3£dini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. [Izhaja vsak dan izvzemfii ocddj in praznikov. -P ^IIPjF "V GLAS last slovenskih delavcev v Ameriki. % The only- Slovenic in the United Stat& Kssued every day* <5*325* Sundays and Holiday TELEFON PISARNNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELETON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 166. — ŠTEV. 166. NEW YORK, SATURDAY, JULY 17, 1909. — SOBOTA, 17. MAL. SRPANA, 1909. VOLUME XVLL — LETNIK XV1L Iz delavskih krogov. Strajk premogarjev. OSEMNAJST TISOČ PREMOGAR-JSV JE PRENEHALO Z DELOM, TODA LE ZA PAE DE. m je pričel pri Pittsburg Coal Co. in Je trajal do 6. NESLOGA V ORGANIZACIJI. Pittaburg, Pa. 16. julija. Dasiravno j« predsednik premogarske orga-nizaeijt, Lewis, izdal odredbo, e kte-ro je prepovedal premogarjem, ki so vposleni pri Pittsburg Coal Co., prižeti s štrajkom, je pričelo včeraj ajutraj 18.000 premogarjev imenovane družbe Štrajkati. Praznovali so pa le malo £asa, kajti zvečer ob 6. uri ao zopet pričeli z delom, kajti z delodajalci so se dogovorili, da bodo ostali na delu, dokler se njihov spor a delodajalci ne poravna, ali pa da se'itritfk za stalno določi. Strajk so odredili uradniki pre-mogitske organizacije za okraj Pittebuig, tod.* pri tem so podlegli glavnemu predsedniku Lewisu, kte-li prili tekom današnjega dneva semkaj,"da se z delodajalci osobno pogaja v prid premogarjev. Pri vsem tem se je popolnoma ignoriralo predsednika organizacije pittsburš-kega okraja, Francis Feehena, ki je že več let <>a svojem mestu. To je Feebeaa tako vjezilo ali učalostilo, da se zatrjuje, da namerava podati ostavko. Premoga rji so mu hoteli dati canpnieo s tern, da so presekali njemu na Ijabo s delom, dasiravno so vedeli, da bede glavni izvrševal ni odbor njihove organizacije zboroval v Pktdnrg« in da bode potem odredil, da se morajo premogarji takoj vrniti na dels. V ostalem so pa premogarji sedaj sklenili, da se ne bodo vtikali v prepire med svojimi uradniki. NA VE&ALIH. Strajk v Pittsburp. Sto ranjencev. KRVAVI BOJI MED KONSTA-ELERJI IN ŠTRAJKUJOČI-MI DELAVCI PRED TOVARNO. Vzrok štrajka je znižanje plače po novi plačilni lestvici BOJ Z 10.000 LJUDML Jeden izmed onih Italijanov, ki so ukradli dečka Lamana, je končal na vešalih. Hahnville, La., 17. julija. Včeraj popolodne so obesili Italijana Leonardo Gebbia, ki je kot član zloglasne La Mano Nere ukradel s svojimi tovariši 12 let starega sina pogrebnika j bert dvajset pu?k med svoje Lamana v New Orieansu, kterega so potem lopovi umorili. Predno je morilec umrl, se je nekoliko spokoril, kajti svoje zločine je javno obžaloval. Dečka Lamana so Italijani odvedli v juniju 1907, nakar so od njegovega premožnega očeta zahtevali odkupnino v znesku $6000. Ker oče ni ttotel plačati Odkupnine,, so roparji dečka umorili. Kasneje so našli dečkovo truplo brez glave v nekem močvirju v St. diaries Parish. Vsled tega nlo-čina so prijeli deset Italijanov, med kterimi je bil tudi Gebbia in njegova sestra Nicolina. Vse so obtožili umo-r.i. Štirje lopovi so ušli, d očim so Stili druge, tted kterimi je tudi Nicolina, obsodili v dosmrtno ječo. Draarjsir staro domovino poiBjamo: sa f - 1*36 ............ 50 kron, ■»I "ifcM ............ IOO Kfcm, » 41.lt............ ftKMEfen. ■ 1«U» .............1 toO kron, ■a VMa............ 1000 klou, sa 1080.00 ............ 6000 kron. Poitarina je všteta pri teh svotah. se nakazane svote popolnoma f krci tfaaija odbitka. Naie denarne poiHjatve izplačuje r. poftni hranilni urad t 11 do Denarje Ham poslati jt najprHič-do $26.00 v gotovini v priporo-aU registriranem pismu, rečjs po DMbmCSs Postal Money Older nil ps New Tock Bank Draft nUKK SAKSES OO, St, .New York, N. T. Ars., H. Pittsburg, Pa., 16. julija. Pred tovarnami Pressed Steel Car Co. McKee's Rocks, kjer štrajka okolu 3500 delavcev, so se vršili danes krvavi boji med upornimi in državnimi konštablerji. Okolu sto oseb je bilo ranjenih in od teh najmanje dvajset težko. Razun tega je bilo še kakih dvajset štrajkarjev, ali Ijndij, ki "so demonstrirali v prid štrajkarjev aretovanih. Vsega skupaj je sedaj 61 državnih konštablerjev na bojišču in dvesto pomožnih šerifov in posebnih policajev. Ko so prijezdili konštablerji, so se odstranili nemirneži, ki so dali celo noč posebnim poli čajem mnogo opraviti. Konštablerji so spravili svoje konje za ograjami delavnic in se postavili pred ograjo. Kmalu je priletel velik kamen ter zadel nekega konštablerja v obra#. Njegovi tovariši so nato skočili na konje ter se zapodili med množico. Tolkli so kakor besni na desno in levo s svojimi krepelci i a razganjali delavce Nekemu konštablerju je nek delavec potegnil krepelce iz rok, toda ta je zagrabil za revolver, si zopet pribo ril krepelce ter svojega nasprotnika aretovaL To se je zgodilo zjutraj zgodaj in vspeh je bil ta, da je bilo več ur vse mirno. Okolu devete ure so se zopet začele zbirati pred delavnicami množice, med ktero je bilo tudi več žen in otrok. Metali so kamenje, nakar so stražniki v delavnicah par-krat slepo ustrelili nad glavami Ko sta dva konštablerja hotela peljati dva štrajkarja v ječo, jim je sledila velika množica in jih začela kamenjati. Sedaj so se začeli streljati. Nek uporrež, pravi velikan in rodom Slovan, je bil ustreljen v trebuh, da so ga morali prepeljati v Ohio Valley bolnico. (Kasneje so začeli državni konštablerji groziti, ca v prihodnje ne bodo več slepo streljali, in pa če bodo, bodo tudi zadeli. Po teh spoprijemih, ki so se dogajali ponoči, je razdelil šerif Gum- Ijudi. Gledal je na to, da -«o jih dobili le hladnokrvni in tem je ostro zabiee-val, da jih rabijo samo v največji sili. Vse gostilne v bližini delavnic so zaprte. Vzrok Štrajka je nova plačilna lestvica, ktero so pred kratkim vpeljali in ktera, kakor delavci zatrjujejo, krajša njih zaslužek za 25 do 50 odstotkov. Delavcem, ki so vpo-sleni pri netanjn, plačajo za narejen voz gotovo svoto, ki se razdeli med te, ki so delali dotičnem vozu. Ker je pa vedno negotovo, koliko delavcev dela pri jednem vosu, ljudje sar mi ne vedo, koliko so zaslužili, dokler ne dobijo plačo. Seststo mož, ki so šele pred kratkem prišli, so prvi odložili delo. Vodniki Štrajknjočih delavcev zatrjujejo, da izkoriščajo delavce vsi predpostavljenci. Vedno se nastavljajo novi delavci, če phKajo preje $10. Ko delajo nekaj tednov, jih zopet odpustijo, da naredijo dragim prostor, ki plačajo $10. Zvečer okolu devete ure so se morali konštablerji zopet težko bojevati z množico, ki je narasla že na 10 tisoč oseb. V konštablerja Ebner Irtsen je vrgel nekdo kamen, da je padel raz konja. Ker se je zgrudil konj na njega, je koaštabler težko poškodovan. Prepeljati so ga morali v bolnico. Vzrok je bil, ker so konštablerji potem, ko so dvakrat slepo ustrelili, ostro streljali. Da je več štratfkarjev "ranjenih, je gotovo, a so jih odnesli njih prijatelji. Nezgoda v Philadelphiji, Pokopani delavci. NA 11. ULICI IN MARKET ST., SE JE PODRLO PETNADSTROPNO POSLOPJE. Razvaline so mnogo delavcev pokopale in leže 30 čevljev visoko. PONESREČENI DELAVCL iPhiladephia, Pa., 16. julija. Neko masivno kameni to in petnadstropno poslopje na severoistočnem vogalu 11. ulice in Market St., se je včeraj podrlo in pri tem so razvaline, ktere so se nakupičile 30 čevljev visoko, pokopale večje število delavcev. Pri tem je bilo mnogo delavcev ubitih in najmanj dvajset več ali manj ranjenih. Koliko delavcev je bilo pri tem ubitih, se bode zvedelo šele potem, ko bodo razvaline odstranili. Kakor se sodi je bilo pri tem najmanj osem delavcev ubitih, vendar pa natančnega števila ni mogoče dognati. Med ranjenci ni nijednega, ki bi bil smrtno poškodovan, tako, da bodo vsi okrevali. Odpeljali so jih v bližnje bolnice. Poslopje, ki je last United Cas Co., so predelavali, tako, da bi se zamo-gla v njem nastaniti neka depart-mentna trgovina. Obe steni na imenovanih ulicah so v to svrho popol noma odstranili do druzega nadstropja in hišo podprli. Podpore so bile zelo močne, vendar pa prešibke, in tako se je poslopje vsled