.0)0 strank in 2477 posredovanj; 3. celjska podružnica ie bila zaprta, ker ni bilo urad nika; 4. ptujska podružnica 737 strank in 85 posredovanj; 5. prekmurska podruž lica 7391 strank in 3270 posredovanj. Celokupni promet in uspehi »Državne posredovalnice za delo« v Sloceniji so bdi naslednji: Leta 1919. jc bilo 36.553 strank in 6860 posredovanj; leta 1920. 2S.51S strank in 7820 posredovanj; leta 1921. 32.747 strank in 10.0S6 posredovanj, skupno torej 97.818 strank in 24.766 posredovanj. — K položaju na delovnem trgu v letu 1921. bi blo v splošnem pripomniti naslednje: Veliko brezposelnost je b;-lo opažati vse leto med nekvalificiranimi delavci (industrijskimi in agrarnimi) ter med rudarji, živilskimi delavcL trgovskim in pisarniškim osobjem ter med ko-, vinarji. Pomanjkanje delavcev je bilo pa opažati zlasti v lesnih in gradbenih strokah ter med kvalificiranimi specialisti vseh panog. Zavod je izdal v preteklem letu skupno 3790 nakaznic za polovično vožnjo na železnici v skupni vrednost! 73.343.70 Din.; skupno število brezposel ■ nih dni pri posredovalnici v evidenco vzetih delavcev je pa znašalo 108.047 d ii.
Ljubljana.
Vič-Glince. Naši starejši Občinarji so bili že navajeni, da so si vsako tretje leto volili svojega župana in občinski odbor. Seveda je bilo to v časih, ko smo bili še avstrijski sužnji. Sedaj pa, ko smo v lastni državi, te pravice nimamo. Naši sinovi ki bodo že kmalu polnoletni in bodo že vojaki in tudi družinski očetje, niti ne vedo, kaj so to občinske volitve, saj jih celo svojo mladost niso doživeli. Nekaj je ten u kriva vojna potem pa naša slavna vlada, ki nam naklada samo dolžnosti, ne da nam pa niti tistih pravic, katere smo že 2davnaj imeli. Pa menda ne bo treba začeti boj za staro pravdo?
Da pa ne bomo pristranski, moramo povedati, da smo pač imeli lansko leto občinske volitve, ali zdi se, da samo zato, da so liberalni demokratje pogledali, če so pri njih šanse ugodne ali ne. Ker pa naše ljudstvo ne mara demokraških samodržcev, je seveda volilo može, ki jim je zaupalo. To seveda demokratom ni bilo po volji in napravili so kratek proces: novi občinski odbor so razveljavili in s tem ljudi za norca imeli. Kajti, kar ste vi izvolili, to ni nič, mi vam bomo diktirali kdo bo vodil vašo občino — tako so rekli.
Vprašamo našo pokrajinsko kakor tudi osrednjo vlado, da nam jasno in odločno pove: Ali nam da nove volitve? Ali hoče nasilni režim izvajati nad našo občino kakor dosedaj?
V prvem slučaju zahtevamo v korist občine, da se to v najkrajšem času izvrši. V drugem pa povemo to, kar vsak otrok ve: da sila rodi protisilo.
Umrli so v Liubljani: Ivan Ivec, čevljar, 46 let. — Fran Dolničar, občinski
ubožec, 76 let. — Gašper Bezlaj, zasebnik, 77 i :t. — Karel Maraš, dninar, 31 let.
— Rok Molek, železničarjev s'n, 14 iet.
— Ivan Svetek, sin zidarskega poiirja, 5 mesecev. — Marija Žitnik, žena nočnega čuvaja. 46 let. — Marija Žurga, bivša služkinja 81 let. — Ivana Smrekar, žena plenarn. sluge, 41 let. — Olga Petrovčič, sprevodnikova liči, 1 leto. — Rihard šumi, sin rač. svetnika. 16 let. — Pavla Ja-: godic, rejenka, 2 meseca. — Janez Marn, dninar, 75 let. — Ana Krajnik, rejenka, 1 mesec. — Ana Porenta, mestna uboga, 82 let. — Marija Nered, gostilničarjeva žena, 28 let. — Marija Podbevšek, rejenka, 7 mesecev. — Gregor Strle, posestnik, 77 let. — Ivan Krašovec, sin vlakovodje, l mesec. — Julija Knez, šivilja. 65 let.
Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane na sestanek, ki se vrši v nedeljo, 5. t. m. točno ob 2. po-, poldne v restavraciji ge. Mrak, Rimska cesta 4. V zadevi poročila mezdnega gibanja pomočnikov ie sestanek važen m se prosi obilo udeležbe.
$farits©p.
Poredni natakarji. V ponedeljek se je v hotelu »Pri zamorcu« zabavalo 5 natakarjev. Ko so se pošteno napili, so preklinjali našo državo, ki da je vlačuga itd. Slednjič jih je aretirala policija ir se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
Bolnikov je vedno več. Okrajna bolniška blagajna v Mariboru ie dne 30. ja-jjuarja dosegla rekord v stanju bolnikov. Do nedelje 29. januarja ie štela 650 bolnikov, ^v pondeljek se jih ie prijavilo še 70. Večina bolnikov trpi na influenci oziroma na njenih posledicah. Pri tem ogromnem številu bolnikov je »Taboro-va« vest. da hodijo zdravniki bolnike gonit iz postelje, neutemeljena. Nasprotno, bolniki tožijo, da zaman čakajo na obisk zdravnikov, ki so z delom do onemoglosti preobloženi pozno v noč.
Ceije,
Tuda pri nas ne vemo, kam z bolniki.
Javna bolnišnica v Celju je prenapolnjena. Število bolnikov je naraslo zadnje dni na 305. Normalno pa je prostora za 275 bolnikov. Postelje imajo tudi na hodnikih. V interesu splošnosti bo nujna razširjava in povečanje celjske bolnice.
Dopisi.
Vrhnika. Pri nas sta klerikalec Ma-rolt in liberalec Lenarčič 2a časa prevro-ta obljubovala ljudstvu nebesa, samo, da si ga pridobita zase. Takrat je bilo nevarno. Bali so se ljudske moči. Toda časi so se spremenili. Pozabili so na agr. reformo, na socialno zakonodajo. Vsedli so se z našo pomočjo in »vladajo«. Toda mi smo jih spoznali. Bukovniki, ki oznanjajo čednost uboštva se bratijo s kapitalisti itd. in vse na škodo ljudstva. Aii je Kristus tako učil? Ali je Kristus hodil v fraku in laku in s sodu podobnim trebuhom? Povemo vam, da se zavedamo, kje so naše vrste, ki vas bodo prebodle.
Št. Vid - Brdo pri Domžalah. Dva ptiča letata pri nas silno visoko. Pa se pretepata in ne vemo, kdo bo zmagova-: lec. V šoli na Brdu smo slišali, da se imenujeta Sokol in Orel. Obe ptici sta ropa-lici in tudi to smo sc učili. Naše ljudstvo pa ne ve, da se pretepata zanj. Noče se braniti, ampak mirno čaka, da mu roparici izkljujeta srce. Trpini iz Domžalske in Moravske doline, vstanite in branite se! Vzemite orožje, ki se ne zlomi! Izobrazba je naš meč. Socializem je puška, ki vas bo^ osvobodila suženjstva. Berite delavske časopise in brošure, pa boste
spoznali', 'Ja tavale v temi. Če vrzete človeku pese!, v oči, ne vid] korakati naprej. Tako se j.? zgodilo z vami. Zastrupili so vas in sedaj vas izkoriščajo. Vzdramite se!
Globoko. Ljut jc naš boi z nasprotniki, ker ti se poslužujejo vsemogočega, samo da bi županovali in vladali sami. Samostojni župan H. je pridno na delu. da si pribori mesto okrainega načel lika. Sklical je župane iz našega okraja, seveda svoje pristaše 111 iim obljubil nebesa, če ga bodo izvolili za načelnika. Gospod H., čc hočete nositi visoke »titlne«, priporočite se Puclju, ki vam bo pripravil korito, kot ga je dr. Vošnjaku. — Marsikdo bo rekel, da smo sitni. Ali to ni res. Mi zahtevamo in priooročamo samo to, kar nam gre. Sodr. Umeka je na nekem shodu napadel samostojnež Urek, češ, da ie bil radi tatvine odpuščen od železnice. Sodr. Umek ni prizanašal, ampak si je šel .skat pravice na oristoino mesto. Obravnava je bila razpisana že za 24. novembra 1921. Toda ne vemo iz kakšnega vzroka ‘e bila preložena. Okrajno sodišče v Brežicah poživljamo, da takoj razpiše razp avo, ker z zavlačevanjem očitno škoduje ugledu sodruga Umeka. Menimo, da je sodišče za to tukaj, da nas brani. — V okrajnem šolskem svetu imajo večino člani SSJ. Tudi to ne gre samostojnežem v glavo. Zato pridno ovaiajo sodruga Čopiča, učitelja v Pišecah. Radi bi ga spravili od tod. In to samo radi tega. ker til in tam pojasni našim kmetom, kdo je tisti? ki jih izžema. Opozarjamo merodajne oblasti, da takim brezvestnim ovadbam ne nasedejo, ker bodo drugače dož veli blamažo, kot so jo pri sodr. Moderndor-ferju. — Umrla ie žena sodr. Preskerja iz Globokega. Naše sožalje. — V gozdih Attemsove graščine so našli ubitega orožnika brežiške postaje. Zločinci, ki so že v rokah pravice, so ga nečloveško zmrcvarili. — Sodrug iz Globokega.
