leto LXVII PoSInina plačana T goforlnf. V Ljubljani, v petek", dne 7. julija 1939 flev. 152 i Naročnina mesečno 25 L>in, za tnozem* »tTo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ul.b/lU Cena 2 din Čekovni račun; Ljubljana itevilka 10.050 in 10.54V za inserate. (J pra vas Kopitarjeva ulica itevilka 6, Telefoni uredništva in uprave: 404)1, 404)1, 40-03, <0-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Pogajanja v Moskvi Rdeči diktator v Moskvi se igra z zapad-nima velesilama kakor mačka z miško. Pogajanja, ki bi v normalnih razmerah morala biti končana v dveh, treh dneh, trajajo že skoraj mesec dni in se še dalje in dalje vlečejo v nedogled. Čim London in Pariz pristaneta na nove koncesije, že sovjetska vlada postavi nove, še večje zahteve. V trenutku, ko nestrpni pristaši pogodbe s sovjetijo že polni optimizma javljajo, da so pogajanja >tik pred ugodnim zaključkom«, pa Molotov najavi nove pomisleke in nove zahteve. Danes, po skoraj mesec dni trajajočih pogajanjih razgovori v bistvu niti za korak niso napredovali. Vedno bolj se dozdeva, da so položaj pravilno presojali tisti, ki so iz vsega početka odsvetovali Franciji in Angliji, da iščeta pomoč v Moskvi. Interesi mednarodnega komunizma so vendar čisto drugi, kakor pa Francije in Anglije! Kom interna je po svojih naj-merodajnejših zastopnikih že neštetokrat povedala vsemu svetu v brk, da je njen izključni cilj svetovna revolucija, iz katere naj bi komunizem izšel kot zmagovalec. Vrhovni poveljnik sovjetske vojske, maršal Vorošilov pa je prav tako še nedavno znova naglašal v javnem govoru, da je sovjetska armada le orodje Kominterne, torej instrument svetovne komunistične revolucije. Najkrajša pot do svetovne revolucije pa je vojska, kolikor mogoče divja in krvava vojska, v kateri bi se Evropa (zmrcvarila do onemoglosti in do uničenja in v kateri bi prav za prav bili vsi evropski narodi razbiti in poraženi. Takšna uničujoča vojska pa je mogoča le tedaj, če sta oba sovražna tabora približno enako močna. In to je slučaj pri sedanji konstelaciji v Evropi. Vojska med obema taboroma v Evropi bi za moskovsko Kom interno bil naravnost idealen predpogoj za one cilje, ki jih Moskva s svojo svetovno revolucijo zasleduje. Zato je umljivo, da Stalinu kaj malo diši, da bi se angažiral na eno stran; mnogo pripravnejše za njegove načrte ee mu zdi, da bi po mesecih ali letih krvave vojne nastopil kot težko pričakovani, od izčrpane in izkrvavljene Evrope zaželjeni in hrepeneče pozdravljeni rešenik, ki prinaša v jmamenju srpa in kladiva mir, enakost in splošno pobratimstvo v Msrxu in Leninu ... Vendar pa se Stalinu zdi imenitno, da je trenutno tako oblegan od zapadnih demokracij. To mu prihaja čisto prav. Prvič se inu nudi prilika, da popravi izginjajoči ugled Kominterne, ki ga je v Španiji, kjer je bila angažirana z vsemi silami, utrpela. Stalin lahko reče: Pa le še vedno mnogo pomenimo! Poglejte, kako se buržujske države pulijo za našo naklonjenost! Mnogi mislijo, da je ta psihološki moment poglaviten vzrok, da Stalin, ki ne misli ničesar skleniti in podpisati, vendarle želi, da Strang ostane čim dalje v Moskvi in se pogaja. Tudi zadnji kolhoznik naj bi po tolikih tednih končno doumel, da ni bila boljše viška Rusija tista, ki je iskala pomoči pri drugih, ampak da so jo drugi pri njej iskali. Iz notranje-političnih prestižnih razlogov torej Stalin noče pogajanj kratko-malo presekati in zaključiti, ampak želi, da se vlečejo čim dalj, da bosta Francija in Anglija čim bolj ponižani. S spretnim taktiziranjem pri pogajanjih pa Sovjetom tudi ni treba odkrito pokazati lastnih kart in jim zlasti ni treba razpravljati o razmerah v sovjetski armadi, v kateri stanje potem, ko je Stalin dal pomeriti skoraj vse vodilne častnike, ne bo baš najboljše in njena udarnost tudi ne na Višku. Pa tudi če bi Sovjetija kaj podpisala v prilog Francije in Anglije, kakšno vrednost bi imel njen podpis? Ali je mogoče zaupati državi, katere cela notranje-politična zgradba je preračunjena na to, da pripravi uničenje in razpad vseh drugih držav? Boljše viki so že enkrat izdali Anglijo in Francijo, in sicer 1917, ko so v Brest-Litovskeiri položili orožje in sklenili ločen mir z Nemčijo in Avstrijo in prepustili nadaljnjo borbo zapadnim velesilam. Čudno, da je vse to že tako pozabljeno. Ko bi si v Londonu in v Parizu tedanje dogodke poklicali pravočasno v spomin, ne bi danes stali pred svetom v takem stanju, kakor da mora sovjetski despotizem reševati evropsko demokracijo. Tudi če bo Stalin kaj podpisal, — kar pa je zelo dvomno — bo treba plačati njegov podpis s težjimi moralnimi in materialnimi žrtvami, kakor pa je bila cena Aleksandrette za turško zavezništvo. Evropa, zlasti, pa mi Slovani, neprestano padamo v zmoto, ker v Stalinu in v drugih Aziiatih ter Judih, ki dejansko odločajo v moskovski politiki, gledamo kar naprej neko dobro, nacionalno slovansko matuško Rusijo! Slovanski ruski in ukrajinski narod vendar nima v politiki, najmanj v zunanji politiki ničesar odločevati! Usoda Rusije je v rokah po večini azijatskih in judovskih samodržcev, ki bi radi svetovno revolucijo in ki usmerjajo svojo politiko pod vsemi drugimi vidiki, kakor pa bi jih narekovalo slovansko čustvo. Kes je, da boljševiki ob priliki izrabljajo v svoje propagandne namene tudi slovanstvo, kar so n. pr. z velikim uspehom počenjali s Čehi. Vsi pa tudi vemo, kako se je za Čehe njih zaupljivost do sovjetskega vseslovanstva končala. Sovjetska politika ne kaže še nobenih znakov nacionalne slovanske politike. Dokler si te trde resnice no bomo vtisnili v zavest, toliko časa bomo glede Moskve še kar naprej padali iz enega razočaranja v drugo. Toliko časa bo Anglija posodi do 38 miljard Poljski, Turčiji, Grčiji in Romuniji Vse za nakup orožja, municije in raznih surovin London, 6. jul. AA. Reuter. Pričakujejo, da bo angleška vlada v najkrajšem času dala izjavo o sklepu Velike Britanije, da državam, ki so z njo pred kratkim sklenile politične pakte, stavi na razpolago znesek od 100 do 150 milij. funtov šter-lingov (od 25 do 38 milijard dinarjev). Ta vsota bi se v glavnem uporabila za nabavo oroija, municije in surovin. Ne pričakujejo, da bi posamezne driave, izvzemši Poljske, dobile kredit v denarju. Oddelek za izvozne kredite sporoča, da bodo načrti o tem stavljeni nocoj tisku na razpolago ter da bodo potrdili poiirejšnja obvestila o tem sklepu. Tudi italijanska službena agencija »Štefani« poroča: Politični krogi potrjujejo vest. da je angleška vlada ustanovila sklad 100 milijonov funtov šterlingov (25 milijard din), namenjen za oborožitev Poljske, Romunije, Grčije in Turčije. Vatikansko glasilo ugotavija, da sc jc razburjenje pomirilo Vatikan. 6. jul. AA. »Osservatore Ro« mano« razpravlja o razvoju mednarodnega položaja v zadnjih dneh ter ugotavlja, da so se pojavili znaki, da se je razburjenje pomirilo. Posebno je mogoče to ugotoviti glede poljsko-nemških odnoiajev. Pomiritev bo omogočila vsem onim, ki jim je zares pri srcu ohranitev miru, hodili po poti razuma in stvarnosti ter izogniti se katastrofi. Dovoljenje varšavske vlade, da v vode Gdan-ska lahko prispe nemška križarka, nadalje zanikanje, da bi se zbirale čete na ozemlju mesta Gdanska, ter nemška prepoved zborovanj, ki bi lahko poslabšala položaj v Gdansku, so dejstva, ki nam dajejo pogum in ki bi morala dati možnost za pogajanja, da se vprašanje Gdanska sporazumno reši. Vendar se glasilo sv. stolire izogiba prevelikemu optimizmu, ker ostaneta Poljska in Nemčija po svojih načelih in interesih še vedno ločeni druga od druge. Sedanja pomiritev pa naj bi v prvi vrsti služila za to, da se čut odgovornosti ojača in proučijo možnosti za rešitev. Uspehi pogajanj v Moskvi in Tokiu bi morali prav tako vplivati na sklepe velesil. Božja previdnost naj napravi več kakor ljudje in naj napravi sedanjo dobo srečno, pravi list ua koncu svojega članka. Poljska želi skleniti z Madžarsko najožjo prijateljsko zvezo Varšava, 6. julija, b. Posebno poljsko odposlanstvo je odpotovalo danes v Budimpešto, da začne i Madžarsko pogajanja o najožji prijateljski zvezi in sodelovanju. V istem času je odpotoval iz Varšave v Moskvo sovjetski poslanik, da poroča o »dnošajih med Poljsko in Rusijo na temelju razgovorov, ki se sedaj vodijo ined Francijo, Anglijo in Rusijo in o vlogi Poljske, ki jo ima v teh razgovorih. Bonnet se informira o »duševnem razpoloženju« Poljske Pariz, 6. julija, c. Danes zjutraj je francoski zunanji minister Georges Bonnet sprejel poljskega veleposlanika v Parizu Lukaszievvioza in se z njim zelo dolgo pogovarjal o razmerah, ki so nastale zaradi Gdanska. Po tem sestanku so pristojni krogi izjavljali, da se jo Bonnet hotel poučiti predvsem o »psihološkem« ozadju, ki spremlja ve« spor, to je, da je hotel vedeti za razpoloženje poljskega javnega mnenja. Ta napoved o >poihološki< vsebini poljsko-nemškega spora daje slutiti marsikaj, ker se je naenkrat izvedelo, da poljski zunanji minister Beck še ni sprejel francoskega veleposlanika v Varšavi Noela, ki čaka na razgovor z njim. Beckovi posveti Varšava. 6. julija, c. Včeraj popoldne je bila zelo dolga seja poljske vlade pod predsedstvom predsednika republike Moscickega Beck in maršal Ridi Smigli »ta poročala o dogodkih v zvezi z Gdanskim Po seji je Beck povabil k sebi odpravnika poslov angleškega veleposlanika in ga obvestil o sklepih poljske vlade. Prav tako sta govorila o velikem posojilu, ki ga mora Poljska dobiti na londonskem trgu. Varšava, 6. julija. AA. Štefani: Po razgovorih z Molotovim v Moskvi se je sovjetski veleposlanik na Poljskem vrnil v Varšavo. Nizozemska noče nobenih jamstev Amsterdam, 6. julija. AA. šef tiskovnega urada holandske vlade je izdal uradno poročilo, v katerem pravi, da nizozemska vlada sploh ni bila vprašana glede jamčenja ntej v zvezi z an- eleškii-francosko-sovjetskimi pogajanji Jn da je šele iz časopisov izvedela, da je pri teh pogajanjih govora tudi o Nizozemski. To je prisililo nizozemsko vlado, da ponovno potrdi stalno stališče Nizozemske, da ostane ob strani vseh sporov, ki *edaj razjedajo Evropo. Nizozemski minister za gospodarstvo. Sten-berg, je priredil kobilo na čast nemškega ministra za narodno gospodarstvo, Funka. Stenberg je izrazil upanje, da bo Funk šel s prepričanjem, da si ne samo vlada, temveč tudi gospodarski krogi želijo čim boljših gospodarskih odnošajrv med obema državama. Funk je izjavil, da obe državi nista združeni samo na osnovi starega prijateljstva, temveč tudi na osnovi tesnih gospodarskih zvez obeli narodnih gospodarstev. Italijansko vojno brodovje v vzhodnem delu Sredozemlja Rim. (5 julija, b. V nedeljo 9. t. m. odplove iz Spezzije na pot po vzhodnem delu Sredozemskega morja brodovje druge eskadrile italijanske vojne mornarice, ki mu zapoveduje admiral Bini. To brodovje obstoji iz treh divizij križark, treh flotilj rušilcev nekoliko torpedovk in podmornic. Vsega skupaj 30 vojnih ladij s 13.000 mož posadke. Sef madžarskega generalnega štaba v Berlinu Prisostvoval bo številnim vojaškim vajam Berlin. 6. jul. TG. Semkaj je prispel vrhovni . šef madžarskega generalnega štaba general Hpn-rik W e r t h. Ze snoči ga je sprejel nemški kan- ' cler Hitler. V Nemčijo je prišei na povabilo nemškega generalnega štaba, da se udeleži velikih ' vojaških vaj, ki so pravkar v- teku. Orožne vaje . se razvijajo v različnih krajih Nemčije. Tako ima letalska armada splošne vojaške vaje, ki si jih je ogledal tudi maršal Giiring. General Brauh-hitseh osebno nadzoruje vojaške vaje pionirjev v Filrstenwaldu. V We?tfaliji pa ima poročevalna vojaška služba obsežne vaje. ki se jih udeležuje 10.000 mož. Nemška vojna mornarica pa se pridno uri v Baltskem morju. Posebno pozornost posvečajo podmornicam, ki bodo obiskale švedsko pristanišče, medtem ko bo težka križarka »Admiral Hipper« obiskala Reval. Riga, 6. julija. AA Štefani: V bližini mesta Turov v Uralu &o odkrili nova velika ležišča diamantov. Jahja paša v Belgradu Egiptski zunanji minister bo tri dni naš gost povabil na slavnostno večerjo člane kraljevske vlade in :.astopnike ostalih civilnih in vojaških oblasti. Nf večerjo bodo povabljeni tudi člani diplomatske {a zbora. Tretji dan svojega bivanja bo porabil .1 lija paša, da se pokloni spominu pokojnega kr? ja na Oplencu. Na grob bo položil venec. Nato se k> odpeljal v samostan Kalenik, od tu pa v Niškc Banjo, kjer so bo zaključil njegov obisk v Jugo iaviji. Kraljevski namestnik v Albaniji nadzoruje severno mejo T i ran a, 6. julija. AA. ATA. Kraljevski namestnik je včeraj v spremstvu predstavnikov vojaških in političnih oblasti obiskal Skadar. Skadrsko prebivalstvo ga. je sprejelo zelo prisrčno ter vzklikalo kralju in cesarju, Mussoliniju in grofu Cianu. Danes je namestnik obiskal planinske kraje severne Albanije. Obiskal jc številne vasi ter se iivalino zanimdl za potrebe prebivalstva. Povsod so ga sprejeli z navdušenimi manifestacijami, zvestobe in vdanosti kralju in cesarju, Mussoliniju in grofu Cianu. Belgrad. 6. julija, m. Nocoj ob 21.40 je na svojem potovanju iz Sofije v Belgrad na obmejno ju-goslovansko-bolgarsko postajo v Caribrod prispel egiptovski zun. minister A bdel Fatah Jahja paša, kjer so ga pozdravili odposlanci zunanjega ministrstva. Z njimi je egiptovski zunanji minister potoval v salonskem vagonu, ki ga je dala na razpolago naša vlada. Prihod egiptovskega zunanjega ministra je določen za jutri ob pol 10. dopoldne. Na postaji ga bo sprejel v imenu kraljevske vlade zunanji minister Cincar Markovič. Najprej se bo Jahja paša vpisal v dvorske knjige, nato pa ho obiskal zunanjega ministra v njegovem kabinetu. Zatem bo sprejet v avdijenco pri kraljevih namestnikih. Ob pol 12. bo uradno obiskal predsednika vlade Dragišo Cventkovlča, ki se bo z jutranjim brzovlakom vrnil iz Slovenije v Belgrad. Tako predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, kakor tudi zunanji minister Cinear Markovič bosta vrnila egiptovskemu zunanjemu ministru obisk v prestolnici Egipta. Zunanjemu ministru na čast bo prirejeno slavnostno kosilo, popoldne pa se bo Jahja paša odpeljal na Avalo, kjer bo položil venec neznanemu junaku. Njemu na čast bo prirejena slavnostna večerja v gardijskem domu na Topčideru. Naslednjega dne si bo Jahja paša ogledal vojaški muzej na Kalimegdanu, dalje muzej kneza Pavla, nato pa bo obiskal trgovinskega ministra, kar dokazuje, da je glavni cilj njegovega križnega potovanja po balkanskih državah predvsem poglobitev trgovinskih in splošnih gospodarskih vezi med temi državami in Egiptom. Trgovinski minister bo Jahji paši na čast priredil kosilo na Avali. Nato bo napravil Jahja paša izlet z ladjo po Donavi. Nato pa bo Jahja paša v hotel »Srpski kralj« Z Bleda tudi komunizem pod geslom slovenstva mogel še vedno pridobivati nepoučene lahkoverne-že. Poljska politika n. pr. ni v povojnih letih igrala niti za hip na islovansko« sovjetsko karto in je do sedaj še vedno pravo zadela. Tudi v sedanjih razmerah Poljaki odločno izjavljajo, da bi sovjetske čete tudi v slučaju, da bi Poljska bila zapletena v vojno z Nemčijo, smele le na izrecno zahtevo Poljakov prekoračiti poljske meje in jim iti na pomoč. Poljaki imajo gotove, predragocene izkušnje in so zato previdni. Razven Poljakov pa so še druge države, zlasti na Balkanu, katerim angleška pogajanja s Sovjeti niso prav nič simpatična in ki bi sp v »lučaju evropskega konflikta nič manj ne bali boljševiškili armad kakor čet njihovega sovražnika. Prizadevanje zapadnih demokracij, da takorekoč za vsako ceno pridobita naklonje-n<»st Stalina, je gotovo pogrešeno. Opravičilo angleške taktike z Moskvo bi moglo biti samo to, če Anglija in Francija mislita, da bi se s pristopom Sovjetijo težišče vojaške moči tako zelo nagnilo na njuno stran, da bi se nihče ne upal napasti ne njiju ne njunih zaveznikov in varovancev, da bi torej zveza z Moskvo mogla za daljšo dobo zagotoviti mir v Evropi in svetu. To bi imelo stvarno vrednost, kateri je vredno žrtvovati tudi nekaj državnega prestiža. V vsakem drugem slučaju pa je treba gledati bolj na bodočnost Evrope kakor pa na morebitni trenutni politični ali vojaški uspeh. Drin. Bled, 6. juMja. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič si j« danes ogledal v spremstvu bana dr. Natlačena blejsko golf-igrišče. Popoldne jc obiskal predsednika vlade pravosodni minister dr. Ružič. Pravosodni minister je nocoj že odpotoval v Belgrad. Na potovanju po Evropi se ic na Bledu ustavila družina brata danskega kralja: princ Haro.J, njegova žena kneginja Helena in sin princ Olaf. Nastanili so se v »Park« hotelu. Na Bledu bodo ostali nekaj dni, nato pa bodo nadaljevali potovanje po Evropi Potujejo v avtomobilu. Dopoldne se je pripeljal na Bled nemški vojaški odposlanec na našem dvoru general von Fa-ber. Na Bledu bo preživel počitnice. Dunajska vremenska napoved: Še jasno s številnimi krajevnimi nevihtami. Zagrebška vrem. napoved: Toplo in jasno. Zemunska vremenska napoved: Po večini jasno in toplo vreme po vsej državi. Boji ob Buirskem jezeru Japonska poročila o zmagah vedno bolj skromna PolMfel sapisM Napovedi o skorajšnjem sporazumu Sarajevska »Jugoslovenska posta« prinaša članek,'v katerem med drugim pravi z. ozirom na iioset Milana (irola, Davidovičevegu zaupnika, v Zagrebu da bodo njegovi razgovori z Vilderoni na eni strani in z dr. Mačkom na drugi strani vsekakor prinesli jasnejšo sliko o stanju vprašanja sporazuma s Hrvati in sirer vsekakor v pozi-tivnem smislu. Nato pravi sarajevski list: >1 ri vsej previdnosti, ki nam jo narekujejo dosedanje izkušnje, se moramo upravičeno nadejati, da se je v dosedanjih razgovorih vpralanje sporazuma približalo neki konkretni rešitvi, katero bi mogli sprejeti obe stranki. Merodajni politični krogi verujejo, da bosta mogli obe stranki že v najbližjem času objaviti končen rezultat svojih razgovorov in da bo ta rezultat dobil vse potrebne sankcije, da se bo sporazum uresničil tudi v življenju.« __ Tudi »Obzor« je informiran, da bo mogoče že v enem ali dveh tednih poslalo jasno, ali in kaj sta vladni predsednik in dr. Maček v zadnjem Času govorila. . Slej ko prej pa je rezervirano Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnike, ki v svojem uvodniku od 5. t. m. polemizira s -»Samoupravo«, rekoč, da smo že veliko čitalL o dobri volji in splošnem razpoloženju za sj>o razum s Hrvati, da pa morajo lepim besedam slediti tudi dejanja. Hrvati odklanjajo golo decentralizacijo »Obzor« objavlja članek, v katerem z ozirom na neke glasove, da bo sporazum s Hrvati prinesel tako imenovano široke samouprave, pravi, da se Hrvati s takimi samoupravami nikakor ne morejo zadovoljiti in se tudi ne bodo, če se pod temi širokimi samoupravami razume nekaj takega, kar je bil izdelal že pokojni minister dr. Srskič, ki je na podlagi obstoječe uprave zamislil široko upravno decentralizacijo. Hrvatom ni pomagano s samoupravami, naj so več ali manj široke, če bi se omejile zgolj na upravno decentralizacijo, medtem ko bi sedanji politični sistem ostal nespremenjen. Vrhu tega pa vemo, da dr. Matek v prvi vrsti zahteva rešitev hrvatskega vprašanja kot narodno, ne pa zgolj upravnopolitično vprašanje. Kolikor moremo sklepati, pravi »Obzorc, so tudi Slovenci, to se pravi večina slovenskega naroda, ki je organizirana v JRZ, za tako rešitev našega notranjega vprašanja, ki bo postavljena na podlago prave narodne samouprave, ne pa gole decentralizacije, kakor je bila v načrtu pokojnega Srsklča, oziroma bivše diktature JNS. Gibanje opozicije V Skoplju so prvaki skupine Aro Stanojeviča, med njimi bivša ministra Krsta Miletič in Miloš Bobič, imeli sestanke s svojimi somišljeniki. Bivši minister Anto Radojevič pa je dvakrat obiskal Aco Stanojeviča in ga obvestil o političnem položaju v sedanjem trenutku. — Radičev sin Vladko je dospel v Sarajevo ter je imel enotirni razgovor z nadškofom dr. PariciMii. — V NdVeni Sadu so pristaši JNS priredili večeijo, na'kateri je bivši minister in ban Daka Popovič govoril o stanju hrvatskega vprašanja. Daka Popovič je v svojem govoru dejal, da imora sporazum biti resnično splošni narodni sporazum, ki ne bo pomenil nobenega taktiziranja in izigravanja, ampak neko končno stanje brez grehov preteklosti«. Seveda je Daka Popovič pozabil povedati, da je bila baš JNS tista, ki je v hrvatskem vprašanju vedno samo taktizirala in ga izigravala ter ga nikoli ni smatrala za zadevo splošnega narodnega sporazuma, ki ga je odklanjala v prid svojega brezpogojnega jugoslovenskega integralnega unitarizma v načelu. Dr. Andres se je vrnil Hrvatski narodni poslanec dr. Ivan Andres. ki je pred nekaj časa odpotoval v inozemstvo, se je sedaj vrnil v Zagreb in se odpeljal k dr. Mačku v Kupinac. Andres je bil v Parizu, kjer je imel razgovore z raznimi francoskim državniki in politiki. Otepanje svobodomiselne slame Marksistična »Delavska politika« nima bolj pametnega dela. kakor da objavlja članke o .lanu Husu in njegovem delu. Pri tem seveda udriha po katoliški Cerkvi, ki-je krivoverstvo Jana Husa po pravici obsodila. Zakaj Jan lltis je, ne da bi s tem izrekli kakšno sodbo o njegovi osebi in poštenem prepričanju, učil krivo vero, ki bi bila razrušila vso evropsko krščansko kulturo, če bi bila zmagala. To je bilo prikrito manihejstvo, za-nešeno iz Azije, ki jo po svojem spirituaiizmu na eni in po prepustitvi sveta zlemu duhu na drugi strani v korenini onemogočalo vsako aktivno in pozitivno kulturno delo na prirodnem nravstvenem in političnem ter kulturnem področju, stav-ljajoč življenju nemogoče zahteve. Cerkev zaradi tega ni obsodila samo Husa, ki je bil zapozneli poganjek manihejstva, ampak veliko drugih pred njim, ki so širili ta strup. Koliko jo husitstvo škodovalo češkemu narodu, o tem pa naj se urednik »Delavske politik'.« informira pri sodobnih najboljših čeških zgodovinarjih in kulturnih delavcih, ki mu bodo povedali, da sta husitstvo in v njegovih stopinjah korakajoča reformacija razvoj češkega naroda v soglasju z ostalo evropsko krščansko kulturo zaustavila in ga v F.vropi izolirala tako, da se te pogubne posledice udejstvujejo še danes. Na tem dejstvu ne more nič• izpremeniti marksistična lažiznanost, ki v vseli narodih ubija in zamori vse klice duhovnega življenja. Belgrajske novice Belgrad, 6. julija, m. Prvak bivše demokratske slranke Milan Grol, ki se je mudil nekaj dni v Zagrebu, ter je imel več sestankov s tamošnjimi opozicionalnimi krogi, se je snoči vrnil v Belgrad. Tekom današnjega dne je najprej poročal o svojih razgovorih v Zagrebu, šefu bivše demokratske slranke Davidoviču, za tem pa ostalim predstavnikom opozicionalnih skupin, ki so se sestali na Trifunovičevem stanovanju. Belgrad. 6. jul. m. Pod predsedstvom poslanca Milana Badžaka, vršilca dolžnosti predsednika Kmetijske zbornice za donavsko banovino, je bila včeraj v Novem Sadu konferenca zastopnikov nekaterih kmetijsk. zbornic zaradi ustanovitve zbornic Zveze kraljevino Jugoslavije. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo ustanovni občni zbor dne 16. avgusta t. 1. Belirad. 6. julija. Stavka opekarskega delav-slva v Belgradu še vedno traja ter tudi na današnji konferenci zastopnikov delastva in opekarskih tovarn ni prišlo do sporazuma zaradi sklenitve kolektivne pogodbe. 1 Sanghaj, 6. julija b. »United Prefsc poroča: Z japonske strani se poroča o novi zračni bitki na meji Zunanje Mongolije til Madžurije. Jajmnci eo danes mnogo skromnejši, kakor so bili včeraj. Včeraj so poročali, da so sestrelili 40 sovjetskih letal, danes j>a javljajo, da so jih samo 12. Nevtralni opazovalci in strokovnjaki trdijo, da bi danes sploh ne bilo nobenih sovjetskih letal več, ako bi bili japonski podatki točni, ker bi bili Japonci že več kot vse uničili. Berlin, 6. julija. AA. DNB: Zadnji Incidenti na mongoteko-mandžurski meji čedalje bolj dobivajo značaj prave vojne. Med drugim in petim julijem jc divjala ob reki Halkln pravcata bitka, pri kateri ao sodelovali tudi tanki, konjenica in letala. Najsilovitejši boji so bili jugovzhodno od Buirskega jezera. Po podatkih, ki prihajajo iz štaba sovjetsko-mongolske vojske, je na sovjetski strani padlo okoli 100 vojakov. Zdi ee, da 60 japonske izgube znatno večje. Sestreljenih je bilo nad 20 japonskih letal. Tokio. R. julija. AA. Havas: Uradno poročilo japonske vojske, ki se bori ob mandžurski meji j>ravi, da so japonske Čete ob Buirskem jezeru pre*! v protinapad. Japonska letala neprestano liombii rdi rajo sovražne posto janke Sestreljenih je bilo 12 sovjetsko-mongolekih letal. bi bila ta letališča pogostoma izpostavljena na' padom zavezniškega letalstva. Če bi se pa vojskujoče se držve ozirale na nevtralnost iiolandske in Belgije, bi bilo ta za Nemčijo preduoet. V tem primeru bi morali angleški letalci ootjlell te države, čo bi hoteli bombardirati Kursko ozemlje in druge občutljive cilje zapadne Nemčije. Dolžina meje, ki bi jo Nemci morali branili pred zračnimi napadi zavezniškega letalstva, bi znašala med Dansko in Holandijo 210 km in 250 kui med Luksemburško in Švico. Ce bi se pa Nemčija odločita na udar proti vzhodu, ua zahodu pa vodila istočasno defenzivno vojno, bi nevtralnost Nizozemske obrambno črto na zahodu občutno skrajšala. Belgija in Holandska bi najbrž ostali nevtralni, če se ne bi čutili od Nemčiie ogroženi. -Najboljša obramba Angleške proti napadom iz zraka bi bila preprečitev njih izvedbe. To bi ne bilo dosegljivo tako dolgo, pa čeprav hi angleški bojni letalci uničevali nemške bombnike, dokler bi nemška letalska industrija bila v stanju njih število izpopolnjevati tako hitro, kot bi jih sovražniki uničevali. Značilne uspehe bi dosegli samo tedaj, če bi istočasno občutljivo zmanjšali proizvodnjo n?mške industrije letal. To bi 6e doseglo v prvi fazi vojne samo z bombardiranjem iz zraka. Večina omenjenih tovarn se sedaj nahaja v vzhodni Nemčiji. Nekaj najvažnejših leži v okolici Berlina. Berlin je oddaljen od francoske meje 640 kin, od poljske 200 km in angleške kakšnih 830 km. če računamo, da bi morala letala leteti okrog Iiolandske. iz zemljepisnih vzrokov so torej tovarne letal v okolici Berlina in v vzhodni Nemčiji ran-ljivejše od vzhoda kot pa od zahoda. Na vzhodu ima edino Rusija močno zračno brodovje. Vendar deli Berlin od Sovjetske Rusije 1000 km široko ozemlje Poljske. Če bi Rusija hotela uničiti tovarne letal v vzhodni Nemčiji, bi morala organizirati svoja letališča na Poljskem. Poleg letalske pomoči USSR bodo tudi francoske eskadrile morale l>ombardirati nemške tovarne letal v vzhodni Nemčiji, 6e spuščati v Poljsko in od tain svoje napade (»onavljati. V pravem momentu bi bilo mogoče zbrati množico angleških in francoskih zračnih sil v primerni oddaljenosti od nemških tovarn. Tako bi bila Nemčija istočasno vznemirjena od težkih napadov iz zraka od vzhoda in zahoda. V dosego omenjene nujno želene gibljivosti bi bile potrebne mnoge tehnične priprave. Zračna brodovja posameznih držav uporabljajo različna pogonska sredstva, različne brezžične naprave in bombe, ki jih lahko nosijo le za to zgrajena letala. Potrebno bo te stvari poenostaviti, ali pa bodo morali na Francoskem in Poljskem imeti obe vrsti goriva in bomb. Naloga je res zamotana. Ker je zelo važno, da je zračno brodovje res gibljivo in vedno v stanu poleteti z letališč raznih držav, je neobhodno potrebno storiti vse, kar bi ga usposobilo za izpolnitev te naloge. ■■■■■■■■■■■■■■■■ poslofjje. Zbudil je hitro svojo ženo, otroka pa je odnesel v sadovnjak. Nato je stekel v hlev, iz katerega je izpustil kravo in tele. Medtem pa se je ogenj z veliko naglico širil na 30 m dolgo stanovanjsko in gospodarsko poslopje, ki je obstojalo iz stanovanjske hiše, kuhinje, dveh kleti, skedpia, živinskega hleva, dveh svinjskih hlevov in listnjaka. Ker je bilo vse poslopje krito s slamo, je imel ogenj lahko delo. Pod streho je bilo spravljeno okoli 1800 kg sena m do 300 kg slame, kar je ogeni popolnoma uničil. Zgorelo je dobesedno vse. Tudi 32 večjih in manjših sadnih drevesc, ki so bila posajena okrog poslopja, je uničenih. Največjo škodo pa še poleg tega trpi viničar Zaje, kateremu je zgorelo razen srajce in spodojh hlač, ki jih je imel na sebi, vse. Celotna škoda, ki jo trpi posestnik Ribič, je ocenjena na okrog 34.000 din. Na nesrečo pa Ribič ni bil zavarovan, ker je januarja t. 1. zavarovalnino odjavil in tako ne bo sedaj dobil nič Kako je nastal požar, ne vedo, mislijo pa, da je nastal na sledeč način: Pol metra od slamnate strehe je stala visoka čefoja, katere veje so se razpenjale nad streho. Najbrž je kdo splezal ponoči po lestvi, ki je bila prislcniena k deblu, na drevo in se najedel sladkega sadu. Nato pa si je prižgal cigareto in vrgel gorečo vžigalico na streho, ki se je morala posebno sedaj, ko je precejšnja vročina, po kratkem tlenju vžgati. Omeniti je še treba, da ni bilo na kraj požara nobene požarne brambe, samo nekaj bližnjih sosedov je prišlo pomagat gasit, ki pa niso mogli ničesar opraviti zaradi pomanjkanja vode. To je v letošnjem letu že 52 požar v ptujskem okraju, kar je brezdvomno rekord v vsej Sloveniji in tudi državi. Kongres profesorskega združenja Sarajevo, 6. julija, m. V dvorani Narodnega gledališča se je pričel davi kongres Jugoslovanskega profesorskega društva. Kongres je začel predsednik profesorskega društva dr. Medakovič, gimnazijski ravnatelj iz Zagreba. Na kongresu so zastopani vsi pododbori združenja. Za občni zlior je preskrbel pripravljalni odbor obširno poročilo o poslovanju v pretekli poslovni dobi. Na prvem mestu poudarja v svojem poročilu korake, ki jih je podvzel o srednješolski zakonodaji, za povečanje kreditov za nova šolska poslopja in za namestitev novih moči, dalje o rešitvi raznih stanovskih vprašanj. V poročilu je omenjeno tudi, da je profesorsko društvo odločno proti vsakemu vmešavanju dijakov v dnevno politiko. Predlagana je bila brzojavka Nj. Vel. kralju Petru, namestnikom, predsedniku vlade, pravosodnemu in trgovinskemu ministru. Predsednik kongresa Slavko Kaludžerčič je dal besedo zastopniku prosv. ministra Arandje-lovcu, načelniku prosv. oddelka banske uprave v Sarajevu. G. Arandjelovič je v svojem govoru poudaril, da je prosvetni minister vzel na znanje gradivo, ki ga je pripravil osrednji odbor profesorskega združenja za nov srednješolski zakon ter ga bo po možnosti vsega upošteval pri končni izdelavi zadevnega zakonskega načrta. Istotako bo tudi nadalje upošteval vse upravičene želje profesorskega stanu, tako glede potreb novih šolskih poslopij, namestitve novih učiteljskih moči, kakor tudi zboljšanja gmotnega stanja srednješolskega osebja. Kongres učiteljev meščanskih šol Niš, 6. julija. V Nišu se je pričel kongres Združenja meščanskošolskega učiteljstva kraljevine Jugoslavije. Vodi ga predsednik glavnega odbora Rukavina, ki je poudarjal važno nalogo, ki jo vrše meščanske šole v državi. Zastopnik prosvetnega ministra Pavlovič je izjavil, da bo prosvetno ministrstvo meščanskim šolain še nadalje posvetilo vso pozornost in bo gledalo na to, da se meščanske šole po državi še bolj razšiirjo. Kongres še traja. Tenis London. 