prevelike teže podrlo bas, ko so bili demvci na delu. Ker je nastal pri tem nepopisen šum in ropot, je naravno, da je V* okolieflHUi žt Vladala med ljudmi prava panika, to tem bolj, ker je o-ni del mesta zelo živahen. Nabralo se je na obeh ulicah na tisoče ljudi, med kterimi se je pričela širiti vest, da je tudi nekoliko žensk ubitih. Policaji, ki so bili v bližini v službi so takoj pozvali svoje rezervne tovariše na liee mesta in kmalo potem so prišli tudi gasilci in bolniške ambulance iz raznih bolnic. Nove naselbine v državi Washington, ZA NASELITEV NA REZERVACIJI SPOKANE SE JE PRVI DAN JAVILO 28 TISOČ NAŠEL* NIKOV. Na srečkanje čakajo načelniki v Spokane, njih število narašča. LE 300 FARM —Bj» Vera Cms, Mexieo, 17. julija. — Včeraj je pričelo itrajkati 1000 delavcev, ki so saposleni pri gradnji novega kolodvora. Štraj- Uradnik kot učitelj roparjev. Misbawaka, Ind., 16. julija. Tukaj so prijeli šest dečkov v starosti od 2 do 19 let, kteri so obdolženi, da so izvršili več vlomov ir. požigov Aretovanci sedaj dolže, da jih je v lopovščinah in hudodelstvu podučeval državni gozdar Louis Carter, ki je naravno državni vslužbenec. On je edno določeval, kje morajo dečki vlomiti. Vse ukradeno blago so po tem prinesli njemu in on jim je dal za blago nekoliko denarja, nakar je blago naravno po ceni, toda vendarle velikim dobičkom prodajal svojim zaveznikom v večjih mestih. V mi-noli noči so prijeli tudi Carterja, toda tekom noči je iz ječe ušel. V njegovem stanovanju so našli raznega blaga v skupni vrednosti $1000. Hill pri Taftu. Washington, 16. julija. Železniški n.agnat James J. Hill, ki je obiskal predsednika Tafta, se je izjavil: Kakor hitro bode končano vprašanje o tarifu, se bode veselila dežela pro-speritete, kakoršne ni bilo niti pod McKinleyem. Zadnji mesec sem mnogo potoval po zapadu in še nikdar nisem videl med farme rji take delavnosti, kakor sedaj. Povsodi so mi povedali, da je pridelek jako bogat, kar sem se z lastnimi očmi prepričal Sledovi lanske krize se xgubljavajo hitro. V nekaj tednih se bode izplačala za železniške tovorne vlake premija. Lansko leto je ostalo na tisoče tovornih vozov, a letos bodo kmalu, naloženi s tovorom, drdrali po vspeh delih dežele. Mrtvega našli. Spokane, Wa.-h., 17. julija. Včeraj je bil prvi dan za registracijo novih naselnikov, kteri se nameravajo naseliti na rezervaciji Spokane, Coer d 'A le ne & Flathead. Samo tekom včerajšnjega dneva se je dalo vknji-žiti 28.000 ljudi, kteri bi se radi nastanili na imenovani indijanski rezervaciji. Od teh prosilcev ali srečo-lovcev, čaka na izid sreČkanja za zemljišča 10.000 o sob v Spokane 10.000 v Coer d'Alene 4000 v Mis-souli in ravno toliko v Kalispelu. Vsi hoteli v imenovanih mestih so prenapolnjeni in mnogo ljudi mora čakati na srečkanje na prostem. Skoraj vsi prosilci so premožni farmerji iz raznih iztočnih krajev. Vlada bode oddala le 3000 home-steadov. Zasačena strahova bila tepena. MRS. JOYCE JE DOBILA DVA STRAHOVA V SVOJEM STANOVANJU TEE JIH NAMLATI- LA Oba "duhova" sto bila vesela, da jih je rešila pofidja iz rok zmagovalke. JUNAŠKA ŽENA Vlada bode prodala bondov za 397 milijonov. Washington, 16..Julija. Predsednik "White Plains, N. Y., 17. julija. — Včeraj so našli v bližnjem gozdu truplo dne 4. julija zginofoga bančnega kletka C. Coxa, ki je delni v tukajšnji Home Savings banki Ooz je imenovanega odšel v goad in je seboj vael revolver, da bi streljal v vo neodvisnosti Breedvoemo vršil samomor, kajti ▼ roki je delal Taft in zaklad ni tajnik MČVeagh sta sklenila po konferenci s senatorjem Aldricbom in drugimi finančniki prodati bonde panamskega prekopa za 307 milijonov dolarjev. Pričakuje se, da bouo bondi nosili dva do tri od stotke obresti. Bondi se bodo izdali v:~led tega, da se naenkrat dobi toliko denarja, kolikor bode stal po pro ačunu glavnega inženerja Col. Ooet-hals prekop. Iz skupieka bondov se bode odplačalo 50 milijonov v splošno blagajno, iz koje se je vzelo to posojilo za žili'nje prekopu. Ostanek se bode porabil za pokritje stroškov zidanja prekopa. Pričakuje se, da se bode moral pokriti drugo leto deficit v vla-d:nem gospodarstvu. Zakladnica rabi vsled tega posojenih 50 milijonov in ne more nič več posojevati. Zvezin deficit Washington, 15. julija. Demokrati zbornice so se danes zastonj trudili, da bi se črtali od Tawneya predlagani potni stroški v znesku $25,000 za predsednika Tafta iz predloga glede deficita. V današnji seji se je o tem predlogu veliko govorilo in obravnavalo, s čimur se bode še nadaljevalo. Govorniki na demokratski strani so jako ostro govorili, ker je zborniea pielomila dano besedo, da se za predsednika ne bode nič več dovolilo. Zadnje je oporekal predsednik dovolil ne komisije Tawney, kakor tudi Smith (Iowa) član komisije. Od na-^ sprotnikov dovoljenja se tudi ugotavlja, da dovoljenje ni bilo potrebno, ker predsednik za to ni prosil. Rainey (Illinois) zatrjuje, da se je predlagalo dovoljenje takrat, ker je hotel predsednik Taft delati v deželi reklamo za "League of Republican Clubs". se je usMfl vsled Bogat V newyoriHri mrtvašnici leži truplo mladega Kubanca Juana Balsinde iz Havane, ki je umrl v Bellevue bolnici vsled rane, ktero si je prisadejal z revolverjem. Balsinde se je včeraj sjutraj ustrelil v svojem stanovanju na 211. izt. 14. uL Manhattan. Kifog-lja mu. je predrla ebisti, da je vsled poškodbe čez j edno uro umri v bolnici. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. Balsinde, ki je jako bogat, se je ealjubil v plesalko Louise Os-ten, ktera je hotel poročiti A ona so je vedno isgovarjala, naj ie poteka jedno leto, te tufiko časa da hote te --i--*f - »» ostati per i Hljapa Ni ee še rodil duh, ki bi imponiral gospej Mary Joyce. To je krepka, mlada žena dokazala v hiši štev. 264 3 Ave., kjer ima več boardeijev. Ob treh popoludne je slišala Joyce korake v sobi drugega nadstropja. Ker je vedela, da je ta stanovalec na delu, se ji zdelo sumljivo in je pogledati, kdo bodi neopravičeno v sobi. Ko je odprla vrata, ji je prišla iz nekega temnega kota sobe bela postava nasproti. Začudeno jo je pogledala in še bolj začudena je postala, ko ji je rekel strah z mrtvaškim glasom: "Jaz sem duh. Pazite, čez jedno minuto izginem." "Tako?" je rekla gospa Joyce smehljaje. "To me veseli, da vas poznam gospod strah. Toda, raje še nekoliko počakajte. In povejte mi tudi, kaj pa iščete v tej sobi T" Duh se je takemu govorjenju se veda zelo začudil. Tacega praznoverja še ni videl. Se predno je mogel izginiti, kakor je obljubil, mu je prihranila gospa odgovor. ^ V desni roki i" njjprr^ jfnrln krepelce, ter ga zavihtela nad glavo strahu da je zakričal. "Tako, gospod strah!" je rekla smehljaje ter ga krepko pretepala. " Videla sem že mnogo strahov, toda tako, kakor vi, ni znal nikdo tuliti. Na kolena, gospod strah, drugače jih dobite še več!" Položaj je bil za straha gotovo jako neroden. Ni se mogel izlupiti iz rjuhe, v ktero se je zavil, zraven tega so pa še vedno padali po njem močni udarci s krepelce m. Ni si mogel drugače, pokleknil je in čakal. V tem trenutku je prišel iz drugega kota še nek tuj človek strahu na pomoč. Gospa Joyce se je obrnila k temu in v naslednjem trenutku je ležal na hrbtu, tako krepak udarec je dobil s kolcem po glavi. Hotel se je dvigniti, a pretenje gospe Joyce ga je zadrževalo. Thomas Hudson, neki stanovalec, ki je prišel domov in videl zadnje, je vprašal, če hoče iti Joyce na pomoč. Toda ta ga je zavrnila ter mu le naročila, naj gre po policijo. Hudson je prišel Čez nekaj minut usapljen na policijsko postajo na izt. 22 ulici ter povedal, kako je gospa Joyce ujela dva straha. Hitro pridite," je nadaljeval, drugače ju pretepe do smrti. Čudim se, da sploh še živita." Policaja Stahl in Sullivan sta hitela z njim nazaj in našli so to skupino: Gospa Joyce z dvignjenim kre-pelcem pred klečočima duhoma, ki ita se kar razveselila, ko sta jih odgnala -policaja. Na postaji sta naznanila imena. Prvi je Albert Leitner, 41 let star, po poklicu kuhar in stanujoč na št. 438 izt. 23 ulica, drugi