Velenje. Dne 6. januarja je imela tukajšnja KDP shod, na katerem je poročal sodrug Koren. Shod ie uspel sijajno, le edina škoda, da je moralo naše delavstvo tisti dan delati. Navzoč je bil tudi znani strankarski mešetar Vidovič. Še pred nedavnim je bil imenovani vnet socialist, seveda sila domišljav in visoko leteč. Pravočasno smo ga spoznali kot avanturista, zato smo ga pustili popolnoma pri miru. Tej nezaslišanosti se je osvetil s tem, da je prestopil h komunistom, pri katerih se je povspel na 16. mesto kandidatne liste. Ko je kmalu žalostno odzvonilo tei struji, je g. V. takoi spoznal, da ie brez korita, ter se lepo ponižno pridružil klerikalcem. Ce pa ne bo polno korito tu, se gotovo vpiše Belcebubu. Za podel dobiček kupuje in prodaja svoje prepričanje, svojo vest in čast kakor Žid svojo ničvredno blago. — Mi rudarji dobro poznamo take ljudi, zato bomo volili može, ki so trezni in pošteni, ne pa brezvestnih koritarjev.
Nova Štifta pri Gornjem gradu. Sodrug urednik, saj veste, da smo kljub temu kristjani, čeprav smo organizirani socialisti. No in kristjanka sem šla na božjo pot v Štifto. To je znana božja pot. Veste, tam so pa gospod župnik, ki so nebesa razdelili na tri razrede. Čudite se temu? Seve — da! Krst je v Štihi razdeljen v prvi, drugi in tretji razred. V prvem veliko milosti, v tretjem pa nič. Sodrug urednik, poglejte v sv. pismo, če je mogoče zapisano: Iditc po vsem svetu, učile vse narode in krščujte jih po treh razredih, da revež ne bo dobil preveč milosti. Žalostno! Gospodje so šli tako daleč, da so začeli barantati z božjo milostjo, kot me-
nihi za Lutrovih Časov z odpustki. Po* zdrav! A. P„ romarica.
(Draga sodružica, pogledali smo pač v sveto pismo, kakor leži v našem uredništvu na najbližji polici, toda tistega stavka nismo našli. Ne vemo, kako. Pa peprašajte novoštiitarskega gospoda župnika, naj v svoje evangelije pogleda, morda je njegova izdaja boljša in popolnejša kot naša! Uredn.)
Kreka pri Tuzli. Kakor se nam dozdeva pripravlja tukajšnja rudarska uprava zopet nove napade na naše pravice oziroma jih že izvršuje nad rudarji, ki smo od zadnjega rudarskega štrajka brez vsake organizacije. — Tako moramo že tretji teden neprekidno delati brez vsakega nedeljskega odpočitka. Ce pa kdo od rudarjev ne more vzdržati, se mu pa naloži 20—40 kronska kazen zato ker ni v nedeljo prišel na delo, ali pa v hujšem slučaju sledi obračun. — Poživljamo merodajne kroge, da se nemudoma odpravi ta svinjarija, ker tudi rudarji nismo iz železa. Med delavstvom vlada vsled tega okrutnega postopanja in brezvestnosti velika napetost, ki bo prišla do izbruha, čeravno smo brez organizacije in stojimo takorekoč pod policijskim nadzorstvom. Torej čuvajte se! — Rudarji.