6. julija. AA. (Reuler.) V četrtem finalu parov je dvojica \Vilde Her zmagala nad jugoslovanskim parom Punčec-Mitič z rezultatom 6:1, 6:1, 7:5. V polfinalu dam je Stammersova premagala Fabianovo s 7:5, 2:6. 6:3, Marblova pa je premagala Sperlinglovo s 6;0, 6:0. Kako se bo Anglija branila v zraku Angleški kapetan Payne o nevarnostih bodoče vojne za Anglijo V »D a i 1 y Telegraphu« od 1. maja t. 1. piše kapetan Pajne, da Ik> v bodoči vojni. Anglija izpostavljena strahovitim napadom iz zraka. Posebno ogrožena bodo gosto naseljena industrijska predmestja, prestolnica, pristanišča, radio postaje, skladišča, tovarne vojnega materiala in izhodišča pomorskih in kopnih akcij. To je dejstvo, ki bi ga ne smeli podcenjevati. Zelo nevaren poskus bi bil, če bi naše obrambne ukrepe preračunali samo za primer dolgotrajne vojne, v kateri bi končna zmaga zaradi premoči na morju in doseženih uspehov na kopnem bila na strani Angleške in njenih zaveznikov. Nasprotno, neobhodno potrebno je organizirati obramlK) tako, da bi bil prvi zračni napad, ki bi sicer prinesel takojšnjo zmago sovražniku, z vso odločnostjo in gotovostjo odbit. Anglija ni resno ogrožena, da bi jo zasedli s kopno vojsko. Vedno so nam zatrjevali, da sovražno vojno brodovje in podmornice niso v stanju, da zadajo odločilen udarec našim prekmorskim zvezani. Upanje, da bi bila Angleška premagana takoj v prvi fazi vojne, je zasnovano edino na poraznih rezultatih bombardiranja iz zraka. Zato ustvarjajo Angležem sovražni narodi svoje načrte kratkotrajne vojne samo na podlagi zračnih l>o-jev. Če razmotrimo današnje obrambne ukrepe proti napadom iz zraka na Angleškem, takoj opazimo, da se ti v marsičem razlikujejo od onih iz svetovne vojne. Po porazu nemških zepelinov koncem 1. 1916 je bila moč sovražnih napadov iz zraka zelo omejena zaradi majhnega akcijskega polmera, ki so ga tedaj imela letala, in pa pomanjkanja preciznih instrumentov za točno določitev smeri. Severno morje je bila nepremostljiva ovira za letala, ki so vzletela z nemške obale. Če bi se Nemčiji v svetovni vojni ne bilo posrečilo organizirati letalskih baz v Belgiji, v razdalji 120 km od obale grofije Kenta, bi najbrž v zadnjih dveh letih vojne ostalo samo pri enajstih ponesrečenih napadih zepelinov. Omejeni akcijski polmer letal je primoral Nemce v svetovni vojni, da so prileteli na Angleško samo čez obale Kenta in Eseksa. Ker smo našo bratnbo proti napadom iz zraka osredotočili na omenjeni grofiji in na London, smo istočasno tudi s tem zavarovali zahodno in severno ležeče kraje. Danes je položaj popolnoma spremenjen. Akcijski polmer velikih bombnikov je silno povečan in njih hitrost potrojena. Da leti 2500 km daleč, je najmanj, kar moremo pričakovati od modernega bombnika. Letalo z akcijskim polmerom 1250 km, t. j. 230 km manj, kot ga ima najnovejši bombnik sistema Bleuheim, z lahkoto doseže z nemške obale Severnega morja vsak kotiček Angleške, Velsa, Škotske ali Irske pa tudi Šetlan-skega otočja. Omenjeni tiombnik nosi sam toliko bomb, kolikor jih je 1. 1918 nosila ena eskadrila nemških Gotha-letal. Moderen in popolnoma siguren način usmer-jevanja letal brezzicnim potom, avtomatično krmilo, slepo letenje in precizni instrumenti, ki omogočajo letalu, da se spušča v megli in pri zelo slabi vidljivosti, kakor tudi zanesljivost najnovejših letalskih motorjev, 60 zmanjšali nevarnost le- tenja čez morje ob slabem vremenu ali pa ponoči na'minimum. Na ta način je možnost bombnika, da se izogne protiletalski obrambi močno narasla, kakor tudi prostor izpostavljen njegovim napadom. Razdalja Angleške od nemške obale je malenkost za sjiosobnosti modernega letala. Tudi najmanjši del angleške vzhodne obale od Firlh of Fortha do izliva Temze ni za moderni bombnik oddaljen več kot vsega dve in pol uri leta. Obramba te dolge ranljive obalne črte in predvsem ozemlja, ki leži izza nje, od sovražnih bombnikov, ki bodo z morske strani prileteli neopa-ženo, največkrat brez opomina o preteči nevarnosti, predstavlja rešitev zelo težke naloge. To je dejstvo, ki govori proti poskusu, zanašati se na mase bombnih letal, balonskih zapor, protiletalskega topništva in opazovališč. Edini dostojen odgovor na tak napad — je odločen in silen protinapad, preračunan na uničenje sovražnega napada v njegovem jedru. Danes je zelo majhna verjetnost, da bi Nemčija zgradila aerodrome na Holandskcm. Ce bi so Nemčiji to vendarle posrečilo, bi se njene letalske eskadrile dvigale z vsega 120 oz. 140 km od angleške obale oddaljenih aerodromov, ker bi peč zasedla Belgijo ali Holandsko. Oddaljenost, ki bi jo tako prihranila, bi znašala v najboljšem primeru skrajšanje leta za eno uro; pri tem pa 6e nc bi povečal napadni prostor, ki ga v danem primeru predstavlja V6a Angleška. Z nadaljnjim približevanjem letališč angleški obali in Franciji Predsednik vlade se je odpeljal v Belgrad Ljubljana, 6. julija. Gospod predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je v spremstvu šefa kabineta in svojega osebnega tajnika dospel dane« zvečer ob 19.58 z brzim vlakom z Bleda v Ljubljano. Pri prihodu na ljubljansko postajo je gos;nxl predsednik izstopil iz svojega Balonskega voza ter ee sprehajal po peronu. Prisotno občinstvo, ki je kmalu spoznalo g. predsednika, ga je spoštljivo pozdravljalo. G. predsednik vlade se je ob 20.17 živahno pozdravljan od prisotnega občinstva odpeljal proti Belgradu. Velik požar v Krčevini Letos že 52. požar v ptujskem okraju Ptuj, 6. julija. V sredo 5. t. m. je ob četrt na eno ponoči izbruhnil naenkrat požar na samem ležeči viničariji posestnika Ribič Vinka iz Grajene pri Ptuju. Viničarija, v kateri je stanoval viničar Zaje Franc i. ženo Otilijo in 6 letnim otrokom, stoji v Krčevini, občina Grajena pri Ptuju. Kritičnega časa je zbudilo viničarja Zajca iz spanja sumljivo prasketenje in ropot na podstrešju gospodarskega poslopja. Takoj je vstal in v svojo grozo zagledal skozi okno vse žareče in svetlo gospodarsko Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Sporočila kongresne pisarne | Seja glavnega pripravljalnega odbora za KKK l>o izredna v ponedeljek 10. julija ob šestih zvečer, redna pa v torek 11. julija ob petih. Seja se bo vršila v običajnih prostorih. Kongresne knjižice in znake bodo odslej prodajali v Ljubljani ne 6anio v kongresni pisarni, ampak tudi v sledečih trgovinah: trgovina Anton Sfiligoj, Frančiškanska ulica; trafika Soukal pred Školijo: trgovina Ničman v Kopitarjevi ulici in na porti frančiškanskega samostana, Marijin trg 4. Župnijskim pripravljalnim odborom sporočamo, da smo jim poslali kongresne znake in knjižice. Prosimo jih, da nemudoma začno s prodajo. Kar bo knjižic in znakov odveč, naj jih takoj vrnejo kongresni pisarni. Razposlati jih moramo po vsej Jugoslaviji. Kjer kongresnega lepaka do sedaj še niste prejeli, vas prosimo, da nam to takoj javite. Poslali vam ga Ikmiio nemudoma I Ljubljanski stalni reditelji Imajo zbor v soboto 8. julija točno ob osmih zvečer v areni Stadiona. Vsi in točno! — I. P. »Navodila« za igralce in igralke v »Igri o kraljestvu božjem« so natisnjena in jih danes pošljemo vsem zaupnikom režiserjem. Ako kdo do nedelje navodil ne bi prejel, naj se nemudoma obrne glede tega na kongresno pisarno. »Navodila« naj režiserji takoj po prejemu predelajo e svojimi igralci. Štajerski Slovenci na Brezjah Ko l>o v Ljubljani kongres Kristusa Kralja, katerega se bomo udeležili tudi vsi iz lavantinske škofije, kakor to posebno želi naš vladika knezo-škof dr. Ivan Tomažič, bomo porabili to priliko in šli tudi na Brezje. Zato objavljamo dane« sledeče: 1. Vse preč. g .župnike prosimo, da že v nedeljo objavijo v vseh cerkvah, da bo o priliki kongresa v Ljubljani tudi romanje na Brezje. Štajer- ski Slovenci se bomo peljali v soboto zvečer z večernimi vlaki, katerih vozni red bomo še pravočasno objavili, pridemo zjutraj v Ljubljano, ee udeležimo kongresa v Ljubljani In zvečer okrog pol 7 se odpeljemo naprej na Brezje. Po dohodu na Brezjah je pridiga in pete litanije z rimsko procesijo. Drugo jutro so sv. maše od 4 dalje. Ob določeni uri bo slovesna služba božja s pridigo. V ponedeljek zvečer bo vsak lahko doma. Cilede vlakov, vo7.ne karte, kje in kako jo bo treba kupiti, objavimo pojasnila pravočasno. Za izlet na Bled bo tudi še prilika. 2. Vse prijave, ki jih dobite, pošljite na odbor v Ljubljano. Ni treba na dva kraja pošiljati, ker nam l>o Ljubljana nato sestavila prijave za Ljubljano in na Brezje. Držite se določenega roka za prijavo! 3. Če bi kdo hotel že preje v Ljubljano, lahko gre, pa se nam pozneje pridruži na romanje. 4. Drugih legitimacij ne bo. kakor samo te, ki so za kongres v Ljubljano, torej tudi ne več stroškov, razven za vlak za progo Ljubljana— Oloče. 5. Vse preč. g. duhovnike v lavantinski škofiji prosimo, da za to romanje organizirajo veliko udeležbo in da čitajo v listih navodila, ker jih v pismih žal ne bomo mogli več objavljati. Vodstvo romanja. Vaja za »Igro o kraljestvu božjem« bo v nedeljo, 9. julija že dopoldne ob devetih in ne popoldne, kakor je bilo naznanjeno pri zadnji vaji. Te vaje naj se polnoštevilno udeležijo vse skupine zbora nove krščanske mladine ter zlasti tudi člani, članice, mladci in mladenke šmarno-gorskega, barjanskega in zasavskega okrožja (iz-vzemši Ježico, kjer imajo prireditev) Ker bomo pri tej vaji uporabili že zvočno napravo, pozivam vse, da pridejo na Stadion točno ter se 'akoi uvrstijo za napisne table, ki bodo razvrščene v areni Stadiona. —; Vrhovni režiser. Zlati mašniški jubilej olomuškega nadškofa dr. Leopolda Precana Vsi katoliški češki listi prinašajo danes navdušene članke o olomuškem nadškofu, znanem boritelju za cirilmetodarsko misel, dr. Leopoldu Prečanu, ki je slavil prav na god svetih slovanskih bratov svojo zlato mašo. Vsa Moravska se mu je ob tej priliki poklonila v sinovski pokornosti in hvaležnosti za vse, kar je storil zanjo in dela za njen kulturni blagobit. Papež mu je poslal čestitke z lastnoročnim podpisom in praški kardinal dr. Kaspar mu je pohitel osebno čestitat ter mu izročil. posebno darilo, časopis »Našinec«, glavni dnevnik moravskih katoličanov, je ob tej priliki izšel v veličastni obliki na 44 straneh, ki so skoraj vse posvečene življenju in delu ter pomenu velikega pastirja, ki sedi na prestolu svetega Metoda. Je pa nadškof dr. Prečan tudi osebnost, ki zasluži tse priznanje ter je glavni po-bornik misli za zedinjene slovanskih cerkva. Pod njegovim vodstvmn se Vršt> vsakoletni sestanki cirilmetodijske lige na Velehradu, katerim daje na razpolago vse svoje velike zmožnosti. Veliki nadpastir se je rodil 1. 1866. pri Velikem Tyncu pri Olomucu iz mlinarske rodbine, študiral je v Olomucu, kjer je končal tudi bogoslovne šiudije, kaplanoval v nemških farah na deželi, pa tudi moravskih, ter bil 1. 1894. poklican na bogoslovno fakulteto v Olomuc za pomočnika, kjer je kot suplent predaval Novi zakon. Obenem je bil lektor sv. Pisma v semenišču ter je postal tajnik nadškofijskega konzistorija. Na fakulteto pa se je vrnil zopet 1. 1902. kot suplent in pozneje kot docent cerkvenega prava, zapustil pa jo je šele 1. 1922, ko je bil imenovan za generalnega vikarja. V konzistorijski službi se je dobro seznanil z vsemi potrebami školije ter je bil za svoje delo imenovan za monsignora, pozneje pa za prelata. Nadškof dr. Stojan ga je kmalu po svojem nastopu imenoval za generalnega vikarja, čeprav takrat dr. Prečan še ni bil niti kanonik. Po smrti svetniškega škofa dr. Stojana je pre- vzel vodstvo škofije kot generalni vikar, kmalu pa je poslal (1. 