Peter Ellis, 34 1etstar iz štev. 438 izt. 23 ulica. Najprvo jih je moral zdravnik obvezati v Bellevue bolnici, ker se je izkazalo, da jih ie junaška Joyce pošteno namazala. Nato so ju zaprli. Dogodki v Perziji. Vspehi revolucije. ŠAHOVO VOJAŠTVO, KAKOR TUDI KOZAKI, KI SO TVORILI NJEGOVO TELESNO STRAŽO, SE JE UDALO. Uporni nadjonalisti niso pri prihodu v mesto nadlegovali inozemce. PROTI TUJEMU UME ŠAVANJU. Razne novosti iz inozemstvi. V ANGLIJI NAMERAVAJO PRIČETI VSI PREMOGARJI S ŠTRAJKOM Teheran, 16. julija. Položaj v perzijskem glavnem mestu se je izdatno poboljšal, kajti ruski poveljnik Šaho-vih kozakov, polkovnik Ljahov je ukazal naj se preneha streljati na revolucijonarje, da se tako zamore pričeti zaželjeno premirje. Sahove čete so skušale včeraj zvečer priti v mesto skozi severna mestna vrata, toda revolucijonarji so jih pregnali, tako, da so imeli vojaki pri tem izdatne izgube. Revolncijona^ji oblegajo sedaj kozake v njihovi lastni vojašnici, tako, da se bodo morali že naravno Potresi na Grškem In škoda je dokaj velika. NOV RUSKI POSLANIK ZA DUNAJ. London, 17. julija. Zvesa angleških premogarjev je po dolgotrajnem pt svetovanju sklenila, da morajo člani, kterih je milijon, potom glasovanja določiti, naj le prično s splošnim šuajkom, da tako pomagajo svojim Škotskim tovarišem v njihovem boji* proti znižanju plače za šest pence ds Glasovanje bode končano dne J7. julija in potem se določi, naj s* !; prične s štrajkom ali ne. Položaj j* tak, da bodo premogarji najbrze pričeli s štrajkom, kar bode pome-ryaJo, da bode morala vsa obrt Velike Britanije počivati. Ker je pri-čfekovati, da pride do štrajka, so razne tovarne že sklenile delavni čas po-krajšati. danes vdati. Nacijonalisti naravno Atene, Grška, 17. julija. Potres, ruskim častnikom, kteri poveljujejo 0 kterem se je včeraj javilo in ki se perzijskim kozakom, ne bodo nič ža- Jc pripetil v pokrajini Elis, je ras- lega storili. To bode veljalo najbrže tudi glede kozakov, ako bodo v kratkem oddali svoje orožje. Kozake bodo najbrže potem nacijo- uejal 400 hiš v vasi Ha vari. Pri tem j«? biio trideset ljudij ubitih in mnogo ran jenih. Vse hiše v Amalaiva so take poškodovane, da v njih ni veš nalisti sprejeli v svojo službo. — ! mogoče stanovati. Potres je bOo č»~ Dosedaj še ni prišlo do kake plenit- ! titi tudi v Patrasu, Prygos, T^T«^ ve v mestu in nijednemu Evropejcu K Tripoli, toda v teh krajih je bila se nt kaj žalega zgodilo. :j. malo ljudij ubitih in ^^^ ^ London, 16. julija. Najnovejša i>0Dili0te se javljaj da se je tam zem-poroctla, ktera je dobilo tuk. mini- lja dokaj dvignila, kar znači o vulkn- sterstvo inostranih del, javljajo, da je z uporom šahovega vojaštva proti revolucijonarjem sedaj definitivno pri kraju, in da vojaštvu ne preostane kaj druzega, nego kapitulirati Inozemcev ni nihče nadlegoval, tako, da po mnenju luskega^jn anggleške-ga poslanika ni potreba izdati posebnih varstvenih odredb za varnost Teheranu živečih inozemcev. Ruske čete, ktere so se napotile proti Teheranu, ostanejo za sedaj v Kaz-vinu, 80 milj daleč od glavnega mesta. Angleška vlada upa, da bodo Perzijci svoje domače prepire porav nieniii silab, ki so v* zvezi z ■ sil a jim potresom. Lizbona, Portugalska, 17. julija. V' pris-i anišču Bonavente, 27 milj aeve-rv:2točno od tukaj, se je včeraj po ntii pripetil jak potres. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo na prosto^ k da potres je napravil le neznatne šk.»iio. Petrograd, 16. julija. "Novoje* ^ i emja'' poroča, da je baron Roeeii, r isk; poslanik v Washingtonu, ki je pii^el pred nekaj dnevi v Petrograd, prestavljen na Dunaj; v Washington' X CIMJU OIUJ5 uuiuatc utcuiic uuiai - ; . - i _ - nali, ne da se bode potreba ^akej ' mesto Junj Bahme- inozemski via*d umešavati. ' prej8°jl rusk'1 P°3lanik v I na Japonskem. A to poročila ie ^ Teheran, Perzija, 16. julija. Vče- | uradno potrjeno. raj popoludne so revolucijonarji o- i St<»ckholm, Švedska, 16. julija. —r svojili dva topa šahovega vojaštva, j X v vodljiv torpedo, na kterega je nakar so zasedli južna vrata Tehe- ' vze! pred kratkim neki švedski igrana. Kozaki se še niso vdali, toda najdbitelj patent, vzbuja v mornar-vodja nacionalistov bode privolil v krogih veliko pozornost. Pro- zaželjeno premirje. j jek;:l goni elektrika. Vodi se ga lab- Teheran, 16. julija. Šah Mohamed ko od tam, kjer je bil izstreljen, ka~ Ali, je danes dopoludne ob 10. uri ker se hoče, kadar je pod vodo. Tnds pribežal v tuk. rusko poslaništvo, fee latko v poljubnem času razstrelL Posebno odposlanstvo ruskega in Torpedo vozi s hitrostjo 30 vozljov i imj. __ ru uro in je vse eno^ v j^. gjobogjnj vode se nahaja. London, 17. julija. Nek Ameri-an. ki se mudi tukaj na počitnieab, Iskanje potapllndk saUadov. Detroit,*Mieh., 16. julija. Neka družba iz New Yorka - je ^rSela v najem parnik 'DoOgias, da bi rešila bogati tovor parnika Pewabic, kterega je potopil leta 1866 v Huronskem jezeru parnik 'Meteor. Pewabic je bil naložen s 800 tonami bakra, s precejšnjo množino srebra ter je imel tndi veliko svotoT' denarja. Naivasha, angL 1st. Afrika, 16. juL Bivši praflaaialk ki lovi sedsj ob angleškega poslaništva je dobilo nalog obvestiti vodje revolucije o tem dogodku. Ruska vlada je že pred par dnevi naročila svojemu poslaniku v Perziji, naj v slučaju potrebe dovoli perzijskemu šahu pribežališče, nakar naj se ga pa smatra odstavljenim. Novi šah. Teheran, Perzija. 17. julija. Ljudsko zborovanje, ktero je včeraj priredilo izvanredno sejo Mudžtehidov n vodij nacijonalistične stranke, je tem povodom proglasilo mladoletnega prestolonaslednika sultana Ahmed M trza novim šahom Perzije. Temu činu je prisostvovala velikanska množica. — Vladarjem Je bil odbran A-zad ui Mulk, ki je glavar rodbine Kadžarov. PREDSEDNIKI MED SEBOJ, Sestanek predsednikov Tafta in Washington, 17. julija. Početkom oktobra se snideta, predsednika Zjed. držav, William Howard Taft, in Mehike, Porftrio Diaz. Vse potrebno sa sestanek se je baje še ukrenilo. Taft, ki la^nikdar ni videl Diasa, je ne-davnofjkrazil ieljo, da bi se rad a njim MmaL fleet si s se bodeta na mednarodnem mostu v 111 Paso, Tet, iu sieer sredi mostu, tako, da bode Diaz stal m je naznanil policiji, da je videl-Kitajca Leon Linga, kterega išče new-jorška policija radi umora "Igluje 8i-gel. Kitajca je videl pred neko prodajalno zlatnine blizo Royal Exchange. O tem je takoj sporočil v bi -žini se nahajajočemu polieaju, ki ga r-a ni hotel prijeti in tako je Ki-tjijec zginol med množico. Potres v Califoarniji. Santa Barbara, Cal., 17. julija. — Včeraj zjutraj ob 1:80 je bilo tukaj čutiti jak potres. Vsa poslopja a» se majala in med prebivalstvom jt zavladalo obilo strahu. V kolikor je mane. potres ni napravil v«wT v&jj* Škode. ¥«EDja. Parni ki od AantrtvAmerieana prog« odpluje 21. julija, JLAUMA ta New York* t TnC tmni paniki dospelo »o naj. S in In Taft kajti niti nai,; ijmw v« ,i »rnrnmimfsm^mm u GLAS NARODA" (8lov«nlc Dally.; Owned and published by the lovonlo Publlahlng Co. (•a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. sta stara nekaj nad trideset let in ki sc nad vse rado bavita j. "devica- ■ ■-------- Place of Business of the corporation and •ddraeea of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York CUf, N. Y. Be celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 leta.........1.50 > za mesto New York . . . 4.00 pol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 ** *• pol leta.....2.50 " " četrt leta ... . 