(Pred sodiščem še vedno traja obravnava proti rudarjem, lei so pričeli stavkati decembra meseca 1. 1920. Pri tej priliki so navalili na rudarje na povelje okrožnega načelnika orožniki in policisti, fa so hoteli rudarje s silo tirati v rudnike. Nastali so nezaslišani izgredi, izzvani na sam božič od pristojnih oblasti in rudarje so vteknili pod ključ. Vsa poštena javnost se je zgražala nad tuzianskim škandalom, ki ga še danes perejo pred sodiščem in zasledoval ga je s pozornostjo ves jugoslovanski proletariat. Sedaj nam zopet prihajajo neugodna poročila, ki napovedujejo med tamošnjimi rudarji novo gibanje. Poživljamo naše poslance, da intervenirajo čimprej za nesrečne rudarje, da ne bomo v kratkem zopet slišali o no-vem tuzlanskem škandalu. Opamba ur.)
Iz stran&@>
Ljubljana. V petek zvečer se prične zopet točno ob 20. uri diskusijski večer, kakor navadno v mali dvorani »Mestnega doma«. Na dnevnem redu je nova raz-
°raVfepne koledarje smo zopet prejeli. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri pokr. tajništvu SSJ v Ljubljani, poštni predal 168. Osebno ga dobi lahko vsakdo v upravi »Napreja« v Frančiškanski ulici 6 (Učit. tiskarna) v Ljubljani
Globoko. Dospeli so delavski koledarji in znaki SSJ. Na razpolago so tudi razne poučne in zabavne brošure. Vse to ima sodrug Martin Umek, Piršenberg 14 v zalogi. Dobite ga vsak dan.
Ježica ori Ljubljani. V soboto, 4. februarja se bo vršil redni občni zbor kta-jevne organizacije KDZ ob 18.30 pri »Ruskem carju« na Ježici. Dnevni red: 1. Poročilo dosedanjega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Sprejemali se bodo tudi novi člani. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora točno udeležijo. — Odbor.
Sv. Peter pod Sv. Gorami. Krajevna organizacija KDZ poživlja vse člane naj poravnajo svoie prispevke redno za naprej. tako, da bo odbor lahko redno obračunaval. Priporoča tudi svojim članom, da skrbijo za razširjenie našega tiska. Kdor si ne more naročiti »Napreja«, ki stane samo 7 dinarjev mesečno, naj si naroči vsaj tednik »Ljudski Glas«, ki stane za člane samo 1 dinar mesečno, za nečlane 1 dinar 50 par. — Odbor,
Krčevina pri Ptuju. Krajevna organizacija KDZ v Krčevini prosi svoje člane, da poravnajo prispevke redno vsak mesec od 15. do 25. Vsak Član naj poskrbi, da bo imel plačan prispevek za vnaprej, tako da bo odbor lahko redno obračunaval. Le z združenimi močmi bomo dosegli svoj cilj in utrdili organizacijo. — Odbor.
Gcrje pri Bledu. Krajevna organizacija KDZ naznanja svojim članom, da poravnajo^ lahko svoje prispevke tudi vsak terek, četrtek in soboto od 17. do 18. v prodajalni Kousumnega društva za Slove-« nijo v Gorjah. — Odbor.
Šoštanj. Krajevna politična organizacija SSJ priredi v soboto. 4. t. m. v prostorih hotela »Jugoslavije« družabni večer. Na sporedu so razne zabavne točke in godba iz Velenja. K obilni udeležbo vabi odbor.
Žreče. Članske prispevke sprejema sodrug J. Turnšek vsako nedeljo na rrgu in na domu (Žreče št. 14). Prosimo vse čiane, naj poravnajo svoje prispevke redno vsak mesec le naprej, da bo odbor lahko točno obračunal Člani so soodgovorni za napredek organizacije, zato ne smejo ovirati odborovega delovanja, temveč pridobivati zavednih članov. Močna organizacija nam bo pomagala do ciija. — Odbor.
Dopisnikom. Ponovno opozarjamo vse dopisnike, naj ne naslavljajo uradnih dopisov na osebe, temveč vedno na Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168 ali kratko: Ljubljana. noštni predal 168.