1923.) tudi njegov naslednik. Po svojem predniku je prevzel veliko ljubezen do bogoslovne fakultete v Olomucu, ki ji je pripravil novo stavbo. Poleg skrbi za duhovni naraščaj in za razcvet katoliškega življenja v škofiji pa posveča nadškof največje zanimanje riril-metodijski akciji, katero predsednik je in ki je pod njegovim vodstvom priredila že štiri velike mednarodne unionistične shode na Velehradu, v Pragi in v Ljubljani ter je z njimi dosegel resnično svetovni pomen te ustanove, ki jo je podedoval in v nov razcvet pripeljal po pokojnem unioni-stičnem škofu dr. Stojanu. To veliko ljubezen do Slovanov vzhodnega obreda je pokazal tudi v času zadnjega prevrata, ko je odprl svoje bogoslovje bogoslovceni vzhodnega obreda iz Podkarpatske Ukrajine. Toda usoda jih je pozneje zopet odpeljala v madžarski Užhorod. Velikemu škotu, predstavniku še večje misli — cirilmetodijske ideje, želimo tudi mi, katoliški Slovenci, katere z njim in z vsemi Slovani druži tudi ista težnja, da bi mogel še dolgo delovati v svojem velikem in svetem poslanstvu ter pripomoči k združitvi vseh | Slovanov v Bogu in Cerkvi. Na mnogaja a blagaja ljctal Kje so pogajanja v Moskvi »Times« objavljajo zgodovino dosedanjih prerekanj — Nesoglasje je v tem, komu naj zajamčijo varnost Objava v „Timesu" Bolj in bolj navzdol Nevarnost, ki preti starim evropskim 'državam od mladih, je povzročila, da so se dosedanji občudovalci evropske civilizacije začeli zavedati, da nosi le-ta smrtno kal v sebi. Potem ko so ugotovili, da prebivalstvo Francije in Anglije naglo pada, medtem ko se v Italiji in Nemčiji ne samo zaradi gotovih zakonitih reiorm, ampak predvsem zaradi iz-premenjene narodne miselnosti zopet dviga, so sedaj postali pozorni tudi na to, da je to vprašanje v bistveni zvezi tudi z vprašanjem stalnega zmanjševanja kmetskega prebivalstva v prid mestu. O tem je zadnjič imel predsednik francoske vlade govor na javnost. Kmet, ki postane delavec in se stalno naseli v velemestu, nima več otrok. V departementih du Gers, de l'Ardčche, v celi lyonski pokrajini in pod Pireneji so prazne cele vasi, iz katerih so se kmetje izselili v mesta. Neobdelano zemljo odnašajo povodnji, drugod se zarašča z grmovjem in cele pokrajine opuste. Kdo se bo na tako zemljo vrnil? Dvignimo vas — je dejal Daladier — podpirajmo sklenitev porok z brezobrestnimi posojili, dajajmo družinske do-klade in pobijajmo splave, s katerimi se peča y Franciji 10.000 posebnih klinik ... S tem vprašanjem se peča tudi Bruccu-leri v »Civilta Cattolica«. V pet najbolj kulturnih državah sveta, to je v Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Severni Ameriki je v razdobju 1900—1925 prebivalstvo velemest na-rastlo od 45 milijonov na 76 milijonov ali za 75 odstotkov in bo, če bo ta številka rastla v enakem razmerju, doseglo 1. 1945 94 milijonov. Če prištejemo še manjša mesta v teh državah, bo po računu Bertranda de Juvenel 1. 1945 stalo 229 milijonom mestnih prebivalcev nasproti samo še 113 milij. kmetskega ljudstva. Eno bi bilo želeti, da bi spoznali državniki in politiki, ki sedaj začenjajo z vso paro delo na raznih gospodarskih in drugih reformah, da bi se preprečilo propadanje civilizacije in počasno izumiranje belih narodov, namreč: da bi videli vzroke tega pojava tam, kjer najgloblji so, v materializmu, ki življenje ubija v njega duhovnih in moralnih koreninah. Vsako leto — pravi Brucculeri — se manjša rezerva, iz katere mesto zajema svojo življenjsko silo in požira ter izčrpa moči kmet-skih rodov, o čemer priča izumiranje celih rodov, naraščanje duševno in moralno manj vrednih, statistika živčnih bolnic in umobolnic ter pojemanje naravnega nravstva in vernosti. Ob Daladierovem govoru pa beremo slična razmišljanja tudi v francoskih listih. Kakor piše socialna revija »Le musee social« (april 1939), je s propadanjem v zvezi tudi silno naraščanje alkoholizma, glede katerega danes stoji Francija na prvem mestu. Dočim je namreč še v devetdesetih letih minulega stoletja znašal konzum alkohola 300—400.000 hektolitrov na leto, znaša danes 1 milijon 500.000 hektolitrov, h katerim pa moramo prišteti ravno toliko, če upoštevamo davka prosto potrošnjo alkohola doma — vsega skupaj torej 3 milijone hektolitrov na letol Ali pri nas zadostno razmišljamo o vsem Jem? London, 6. julija. AA. Reuter: Dance je bilo izdano za tisk sporočilo, ki predstavlja kratko zgodovino poteka sedanjih pogajanj v Moskvi. Poročilo omenja v začetku dejstvo, da so se pred nekoliko tedni vlade v Londonu, Parizu in Moskvi v načelu sporazumele, da bodo sodelovale z namenom, preprečiti napade na posamezne države ter v interesu ojačanja lastne varnosti. Nato so se začela stvarna pogajanja. Nastale so t e ž a v e t a k o j , ko se je razpravljalo o vprašanju, katerim državam naj omenjene tri velesile jamčijo neodvisnost in meje. Z angleške strani je bilo predloženo, da se taka jamstva dajo Belgiji, Poljski, Romuniji, Turčiji in Grčiji. Sovjetska Tlada je pristala na to, da se dajo tudi skupna jamstva vsem omenjenim državam, toda istočasno je zahtevala, da se jamčita tudi neodvisnost in meje Finske, Estonije in Litve. Nato ie angleška vlada odgovorila, da mora t ozirom na lastne interese zahtevati še skupna jamstva za Švico in Nizozemsko. Sovjetska vlada je nato odgovorila, da se s tem dopolnilnim predlogom zahtevajo od nje še večje obveznosti v zapadni Evropi. Zato je dolžna natančno opisati svoj položaj v vzhodnem delu Evrope. Sovjetska vlada je smatrala potrebno, da se sklenejo predhodno jasni sporazumi s Poljsko in Turčijo. Istočasno je sovjetska vlada načela vprašanje določitve neposrednega in posrednega napadalca. Sovjetska vlada je izrazila željo za takim tolmačenjem, ki se je zdelo angleški vladi preširoko in ki po mnenju Londona predstavlja vmešavanje v notranje zadeve posameznih držav. Današnji »Times« objavlja to obvestilo vlade, ter pravi, da je važno, da obstoja načelen sporazum glede osnovnih vprašanj in da je treba na tej osnovi nadaljevati delo. Tudi borzni špekulanti bi radi z Moskvo zaslužili London, 6. jul. TG. »Evening Standard« nosi odgovornost za lažnjivo novico, da so pogajanja med Anglijo in Sovjetsko Rusijo uspela in da je sporazum tako rekoč že pod streho. Poučeni ljudje mislijo, da je bila ta novica spuščena v javnost izključno iz borzijanskih razlogov, ker so na to zares nekateri vrednostni papirji narasli in so nekateri špekulanti prišli na svoj račun. Stvarno dejstvo v pogajanjih s Sovjetsko Rusijo pa je povsem drugo. Čeprav vlada okrog najnovejših sovjetskih predlogov velika tišina, izhaja iz vladnih krogov, ki Molotovo pismo proučujejo, da obstoja navzkrižje ne samo glede ene točke, marveč, da se angleški in sovjetski predlogi križajo v več smereh. Zavlačevalna taktika Moskve in občudovanja vredna potrpežljivost Anglije Sovjetska vlada je v svojem zadnjem odgovoru prešla čisto na druga polja in privlekla na dan predloge, o katerih vso dobo, sedaj že 2 meseca trajajočih pogajanj nikdar ni bilo govora. Vrgla je na mizo 6pet takšna vprašanja, o katerih so bili angleški in francoski diplomati prepričani, da 60 že rešena. V nekaterih točkah je popustila, kot na primer glede zahteve, da mora biti najprej podpisana vojaška zvezna pogodba, nakar šele naj bi bila podpisana trozvezna pogodba o medsebojni pomoči. Prav tako je sovjetska vlada baje pristala na to, da bi imena tistih držav, za katere bi tri zavezniške velesile jamčile, ostala tajna. Iz tega sledi, da se sovjetska vlada poslužuje z a -vlačevalne taktike, da enkrat zahteva to, drugič drugo, in ko ji že v vsem ugode, izkoplje povsem nove zahteve ter pristane na vse ono, kar je do sedaj odklanjala. Kakšne namene zasleduje sovjetska vlada s svojim zavlačevanjem, ni mogoče SCHICHTOV RADION pare 4cun. Pri kuhanju v raztopini Radiona opravijo milijoni Uifilcovlh mehurčkov vie delo pranja perila. Strujijo skupaj z milnico skozi parilo, odpravijovio nesnago in perilo je tako belo da se kar sveti. RADION BELINA! uganiti. Čudno pri vsem tem je le, da Anglija tako potrpežljivo vztraja pri mizi in se od sovjetskih diplomatov ne pusti spraviti v nevoljo, še manj pa odgnati. Ozadja... Londonsko časopisje je sedaj polno ugibanj o temnih ozadjih teh pogajanj, ki nikamor ne morejo. Nekateri listi odkritosrčno pravijo, da Sovjetska Rusija noče podpisati ničesar, češ, naj se velesile med seboj pobijejo, l^er bo vojna itak najbolje ustregla željam Kominterne. Drugi pravijo, da sovjetska vlada evropske velesile lici tir a, da se istočasno pogaja z Anglijo in Nemčijo in poskuša, koliko bi dali eni, koliko drugi. Spet tretji, med njimi »Daily Mail« pa trdijo, da sovjetska taktika stremi za tem, da bi evropska tabora nalašč spravila v vojno. So pa tudi drugi listi konservativne barve, ki menijo, da je tudi angleška vlada v svojih predlogih kaj vzdržna, ker je tudi Angliji mnogo na tem, da pridobi na času, ker le upa, da se bodo dala evropska nasprotja mirno rešiti, ne da bi se bilo Angležem potrebno obrozgati roke z zvezo s sovjetsko vlado. »Star« pa je celo izvedel, da bi Sovjetska Rusija s svojim zavlačevanjem rada dosegla spremembe v sestavi angleške vlade, v kateri želi imeti večje število labourističnih zastopnikov in manj skrajnih konservativcev. Nesprejemljive zahteve London, 6. julija, TG. »Times« so izvedle, da je sovjetska vlada postavila celo vrsto novih zahtev glede baltiških držav. Med drugim zahteva, da morata Anglija in Francija sovjetski Rusiji na pomor, ako bi ona smatrala, da je ogrožena po raznih notranjih gibanjih v baltiških državah samih, gibanjih, ki bi n. pr. zahtevala zvezo z Nemčijo. 2c to naj bi zadostovalo, da Rusiia sproži zavezniško dolžnosti Anglije in Francije. >Times« pristavljajo, da se nobena angleška vlada ne more obvezati, da se bo z orožjem r roki vmešavala v notranje zadeve katerekoli države, k čemur bi jo očividno Rusija rada prignala. Halifax ne pojde v Moskvo London, 6. julija, b. Kakor »Urnted Press« poroča, se širijo vesti, da bo morda že v soboto odpotoval v Moskvo zunanji minister lord Halifa*, da se čimprej odstranijo še obstoječe težkoče. To vest je sinoči po pariških informacijah potrdil tudi francoski zunanji minister Bonnet, ki bo baje lorda Halifaxa spremljal na poti v Moskvo. Službeno v Londonu ta vest do zdaj še ni potrjena. London, 6. julija, c. Danes popoldne je angleško zunanje ministrstvo objavilo izjavo, v kateri pravi, da so popolnoma neresnične vesti o tem, da bi lord H a 1 i f a x moral te dni odpotovati v Moskvo, da bi tam osebno pospešil pogajanja s sovjetsko Rusijo. Zunanje ministrstvo poudarja v tej izjavi še to, da ni prav nič odrejeno, kdaj bi naj angleški veleposlanik v Moskvi Seeds dobil nova navadila za nadaljevanje pogajanj 6 sovjetsko vlado, »Temps« namiguje, da Sovjeti izsiljujejo politične ugodnosti Pariz, 6. julija, TG. »Temps« razpravlja o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo in misli, da je zadel pravo, ko piše, da želi sovjetska vlada v objemu teh pogajanj rešiti tudi vprašanje priznanja Sovjetske Rusije po tistih državah, ki tega do sedaj še niso storile. Zelo značilen jc bil v tem pogledu članek, ki je izšel s podpisom Ždanova (ki je predsednik zunanjepolitičnega odbora sovjetskega »Darlamcnta« v moskovski »Pravdi«, 15.000 nemških služkinj se vrne iz Anglije v Nemčijo »Nemci ne smejo služiti v podrejenih službah v tujini« kjer Zda nov izraža začudenje, da Anglija od sovjetske vlade zahteva, naj Rusija jamči za Nizozemsko in Švico, ki sovjetske Rusije niti priznale niso, ined tem ko sc upira temu, da bi jamčila za baltiške države, ki se sovjetskega jamstva branijo. »Temps« pravi, da Molotov v svoji noti poudarja isto in pristavlja, da hoče sovjetska vlada s tem prisiliti Anglijo in Francijo, da posredujeta v fiviei in na Nizozemskem, o odlokih bančnega in valutnega oddelka ministrstva financ. Prav tako se morajo držati poobl. denarni zavodi tudi navodil, sporočenih v okrožnici Dev. št. 43 z dne 25. maja 1936. Postopek pri plačilu špediterskih dolgovanj Narodna banka obvešča vse poobl. zavode, da je bančni in valutni oddelek ministrstva financ v sporazumu z Narodno banko izdal tolmačenje v aktu št 33.582/VIII z dne 22. junija 1939 o načinu, kako morajo domači špediterji postopati ob opravljanju plačil v smislu točke 3 odloka ministrstva št. 9 821/VIII z dne 11. marca 1939 (dev. št. 54 od 30. marca 1939). Tolmačenje v navedenem aktu sc glasi: V kolikor morajo domači špediterji nakazati dolgovne salde svojim inozemskim zvezam, morajo predložiti poobl. zavodu overjeni prepis tek računa odn. inozemskega špediterja. Za vse zadolžitve in odobravanja, izkazana v tem izvlečku, morajo špediterji predložiti tudi odnos-ne dokumente. Poobl. zavodi bodo primerjali dokumente z izvlečkom tekočega računa in če ugo-tove, da so v tem izvlečku knjižena samo ona izplačila, odn. prejemki, ki se moreio vršiti v smislu točke 6 in čl. 3 deviznega pravilnika in točke 1 odloka ministra financ št. 9.821/VIII iz 1939, bodo izvršili nakazilo po kliringu inozemskemu upniku, potem ko predhodno ugotove, da je 6aldo, izkazan v izvlečku, točen. Ob tej priliki bodo na izvlečku tekočega računa in odnosnih dokumentov dali 6voio štampiljko »opravičeno«. Na račun provizije Narodno banke bodo izterjale od domačega špediterja 2.5% na skupno vsoto dolgovne in ter-jatvenc strani izvlečka tek. računa in bodo to vsoto odobrile Narodni banki na žirovnem računu. Če ima domači špediter saldo od inzemskega špediterja, pa mu ga ta nakaže v kliringu, morajo denarni zavodi ob priliki izplačila odn. zneska prejetega Oid Narodne banke prav tako zahtevati od domačega špediterja overjeni prepis tek. računa inozemskega špediterja z vsemi odnosnimi dokumenti. Preden izvrši zavod izplačilo prejetega naloga, bo postopal na isti način kot pri nakazilu dolgovnega salda, (postopalo sc bo na isti način, kakor je pojasnjeno v prejšnjem odstavku) in bodo ob tej priliki vterjale od domačega špediterja 2.50% za provizijo Narodne banke na skupno vsoto dolgovne in terjatvene strani izvlečka in bodo to provizijo odobrili Narodni banki na žirovnem računu. IVedsfava'oh ^tVdpaTe P clFl Šlj 0 (i 6 lil 6 Kino Natica tet. 21-24 z lily pons Jutri premijera najmočnejšega francoskega filma: Junaki z Mame | I Izvoz v Italijo Poročali smo že, da je napovedan v kratkenf" sestanek jugoslovanfko-italranskega vindnega odbora. Ta sestanek naj bi bil prihodnp mesec verjetno na Bledu. Po poročilih iz Belgrada so namreč nastopile povoljnejše razmere za povečanje trgovinskih od-nošajev med obema državama. Italija smatra, da bi naša država lahko povečala svoje izvozne kontingente, ki bi jih potem pristojne italiiarske oblasti razdelile med italijanske uvoznike. Če bi se odbor sestal kasneje, n. pr, v septembru, bi povečanje kontingentov ne imelo posebnega efekta. To izvira iz tega, ker je potrebno pristojnim italijanskim oblastem, da imajo najmanj mesec dni časa za razdelitev uvoznih kontingentov iz naše države. Čc bi se odbor sestal že avgusta, bi se lahko izvoz na osnovi povečanih kontingentov začel že 1. septembra, če pa se odbor sestane v septembru, b! se lahko kontingenti dodelili šele v drug' polovici oktobra. Verjetno je, da bodo naši pristojne oblasti podvzele potrebne korake, da se sprejmejo predlogi Italije, če so v resnici dani sigurni pogoji za povečanje našega izvoza v Italijo. Gradba silosov Priv, družba za silose je začela postopno razpisovati licitacije za gradbo silosov v naši državi. V marcu je bila objavljena prva licitacija za dva silosa: v Pančevu in v Šabcu in sicer samo za strojni del naprav. Ponudbe je bilo vložiti do 26 aprila. Prišlo je 6 ponudb: dve nemški, pa 1 češka, 1 švicarska, 1 italijanska in 1 francoska. Švicarska in francoska ponudba 6ta bili odklonjeni, najpovoljnejša pa je bila ponudba nemške tvrdke Hartman iz Offenbacha (Nemčija), ki bo dobavila naprave za oba silosa. Strojne naprave v vsakem silosu bodo stale okoli 5 milij. din. Nadalje so razpisane tudi že naslednje licitacije in sicer za Podgorico in Beranc (ponudbe je vložiti do 2. septembra. Razpisana je tudi že licitacija za zbiralni silos v Bjeljini. Da so licitacije za te kraj« že razpisane, je pripisovati dejstvu, da so občinske uprave teh krajev prve rešile vprašanje gradbenega prostora. Računa se, da bodo objavljene licitacije tudi za silose v Goraždi, Gospiču, Mostarju in Nikšiču. Pri nas pa vodimo nestrokovne razprave o tem, ali smo sploh za silose. Opomba uredništva. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bilo dne 30. junija 1939 stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 22. junij): Akivni kliringi: Nemčija 13,101.712 (— 1,439.856) mark, Češkomoravski protekt. 8,562.4% ( + 4,983.910) kron, Turčija 16,423.597 ( + 924) din. Bolgarija redni račun 1,284.477 (— 50.390) din in Španija 2.934.960 pezet. Pasivni kliringi: Italija novi račun 46,797.987 ( + 6 792.799) din, Švica 1,621.002 (— 46.093) ivic. frankov, Belgija 1,671.324 (— 159,7%) belg. Poljska 19,488.757 (+ 1.267.166) din, Madžarska 7,489.337 ( + 564.926) din, Romunija 4,163.501 (— 1,058.294) din in Bolgarija turizem 963.011 (+3.381) din. Iz pregleda je razvidno, da so se naše terjatve v Nemčiji ponovno znatno zmanjšale. Narasle pa so znatno naše terjatve v češkomoravskem protektoratu. Tudi se je povečel naš klirinški dolg v Italiji, nadalje na Poljskem, dočim se je zmanjšal v Romuniji. V starem kliringu z Italijo je ostalo neizkoriščenih nalogov za 2,503.712 lir in je za izvršitev teh izplačil zagotovljeno kritje. Promet mariborske carinarnice Maribor, 5. julija. Izšla je letna statistika mariliorske glavne carinarnice, ki je prav zanimiva ter nam nazorno kaže, kako velik vpliv so imeli na naše carinske dohodke politični dogodki v Evropi. Zaradi napetega položaja je mednarodni trgovski promet nazadoval in z njim vred so padli tudi dohodki mariborske carinarnice. Znašali so v lanskem pro-ročunskeni letu 92,050.441 din, v budžetskem letu 1937-3« pa so bili za 6,789.522 din večji. Carinarnica je odpravila vsega skupaj 39.179 pošiljk, od tega 28.900 za uvoz, 10.135 za izvoz, 144 pošiljk pa jo bilo tranzitnih. V letu 1937-38 pa je odpravila carinarnica 40.K49 blagovnih pošiljk. Pri uvoju je prišlo po pošti blaga v teži 114.287 kg v vrednosti 20,527.636 din. Od tega odpade na Nemčijo 77.708 kg v vrednosti 13,221.074 din, na Češkoslovaško 24.841 kg v vrednosti 3,956.682 din, na Švico 2243 kg v vrednosti 1,140.612 din, na Anglijo 3595 kg v vrednosti 867.869 din, na Francijo 1742 kg v vrednosti 557.264 din, na Madžarsko 1145 kg v vrednosti 235.421 din in na Italijo 1409 kg v vrednosti 174.837 din. Največji del blaga pa je prihajal v državo po železnici, in sicer 76,256.689 kg v vrednosti 410,880.847 din. Na prvem mestu stoji spet Nemčija z 32,679.277 kg blaga v vrednosti 140 milij. 388.330 din. Sledi bivša Avstrija z 9.015.769 kg v vrednosti 48.874.969 din, CSR 9,389.001 kg v vrednosti 58.089.950 din, USA 6,271.398 kg in v vrednosti 64.718.471 din, Egipt 1,750.6!« kg v vrednosti 27.369.583 din, Anglija 580.8orska carinarnica ima zaposlenih okrog 42 uradnikov, 3 elužitelje in 11 dnevničarjev. — Vzorno jo vodi višji fin. tajnik g. Gjogje Micič. * Načrt uredbe o elektrifikaciji. Dne 30. junija je gradbeno ministrstvo dostavilo zvezi inženirskih zbornic načrt uredbe o elektrifikaciji, da ga prouči in stavi svoje pripombe. Ministrstvo zahteva, da 6e pripombe predlože do 12. julija. j Železnica Cakovec—Zagreb. Družba je kot snano stopila leta 1936 v likvidacijo, ker ji je država odkupila njene proge. Sedaj objavlja družba, da bo izplačala delničarjem-lastnikom prvenstvenih delnic, akontacijo 300 din na delnico. Imenska vrednost prvenstvenih delnic je 400 din (vseh prvenstvenih delnic je 13.896) in bi tako ti delničarji dobili znesek 4,168.800 din. Ni pa še ugotovljena končnoveljavna likvidacijska vsota, katero IhkIo dobili delničarji. Verjetno je. da lastniki navadnih delnic ne bodo dobili dosti. Nova delniška družba. V Zagrebu je bila osnovana delniška družba Lamza, gradbeno podjetje z glavniro 250.000 din (vplačana v gotovini). Ustanovni občni zbor družbe bo 19. julija. Zahvala Vsem dobrim ljudem, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z nami, nas prišli tolažit ter poslednjič obiskali našega zlatega papana dr. Franca Derganca šef-primarija v p., rezervnega sanitetnega kapetana in slovenskega pisatelja premnogim, ki so ga spremili na zadnji poti in obsuli njegov grob s cvetjem ter za tople besede, izrečene v slovo, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 8. julija ob 8. uri v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Žalujoča rodbina dr. Dergančeva Belgrad — Zasebni kliring: Praga 100 kron ....... 150.50 denar Solun 1 drahma ■ • • > • ■ ■ 31.25 denar Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt....... 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov , , , , , 144.87— 147.17 Newyork 100 dolarjev .... 5459.68—5519.68 Ženeva 100 frankov ..... 1237.77—1247.77 Amsterdam 100 gold. . , « . 2907.10—2945.10 Bruselj 100 belg...... 931.04— 543.04 Curih. Belgrad 10.—, Pariz 11.75, London 20.76625, Newyork 443.625, Bruselj 75.425, Milan 23.30, Amsterdam 235.50, Berlin 178—, Stockholin 106.95, Oslo, 104.35, Kopenhagen 92.70, Sofija 5.40, Praga 15.05, Varšava 83.50, Budimpešta 87.—, Atene 3.90. Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Hel-6ingfor8 9.155, Buenos Aires 102.625. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 462.50—465 v Zagrebu 464 —466 v Belgradu 467 —467.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarji 62—63, vojna škoda proniptna 462.50—165, begi. obvezn. 86.50—87.50, dalm. agrarji a3.50—84.50. 8% Bler. pos. 99.50— 101, 7% Bler. pos. 91.50—93, 7% posojilo Državne hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 100 blago. Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Trboveljska 173—178. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjigjtf Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99.50 den., agrarji 63.50 blago, voj. šk. proniptna 464—466, begi. obv. 83den., dalm. agr. 83.50 den, 4% sev. agr. 60 bi., 6% šumske obv. 79.50-80.50, 8% BI. pos. 99.50—100.50, 7% Bler. pos. 92 —94, 7% pos. Drž. hip. banke 99—100.50, 7% stab. pos. 100.50 blago. — Delnice: Nar. banka 7.350 denar, Priv. agr. banka 210 den., Trboveljska 169—172, Gutmann 38—50. Sladk. tov. Osijek 80—&5, Osj. livarna 150—162.50, Jadr. plovba 320 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99 denar (100), voj. šk. proniptna 467—467.50 (466.50), za konec julija (466.50, 466), za konec avgusta (466, 464.50), begi. obv. 87.25—87.50, dalm. agr. 84 do 84.50, 4% sev. agr. 59—59.50, 6% šumske obvez. 80.50—81, 8% Bler pos. 100 den.. 7% Bler. pos. 92 den., 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar. —i Delnice: Narodna banka 7.375—7.475, Privil. agrarna banka 210—211 (drobni). Žitni trg Novi Sad. Pšenica stara: bač. srem. 152 do 154, slav. 153—155, ban. 150—153. — Oves: bač. srem. slav. 140—142. — Ječmen: bač. srem. 140—142.50. — Koruza: bač. bač. pariteta Indjija 120—122. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet srednji. Živinski sejmf Cene živini in kmetijskim pridelkom v Mariboru 3. julija: Voli 1. 5.25, II. 4.90, 111. 3.60; te-lice I. 5.50, II. 3.50, III. 2.80; krave I. 3.90, III. 3, krave 111. 2.80; teleta I. 5.50. II. 4; prašiči špe-harji 7, pršutarji 9.50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 10—12, II. 8—10, III 6—8; teletina 10 do 14; sviniina 13, slanina 12—15, svinjska mast 16.75, čisti med 18; goveje kože surove 9.25, te* lečje 15, svinjske 6 din za 1 kg. — Pšenica 210, ječmen 210. rž 1S5. oves 185. koruza 170. fižol 375, krompir 100. seno 52. slama 40. jabolka II. 800, hruške I. 1000. II. 900. III. 800; moka pše-nična 290, koruzna 160. ajdova 400 dit. za 100 kg. Drva 102 din kub. meter, jajca O.OO din komad, mleko 1.75 din liter, surovo maslo 26 din za kg. Vino v gostilnah navadno mešano 10, finejše sortirano 13 din za 1 liter Cene živini in kmetijskim pridelkom v Celju, dne 1. julija: Voli 1. 5.50, II. 4.50—5, III. 4; te-lice I 5.50, II. 5, III. 4; krave I. 4.50. II. 3.50, 1112.50—3; teleta I. 6. II. 5.50, prašiči špeharji 8 do 9, pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 10—12, II. 8—10, svinjina 15—17, slanina 16, svinjska mast 17.50—19, čisti med 20; surove kože goveje 8—10, telečje 10—12. svinjske 6 din za 1 kg. — Pšenica 200. ječmen 190. rž 200, oves 195, koruza 170, fižol 250—350 krompir novi 200, seno 60, slama 40; hruške II. 700. 111. 500; moka pšenična 250—290, koruzna 200 din 100 kg. Mleko 1.75—2 din za 11. Iz ljubljanske poklicne svetovalnice Kam z našo mladino? »Danes ne razlikujemo več višjih in nižjih poklicev, poznamo le dobre in slabe delavce.« (Dr. M. Purpynova: »Jak§ povo-lšni volit v dneSni dobč pro dlvky?« »Eva«, r. XI., č. 12.) V teh dneh stoji na razpotju nekaj tisočev slovenskih otrok: vsi tisti, ki so končali četrti razred ljudske šole in se odločajo za višjo ljudsko, za meščansko ali za gimnazijo; tisti, ki s štirimi meščanskimi ali s štirimi gimnazijami prestopajo na učiteljišče, na srednjo tehnično, na trgovske, tekstilne in druge strokovne šole ali v višjo gimnazijo, in končno tisti, ki si z nižjim tečajnim izpitom, mogoče samo z nekaj razredi meščanske ali gimnazije skušajo utreti pot v obrtniško delavnico, v trgovino ali tovarno. Tako se godi, da si bo večina teh otrok, ki so stari 10—15 let, izbrala svoj poklic, to se pravi delo, v katerem preživlja povprečen člcvek celo tretjino svojega življenja. Težko je presojati vso odgovornost, ki io imajo pri izbiri poklicev svojim otrokom starši, otrokovo okolje in nazadnje tudi otrok sam. Od pravilne ali napačne izbire je odvisno bolj ali manj srečno človekovo življenje. Dejstvo, da otrok kako delo z veseljem dela, ker je za delo »poklican«, ker ima zanj dovolj sil, dovolj sposobnosti, je velikega pomena tudi za njegove starše, saj jim je prihranjenih dokaj skrbi, ko gledajo svojega otroka srečnega in zadovoljnega ob vijakih, žici, lesu, od dela umazanega s kleščami in kladivom v rokah, resnega in vztrajnega za šolsko knjigo, in je zanje živa skrb otrok, ki ga nnrajo siliti k delu. k učenju, mu najemati inštruktorje, hoditi po šolah okoli profesorjev, fantu pripravljati slane kopeli, da zdrži ponoči ob knjigi, ga voditi k zdravniku za živčne bolezni, se prerekati z mojstri, ki z otro-kom-vajencem ne vedo, kaj početi itd. — Če pa jemljejo v poštev še dejstvo, da gre vsako leto za nekaj tisočev otrok, ki si izbirajo poklic, potem se moramo zavedati, da je od te izbire odvisno tudi naše gospoda:stvo; saj je bodočnost obrtniških, trgovskih, industrijskih poklicev in prav tako bodočnost tako imenovanih učenih poklicev odvisna od sposobnega naraščaja. Zato se prav gotovo ne sme goditi, da hi bila cela vrsta poklicev prenapolnjena in da bi na drugi strani spet vrsta poklicev hirala na pomanjkanju dobrih vajencev, pomočnikov in mojstrov, dobrih delavcev. Če upoštevamo zdaj vse te tri vidike: otrokovo bodočnost, starše in gospodarstvo, potem se moremo vsaj do neke mere zavedati odločilne važnosti poklicne izbire ln nas more upravičeno zaskrbeti, če pomislimo, kakšni vidiki, vzroki, motivi odločajo pri nas o tem, kakšnega poklica se bo otrok lotil Koliko slučajnega, neutemeljenega, koliko napačnih prepričanj o poklicnem življenju, koliko napačnih sodb o posameznih poklicih pri tem odloča! Zato ni čudno, če so dognali v tujezemstvu (na Češkem, v Nemčiji), da si v pokrajinah brez poklicnih svetovalnic približno jx>lovica ljudi svoj poklic izbere prav in druga polovica napačno. Med vzroki, ki vodijo v napačno izbiro poklica je dejstvo, da niti starši, kaj šele otroci, ne poznajo Vseh številnih poklicev, ki so pri nas, in da se zalo love za poklici, ki jih poznajo iz svoje bližnje okolice (zato, ker je oče uradnik, naj bo tudi sin; ker je oče klepar in je to delo sile težavno in nevšečno, sin pa ne sme biti klepar; otrok bo to, kar je njegov stric; otroku je všeč njegov učitelj, zato bo tudi on učitelj; sosedov Janez pojde na gimnazijo, tudi naš pojde na gimnazijo, itd.). Če bi vprašali tega ali onega, naj našteje na pr. vse obrtniške [»klice, kar jih pozna, bi najbrž nekje pri desetem ali dvajsetem prišel v zadrego in bi ne vedel najprej. Se slatiše bi odrezali, če bi po tem vpraševali otroke. — In vendar je na Slovenskem samo različnih obrtnih skupin do osemdeset. Predvsem pa so za izbiro poklicev zmeraj velikega pomena tako imenovani »motni« poklici. Nevarnost modnih poklicev je namreč v vsaki dobi zelo velika in je nasledek dejstvu, da kak poklic v določenem času sijajno uspeva, kar se pravi, da v tistem poklicu ni brezposelnih in da se da v njem veliko zaslužiti. Po učnih mestih v takih poklicih nastane veliko povpraševanje. Če sprejem v poklic ni omejevan po strokovni organizaciji (pri nas na pr. poklic tiskarjev, litogra-fov, kemigrafov po grafični organizaciji), potem postane poklic prenapolnjen, kar ima za nasledek brezposelnost. Ljudje se navadno tega dejstva prekasno zavedo in iz njihovih otrok postajajo brezposelni mehaniki in elktromonterji, ključavničarji, trgovske pomočnice, učitelji, profesorji, učiteljice itd. Značilno za naše razmere pa je to, da spada — vsaj v Ljubljani in okolici — med najhujši modni poklic: gimnazijski študij. Skoraj polovica otrok iz četrtega ali petega razreda ljudje šole hoče priti na gimnazijo in tam poizkušati svojo srečo. Predvsem starši cenijo gimnazijo bolj kot meščansko ali višjo ljudsko šolo. Mogoče jim »poizkus« z gimnazijo obeta, da 1» verjetno njihov otrok vendarle sposoben za študij, da bo »iz njega nekaj postalo« in da si bo zato »laže« služil kruh; »laže« zato, ker bo delal z glavo in ne z rokami in mogoče še zato, ker pri nas še zmeraj prevladuje mnenje, da so učeni poklici privilegirani in da se vsakdo, kdor je študiran, pri-koplje do nečesa boljšega. In še tako sodijo: če mu ne pojde, bo še vedno čas, da se povrne na meščansko; ali: če ho kje na sredi obtičal, ga bo mojster rajši vzel v uk z dvema ali tremi gimnazijami kot s štirimi meščanskimi. Kot zadnji vzrok, ki vodi v napačno izbiro poklica, zlasti ob vprašanju: ali na gimnazijo ali na meščansko ali na višjo ljudsko, pa je dejstvo, da niti otrokova okolica, kaj šele otrok sam (pri desetih ali petnajstih letih) ne more nepristransko presojati otrokovih lastnosti in sposobnosti, mimo tega, da se ta vidik v večini primerov sploh ne zdi pomemben in važen. Tako je nujno gledati te stvari do mogočih meja objektivno, če nočemo, da bo do 50% slovenskih otrok zgrešilo svoj poklic: na eni strani otroka, njegove lastnosti in sposobnosti, na drugi strani pa poklic. Dalo bi se reči, da so poklici zavoljo ljudi, ne pa ljudje zavoljo poklicev in da zato mora v prvi vrsti odločati pri izbiri poklica otrokova telesna in duševna zmogljivost, potem šele posamezni poklici, ki jih je treba pravilno ocenjevati. Če se povrnemo na slovenski modni poklic: gimnazijo (to je bil pred kakimi desetimi leti modni poklic tudi po drugih evropskih državah in danes že zdavnaj ni več), potem se moramo zavedati, da ima gimnazija namen pripravljati naraščaj ta univerzo; da tako spadajo na gimnazijo izključno taki otroci, ki nameravajo končati vseh osem šol in se nato posvetiti štiri- ali petletnemu študiju na univerzi in ki zato morajo imeti ta študij prav itredno veselje, nadpovprečno, teoretično usmerjeno inteligentnost, ki so primerno stari ter telesno popolnoma tdravi. — Zdi se, da je tudi splošna sodba, da so učeni poklici boljši, lažji in privilegirani, zgrešen. Za vsakogar, ki hoče !