1.75 poli leto: •©LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") Ivoed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Adv«rtl«aments on agreement« Dopisi brez podpisa in osobnosti ee ne Ofttisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov eisimo, da se nam tndi prejšnje valldče naznani, da hitreje najde-mo naslovnika. Dopisom in pašiljatvam naredite ta na- MQLAS NARODA" It Cortland t St, New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Koncem tedna. Avstrija plačuje gotovi družbi letno subvencijo v svrho podpore v A-meriko došlim naseljencem. S tem denarjem se vzdržuje dum, ki naj bode na razpolago naseljencem. Vse to je lepo od Avstrije. Nikakor pa ni lepo, ako se rabi tak dom za reklamo čudnim eksistencam še bolj čudne zgodovine, kteri na podlagi "kato-ličanstva" skušajo "subvencijo" od strani našega ljudstva v svoje svrhe povečati... ' * # Toda ti ljudje so grozno "katoliški" — z jezikom, slabimi peresi in •ventuelno tudi z denarjem — drugih Jjudi. — Pri tem pa nihče ne uvažnje pravega katoličanstva, koje veli: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe... * • * Tudi v Kristovi dobi so poznali take ljudi in imenovali so jih farizeje, ki so krošnjarili celo v svetišču. U-•ianovitelj krščanstva jibf je dobro poznal in vsled tega jih je z bičem prepodil iz svetišča... * * * Ameriški Slovenci so dobri ljudje tu njihova katoliška dolžnost je: z bičem nagnati krošnjarje, ki trgujejo z vero — za dolarje in kvadre... • • m Staro vprašanje: kaj je mor&la, kaj j« avstrijski parnikt — Kako se za-more Sodoma spremeniti v po trebuhu se plazeče hinavsko "katoličan-s#9o" in kako se zamore s takim "človekom" v javnost T... * * * Da se pa rojaki s takimi vprašanji ne bodo dolgočasili, naj navedemo, da se ta vprašanja nanašajo na stvor, ki je sicer še v človeški obliki, ki pa razun ljubezni do "klasične grške zgodovine" nima nič človeškega na oebi, ker inače bi ne prihajal v javnost. .. v * * * Bonaventura je definitivno odpovedal svoj obisk Amerike in kolekta to-jHj izostane. Kor slovensko-ameri-ftke javnosti: "Te Deum laudamns" in "Živijo Bonaventura!" (toda le v stari domovini!) ... # . * Vladika Bonaventura je uvaževal nasvete: "Ne v Ameriko, Bonaventura!" in poleg tega tudi jednako se glaseč nasvet našega vrlega slo-vensko-ameriškega škofa Starihe. — It; vsled tega še enkrat: Bog živi Sta-riho! in — živijo Bonaventura! (v stari domovinil)... # • # Njegove skrbi morajo biti uprav velikanske, kajti dolgovi na nepotrebnih zavodih so tndi velikanski. Poleg tega je pa treba drugo leto ▼ juliju plačati skrajno občutne svote... • • # Vendar pa dosedaj še ne vemo, kako je on mislil o svojem obisku Amerike, kajti na vse zadnje bi morda &e prišel.---Toda na Dunaju in w Rimu so mu odsvetovali... Dosegla bi brezdvomno še večji rekord, kajti že sedaj se pod njunim vodstvom množe rodbine "devic", tako, da med njimi ne more biti govora o znanem "race suicide"... * * * Taki ljudje sicer zaslužijo vsestransko zaničevanje, — toda zaničevanju se mora — že vsled navedenih rekordov — pridružiti tudi občudovanje___ * * * In kake tajnosti 3e poslužujejo tati' ljudje, da zadobe tako moč prego-vorljivosti in zapeljivosti t — Čitajte Schillerjevo pesem; Maennerwuerde, v kteri so tudi sledeče vrstice: # ♦ # Gehts Maedchen mir vorueber, Iiuft's laut in mir: Du bist ein Mann! Und kuesse sie so lieber. L'nd roether wird das Maedchen dann, Und 's Mieder wird ihr enge: Das Maedchen weiss, ich bin ein Mann, Drum wird ihr's Mieder-enge... * • * V Gorici je nek svečar, imenom Kopač. Ti pozdravlja Ivana Gosar-ja, "slikarja" in "anstreicherja", "poštenjaka" od najvišje kocine na glavi pa do nohta na mazincu — za svoto v znesku 3000 kron, za kojo ga je svojedobno ogoljuznil. — In je li mogoče, da je tak tiček ponos naših jednotff T... * * • Ker pa že pišemo o Gosarju, naj mu še naznanimo, da ga pozdravljajo tudi kolegi iz Lepoglave na Hrvatskem. Pozdravlja ga tudi oni frater v Samoboru, kojega je "anstreicher" po nedolžnem obdolžil preloma sedme božje zapovedi, vsled česar je J. G. sedel in lovil muhe tri mesece. — Morda se sedaj hoče poboljšati in popraviti stare grehe s tem, da se poteguje za fratra in ljubljanskega škofa... sko zastavo, — ni popolna... ker inače družba itak Vse to spada sicer k slovensko-ameriŠkemu humorju — toda tudi to ima svoje meje, pri kterih se pričenja resnost. — Do resnosti pa pridemo takoj, ako pomislimo, da se i lopovi, kadar jim gre za kožo, radi združijo, da se takos^ svojem obupu drug drugega tolažijo, pomilujejo in posvetujejo o naklepih, kteri se pa običajno spremene v orožje, koje njih same zadene. Po tem načinu objavlja znana caj-tc-nšca vsakovrstne "izjave", "zagovore" in slično "blago", ktero je pa običajno sestavljeno tako neumno, da se med vrstami redno čita kot samo-obtožnica. Skrajnost svoje blamaže je pa dosegla v svoji zadnji številki, ko je v svoji naivnosti objavila nek dopis iz Pittsburga, Pa., podpisan z inicijali znanega in famoznega "slikarja", reete "anstreicherja", Janeza Gosarja. Kako zamore Človek, ki ima toliko masla na glavi, v javnosti napadati nad njim tako vzvišene ljudi, nam je uprav nerazumljivo, kajti ex-konvikti ali bivši kaznjenci se običajno potem, ko odsede svojo zasluženo kazen, skrijejo. J. G. pa, kteri je radi svojih lopovščin moral bežati iz Evrope v Ameriko, vsled česar so avstrijske oblasti izdale za njim tiralnico ali "Steckbrief", in kteri ima tudi tukaj v Ameriki že marši kak greh v vreči pod vratom, je pa oeividno kratkovidnejši, kakor ostali njegovi kolegi, s kterimi je svoječasno jedel skupaj znani ričet v Celju. In v svoji kratkovidnosti prihaja sedaj s svojimi inicijali v cajtenšco, v kteri skuša sekundirati znanemn fratru, kteri kljub vsej svoji žalostni zgodovini vendarle še ni zaslužil, da bi se ga kedaj našlo v lični družbi ex-konviktov, kakoršen je najnovejši njegov zagovornik in "dopisnik" vsled njega do skrajnosti osramočene in blamirane cajtenšce. — Ej, fratre, fratre — danes govorimo iskreno: vse ono, kar se ne strinja s katoli-čanstvom in katolišso vero, kakor In poleg tega se hoče predstavlja-1 Krošnjarstvo' opravljanje svojega ti tudi matadorjem dveh jednot! To MiŽnjef ^šitev proti Kristovi je pa tem bolj smešno, ker je znano, i zaPovedl l>uhl svo^ bližnjega, da je jedno že nalimal... I ^akor sam^ seb*"> v*e to skupaj za # 9 i vas m tako poniževalno, kakor ako * Vas skuša javno zagovarjati človek, Dan za dnevom se poroča o vspehih y je moral radi greha proti varnosti Glaeubiger vollstaendig zu befriedi-gen und dass derselbe nachdem der Passivstand den Activstand bereits ueberstieg, es unterliess, den Concurs bei Gericbt anzumelden, vielmehr nene Schnlden machte, Zahlungen leistete, und wird der Angeklagte ge-maess $ 486 Straf Ges. unter An-wendung von $ 266 Straf Ges., ueber-aies von $ 260 b, Lit. G., zur stren-gen Arrest strafe in der Daner von einem Monate, verschaerft durch eine Faste woechentlich und gem. § 389 St. P. O. zur Tragung der Straf Process- und VoUzugskosten verurtheilt. K. k. Kreisgericht, Cilli am 5. VI. 1S99. Schriftsfuehrer: Dr. Rostok, mp. Vorsitzender: Reitter, mp. L. S. Vse to se glasi v vodu: slovenskem pre- Zeppelinovega zrakoplovstva. Vendar je pa svet kljub nemškemu bobnanju prepričan, da je pri vsem tem mnogo več zraka, kakor plovstva... imetja že v Avstriji jesti "c. kr." ričet, in ki ima tudi tukaj toliko grehov nad seboj, da bi se ga i Vi v dno svoje duše morali sramovati Da pa bodete vedeli, kakega "sa-In dear Old Kentucky: Sedemnajst j govornika ste našli, in da bodo tudi let stara krasotica je izjavila svoji-; slovenski Američani vedeli, kaka m a dvema prosilcema, da se bode po- družba se je našla, potrudite se in či- ročila z onim,Peteri bode v medseboj- rajte za danes sledečo razsodbo c. kr. p i rokoborbi jačji. — Toda mesto s ; okrožnega sodišča v Celju, s ktero je pestmi sta se bojevala z nožmi; je-1 bil Vaš "zagovornik" svoječasno den je bil pri tem zaklan, drugi pri- radi greha proti varnosti imetja ob-de v ječo. — In "Sweet Seventeen" sojen v ječo, poostreno s postom in V imenu Njegovega Veličanstva cesarja ! C. kr. okrožno sodišče v Celju odd. VII., je pod predsedstvom c. k. deželnega sodnega svetnika Reitterja, v prisotnosti c. k. dež. sod. sv. Kacjan-čiča in Perkota in sodnega tajnika Eihartiča kot sodnika in c. k. avskul-tanta dr. Rostoka kot zapisnikarja v tožbi c. k. državnega pravd-ništva v Celju z dne 31. HL 1899 sod. št. Kaz. 791/89 A. R. 200, proti Ivanu Gosarju, star 32 let, kat., oženjen, slikar, sedaj v Mariboru — šf> nekaznovan — radi zločina goljufije in poneverjenja ter prestopka Crida (bankerota) po $ 486 Kaz. zak., danes, glasom odredbe z dne 30./4. 