Po
— Militarizem ie neprecenljiv zavod za poneumljenie, kakor nam dokazuje sledeči primer: V Zagrebu so darovali na pobudo »pisateljice« ge. Zofke Kveder Demetrovičeve profesorji slikarske akademije naši prvi vojni ladii »Golob« v Tivotu več umetnin v vrednosti nau 100.000 K. Darovali oa so gg. Križman, Valdec. Kerdič in Frangeš. katerim se h c pridružil še Meštrovič. Navedeni primer je sijajen vzgled, kam tira kapitalistična vzgoja tudi takozvane »umetnike«, ki bi se vendar morali zavedati, da morajo biti predvsem ljudje, če hočejo biti resnični umetniki. In če bi bil. ljudje, bi se prav gotovo ne klanjali vojnemu molohu. temveč bi mu obrnili hrbet in bi poklanjali umetnine v veliko pametnejše svr« he kakor pa so vojne ladje.
—> S čim so zabavale buržujsko vzgojene baletke občinstvo. Te dni bodo razpravljali pred berlinskim sodiščem o škandaloznem baletu plesalke Lole Bach. Obtožnica obtožuje baletke, da so nasto pale popolnoma nage. K obravnavi so pozvali umetniške strokovnjake, ki se bodo izjavili, v koliko so bile baletke upravičene nastopati nage.
'V'
Znižane vozne listke za udeležence letošnjih zimskošportnih tekem v Bohinju in Kranjski gori. Športna Zveza do sedaj ni dobila. Vsi udeležniki naj shranijo vo;> ne listke, ker dobijo na dan tekem v Boh. Bistrici legitimacije Športne Zveze, s katerimi dobe prosto vožnjo nazaj, če prispe pravočasno brzojavna rešitev od ministrstva za promet. — Športna Zveza.
III. Smučarski izlet se bo vršil v četrtek t. j. 2. febr. Odhod iz glavnegm kolodvora Ljubljana ob 6. 34 min. v Šmarje-Sap - Dolenjsko. — Kosilo in večerja y Šmarjah (neobligatno).
Vestnik Svobod©.
Spodnja Šiška. V sredo, dne 1. februarja t 1. ob pol 20. priredi podružnica »Svobode^ v Spodnji Šiški v »Zadružnem domu« v Žibertovi ulici javno protialkoholno predavanje. Predava sodrusr A. Cerkvenik Sodrugi, udeležite se predavanja čim štc:vilneje in privedite s seboj tudi svoje prijatelje in znance!
Zagorje. V nedeljo, 5. t. m. ob 5. popoldne priredi tukajšnja nodružnica »Svobode« v prostorih rudniške restavracije predavanje sodr. Podbevška. Vabimo k obilni udeležbi vse zavedne delavce, Ker bc predavanje aktualno.
Hrastnik. V nedeljo dne 29. januarja je pri nas priredila Zagorska ^Svoboda« isrro »Kralj na Betainovi«. Da tudi naši delavci pojmujejo in hrepenijo po izobrazbi, je pokazal obisk. Igralci so izborno rešili svoje vloge. Želeti bi bilo, da bi se mladina teh treh krajev, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, bolje spoznala, ker v skupnem delu marsikaj dosegla na izobraževalnem polju. Skrajni čas je že tudi, da se pri nas zopet ustanovi podružnica »Svobode«.
Ljubno. Dne 2. februarja priredi šo-štanjska »Svoboda« v prostorih g. Podpečana igro »Moč Uniforme« in pevski koncert Prireditev je namenjena ustano-, vjtvl podružnice Del. izobr. org. »Svobode«. Predpoldne se vrši tozadevno predavanje in oolitičen shod, na katerem bo ooročal sodrag Koren iz Celja. Sodruge in sodružice vabimo, da se prireditve polnoštevilno udeleže. — Odbor,
Podružnica delavsko - izobraževal-jseea društva »Svoboda« za Slovenila v Mežici naznanja vsem članom redni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo, dne
5.	februarja 1922 ob 11. dopoldne v diu-štveni dvorani nad Konsumnim društvom za Slovenijo v Mežici. Dolžnost vseh članov je. da se občnega zbora poln )$te-vilno udeleže. Vabljeni so tudi ne;ianl, kateri bi imeli namen delavsko izobrazbo Podpirati in povzdigniti.
Kulturni vesffiik,
Fepertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Četrtek 2- rebr. popoldne ob 3. »Pe-terčkove poslednje sanje«. Izven. Zvečer ob 8. ^Revizor«. Izven.
Petek 3. febr. »Hamlet«. Red C.