>oljši in lažji poklic, je važno, da se loti dela. za katerega je sposoben, v katerem Kljub temu pa načelno ne odvračamo od gimnazije, marveč te opozarjamo na nezdravo dilemo: vse v gimnazijo — in na nasledke, ki iz tega nastajajo za vse tiste, ki so se za gimnazijo odločili, pa jim za to manjka sposobnosti. Izmed sto otrok, ki so jih hoteli starši poslati na gimnazijo in ki smo jih preizkusili v [»oklicni svetovalnici, je bilo s|>o*obnih za gimnazijo le kakih deset do dvanajst. — Izsledki 13») inteligenčnih preizkušenj. ki jih je Buuovin-kka (»klicna svetovalnica izvršila lani na ljubljanskih gimnazijah in meščanskih šolah, kažejo na to, da je bilo v prvih gimnazijah celih 10% takih dijakov, ki bi bili po svojih zmožnostih in inteligenčni usmerjenosti tudi na meščanski šoli podpoprečni. — Od tod toliko poiiavljalnih izpitov, toliko skrbi, inštruktorjev, toliko bolezni, nevrastenije in vrste drugih nevšečnih in nezdravih pojavov. In čemu? Zakaj naj se dečko, ki bi bil sijajen zidar-fasader, ali ključavnikar, specialist za izdelavo železnih blagajen. dober usnjar, optik, klepar, nožar. streklobrusec. precizen mehanik, črko- Le krojač zna narediti obleko kakor more perilo čisto oprali le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo Le malo truda - in perilo je snežno belo, orijelno poduhteva in ostane dolgo trdno bo zmožen tekmovanja (konkurence) s svojimi vrstniki, sicer bo v poklicu nujno propadel. Biti sposoben »tekmovati v poklicu«, je ena izmed glavnih zahtev poklicnega življenja in to velja prav tako za ročne kot za učene poklice. Od tega tekmovanja zavise zmeraj novi, kvalitetnejši poklicni izdelki, od tega je odvisen razvoj in napredek [»edinih poklicev O tem pa, da učeni poklici niso privilegirani, je danes menda že vsakdo prepričan saj dnevno srečujemo brezposelne učitelje, diplomirane pravnike, medicince, filozofe itd., izmed katerih bi bil marsikdo v letih čakanja na službo voljan prodati svojo diplomo za vrednost kolkov, ki jih je nanjo nalepil. Kdor bo po tem skušal gledati na poklicno izbiro s čisto stvarnih vidikov, bo spremenil svoje mnenje o meščanski in o višji ljudski šoli in s poizkusom, poslati otroka na gimnazijo, ne bo tvegal, da bi otrok tam padel ali se z največjo težavo kopal naprej in s tem izgubil veselje do kakršnega koli študija in dela. Meščanska šola je po svoji zamisli bolj praktično usmerjena in tudi že sama zase predstavlja neko zaključno celoto. Zato je med njo in vrsto strokovnih šol (tehničnih, trgovskih, pa tudi učiteljišča i. dr.) večja sorodnost kot med štirimi gimnazijami in temi šolami, da nP omenjam, da je meščanska šola tudi kot priprava za ročne poklice dosti bolj primerna od nižje gimnazije. Prav tako pa je tudi tistim, ki dovrše višjo ljudsko šolo, odprta pot v celo vrsto ročnih poklicev. slikar, knjigovez, rokavičar, ortoped itd., ali dekle. ki bi bilo dobra modistka, frizerka, izdelo-valka steznikov, zaščitna sestra, fotografka, otroška vrtnarira, izdelovalka umetnih cvetlic i. dr., ukvarja z latinščino ali celo z grščino, s kemičnimi formulami in drugimi težavami, šolskimi stvarmi ter pri tem duševno in telesno hira? Menimo, da danes ne potrebujemo toliko profesorjev. sodnikov, advokatov, inženirjev, kot dobrih absolventov strokovnih šol in podjetnih obrtnikov, ki bodo zmogli uvrščali "sako leto več svojih izdelkov na evropski trg Potrebni so nam uradniki in uradnice, ki obvladujejo poleg stenografije in strojepisja še nekaj tujih jezikov: ki so pismeni ne samo v slovenščini, ampak tudi v srbohrvaščini, v češčini. francoščini, nemščini, angleščini in ki bodo tako sposobni v pisarni naših trgovcev, industiijcev, obrtnikov, po letoviških hotelih itd. ustvarjati za naš gospodarski napredek potreben kontakt s tujezemstvom. To smo zapisali zavoljo tega, ker je izmed približno 1000 ljubljanskih otrok, ki so se to leto zglasili k preizkušnji v poklicno svetovalnico, hotelo iti po izjavah njihovih staršev na gimnazijo 45%, na meščansko 30%, na višjo ljudsko %%'■ in 17% otrok ni vedelo kaj hi; pa še zulo da opozorimo starše, da je pri poklicni izbiri še zelo veliko možnosti, ki bodo temu ali onemu prfklat-nejše kot študij gimnazije, ki pa imaio tudi večjo gospodarsko bodočnost in ki so v sestavu našega gospodarskega življenja potrebnejše France Brenk. Cenzura v V Falfieldu, v Gloucestershiru, so angleške oblasti uvedle šolo za obrambo zoper letalske napade. Na sliki je učenec te šole, ki gasi ogenj, katerega je povzročila bomba iz letala. Vsaka država in vsak narod na drugačen način presoja različne vrste filmov. Vsaka država in vsak narod vsebuje drugačna občutljiva mesta. Pisatelji filmov imajo dosti težjo nalogo kot pisatelji knjig in gledaliških iger. Kak pisatelj novei piše časih le za nekaj tisoč ljudi. Kak dramatik že zadosti svoji dolžnosti, če le ne užali občutljivosti svojih [»krajin. A pisatelj za filme se mora ozirati na ves svet, sicer bo njegov film v več državah prepovedan, v drugih pa do neskončnosti razrezan in pohabljen. Zmeraj bolj težko je najti za filme ljudi, ki bi imeli vlogo zločincev in potepuhov. Nekaj časa so bili za take vloge zmeraj Kitajci ali Mehikanci. A oba ta dva naroda so se glede na takšno ponižanje svojega naroda prav tako ogorčeno uprla, kakor evropejski narodi, tako da je bila zlasti ameriška filmska industrija precej časa v škripcih. Zmeraj pa so dejali, da so Združpne ameriške države tozadevno še najbolj Sirokogrudne. Ko so pripravljali film »Izraz Šanghaja« in so ugovarjali zoper vlogo, ki jo je imel neki angleški general v filmu, je vzkliknil režiser: »No — pa napravite tako. da bo general Amerike Le po-čemu bi se razburjali!« O Angliji je znano, da je jako občutljiva, če v filmu mučijo živali. — Japonska pa ne trpi poljubov na platnu. Nizozemska Indija je v filmu »Marija Antoinetta« izrezala vse tiste kose, ki so poročali o jakobinskih izbruhih zoper kralja Ludvika XVIII Francozi prenesejo mnogo golote v filmih, Amerika pa takšno goloto jako kritizira. Toda francoska cenzura je prepovedala film »Na Hudičevih otokih«, ker so bili ondi žaljeni načini francoskega kaznovanja. Tudi politične snovi povzročajo, da je kak film prepovedan ali skrajšan, dasi niso kaki izrecno državi sovražni filmi. Tako je Ogrska črtala v filmu »Podmomiška patrulja« vsa tista mesta, kjer so italijanski vojaki osmešeni. — Kanada zlasti pazi na varstvo plemen in verstev. — Francoski katoličani iz Quebecka so taki nasprotniki zakonskih ločitev, da nočejo v filmih besede »lo čitev« niti slišati ne. Belgija nima rada filmov z upori. Mnogo držav, ki imajo dosti brezposelnih, pa so prepovedale uprizarianje ameriškega filma »Dend End«, ker prikazuje preveč očito vso bedo in revščino brezposelnih ljudi. Tako ima vsaka dežela svojo Ahilovo peto... Oprema planinca ni popolna brez Higijenične so, v kakovosti brez tekmeca Slamičevih konzerv Spreminjanje slovenskih priimkov v Ameriki Nekateri ameriški Slovenci poangležijo svoje priimke, ko postanejo ameriški državljani. Dasi je v slovenskih društvih vidno nasprotovanje spreminjanju priimkov, je sprememba v nekaterih primerih skoro neizbežna. Slovenski priimek je zaradi našega vezanja soglasnikov često nemogoč za izgovarjavo v angleščini. Ko nadzornik pri delu čita imena s plačilne liste, se pripeli nc samo, da imena ne zna iz.govoriti, temveč da ga naš delavec sploh ne razume, ko kliče njegovo ime. V šoli ima naša mladina neprilike, ko učitelji ne znajo imena izgovoriti. Težnja po spremembi imena, zlasti na pritisk odraščajoče mladine, je torej mnogostranska. Oblasti, šole in Amerikanci sami pa nikakor ne napravljaio pritiska za spreminjanje priimkov. Ako je ime predolgo in težko za izgovorjavo, sodnik. ki zasliši prosilca za državljanstvo, včasih vjjraša, ako želi spremeniti ime. V šoli ni nikjer slišati, da bi staršem ali mladini prigovarjali spre-menitev. So šslske oblasti, ki cclo odobravajo, da priimek ostane tako, kakršnega so starši prinesli iz evropske domovine. Nekaterim Amerikancem je naravnost neljubo, ko vidijo spreminjanje priimkov, zlasti, če ime ni pretežko za angleško izgovorjavo. Vendar je spreminjanje priimkov precej pogosto. Povod za to pa je, kot omenjeno, olajšanje za izgovorjavo in — kar je dokaj žalošten pojav _ enostavna želja, da se izbriše sled slovenskega izvora. Slednji povod je vzrok nasprotovanja na-iih društev. Vzemimo nekoliko primerov, kako se imena spreminjajo. Naslednji seznam nekaterih slovenskih priimkov pokaže v drugi rubriki težkočo za angleško izgovorajvo prvotnega priimka ter lojie-tično oddaljenost od slovenske izgovorjave, ko čita naš priimek Amerikanec Tretja rubrika pa označi spremenjene priimke v primerih kjer se pri spremembi samo izpuste nekateri soglasniki ali pa je ime enostavno skrajšano, tako da se še vedno ohrani slovenski izvor. Dasi zapisano spremenjeno slovensko ime skoro nič ne naliči slovenskemu priimku, vendar se iz izgovorjave jasno pozna izvor Prva beseda pomeni slovenski priimek, druga angleška izgovorjava, tretja spremenjeni priimek. Biziak — Bz-džak — Bezyack. Bohinjec ali Bohinc — Ba-in-džek, Ba-ink — Bohins. Brtoncelj — Ber-tan-seldž (izgovorjava v angleščini skoro nemoigoča) — Bertonsel, Bertons. Cizej — Saj-zedž — Sesay ali Seesay. Dolinar — Da-laj-nar — Dolenar, Dol. Gradišek — Grei-dis-ek — Gradshck, Grad. Jereb — Džej-reb ali Džir-eb — Yareb. Košak — Ko-sak — Koshak Mcdvešck — Med-vi-sck — Medved. Mohori — Mo(h)-ar-ik — Mohorich, Mchar. Nemanič — Nim-an-ik — Nemanich Ogrizek — Ag-raj-zik — Ogrich ali Ogris. Occpek — A-cip-ik — Osepek, 0'scp. Poljanec — Pal-džej-nek — Polyanets, Po- 1yan Pirih — Paj-rih (h skoro neglasen) Pcerich. Premrou — Prim-rau — Premroff ali Prem-raw. Prem. Selan — Sil-in — Sailan. Slabe — Slejb — Slabay. Tušar — Tju-sar ali TVar — Tooshar. Tavčar — Tav-kar — Toutchar. Unetič — Jun-tik ali Ju-ne>j-tik — Oonetich. Vogrič — Vag-rik — Wogrich ali Wogerich. Vavpotič — Waw-pa-tik — Vapotich ali Wa-potich. Zavertnik — Zej-ver-t-nik — Zaver. Vertnik. Zgonik — Zga-nik, (Zg skoro nemogoča izgovorjava za Amerikanca) — Zonik ali Sonik. Zebot — Zej-bot ali Zi-bat — Jabot ali Ja-bote. Kakor je težko iz spremenjenih priimkov še opaziti slovenski izvor, vendar so ti poizkusi storjeni samo zaradi olajšanja v izgovorjavi. Ponekod ni sprememba niti tolikšna. Vavpotič, Vogrič in slični priimki s končnico ič se spremene enostavno na ch ali iteh; soglasniki s in z se spremene v sh in j in to predstavlja skoro vso spremembo v imenu. Težkoče so tudi zaradi razlike v naglasu. Slovenski dvozlažni priimek pogosto zahteva naglas v zadnjem zlogu, kot na primer BizjiSk ali Jerčb. Amerikanec pa močno naglasi predzadnji ali prvi zlotf Spremcnitev priimkov torej jemlje v poštev tudi naglas Tako dobimo v naših spremenjenih priimkih polglasen ali neglasen c na koncu naglašenega fcloga V primerih, kjer se ime enostavno zamenja z angleškim priimkom, velja dvojni običaj. Slovenski priimek o še prišel. Vse delavstvo je visok obisk razveselil, za zadrugo pa je dokaz izredne pozornosti in naklonjenosti pri najvišjih činiteljih. Z intenzivnim delom za gospodarski napredek in socialni mir bo skrbela da bo te pozornosti še bolj vredna. Koledar Petek, 7. julija: Vilibald, škof; Pulherija, devica. Sobota, 8. julija: Evgenij III., papež; Elizabeta, kraljica Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala ga. Terezija Novak roj. Pevec, soproga strojevodje drž. žel. Pokopali jo bodo v soboto ob pol 5 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrl g. Franc Kojec, davčni izvrševalec v p. Pogreb bo v petek ob 3 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje I -f- V Preski pri Medvodah je umrla v sredo, dne 5. t. m., gdč. Katarina Marinko, stara 84 let. Pokojnica je bila sestra pokojnega prof. dr. Josipa Marinka in je dolgo let vodila dijaško ku- . hinjo v Novem mestu. — Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše sožalje I Osebne novice = Svoj redni letni odmor je nastopil 6. julija ravnatelj PTT v Ljubljani g. Josip Š t u k e 1 j. Nadomestoval ga bo viš. sv. g. dr. J. L e b a r. = Promocija. Dne. 30. junija t. 1. je bil pro-moviran na zagrebški univerzi g. Julij Matzele, za doktorja univ. med. Čestitamo! = Diplomiran je bil na filozofski fakulteti ljubljanske univerze g. R o t a r Jožo (biološka skupina) in n e Iiorat Jože, kakor je bilo pomotoma javljeno v »Slovencu« št. 150. s: Napredovali so za polkovnika pohotna podpolkovnika Mirko Zgaga iu Milan Cudlna, inten-ilautski podpolkovnik Mirko Vilfan, geodetski podpolkovnik Vitomir Nemček in veterinarski podpolkovnik Dezider Herman; za kapetana vojne ladje kapetani fregate Boltek Kovaček, Vladimir An-doljšek, inž. Metod 1'irc, Ivan Leveč in Mirko Plaj-vajs; za pehotnega polkovnika podpolkovnik Viktor Pavičič; za podpolkovnika orožniški major Lovro Boneti in strojni major Dušan Polič; za majorja strokovna kapetana 1. razreda Matko Ma-kar in Filip Krpan ter strojna kapetana I. razreda Franjo Kapek in Adolf Cižmek; za kapetana I. razreda pehotni kapetan II. razreda Peter Pucar, inž. kapetan II. razreda Josip Bajcar, letalski kapetan II. razreda Sava Poljanec, letalsko-tehnični inž. Pavle Dominko, sanitetni kapetan II. razreda