1899 sod. št. V. VII 496/98, 102, v prisotnosti c. k. državnega pravnika dr. Kočevarja kot zasebnega tožnika, zagovornika Ferd. Ullricha za Gosarja, pri dne 5. junija 1899 vršeči se glavni razpravi na podlagi tožitelje-vega predloga glede spoznanja krivim in kaznovanja glasom obtožnice in predloga zasebnega udeleženca (vide 6 št. 41, 50, 51, 52, 54, 57, 65, 6S, 69 t. akta) na pripoznanje zasebne odškodnine, — spoznalo za pravo: Ivan Gosar je kriv pregreška proti varnosti imetja po $ 486 kaz. zakonika, storjenega s tem, da je Ivan Gosar z dolgovi v znesku 11.005 gL 27 kr. proti akt. imetju v znesku ....... 6.815 gl. 45 kr. RRICHTEE PAIN- EXPELLER Slovensko katoliško Pri z vi njen ju, odrti nah, sploh prenapor-njenju miSic, pri rev-matizmu, nevralgiji in enakih teikočak pomaga enkratno vdrg-nenj^ z PAIN-EXPELLER Dobi M v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. Ad. Rlchter & Co., 215 Pear! St. New York. Pazite na varstveno znamko s sidrom. CL pride končno do tretjega, itd. itd., kakor je to običaj: in dear Old Kentucky. .. V'minolem tednu je pri nas, v New Yorku, nek Arabec izvršil samomor. Predpo je pa odšel v Nirvano, je še napisal na listek: "Le v puščavi je mogoče najti dobroto in ljubezen, ne pa tukaj v milijonskem mestu." — Nesrečnež je bil duševno slep, ali pa ni nikdar obiskal naš loin... povračilo sodnih stroškov. — To či- tujte za danes, a drugič postrežmo Vam in Vaši družbi z nadaljnimi spisi tako iz Avstrije, kakor tudi iz Hrvatske in Amerike. Obsodba se sla si v nemškem originalu: Včeraj (16. julija!!!) so naši bratje Hrvatje praznovali obletnico svojega najžalostnejšega dogodka v A-meriki___ 3. P. Morgan je svoj dopust pri-krajial za mesec dni in se je preje vrnili v Ameriko, kakor je nameraval — To se je tndi meni le pripetilo in sicer najbrže is istih razlogov: drobiž Johnaan — 17 *■ 3 Ur j. M Wtl Ako m njeni pristaši. '' Gospod in te pomiluj! — obžalovanja vredna cajtenšca —; mala in neznatna si, kakor so tudi mali in neznatni "ljudje", ki so po javnosti obsojeni pribežati pod tvoje neznatno okrilje, kot svoje zadnje pribežališče 1" Tako in jednako pomilnjejo ameriški Slovenci znano cajtenšco radi lopovske gange, ktera skuša v njej prati svoje mnogoštevilne grehe, do-čim zopet drugi pomilujejo one ljudi, kteri so tako nizko padli in zgubili ti.di zadnje ostanke svojega kukav-nega značaja, da so končno prisiljeni javno trkati na svoje prsi in potom raznih "izjav" in "zagovorov" kazati slovensko-ameriški javnosti svoje kosmate vesti in svoje grehe. Tudi mi pomilujemo sedaj cajtenšco iz raznih razlogov. Pred vsem je njeno hiranje obžalovanja vredno; njena rakova pot se nikakor ne vje-ma z izboljšuj očimi se časi; njene, po ljudeh, ki imajo ''čisto vest", zakrivljene blamaže postajajo tragiko-' migne; njen Pavliba "tuberkulira", da se ga Bog usmili njegovem de-Kriju^a njen ''urednik par distance" jo tndi ostavlja in m oklepa onibi, na parnikih pod avatrij- Vol. XU. 496/98. I in Namen Seiner Majestaet des Kaisers! Das k. k. Kreisgericht Cilli, Abth. Tender- j liat unter dem Vorsitze des k. k. Landes Oerichts Rathes Reitter. Beisein der k. k. LGR. Katzian-Uchdtz und Perko, des k. k. Ger. Secr. krhartič als Ricbter und des k. k. -Auscultanten Dr. Rostok als Schrift-fuehrer, ueber die Anklage der k. k. Staatsanwaltschaft Cilli als Privat-anklaegers vom 31. IH. 1899, Ge-richts Zahl St. 791/98, A. R. 200 gegen Ivan Gosar, 32 Jahre alten, kath. verehel. Maler, derzeit in Marburg — unbeanstaendet — wegen Verbre-chens des Betruges, der Veruntreu-ung und Vergehens der Crida nach Paragraph 486 Straf Ges., beute nach der in Folge Verfuegeng vom 30./4. 1899 Ger. Z. V. Vin 496/98, 102, in A uwesenheit des k. k. Staatsanwal-tes Dr. v. Kočevar, des Vertheidigers Ferd. Ullrich fuer Gosar, am 5. Jnni 1899 vorgenommenen Hauptverhtand-lung auf Grund des vom Anklaeger gcstellten An t rages des Privatbethei-ligten (vide 6, Z. 41, 50, 51, 52, 54, 57, 65, 68, 69 d. Actes) auf Zuerken-nung einer Privatentschaedigung zu Recht erkanut: Ivan Gosar ist schuldjg des Vergehens gegen die Sicherheit des Ei-genthums nach $ 486 Straf Ges. be-gangen dadurch, dass Ivan Gosar mit einem Schuldenstande von 11.005 FL 27 Kr. gegenueber einem Aetiwermoegen von ............. 6.815 FL 45 Kr. mithin mit einem Deficit per ...... 4.189 FL 82 Kr. als Handelsmann in Cilli in Concurs verfiel und sich nicht ausznweisen vermag, dass er nnr durch Unglueeks-faelle Tmversehuldet in die TJn-moeglichkeit gerathen mk, toraj s primanjkljajem v znesku. 4.189 gl. 82 kr. kot trgovec vnCelju prišel v konkurs, ne da bi se zamogel izkazati, da le vsled nesreče in ne po krivičnem ni zamogel popolnoma zadovoljiti svojim upnikom, in da je potem, ko so dolgovi ee-presegali njegovo imetje, opustil napovedbo konkurza pri sodišču, temveč da je napravljal še nove dolgove in izvrševal plačila. In vsled tega se obtoženec na podlagi $ 486 kaz. zak. z uporabo $ 266 kaz. zak. ter. $ 260 b, Litera G, obsodi v strog zapor za dobo jednega mesca, poostren s postom vsakega tedna in povračilo kazenskega postopanja ter iz7 vrsevalnih stroškov. C. k. okrožno sodišče v Celju, dne 5., VI. 1899. Zapisnikar: Dr. Rostok sr. Predsednik: Reitter sr. L. S. To je toraj jedna obsodba, vsled ktere je moral sedanji "slikar" in nekdanji celjski grajzler sedeti mesec dni. Obsodba sicer mrgoli raznih paragrafov in nam nudi vpogled v avstrijski sodni slog, vendar je pa taka, da bi bilo boljše, ako bi dotičnik, rf« kterega se nanaša, ne silil v javnost, kot zagovornik proslulega fratra. Pripomnimo naj še, da to nikakor ni vse in da bode prišlo še mnogo na vrsto — toda za danes naj le Še pristavimo star slovenski pregovor: ' gUha vkup štrihal"... LISTNICA UREDNIŠTVA. F. U^ Collinwood, O. Ker je do-pi? oseben, ga ne moremo priobčiti. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znanee Sirom Amerike, posebno pa one v Col-linwoodu, O. Z Bogom! New York, 15. julija, 1909. Štefan Gregorič. Verige za državnega pravdnika. Zagreb, 2. julija. Senat v procesu zoper srbske " veleizdajnike" je dobil po pošti sveženj verig, na kterem je bilo zapisano, da so namenjene za preiskovalnega sodnika dr. Košatima in drž. pravdnika Aecurtija. Accurti je obdolžil tega čina neko dekle Fran j o Borošo, ki je bila takoj aretirana ia vržena v samotni zapor. y Radij n adravljenje raka. Angleška bogataša lord Ireagfc in E. Cas-sel sta darovala za ozdravljenje raka 7 in poljpwma radija, ki stane 90 tisoč fantov iterlingov. Pred 100 leti. (Nadaljevanje.) X. Generalni guverner ilirski, maršal Marmont in njegov generalni inten-dant Dauchy se nista dobro razumela. Nasprotja pač niso bila samo stvarna, marveč so morala biti tudi politična in osobna. Očividno je bilo, da si je Marmont skušal pridobiti med plemstvom in prebivalstvom večjih simpatij, nego jiL' je ravno potreboval najvišji uradnik v Iliriji. Hotel je biti popularen in hotel je biti čaščen. Uredil si je pravi kraljevski dvor, prirejal sijajne zabave, na ktere je vabil tudi domače plemstvo in meščanstvo, vplival na zmage pijane in prešerne francoske uradnike in oficirje, da so vzdrževali in negovali kar najbolje razmerje z meščanstvom in se rad udeleževal veselic, koje je ljudstvo prirejalo in ki jiL je bilo tedaj jako mnogo v Ljubljani. Marmont je bil lep mož in je imel veliko srečo pri ženstvu. Bil je ločen od svoje žene, a enkrat ga je ta vendar prišla obiskat. Bilo je to meseca maja 1810 in mesto je bilo njej na čast slavnostno razsvetljeno, toda o-stala je le malo časa tu. Generalni intendant grof Dauchy se je najbrže direktno obrnil na cesarja Napoleona ter mu poročal o njegovih navskrižjih z generalnim guvernerjem maršalom Marmontom in najbrž ga je tudi sumničil, da hrepeni Marmant po kraljevski kroni ilirski, kajti zgodilo se je, da je poslal Napoleon čisto skrivaj, ne da bi kdorkoli o tem kaj slutil, jednega svojih