Sobota 4. febr. »Gardist«. Red D.
Nedelja o. iebr. popoldne oi) 3. ^Pe-terčkove poslednje sanje*. Izven. Zvečer ob 8. ^Vražja ženska«. Izven.
Ponedeljek 6. febr. »Revizor«, Red B.
Torek 7. febr. zaprto.
Opera:
Četrtek 2. febr. »Boris Godunov«. Izven.
Petek 3. febr. »Boheme*. Red B.
Sobota '4, febr. »Trubadur«. Red A,
Nedelja 5. febr. »Faust«. Izven.
Ponedeljek 6. febr. zaprto.
Torek 7. febr. 501etnica gledališkega delovanja garderobarke ge. VValdsteino-ve »Carmen«. Izven.
Zagreb, devize: Berlin 152 do 153.50, Bukarešta 215, Milan 1380 do 1385, London 1298—1305, Newyouk kabel 305—307, ček 303, Pariz 2510—2525, Praga 596.50—598, Švica 5950—6000, Dunaj 3.80—4.10, Budimpešta 47—48, valute: dolarji .300—301.50, avstrijske krone 4.50, rublji 23—25, napoleoni lllC, marke 150—155, leji 216—220, lire 1370 do 1375, turške zlate lire 1100.
— v Belgradu se ustanavlja merkan-ttina banka za mednarodno trgovino i glavnico 5 milijonov dinarjev. Ta banka se bo bavila s financiranjem uvozne in izvozne trgovine.
UTRINKI.
iZakaj ni sloge?« vprašujejo naivni ljudje, ki od daleč opazujmo frakcijske boje. Zato, ker smo ljudje, in ker smo med delavci taki, ki verujemo v radikalizem d e la in so drugi, ki verujejo v radikalizem fraze. Radikalizem dela prihaja nazaj k svoji veljavi. Radikalizem iraze je doživel fiasko. Poglejte med jugoslovanski proletariat. SSJ je vkljub svojim napakam tukaj kakor je bila: tudi jačja oostaja. V SSJ so ljudje, sposobni delati napake in sposobni popravljati napake, zato, ker so ljudje. Mi nismo »čisti«, mi nismo oviti s svetniško gloriolo revolucionarnih iraz. Verujemo v delo in kolikor je med jugoslovanskim delavstvom napredka, je bil započet v SSJ in tudi v bodoče ne bo drugače. Radikalizem dela, na katerem stoji SSJ nam to garantira. Radikalci iraze so se izgubili in iščejo steze, da bi misli nazaj na pravo not. Ampak sedaj še ne iščejo prav. Napačne svetiljke rabijo. Priporočamo jim, naj nekoliko bolje pre-čitajo najnovejše dekrete iz Moskve. Morda jim bo pomagalo.
Človek bo zelo hitro napredoval v civilizaciji, ko bo odpravil vzroke, ki povzročajo vojno. Vojna dela iz njega barbara; iz človeka postane zver. V teku nekaj mesecev leta 1914. se je svet izpre-menil v velikansko vojašnico, ogromna poba so se izpremenila v bojišča, izumitelji so delali noč in dan v delavnicah na novih iznajdbah, namenjenih za uspešnejše ubijanje, železnice so gradile z velikansko naglico, tovarne so rastle iz tal takorekoč čez noč, vsa moč človeškega genija ie bila posvečena vojni in to skoro brez ugovarjanja! Vojna, vse za vojno in v ječe s tistimi, ki io obsojajo!« povdar-jajo še danes kapitalistični meščanski časopisi.
Kakor fe kapitalističnim vladam težko ustvariti medsebojni sporazum, ravno tako je težko delavskim strankam in frakcijam priti na pot zedinjevanja. Na obeh straneh so sicer ljudje, toda nadljudi je malo. Tudi razlika med enimi in drugimi je velikanska. Interesi kapitan listov niso enaki. Delavstvo pa ima skupne interese. Logično je, da bi moralo biti delo za medsebojni sporazum ložje za delavstvo kakor za kapitaliste. Delo je ložje; ampak kapitalisti so mnogo no?* zreli za sklepanje medsebojnih sporazumov, kajti oni imaio v prvi vrsti namen zavarovati svoi ekonomski sistem in s tem svoje križajoče interese. Delavstvo nima križajočih interesom ampak ima med seboj frakcije, katere prištevamo k radikalizmu fraze. Ljudje, ki jim pripadajo, ue znajo stvarno misliti. To je tudi vzrok, da morajo prihajati tem frakcijam ukazi iz Moskve, naj se poboli-šajo. streznijo, in urično delati za radikalizem — za socialistično družbo.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imena pokr.odb, SSJ), Odgovorni urednik: Frane© Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v LjublJanL /
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-iev „E!saf'uid“
kot KOSMETIKUM
m uego sob, zobnega mesa, glave, kot dodatek l
vodi za umivanje, ker Je ra* svojega antiseptič. in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je jok ljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sred-«
v o za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje iu najbolje sredstva te vrato. Tisoče priznanja! Z M' motom in poštnino za vsakogaa 3 dvojuate ali J Specialna
steklenica . . , . ,	491?