dr. Marko Korošec in strokovni kapetan II. razreda Martin in Potočnik; za poročnika vojne ladje I. razreda poročnik vojne ladje II. razreda Josip Polak; za kapetana II. razreda pehotni poročnik Josip Pinculič, Dragotin Laurič, Viktor Gliha, Josip Busineli, Martin Sibila, Stanislav Hude, Srečko I.arer, Ivan Šegvič, Ivan Kralj, Karel Orač, Alojz Kukman, Alojzij Stražišar, Milan Domazet, Miloš KotaraS in Peter Hraste, topniški poročniki Anton Godec, Simon Vilčnik, Henrik Berst, Ivan Višnar, Krunoslav Dogan. Štefan Komerički in Josip Malič, inženirski poročniki Ivan Velikonja, Franjo Paro., Josip Cetin in Alojz Bohte intendantski poročniki Milan Kondrič, Ciril Podbevšek, Franjo Šulek, Franjo Rušak, Slavko Brusin, Bruno Čeh in Milan Šproc, orožniški poročniki Rudolf Severinski, Peter Bošnjak in Jernej Mak; za inženirja kapetana II. razreda inženir poročnik topniško-tehnične stroke Pavel Trost, letalsko-tehnične stroke Ivan Podboj; za poročnika vojne ladje II. razreda poročniki Jčaj fKovit&f Po švicarskem listu (Tribune det Nalions) posnamemo, da sedem velesil: Anglija, Francija, Nemtija, Italija, Japonska, Sovjetija in 'Združene driave za oboroževanje izdajo skupno vsako sekundo 17.000 švicarskih frankov, torej okroglo 238.000 din. Vsako minuto torej 1,020.000 švicarskih frankov, vsako uro 61,200.000 švicarskih frankov, dnevno 1.468,800.000 švicarskih frankov in letno 536 milijard, v dinarjih 7500 milijard. V istem (asu pa polovico ljudi na svetu prosjati miloščino, da more iivetil I'«i narodi pa pravijo, da se oboroiujejo zaradi tega, da se zavarujejo pred sosedi. Torej, zaupanja ni ravno veliko na svetu. Toda zanimivo je še nekaj drugega! Oboroiujejo te vsi zalo, da bi ohranili svojo narodno posest in imovino, oboroiujejo pa tako neznansko in neizmerno, da izdajajo po nekod za oroije ie več, kakor pa je vrednost vsega, kar naj bi z oroijem bilo ohranjeno. Z drugimi besedami: driave skrbno zapirajo vrata, da mečejo svoj denar skozi okno! Hekli boste: Saj ne gre le za obrambo nw-terielnih koristi! Gotovo ne! Toda malerielne dobrine tadobe hitro značaj duhovnih vredno/, kakor hitro te nekdo najde, ki jih je pripravljen braniti. Včasih človek ie kar podvomi v pristnost duhovnih vrednot, ki jih je treba branili z bombami in kanoni proti nekim drugim vrednotam, ki pa imajo isti naslov — le v drugem jeziku. Poedinci kakor narodi znajo prav dobro pokrivali goloto svoje rebičnosti s plaščem plemenitotti in pravičnosti. Samo Bog ne daj, da milijarde, s katerimi te tako veselo igrajo, ne padejo nekega dne težko na niih glav*. fregate Alojzij Plantan, Milan Luger, Hinko Hute-roti, Vinko Grošelj in Dušan Stanič; za poročnika orožniški podporočnik Josip Ribarič; za poročnika fregate poročniki korvete Branko PeČovnik, Branko Ivančič, Karel Kovačič, Štefan Pust, Ciril Sre-ter, Vitomir 1'regel, Valter Grego in Ivan Ples-ničar; za nižjega voj.-tehničnega uradnika I. razreda nižji vojaško-tehnični uradniki II. razreda letalsko-tehnične stroke Stanko Kovačevič, Veko-slav Pavlin in Franjo Flajs, tehnične stroke mornarice Vilko Klajn; za nižjega vojaškega uradnika I. razreda sodne stroke nižji vojaški uradnik II. razreda Milan Pivec; za nižjega vojaškega uradnika III. razreda ekonomske stroke Milan Platinovšek; za vojaškega pisarja II. razreda pisar III. razreda Josip Lipak; za nižjega vojaško-teh-ničnega uradnika II. razreda nižji vojaško-tehnični uradnik III. razreda tehnične stroke moranarice Andrej Cvar; za intendatskega poročnika z Tangom od 1. aprila 1039 podporočnik Borivoje Božič; za inženir kapetana II. razreda tehnične stroke mornarice inženir poročnik Anton Belan; za kapetana II. razreda topniška poročnika Ludvik Štok in Franc Bezjak. mm K i no Kodeljevo te/. 47-64mm Danes in jutri ob 8.30 najbolj aktualni film sedanjosti z Victor Francenom in Vero Korene: Skrivnost Naglnotove ene Pretresljiva tragedija patrijota v okviru skrivnostnih utrdb na francosko-nemški meji. Otok smeha Pat ln Patachon, Lucie Englisch, Rudolf Carl — Banovinsko tajništvo JRZ v Ljubljani obvešča, da bodo v mesecu juliju in avgustu uradne ure za stranke dnevno od 9 do 12. — Tečaj ZKU, napovedan za 9. in 10. julij na Betnavi pri Mariboru, odpade zaradi nastalih ovir. — Duhovne vaje KA za učiteljice e tečajem ZKU bodo nepreklicno od 9. do 15. julija v unšu-linskem samostanu. Ne zamenjavajte duhovnih vaj KA z duhovnimi vajami, ki jih prireja vodstvo uršulinskega samostana I — Maturantke zasebnega učiteljišča šolskih sester v Mariboru i t leta 1919 se bomo sestale v ponedeljek 10. julija po prihodu jutranjih vlakov pred glavnim kolodvorom v Mariboru. Fridite gotovo! — Izredno debela kurja jajca. Znana velika dobrotnica ubogih in dolgoletna naročnica »Slovenca«, gospa Antonija Lešnik, soproga mlinarja in posestnika v Framu, ima kokoš štarjeske pasme, ki nese že skozi dva meseca vsak drugi dan po eno izredno debelo jajce. Gospa nam je poslala štiri jajca, ki tehtajo 85, 02, 104 in eno celo 120 gramov. To je gotovo najlepše priporočilo za našo domačo štajersko kokoš. , — FO in DK pri Dev. Mar. v Polju priredita v nedeljo 9. julija 19R9 ob 3 popoldne na telova-dišču telovadni nastop s pestrim sporedom. Po telovadbi bo prosta zabava. Sodeluje domača godba. Prijatelji naše mladine vabljeni! — Sprejem gojencev v Dijaški dom v Ptuju. V Dijaški dom se sprejemajo nepokvarjeni sinovi krščanskih staršev, ki želijo obiskovati tukajšnjo državno realno ali humanistično gimnazijo ter meščansko šolo. Prošnja za sprejem se mora odposlali najkasneje do 20. julija t. 1. Zavod ima zračne učilnice in spalnice, električno luč in vodovodno napeljavo. V domu samem je krasna igralnica z odrom. Na razpolago imajo gojenci tudi veliko športno igrišče ob Dravi. Izbira poklica je popolnoma svobodna. Vzgoja v zavodu sloni na versko-inoralni podlagi. Gosjx>dinjstvo vodijo čč. šolske sestre iz Maribora. Letno plačilo se določa j)o spričevalu in premoženjskih razmerah dotične družine. Polno plačilo znaša 5000 din za vse šolsko leto ali 500 din mesečno. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig in šolskih potrebščin se dobe pri upravi Dijaškega doma. Pišite po prospekt. — Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju. — Dolomiti Vas vabijo! Udeležite so izleta v Dolomite, ki ga priredi od 15. do 19. julija Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. Prijave do 9. julija. — I. banovinska razstava malih živali v Ljubljani. Ob priliki jesenskega velesejina, ki bo v Ljubljani od 2. do 12. septembra, bo v okviru kmetijske razstave tudi I. banov, razstava malih živali, t. j. perutnine, domačih kuncev, ovac, koz, gololKjv ild. Razstavili bodo najlepše plemenske živali priznani rejci iz vse Slovenije, organizirani v raznih rejskih društvih in rejskih središčih, pa tudi oni, ki v teh društvih niso včlanjeni. Prihodnje dni bo kr. banska uprava razposlala vabila posameznim društvom in rejskim organizacijam, da prijavijo živali, ki jih nameravajo razstaviti. Neorganizirani rejci pa naj se pisemno prijavijo kmetijskem oddelku kr. banske uprave, ki jim bo poslala potrebne prijavnice v izpopolnitev. Vse živali bodo ocenjene, najlejiše tudi nagrajene. — Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DR0GE1MJA GKEG0RIC, Ljubljana. Prešernova 5. — I)ve oprostilni sodbi pred ljubljanskim sodiščem. Prve dni aprila smo poročali o nenadni smrti posestnikovega sina Ivana Jamnika iz Vr-hovec pri Ljubljani. Njegov oče je trdil, da si je sin sam vzel življenje z lovsko puško. Policija je pa dokazaln. da je samomor izključen in je prijela očeta. Nato je oče povedal, da sta se s sinom ruvala in se je medtem sprožila puška, s katero je sin očetu grozil. Državni pravdnik je očeta L Ja mnika st. obtožil samo zaradi prestopka po § 177-1 k. z., ki določa kazen do treh let za tistega, ki koga iz malomarnosti usmrti. Pri glavni razpravi pa se je izkazalo, da ni dokazov za očetovo krivdo in Jamnik je bil oproščen. Po istem jiaragrafu je državni pravdnik obtožil tudi Jožico R., trgovsko pomočnico, ki je sodniku pripovedovala, da sta šla 9. aprila z zaročencem Andrejem Jakopičem na sj>rehod. Pri Klečah sta sedla na travo in Jakopič se je začel igrati z majhnim samokresom. Položil je tudi obtoženki samokres v roko. V tistem hipu se je samokres sprožil in krogla je zadela Jakopiča v prsa. Jakopič je čez en mesec v bolnišnici umrl. Obtoženka ni vedela, da je samok res nabit. 1 udi je Jakopič pred svojo smrtjo izpovedal, da se je pripetila nesreča po njegovi krivdi, ker je pozabil vzeti iz samokresa naboj, ko je obtoženki izročil orožje. Sodnik je Jožico oprostil. — Pri caprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joset« grenčice. — Vabilo na prijavo krvodajalcev v splošni državni bolnišnici v Ljubljani. V6i tisti, ki bi bili pripravljeni proti odškodnini dajati kri bolnikom tega zavoda, naj se javijo čim prej v bolnišnici, in sicer na I. kirurgičnem oddelku ob delavnikih od 7 do 8 zjutraj. Pogoj za sprejem v krvodajalno skupino je, neoporečno zdravstveno stanje in stalna pripravljenost ter dosegljivost podnevi in ponoči. Za enkratno oddajo krvi plača uprava bolnišnice 250 din. — Uprava obče drž. bolnišnice v Ljubljani. — Službe banov, cestarjev. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru Radovljica dve službeni mesti ban. cestarja, in sicer 1. mesto za progo od km 20.000 do km 31.50 na banovinski cesti I. reda št. 2 Podvin-Lesce-Bohinjsko jezero; 2. mesto za progo od km 6.00 do km 8.403 na banov, cesti II. reda št. 105 — zveza z državno cesto št. 2 — Rečica-Bled-Zagorice in za progo od km 0.00 do km 2.707 na banov, cesii 11/106 Spodnje Gorje-Krnica. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 ur. o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkov in ne sinejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je treba vložiti do 20. julija 1939. — Za 1000 din poštnih znamk običajnih vrednosti kakor jih imajo v zalogi podeželske trafike, je našla ljubljanska policija pri preiskavi, ko je aretirala znanega vlomilca. Ker ljubljanski policiji ni znan v Ljubljani noben primer vloma v kako trafiko, kjer bi vlomilci odnesli toliko znamk, je prav verjetno, da so bile znamke ukradene na deželi. Kdor je bil oškodovan, naj javi upravi ljubljanske policije, ki hrani znamke. — Se tako vroče sonce ne bo vzelo barve Vaši obleki, ako si izberete iz krasnih pisanih barv tobralke, satena ali svile ki so ravnokar do-šle pri Tvrdki F. I. GORIČAR, Ljubljana. Sv. Petra cesta — Darovi »a bolniški sklad Dru?tva slovenskih likovnih umetnikov (V. izkaz). Od 1. maja do 30. junija 1939 je prejelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov za svoj bolniški sklad sledeče darove. Darovali so: Narodna banka, podružnica 1000 din; Metalno akcionarsko društvo 500 din; D. d. pivovarna Union 200 din: po 100 din: Gjud Aleksander, Hrvorvega šolskega leta do onih, ki letos zapuščajo šolo. Vse pa tako lepo narejeno in urejeno, da nisi vedel kaj bi bolj občudoval. Preprosti sadni izdelki iz ilovine, lepe preproge, prti, vezenine, ornamenti. In kako je iz vsega dihal pristni slovenski duh! Razstavljeni so bili izdelki, ki 6e v njih izživlja kmetsko življenje slovenske vasi. Kako v vsej svoji pristnosti je bila pokazana verna slovenska kmečka družinska soba s sicer preprosto, a z lepo vezenimi prti pogrnjeno mizo v kotu, na njej ležečo mašno knjigo, nad njo pa zopet v kotu sv. razpelo. Videli smo kar celo garnituro raznega kmečkega orodja in kako precizno izdelanega! In še neka posebnost. Presenetila nas je cela vrsta domaČih zdravilnih zelišč — kakor v lekarni — vse zbrano in nabrano na domačih tleh in pravilno posušeno. Med vso to pestrostjo razstavljenih predmetov pa cvetje in zelenje zopet vse tako prevdarno razvrščeno. Koliko truda, koliko dela, koliko skrbil Kaj čuda, da je vsak od razstave odhajal poln hvale in priznanja. Gosj>odični, lepa hvala Vam za trud, naši otroci so v pravih rokah. V svojem in v imenu otrok Vam kličemo: Bog povrni! — Hvaležni starši. Turizem Izlet z luksuznim avtobusom v Valjevo, Koviljačo (prenoč.), Zvornik, Sarajevo, Ilidžo (prenoč.), Konjo, Jablanico, Mostar (prenoč.), Metkovič, Dubrovnik (prenoč.) Hercegnovi, Cctinie (prenoč.) Podgorico, Peč (prenoč.j, Mitrovico, Vrnjačka banja (prenoč.), Aran-djelovačko banjo—Belgrad, priredi Putnik od 22. do 30. jul. Cene popolnega aranžmaja so od 1430 do 1790 din, kakor si kdo izbere mesto v avtu. Prijave spre-cma Putnik do 17. julija. »Zlatibor leti« je naslov okusnega prospekta, ki ga je izdala družba za pospeševanje turizma »Zlatibor« v Čajetini, in ki se dobi brezplačno v vseh poslovalnicah Putnika. Družba ie izdala tudi brošuro »Turizem in planinstvo«, v kateri je označen Zlatibor kot zdravilišče za: vnetje pljučne mrene, kronični bronehitis, posamezne oblike bronhialne naduhe, slabokrvnost, bolezni ščitnice, živčno izčrpanost. Grozen zločin v pijanosti Z noiem je do smrti zabodel ženo sebi pa prerezal vrat Slovenj Gradec, dne 5. julija. Snoči okrog S popoldne je demon-alkohol porinil v roke nož gospodarju p. d. Sp. Kolarjeve domačije Vovku Jožefu iz Sp. Doliča (okraj Konjice) prej previdena s sv. zakramenti. Istočasno se zdravi v tukajšnji bolnišnici tudi njen oč«, katerega je ta vest tako potrla, da ja ogroženo njegovo duševno »tanje. — Danes zjutraj se je podala na dom umora orožniška patrulja iz Vitanja. A grozal Na- Ljubljana, 7. julija Radio Ljubljana Petek, 7. julija: 12 Naše veselje (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Naj>ovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 O vzgoji plezalnega naraščaja (g. Tarter Karel) — 19 40 Nac. ura — 20 Čajkovskij: Uvertura 1812 (plošče) — 20.10 Ženska ura: Žena v službi državne obrambe (ga. Pavla Hočevar) — 20.30 Koncert opernih arij. Sodeluje gdč. Ada Auersperg. Radijski orkester, dirig. D. M. Sijanec — 22 Napovedi, porodila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 7. julija: Belgrad: 20 Zagreli — 20.30 Sremac: »Pop Čira in pop Spira« — 22.15 L. M Skerjančev klavirski koncert — Zagreb: 20 Violina —20. 