specijalnih zaupnikov v Ljubljano. Ta zaupnik se je imenoval Pellene. Bi' je izreden Človek, genijalen v pravem in popolnem smislu te besede. Kot spriden študent je v mladih letih postal tajnik in desna roka Mira-beauova. Mirabeau je bil pač velikan kot govornik, a pozitivnega znanja je imel jako malo. Najznamenitejše govore, kar jih je imel Mire-beau, mu je spisal Pellene. Prijetnega življenja pri Mirebeau-u Pellene pač ni imel. Moral je silno mnogo delati in če ni uspel ali če se je zamudil, ga je Mirabeau dostikrat 8 palico pretepel. Seveda si je pellene pri tem delu pridobil ogromno znanje in je nekega dne svojemu gospodarju kar ušel ter vstopil k vojakom. Tam mu seveda tudi ni ugajalo. Slekel je vojaško suknjo in postal literat. Pisal je romane, članke za časnike in sestavljal raznim uradnikom in generalom spomenice in kar so pač potrebovali. Neka tako spomenica je vzbu dila Napoleonovo pozornost. Napoleon je uganil, da dotičui uradnik ni zmožen spisati tako spomenico. Prijel ga je trdo in prisilil, da je pri-zral resnico. Tako se je Napoleon seznanil s Pelleneom, ki ga je od tedaj dostikrat porabil za-razna važna dela in za zaupne misije. Pellene ni zahteval za-se ničesar posebnega. Napoleon mu je ponujal visoke službe, celo za poslanika ga je hotel napraviti, a Pellene je vsa taka mesta odklonil in ostal literat, pač tndi zaradi tega, ker ni bil prijatelj, rednega življenja, ker se je včasih spozabil in tedaj kar po več tednov pijančeval in kvartal, dokler ni zadnjega vinarja zapravil. Pellene je prišel v Ljubljano in je stanoval pri "bidelmonu". Občeval je skoro samo med francoskimi uradniki in oficirji, seznanil se je pa tndi z baronom Cojzom. O njegovih po-i izvedbah je poročal direktno cesarju Napoleonu — nek t era teb pisem so ohranjena — in posledica tega je bi-lp., da- je generalni intendant grof Dauchty moral zapustiti Ilirijo in se vrniti na Francosko. Objednem pa je tudi Napoleon sklenil, da pri prvi priliki pokliče maršala Marmonta iz Ljubljane. Moral ga je le imeti na sumu, da hoče kaj ve8 postati ▼ Hi! riji, nego mu je cesar Napoleon namenil. Marmont je ostal le generalni governor, ker je prav tedaj bil t najbolj em delu reorganizirati opravo ilirskih dežel in ga praktični Nepoleon pri tem ni hotel motiti. Naravno je, da je bila prva sveteBarban podp.društvo o Za Zjediiyene države Severne Amerike Sedež: Forest City, Pa. inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi PeaosfSeaC^ •DWHIN1K2 : Predsednik : ALOJZU ZAVER L, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, 9. Blagajnik: MARTIN MUHIO, Box 537, Forest City, Th. M NADZORNIKI : MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kana. KAROL Z A Ti AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, ?a. FRANK KNAFELJC, ID nadzornik, 909 Braddock avenue, dock, Pa. FRANK SUNK, ILL nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIC, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bx 097, Forest City, Pa. » t Društveno glasilo je "GLAS NARODA". montova skrb organizacija armade. Ustanovljeni sta bili dve diviziji. Prva je obsegala Kranjsko, Koroško, Primorsko in Karlovški okraj s sedežem v Ljubljani, druga vso Dalmacijo in Liko. Leta 1811 sc je ustanovil tudi ilirski polk, broječ 4000 mož, ki je imel svojo garnizijo v Italiji in jc pozneje šel z Napoleonom na Rusko. Maršal Marmont je kavalirsko skrbel 2a avstrijske invalide in vdove v vojni padlih avstrijskih oficirjev ter jim je tudi pustil avstrijska odlikovanja. — Ko je pozneje Ilirija zopet prišla pod Avstrijo, je v tem oztru postopala ravno nasprotno. Vso civilno upravo je Marmont u-redil na temelju ločitve justice od politične uprave. To je bil velikanski napredek, kajti v Avstriji je bila tedaj justica že popolna dekla uprave. Voditelj justicne uprave je dobil naslov generalnega jnstičnega komisarji ter je bil s tem popolnoma rav-novreden z generalnim intendantom. Justični minister je ostal baron CcfiEinkal, v intendanci pa so se zgodile važne premembe. Namesto grofa Daneby je postal generalni intendant baron Belleville. Intendant za Kranjsko grof Fargues je odšel, a njegov delokrog se je razdelil na tri dele. Intendant za Ljubljano in Gorenjsko j • postal Baselli, intendant za Notranjsko Adrian de Varbourg, intendant za Goriško baron Lichtenberg, intendant za Istro pa Calafatti. (Dalje prihodnjih.) KAJ DELAJO NAŠI NARODNI NASPROTNIKI? v Ljubljansko kazino je dal vpodobiti Schnlverein na svoj kolek z napisom: Deutsches Casino in Laibach. Zur Erinnerung an den win-disehen Ueberfall am 20. September 1908. (Nemška kazina v Ljubljani. \ spomin na slovenski napad dne 20. kimovca 1908.) Taka je nemška temeljitost. Demonstracije pred kazino so se vršile zvečer 18. kimovca — dne 20. kimovca se ni nihče dotaknil nemškega svetišča, tedaj je le tekla slovenska kri — in sedaj prihajajo scbulvereinovci s potvoro, da je bila njihova kazina žrtva slovenskega ali, kakor se oni izražajo, 11 vindiškega" naskoka dne 20. kimovca. Podlo obrekovanje. Martin Wutte, pisatelj članka: "Die sprachlichen Verbaltnisse in KTain" v časopisu "Deutscbe Er-ae", pravi: Prišlo je do popolnega preloma z minulostjo in Nemcu, ki je poglavito od njega prejela (kranjska) dežela svojo omiko, je ogrožene življenje in posestvo, kakor kaže poslednji pogrom Nemcev meseca kimovca 1908." Škoda, da resnicoljubni pisatelj ni navel, koliko Nemcev so ubili Slovenci in koliko jih je bilo ranjenih. ' eno Bojno vrsto podružnice — "Naše straže". Žalostno! "Siidmark" je izdala koledar m Kranjsko in Primorsko. Na prvi strani je povedano, 'da je čisti dobiček namenjen ustanovitvi "Studeč tenheima" v Kočevju. K dobičku so pripomogli največ tisti obrtniki in zavodi, ki so plačali inserate. Zb med temi vidimo tudi veh slovenskih tvrdk. S kako velikanskimi svotami raspo-laga nemški Schnlverein, je razvidno iz tega, da j« v zadnji seji dovolil samo za šolske stavbe 127.000 kron. Odkod toliko denarjaf Največje svote prihajajo pač iz Pru-sije, zakaj v Avstriji Nemci niso posebno požrtvovalni. Tako so prišli društvu v zadnjem mesecu le sledeči prispevki: Štajerska 568 kron, Koroška 36 kron, Kranjska (Kočevsko) 31 kron in Primorska (Turnverein V Trstu) 100 kron. Ustanovnina pri nemškem Scbul-vereinu, ki je že dosedaj znašala za polovico več, kakor pri naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda, namreč 40 kron, se zviša na 50 kron. Vkljub temu pa narašča pri Nemcih število ustanovni« kcv. SVARILO. Tukaj objavim sliko moje jbegle žene am, adrašn- partruinice se jaj«. Zadnjega dne svečana t. L so osnovali naši nemški "prijatelji" v Mariboru "Sfldmarkgau", ki objema podružnice v Ptuju, t Slov. Biatriei, v Marenbergu, v fit Lovrencu, na Mnti, v Radgoni, na Pragazakem, ▼ Cmnreku, v Ljutomeru, Onnoftn, 8t Lenartu, Jarenini, Raevanju in v Studencih — tako bi ae morala strniti ▼ Marije Colarich, roj. Vidriefc, doma iz Dračjevasi na Dolenjskem, v ta namen, da se je bodo rojaki lag-lje varovali. Če kdo to iensko spozna, prosim ga, da mi naznani njen naslov, ne zato, da bi jo hotel nasaj imeti, temveč zato, da bi se ji mogel izogniti. Objednem izjavim, da nisem v nobenem oziru odgovoren za to iensko in tudi ne plačnik, Se bi ista napravila kakšne dolgova. Martin Oolarick. 1075 E. 61st St, Cleveland, OUou (12-19—7) potovanje JOHJT tXDHA tiauvee in tiilttfnifcfili irttVirTilfiriin--- ---------■'■ —— ....... ________l_ Katol. Jednota. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota Sedež v ELY.~MINNESOTA , URADNIKI: Predsednik r FRANK MEDOS, 9483 Ewing Are., So. Chicago, HL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajoik : JURIJ L. BROZlC, P. 0. Box 434, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERZlŠNTK, L. Box 383, Rocks Spring, Wyoming. Blagajnik : IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. MADOftSNIXI t ALOJZIJ V3RANT, predsednik nadzornega odbora, cor. 10. aye. & Globe Street, South Lorain, 0. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, P. O. Bo* 641. Eveleth, Minn. MIH AWL KLOBUČAR, HL nadzornik, 115—7. Street, Calumet, Michigan. «DB0B » 'M? IVAN KERŽISNTK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bnrdine, Pa. IVAN N. GOSAR, IL porotnik, 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, HL porotnik, Box 95, Ely, Ml™ VrhoTui Joliet, m. zdravnik : Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Str., Krajema dru&tva naj blagovolijo pošiljati nt dopise, premembe m-jani morajo biti vsaki natadbzi podatki vm-km priteAe. Drmštveso glasilo je GLAS NARODA". Drobnosti. URADNE VESTI IZ KRAJA STAREGA Pod tem naslovom bodemo odslej poročali v Glas Naroda tudi uradne vesti iz stare domovine, v kolikor bode potrebno. Pripeti se ta in tam, da kaka sodnija v starem krajo, ali kak tožnik pusti prodati celo posestvo vsled kakega malega dolga, ker je posestnik neznano kje v Ameriki. On pa tudi ne izve, kaj se godi na njegovi domačiji. Dostikrat pa kako sodišče išče kakega rojaka v drugih, nespornih zadevah, zavolj kake ded-šžine itd. Vsled tega se nam je zdelo koristno, da bodemo priobčevali pod navedenim naslovom vse take uradne vesti. Uredništvo. Proti Martinu Šiška iz Ceščevasi št. 27 sedaj neznanega bivališča, se je vložila pri okraj Ai so dni ji v Novem mestu po dr. Scheguli, kot zastopniku Franceta Sajeta iz Malen-eke vasi štev. 12 sedaj v Ameriki, tožba radi 290 K. Ce se toženi kmalu ne oglasi pri omenjeni sodniji, se bode brez njega obravnanavalo in razsodilo. Zoper Franceta Saje iz Cerovca pri Mirni peči, sedaj neznano kje v Ameriki, ter zoper Alojzijo, Ivano in Marijo Pavšelj iz Strelaca, o dn osno njih prame-naslednike neznanega bivališča, se je podala pri o^ kr. okrajnem sodišču v Rudolfovem po Mariji Makše iz Cerovca, ter od Janeza Gregoriča iz Gorenje Stare vasi št. 2, in sicer ad 1. tožba radi lastnine polovice vi. št. 247 kat. obč. Hmelčič; ad 2. zaradi zastaranja terjatve trikrat po 300 K in izbris iste od vi. št. 156 kat. obč. Družinska va». KRANJSKE NOVICE. sodi- Kazenske obravnave pred dež ičem v Ljubljani. Jesa zaradi dekleta. France Korošec, slikarski pomočnik v Bizoviku, je prišel ponoči k hiši Marije Hlebš v Bizoviku ill is hudobije razbil tri posode s cvetlicami vred, eno pa treščil v svinjak. Na to je snel dve oknici ter jih vrgel skozi zaprto o-kno, da so se pobile šipe in polomili okvirji. Ena oknica je padla blizu Marije Hlebš, druga blizo postelje Frančiške Brezovar. Korošec je bil namreč jezen na perico Marijo Hlebš ker si je domneval, da brani Frančiški Brezovar ž njim občevati. Sodišče je Korošca obsodilo na 3 mese-ee težke ječe. Nevaren tat. Jožef Kopač, vdovec, delavec v Gor. vasi, je bil že ničmanj kot 39krat predkasnovan. On je namreč jako nevaren tat. Dne 10. mejnika t. 1. popoldne je prišel v Kranj ni tedenski semenj. Tam vidi rdeftefrisanega voliča, 354 K, brez nadzorstva. M izgubljal fes, odveie vo-in ga pelje v Loi potjo ga je prodajal a brezuspešno. Z lažnjivo trditvijo, da je vol last njegove sestre, je dobil tudi živinski potni fist. Na ovadbo pravega lastnika posestnika Janeza Kristana so zasledovali orožniki tatu, dobili Kopača in ga izročili sodišču. Dalje je izmaknil Kopaš v Sori Neži Dermoti gare in Francetu Slugi ročni voziček, oboje medno 29 K Kopač ne taji tatvin. Dobil je 2 leti težke ječe. Aretaciji se je nprL Filip Mrak iz Šentviške gore se je izprosil pri Mariji Petrovčič, posestnici v Mar-tinjevem hribu, da ga je vzela xa hlapca. V zahvalo jo je pa po preteku petih tednov že okradel. Vzel ji je iz zaklenjene skrinje dva "bankovca po 50 K in dve srebrni uri z verižicami, nakar je skušal pobegniti. Gospodinja ga je zasačila na kolodvoru. Na njen poziv ga je prijel službujoči vratar, a ga je meral izpustiti, ker mu je ta zagrozil z nožem. Tudi došlemu orožniku, ki mu je napovedal aretacijo, se je ustavljal, zagrabil za nožnico sablje in se ruval ž njim. Sele e pomočjo drugih ljudi ga je bilo možno ukrotiti in ukleniti. Obdolženec je na potu k so- CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. Qlamica, prebitek in Drogi pripomočki____ erazeVljeai dobički . 8 2-500.000,00 ................§15.000.000,00 URADNIKI i Ciiaki.es C. Dickinson-, President. Jas. Ross Ctrran*. Vice-President Fkedkrick H. Parker, Vice-President. ro». l. Smith, Secretary and Treasurer. Staston C. Dickinson, Asst. Treaa. Rob. B. Moorhead. Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ram ace, Trust Officer. Lev est ek G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za mesto New York. Sprejemajo se vlofje posameznikov, tvrdk in korporacij. Plačujejo se obresti na čekovne vlo»c«\ kakor tudi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svelu. pod bančnimi prostori. Varnostne shrambice Be oddajo za Ittno najenuščino po So in več. dišču in ponovno tudi v zaporu zagrozil, da bo^kolodvorskega vratarja zaklal ali pa ubil, če je prav celo življenje v zaporu. Obsojen*je bil na 13 mes. težke ječe. Tepeš zaradi harmonike. France Haler, delavec iz Notr. Goric je va-soval v družbi nekaj drugih fantov pri posestniku Matevžu Novaku. Do-movgrede so ae sprli zaradi neke harmonike ktero je vzel Haler Janezu Japlju. Ta jo je zahteval nazaj obdolženec pa mu je ni hotel dati. Koncem prepira pa mn jo je vrgel pred noge. Novaka to razjezi v toliko, da da Halerju krepko zaušnico, ta pa potegne nož ter sune Japlja v leve nadlehti. Zagovor, da je delal v silobranu, mu ni pomagal. Obsojen je bil na 6 mesecev težke je&e. Tatinski priailjenec. Ljubljanski prisiljenee Alojzij Jevšček je delal pri zgradbi vojaškega oskrbovaliSža na Kodelovem. Tam je izmaknil delavcu Janezu Podržaju žepno uro z verižico. Čez cn teden je Jevšček pobegnil ter vzel seboj obleko prisilne delavnice. Prijeli so ga v Švici in izročili avstr. oblasti. Obsojen je bil na 6 mes. ječe. Stari znanec. Sodišču, policiji in orožništvu dbro znani 441etni postopač in velik nepridiprav Mihael Komar, ki brenči kaj rad tudi po Mestnem logu, včasih pa poseti tudi deželane, obhaja sedaj v sodnijskih zaporih v Ljubljani svoj 54. letni jubilej. Mož je pripraven za vsako "dobro delo", vsled tega je skušal poleg svojih 54 kazni tudi še prisilno delavnico. Sedaj je bil prijet zaradi beračenja in ni misliti, da se bode sploh kedaj poboljšal. Brenčal bo in pikal dalje, dokler bo mogel, kajti njegof princip je, živi, saj drugi delajo. Utopljenca so potegnili iz Save 26. junija pri Hrastniku. Spoznali so ga za 251etnega delavca J. Koširja iz Bazovice pri Vrhniki. Delal je v anenicah Mikoličevih v Zagorju. Ponesrečil se je pri kopanju. Vlak je povozil pri Ponikvi ob J ž. železnici 701etnega preužitkarja M. Slatenšeka. Novo vrsto strupenih gob, kterih dosedaj še "nismo poznali, so zasledili na Krasu. Največ jih j** v šta-njelski okolici. V teh gobah so dobile nenadno naravnega sovražnika kobilice, ktere zapravljajo letoe, kakor že znano, ondotnim kmetovalcem ogromno škodo. Ta goba uničuje namreč kobilice ravno tako, kakor že znana strupena goba '' Emposa mu-scae" jeseni muhe. Nameravajo jo poeodila obleke in perils v vrednosti 30 K 50 vin. Zato je dobila 3 mesece težke ječe. — 211etni posestniški sin Jožef Dvoriak je Jakobu Pur-gaj v Št. Jurju v Slovenskih goricah ukradel denarnico in 85 K. Dobil je tri meseee težke ječe. — Šestnajstletni Paskrac Solina v Pobržu si je na raznih krajih prisvojil tuje stvari in dobil zato dva tedna ostrega zapora. BALKANSKE NOVICE. Duhovniki vseh treh konf esij v Bosni so sklicali protestni shod protestni shod proti novemu dež. voliv-nemu redu, ki duhovnikom vseh kon-fesij odvzema pasivno volivno pravico. Tako poroča "Srp. Rije6". v odpomoe kmetijstvu umetno razširiti in razmnožiti po celem Krasu. Nesreča. Nedavno j« prala ob narasli reki Idrijci štirinajstletna Jo-sipina Moravčeva, hči rudarja in posestnika Jos. Moravca v Idriji. Ker je nenavadno dolgo ni bilo domov, so šli starši gledat na kraj, kjer je navadno prala. Tu pa so našli le perilo, hčerke in perilnika pa ni bilo nikjer. Takoj se je vzbudil som, da je utegnila ponesrečiti. Preiskalo se je vso Idrijco do grabelj, pa brez