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . » ...
34	.	,	8 .	„	......	280	K
3e .	„	12 ,	„	  394	K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor d«*r naprej poSije, dobi &e popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž aa kurja očesa 5 K in 7*60 Ki Elsa mentolni klineie 12K; Blsa posipalni pralek 11 K; Pravo Elsa ribje olje S5 K; Elsa voda aa nato 36K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa umskiminit 41 K; Glycerin 6K in i}0K; Lysol, Lj-senom 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mr Česni praSek IS K; Strnp za podgane in miši po S K in 12 K.
EVGEN V.FBLLER,tetBMT, STUBICA donja Elsatvg st. 334 Hrvaško.
preie Mariborska eskomptna banka
ustanovljena Bata t&72
iia iiaignDa-tai-lloliDa-iiboi-HASgia 16«.
Akcijski Ssapitai =
K 3©,O®@«®0©
Rezerve K 169O0O.OOO.
Izvršuje vse bančna p@s3@ eiaikifigasifsi©!®.
STAM.P1 Up
mi ČERNETA’
XJU BT-JANA
l^tai^^-ORNI ?Sš££*',Ua
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
Ojunlni rhnii Izborna konstrukcija in ulsdlul MlUjl elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adier“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren.
Durkopp, Styria, Walfenrad. Začasno znižane cene!
Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom
Karl Preis, Maribor,
Stolni trg (Domplatz)
Najboljša iu najcenejša priložnost za nakup
S pohištva
za delavce in železničarje.
Solidna postrežba! Nizke cene!
Prometni zavod za premog d. d. v I/ublfani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentviški jn trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čeh©s?ova^ki in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in erni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog tl. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
£3E
KAJO DEL1C,
zlatar in draguljar
UubBlana Mnni*
priporoča svojo
ztatanko io ilrapijarslio fletonita
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d Kupuje tudi zlato iu srebro ter plačuje po .najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
jadranska banka
Beograd	Trst
DelniS^a glavnica t Kron 33©.©O©.©00	SelniSfea	glavnita: Lir 19,080,000
Rezerva: Kron 6ff,060t000	Roservas	hle 3,000,009
PodpyžsiSc®5
Beograd, Ce-IJs, Cauta?, DK^rovnšk, Ercegne^ž, Jslsa, KoriaSa KoSor, Kranj, LBubSJacsa. B*ar2b©:, Petkovič, Sarajave, Split, Ššbenik, Zagreb ifs? —— 2aeiar —- Opatija —— Wien ——
Naslov za brzojave:
Jadranska	Sansartrra
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Naš amerikanski oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednjem stiku z našimi izseljenci.
Afiliran zavod FRANK SUKSER STATE BANIC
82 CorSSsnd Street
New Y©pk Cltty.
mn
iHB!
Naročajte „NAPBEJ“
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.
Postni predal št. 13. — Poštni ček. rač. št. 10.532. — Telefon in ter. št. 178. — Brzojavili naslov , Kode s Ljubljana*.
I
TJO A 1SJTI ATT nTVTVFTT	sprejema hranilne vloge iu jih obrestuje od dne vloge
lUlAlMJJlM	(](, daQ dviga po	večje vloge proti polletni od-
povedi po S'"!©« Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
podružnice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Iiela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Kadeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna I., Crna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
 ......................... ==	RseS^ 3 GltfŠilOfte feST©^. ====== =============
Pristopnina K 10’—.	Clan	društva	postano	lahko	vsak!	Delež	K 200.—.
Pristopati se zamore v V3eh gori imenovanih podružnicah.
1
i
i