vspe-ha. Šele drugo jutro, ko je Idrijca nekoliko upadla, so našli ponesrečeno deklico utopljeno v strugi Idrijce poleg grabelj. Pri pranju je najbrže zdrsnila iu padla v deročo reko, ne da bi jo kdo zapazil, d asi se je to zgodilo skoraj v mestu. Starši so jo svarili, naj gre drugam prat, vendar je šla na Idrijco in tu našla mnogo prezgodno smrt. Bila je zelo marljiva hčerka. PRIMORSKE NOVICE. Čez eno leto prijet. Tržaška policija je prijela prostaka Franceta. Hammerleta, kteri je še meseca avgusta lanskega leta pobegnil iz ljubljanskega garnizijskega zapora. Na goriškem Krasu je, kakor znano polno kobilic. Sedaj so našli ne-broj kobilic mrtvih blizu Štanjela. Pokončala jih je epidemija. Prišli so na misel, raztresti te mrtve kobilice med žive po drugih krajih, da nastane epidemija, ktera jih pokonča. ŠTAJERSKE NOVICE. V Dravo je skočil pri Maribora 27. junija 521etni delavec Ignacij Krejac iz Št. Petra. Obsojen trgovec Ploj iz ptujske o-kelice je nedavno napravil v zapora mariborskega okrožnega sodišča silen izgred. Ničnostna pritožba, s ktero se je pritožil proti radi goljufije določeni mu triletni ječi, je bila zavrnjena. Ko ?o ga hoteli odpeljati v kaznilnico, se je Ploj slekel in tako razbijal okolu sebe, da je moralo priti pet paznikov, ki so ga po dolgem boju uklenili. Tudi je moralo 6 paznikov porabiti vse svoje moči, da so Ploja zadržali med potjo. V kaznilnici je Ploja pričakovalo deset paznikov, a Ploj se je tako upiral, d« so ga le s težavo spravili na varno. Basni dolgoprstaeži so dobili prčd mariborskim sodiščem zasluženo plačilo. Ivana Korošec iz Dolene si je 3. aprila pri svoji gospodinji Tereziji Predikaka brez nje vednosti iz- KAXNAJnLO. V tiska je in T kratkem iaUs ss knjiga • Krvava nod v Ljubljani. Zgodovinska narodna drama s petj— v štirih dejanjih. živa sEka nik Mptemberskih dogodkov v vini L 1008. - V isti knjigi izide tudi povest b življenja ameriških Slovencev: ✓ "NAJDENO 8101". Cena 40 eentov. in ss sprejemajo Za Avstrije tudi trija t« 11 il 4il Naročila ss takoj sprsjsmsjo psi: Jseeb Hetsvsr, 803 E. 73rd St., N. t, (15-0—15-9 2x t) Cleveland, Okie NARAVNA CALIFORNIJSKA VINI A R G O /~Vjlci-lt škrob (Aterkuj 8e;Pomeša običajno 7T 35 Prahom In drugimi tvarlnaml v prosto-rih grocerlj ln potom jo^erllo >avkasto-belo ali pa rumeno. ARQO je popolni škrob zavaa-ko perilo — mrzlo ali vroče. f J' m - a — ^ Kupujte čiste ARGO zavoje, Sc. V^jHesSTAKH For Every Purpose m / . , g; *?^FOR'HQTVND COLO Stabcthc Avstro - Arterik an s k a črta [preje bratje Cosulich | ' Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slavence in Hrvater Novi paraik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Reko. Cene voznih listov iz New Torka za III. razred to Jk Vsi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MABTHA WASHINGTON ARGENTINA. V mesecih maju in juniju ae bo-Ma agora) navedenemu brodovju prtdruiQa le dva druga nova potniška parnika. TRSTA...........................__...............$36.0 LJUBLJANE.. *................................ 36.6* REKE............................................ ZAGREBA....................................... ...................................... 36.0 ..................................... 37.2 KARLOVO A...................................... 37.2 ) U. RAffRET> do TRSTA aH REKE..................... $6640,60.001 65.0 PHELPS BR0SL& CO., Geo. Agents, 2 Washington St, New York NA PRODAJ • Dobro Crno in belo vino od 85 do 4» centov galona. Staro belo ali Črno vino 50 cento galona. beetling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki molt 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima poaebne nUko ceno. Pri vetjem naročilu dam popust. Z pottovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett, Coatrs Costs Ce., CslHerals. Seeing New York Steam Yacht. Odpluje od vznožja zapadne 22. ulice, na North Riverju. ob delavnikih in nedeljah ob 10. uri dop. in ob 2:30 pop. ter pluje kro? otoka Manhattana ; vsako zanimivost pojasni poseben predavatelj na ladiji. Potniki izjavljajo, da je to najzanimavejča in najbolj pod učna vožnja na »vetu. Vožnja stan* 8I.tn; _ . xapotnike namenjene v Evrdpo. ^t^fPrnt V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. PrevOz potnikov in prtljage zelo po ceni, THE ROM OF ANTHRACITE NajkrajSa pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton Med New $or£om°in "fiuSalo vozi Med New Yorkom, Chicago m in zapadom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom in1 jagozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami prirojen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede voi-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri Riorgi A. Cullen, glavo! potaiild sgest 90 West Street, N«w York. ROYAL Standardni pisalni stroj $65.00 P rip o znani najboljši stroj DANAŠNJIH DNI. Lahko vam je PLAČATI VEC Toda KUPITI ne morete veC. ROYAL TYPEWRITER CO. ROYAL TYPEWRITER BLDG. 3*4-« BROADWAY. NEW YORK. Kje je moj brat FRAN ŠABECT Doma je is RadeČevega brda, poŠta) Prem na Notranjskem. Pred letom in pol bival je tukaj v Pittsburgu in potem odšel ne vein kam. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi; imam se nekaj prav važnega z njim pogovoriti.— Anthony Šabec, 5333 Dresden Alley, Pittsburg, Pa. (16-20—7) POZOR rojaki! Kdor knpnl« kanitlovenaki cenik. One ao zelo nE^odSjA na blago. PflHte dane« po cenik. DERGANCE, WIDETICH & CO* 1622 Arapahoe Sb. Denver, Colorado. HARMONIKE boats! kakorinekoU vrste izdeJufen. i popravljam po nainitjih cenah, s del ln V poprave i. sljivo vsakdo poSl]e, ker ^m le 16 let tukaj v tem posla in tedaj v ne> Jem Ustnem doma. V popravek mem kranjske kakor vse dnige harmo* nike te rat&nain po delu kakorfoo U* tahtevm bre* nadalinih noraianU POZOBI Kdor žeti dobro služkinjo sa saloon ali Lflhio delo, saj se saupno obrne na: Fannie Vrtačnlk, 427 Perry St., Kansas dty, (15-19—7) Kje je moj mož ANTON WEBEB? Doma je iz Babnegspolja la sedaj je nekje v Zjedinjemh državah. Prosim cenjene rojake, če kdo ts, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar mn bodem zelo hva~ ležna. — Ivana Webe», Babno-polje St. 66, poŠta Staritrg pri Ba-keku, Kranjsko, Austria. (15-17—7) JOHN uor slani WENZEL, POZOR ROJAKI 9o. — BELO TSKf (Catavba) po TOot. grloM. HAAUX^I VAlOOlLO li n KO JB SO HBJNJKVBC, sa portbal braje U Kranjska, rs^a 11 »teki—is sedaj flt.«0. TBOPOT«. VWC IU0 caisna. IAOttK «1« galona. - Kajmanje Mm m Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inoinosta in Ljtibljane. Poštni parniki ao: na dva vijaka -............ "La Provence" • La Savoie" ' La Lorrsine" "La Tonraine" "La Brctagne" K <« 14 •r" . 14,2fN) ton, M.OfiO koi jsjtih mo9 12,<»00 ** 25 0f-0 *' " 12 (OO " 2:>'H» ■* " 10 (M»0 " 1*2 «H» 8.000 " f 0<>0 '* 7- B ................................ La Gascogne"................................ s ooq « 9 000 Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Cbesebrough Building. Parniki odpbjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. vri dopoladne h pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.: La Brsta«ns •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE La 1«. i-SJa I. Mja 5. avg. 12. avg. avgnsta 1909. 1909 196s •LA •LA •LA •LA LORRAINE TOURAINE PROVENCE SAVOIE •LA LORRAINE ac. avv- lam. 2. sspt 1M9. 9. sept. 1900. 10. sept. 1000. 23. sspt. 1000. 3. nn pspoindna. POSEBNA PLOVITBA Parnik FLORIDE na dva vijaka odp loje 14. avgnsta ob Parnlk na 2 vijaka CHICAGO odpluje 4. septembra ob S. mri >y»dva*9*>. M. W. Kozminsld, g^neriAu a^rat zrža^ad, 71 Deai^born St^ Chicago, HL mL U najprim erne j ia pijača je ^»leisy PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega deSkega hmela. Rad? sega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * kortst svoje druiine, svojih prijateljev in drugih. Lslsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vsefc Mfbfta gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri tea. TrsvaBcsr-js 6I«2 S«. tWr >»» fife kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAOT CLEVELAND, O.