30 Zabavni koncert — Praga: 19.20 Narodni koncert — 20.40 Violina — 21.15 Orkestralni koncert — Bratislava: 20.45 Pevski koncert —■ 21.15 Komorni koncert — Sofija; 19.30 Verdijeva opera »Aida« — Varšava: 21 Schubertov koncert — 22.25 Violina — Budimpešta: 19.25 Koncertni prenos — 21.10 Orkestralni koncert — 23 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Violončelo — 21 Opereta — Rim-Bari: 21 Simfonični koncert — Dunaj: 20.15 Brucknerjeva VIII, simfonija — Berlin-Vratislava: Opera »Vesele žene vindsor-ske« — Konigsberg: 20.15 Plesni večer — Frank, furt: 20.15 Operna in operetna glasba. Prireditve in zabave' Ženski A P Z. Drevi ob 20.30 bo v veliki filharmonični dvorani koncert Ženskega akademskega pevskega zbora pod pokroviteljstvom soproge g. liana gospe Antonije Natlačenove. — Prosimo občinstvo naj v času odmora ne kadi v stranskih dvoranah. Nekaj vstopnic je še na rax-polgo na univerzi, kjer dobite tudi programe. Koncertna blagajna bo danes poslovala na univerzi samo do 17. Od 19.30 naprej bo odprta pred dvorano. Stavbna zadruga »Bežigrajski domc priredi v soboto 8. julija in v nedeljo 9. julija, obakrat ob pol 9 zvečer, pri Sv. Krištofu na Tyrševi cesti veseloigro »Pri belem konjičku«. Sestanki Fantovski odsek Trnovo ima "drevi ob 8 6voJ redni sestanek. Člani, pridite polnoštevilno! Lekarne Nočno službo imajo : dr. Kmet, Tyrševa c.; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg; mr. Ustar, Šelem-burgova ul. 7. po cbi&avi in z njim ie le-ta zabodel svojo ženo 40 letno An- I šli so storilca nezavestnega, z globoko zevajočo gelo Vovk v domači hiši. Zadal ji je globoko rano . rano na vratu — prerezal si je v obupu vrat, ko na levi »trani blizu srca in jo smrtnonevarno ranil. I se je zavedel svojega dejanja. Takoi so pozvali Prtpeljali so jo v slovenjgraško bolnišnica kier ie I avto. s katerim so ga prepelieli v javn^ bolnišnico danes zjutraj okrog 7 umrla v hudih bolečinah, še I v Celje, Malo je upanja, da bo okreval." * Dograditev kopališča v Splitu. Splitska občina bo najela 900.000 din posojila, ki ga bo porabila za dograditev novega kopališča na Bačvi-cah. Skupni stroški za novo kopališče bodo znašali 2,300.000 din. * Žrtev Save. V Zagrebu se je šel s svojo ženo kopat v Savo 37-letni zidarski pomočnik K. Fras. Mož se je kopal na precej nevarnem kraju, žena ga je pa gledala z brega. Nenadoma je mož zašel v vrtinec in začel klicati na pomoč. Preden je žena mogla priklicati ljudi, da bi pomagali, so valovi zagrnili moža, ki je utonil. Njegovega trupla še niso našli. * Sin osumljen, da je po nesreči ustrelil očeta. V nekem gozdu na področju okraja Dugo Selo so našli ustreljenega kmeta Grgo Pudjaka, ki je bil strasten lovec, čeprav ni imel lovske karte. Pud-jak je šel ponoči s svojim sinom Stjepanom v omenjeni gozd. Nenadoma je počil strel in Pudjak se je, zadet naravnost v srce, zgrudil mrtev na tla. Njegov sin Stjepan je bil aretiran, ker so ga osumili, da je nehote ustrelil očeta. Sin trdi, da je nedolžen in da je neznana oseba streljala na njegovega očeta in ga ubila. Preiskavo nadaljujejo. * 29 kg »vile je ukradel z drvečega tovornega avtomobila v Zagrebu neznan tat. Skočil je na avto ter z njega vrgel 29 kg težki zavoj svile, skočil zopet z avtobusa ter pobegnil, ko je pobral svilo. Za njim ni nobenega sledu. * Požar v Medmurju. Dne 3. t. m. popoldne je začelo goreti v hlevu čakovskega poštnega prevoznika Janjiča. Ogenj se ie prijel tudi hiše, ki je zgorela s hlevom vred. Tudi sosedu je zgorelo 10 voz sena. Ko je začelo goreti, Janjiča ni bilo doma. Ko je prihitel, je brž planil v sobo k omari, kjer je imel shranjenih 1500 din. Toda denarja nI bilo več_ tam, ker se ga je bil polastil eden izmed množice »gasilcev in reševalcev«. Anekdota Preden je nedavno umrli pelrolejski kralj Deterding razvil boj s konkurenčno družbo, ameriško »Standard Oil Company«, se je želel seznaniti z njenim lastnikom, voditeljem itd., z mr. Rockefellerjem, petrolejskim kraljem Amerike. Odpeljal se je v Ne\vyork in v palači družbe oddal svojo vizitko in prosil za sprejem pri Rocke-fellerju. Rockefeller ga je sprejel in pred njim ogledoval njegovo vizitko, kakor da Sele prvič nekaj sliši o možu, ki pa je že takrat imel premoženje v vrednosti do 30 milijonov dolarjev. »Tako, tako, vi ste Deterding,« ie mrmral Rockefeller v vizitko in ogledoval moža.« in pravite, da ste ravnatelj družbe, ki se imenuje Royal Dutch?« »Da«, je odgovoril kratko užaljeni Deterling, »in oprostite, da sem prišel na svet. ne da bi Standard Oil vprašal za dovoljenje« in Sel. Tako sta sa prvič in zadnjič sestala ta dva finančna veljaka, Slikarfevo priznanje. Slikar: »Ustnice, obrvi jn trepalnice eem izpustil, ker jih bo-ie najbolje kar sami po svojem okusu znali naslikati.« L> LlUlli)4N4 Osrednje avtobusne postaje ne bo? Včeraj se je na mestnem tehničnem uradu nadaljevala anketa, ki je obravnavala ureditev tramvajskega in cestnega prometa v Ljubljani. Pred Štirinajstimi dnevi so bila na sporedu v glavnem vprašanja, ki se tičejo avtomobilskega, voznega in kolesarskega prometa v Ljubljani. Za wse je popolnoma jasno, da sedanja ureditev avtobusnega prometa v Ljubljani ni ugodna. Najbolj primerno bi bilo, če bi se našel prostor, na katerem bi se dal urediti avtobusni kolodvor, kakor ga je n. pr. pred nedavnim dobil Maribor na Glavnem trgu. V načelni razpravi je univ. prof. inž. Hrovat pojasnil, da v Ljubljani nimamo niti sedaj, niti ne bomo imeli v doglednem času prostora, kjer bi se dal urediti osrednji avtobusni kolodvor. Ves avtobusni promet naj se razdeli na več manjših postajališč. To bi bilo tudi glede na naše ozke ceste umestno. Tudi zastopniki trgovskih in gospodarskih krogov so odločno nastopili proti temu. da bi Ljubljana dobila osrednje avtobusno postajališče. Glavni razlog je pri njih gospodarskega značaja. Trdijo, da bi deli mesta, ki bi bili daleč od osrednjega postajališča, izgubili veliko večino kupcev, ki prihajajo z avtobusom v Ljubljano. Na drugi strani pa se že danes vidi, da se glavna postajališča avtobusnih prog ustvarjajo le v nekaterih delih mesta. Drugi ljubljanski okraji pa sploh nimajo nobenih postajališč, kar pomenja zanje veliko gospodarsko izgubo. Tako na primer šentjakobski okraj nima nobenega postajališča, čeprav vodijo skozenj tri pomembne prometne ceste v smeri na Sušak, Trst in Zagreb. Izrečen je bil tudi predlog naj se na šentjakobskem trgu odkupi Virantov vrt ob Grudnovem nabrežju in se tam poskuša urediti večje postajališče avtobusov. S tem, da imajo avtobusi iz Gorenjske vsi isito končno postajališče v Ljubljani, so v veliki meri prizadeti trgovci, ki so daleč od teh postajališč. In vendar je Gorenjska gospodarsko najmočnejša pokrajina v Sloveniji, kar dokazuje tudi močnejši avtobusni promet. Razpravljali so še o raznih drugih vprašanjih, tako glede hitrosti vožnje po mestu, o prometnem ropotu in tako dalje. Glede avtobusnega postajališča pa so sklenili, da bo mestni tehnični urad pozval vse prizadete organizacije, naj se izjavijo glede osrednje avtobusne postaje v Ljubljani. Ali smem, ali ne smem? Uprava policije obljublja, da bo stopila na prste vsem, ki se ne drže cestno-proinetnih predpisov. V Ljubljani nas je 20.000 kolesarjev. Koliko od nas ve, kaj smemo in kaj ne smemo? Oglejmo si nazoren zgled, ki ni le v kričečem nasprotju s prometnimi predpisi, ampak se tudi že upira zdravi pameti. Vajenec je vozil v mogočnih vijugah po cesti in ravnal z eno roko krmilo, z drugo pa krčevito držal dva častitljiva stola. Tudi sam bi povedal, da taka cirkuška vožnja po cesti ni dovoljena. Še bolj pa so to občutili vsi tisti, ki so vozili za njim. Kolesarji se ga skoraj niso upali prehiteti, ker niso vedeli, kam ga bo prav v trenotku, ko ga bodo prehitevali, zaneslo. Tudi avtomobilisti so previdno zmanjšali brzino in se ga ognili v velikem loku. V vsem njihovem postopanju je bil videti strah pred mislijo, kaj se bo zgodilo, če se mu podre veličastni babilonski stolp na krmilu. Ali ne zasluži temeljite kazni mojster, ki je tako obloženega vajenca poslal s kolesom na ceslo, kjer je bilo v nevarnosti njegovo življenje in tudi zdravje drugih. V soboto 8. julija koncert vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. pod polk. Hercoga v vrtu restavracije grand hotela »Union«. Sumljiva smrt v prenočišču »Slovenec« je že 5. julija poročal, da je policija našla v nekem ljubljanskem prenočišču 21 letno brezposelna modistinjo M. P., doma z Gorenjskega. Bila je zastrupljena z ogljikovim dvokisom, ki se je razvijal v sobi med tem, ko je v umivalniku žarelo oglje. Njeno smrt je javil policiji ljubimec J. J., ki je kuhar v nekem ljabljanskem lokalu. Policija je uvedla natančna preiskavo in tudi večkrat zaslišala kuharja, ki je pa svoje izpovedi menjal. Najprej je trdil, da je dekle zaklenil v sobo na njeno prošnjo, zatem pa je zopet pravil, da sla si hotela skupaj končati življenje. V ta namen je dekle prinesla s seboj oglje in špirit, on pa, da je prinesel poldrugi liter bermeta. Skupaj sta napisala poslovilna pisma, nato pa je dekle razžarelo oglje, ki naj bi s svojimi plini obema končalo življenje. Kakor pripoveduje, sc jc ob dveh zbudil in je še komaj dihal, med tem, ko je bilo dekle že mrtvo. Odprl je okno, ker je zgubil jx>gum, da bi si končal življenje. Kot razlog za smrt navaja kuhar, da sc nista mogla poročiti, ker je imel »samo 1600 din mesečne plače in prosto hrano«, dekle pa je bila že v tretjem mesecu. Obremenilno pa je zlasti dejstvo, da je kuhar drugi dan zjutraj pospravil vsa poslovilna pisma, katera sta pisala skupno in je predložil policiji eno samo, ki pa je pisano tako, kakor da bi se dekle samo od sebe odločilo za korak v smrt. Pridržali so ga v policijskih zaporih ker upravičeno sumijo, da njegove, žc itak protislovne izpovedi niso točne in obstoji možnost, da ie pomagal pri samomoru « polno zavestjo in odgovornostjo. I Ravnateljstvo mestne ženske realne gimna-*ije prosi učenke, naj spremijo na zadnji poti svojo profesorico go. Vido Vrtovčevo. Pogreb t>o v petek, 7. julija ob 17 iz Zavetišča sv. Jožela (Vidovdanska cesta 9). 1 Ravnateljstvo uršulinske gimnazije, učiteljišča. meščansko šole, vadnice in osnovne šole v Ljubljani opozarja učenke iz Ljubljane in okolice, ki sodelujejo pri igri na Stadionu, da se polnošte-vilno in točno udeleže vaje dne 9. julija ob 9 dop. 1 Modelarski tečaji bodo med počitnicami v Ljubljani. Vsi, ki se jih nameravajo udeležiti, naj pridejo jutri, v soboto dopoldne ob 9 v modelarsko delavnico ljubljanskega Aerokluba v poslopju I. drž. realne gimn. (bivše realke) v Vegovi ul. Tečaji bodo začetni in nadaljevalni. 1 K včerajšnjemu poročilu: »Prihod amerikan-skih Slovencev t domovino* naknadno javljamo, da je g. šef državne izeeljeniške službe g. dr. Fe-dor Aranicki poslal v svojem imenu g. Jožeta Želela, uradnika ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje. Ta je naše Slovence iz daljne Amerike ob prihodu na Jesenice prav prisrčno pozdravil in jih z brzovlakom spremil do Ljubljane, kjer je bil že včeraj javljen sprejem. Pozornost našega ministrstva je naše rojake vidno razveselila. 1 Za mestne reveže je poslala tekstilna tovarna »Lana« v Ljubljani 200 din v počaščenje pok. I. Gostinčarja iz Kleč; g. Josip Ciuha, Gre- ni Proslava praznika sv. Cirila in Metoda. Prihodnjo nedeljo, dne 9. julija, bo v stolnici cerkvena proslava godu sv. Cirila in Metoda. Ob pol 10 bo pridiga, nato slovesna sveta maša. Uradi, društva in verske organizacije so prijazno vabljeni, da se slovesnosti po možnosti udeležijo. m Služba božja za planince in izletnike bo v letošnji poletni sezoni ob nedeljah in cerkvenih praznikih od 9. julija do 3. septembra na sledečih planinskih postojankah: Pri Pohorskem domu (julija) ob 9, pri Mariborski koči (avgusta) ob 9, pri Sv. Arehu (Ruška koča) ob 10, na Smolniku ob 9 (le 9. julija bo služba božja ob 10), pri koči pod Kopo( Pungart) ob 11 samo meseca julija; na Kremžarjevem vrhu ob 11 samo meseca avgusta; na Uršlji gori (Plešivec) ob 9. Za izletnike, ki odhajajo iz Maribora z jutranjimi vlaki, je ob nedeljah in praznikih v mariborski frančiškanski baziliki sveta maša ob 4.15. — Aljažev klub. m Lepo so proslavili mednarodni zadružni dan mariborski zadružniki, člani Nabavljr.lne zadruge drž. uslužbencev ter Zelezničarske nabav-Ijalne zadruge. V sredo popoldne ob 14 so se zbrali na Rotovškem trgu, kjer jih je pozdravil v imenu Nabavljalne zatlruge državnih uslužbencev njen predsednik dr. Juhart, v imenu Zelezničarske nabavljalne zadruge pa predsednik Artič. Potem je imel lep govor o pomenu zadrugarstva gosp. Brandner. Nato so se vsi udeleženci zbora podali z dvema godbama na čelu v dolgem sprevodu skozi mesto na letno telovadišče v Magdalenskem predmestju, kjer se je zbralo pri proslavi okrog 5000 oseb. Najprej je bila obdarovana in pogoščena mladina, otroci zadrugarjev, potem se je vršil srečolov, pri katerem so žrebali številke vseh včlanjenih zadrugarjev, nato pa se je nadaljeval zabavni del proslave do poznih nočnih ur. m Stalna razsvetljava Marijinega kipa na Glavnem trgu. Za veličastne Mladinske dneve je mestno električno podjetje krasno razsvetilo nekatere glavne javne stavbe v mestu. Prav posebno pa je bila posrečeno napravljena razsvetljava lepega Marijinega kipa na Glavnem trgu, ki bo ostala trajna. V obe svetilki pred kipom so vdelali dva močna žarometa tako spretno, da se od zunaj sploh ne vidita. Žarometa sta priključena na javno razsvetljavo ter vsak večer, ko se pri-žgo ulične svetilke, vržeta močan snop svetlobe na zlat kip na stebru ter ga razsvetljujeta vso noč. Razsvetljava tega spomenika je prav lepa olepšava mesta. m Izpit za rezervnega sanitetnega majorja je opravil pred izpitno komisijo v Belgradu primarij mariborske splošne bolnišnice dr. Janko Dernov-šek. Čestitamo! m Poročila sta se g. dr. Martin Horvat, zdravnik mariborske splošne bolnišnire, in gdč. dr. Janja Knafličeva, zdravnica v isti bolnišnici. Mlademu paru naše iskrene čestitke. in Končni izpit in šolska proslava na Ant. Rud. Legatovim Enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru. Pismeni in ustni končni izpiti so bili pod predsedstvom ravnatelja in lastnika zavoda g. Ant. Rud. Legata. Uspeh izpitov je naslednji: odličnih je 6, to je 9.84%; prav dobrih je 23, to je 37.70%; dobrih je 28, to je 45.90%; zadostnih 2, to je 3.28%; 2 kandidata imata ponavljalni izpit, to je 3.28%; za vse leto ni bil nihče odklonjen. Povprečni red je 3.47. Na Vidov dan ob 11 je bil slovesen zaključek šolskega leta ob navzočnosti mnogih staršev, kandidatov in učiteljskega zbora. G. ravnatelj Ant. Rud. Legat je dal izčrpno poročilo o letnem delovanju in o končnih izpitih. Za njim je govoril g. strokovni učitelj Pire. Nato se je zahvalila v imenu vseh absolventk in absolventov neka učenka ravnatelju in učiteljskemu zboru za ves trud in uspeh. Potem je sledila razdelitev izpričeval. Novo šolsko leto se začne dne 9. septembra. Od 1. do 31. t. m. ni vpi-' sovanja, temveč se prične šele 1. avgusta. m Zasedanje davčnega odbora za mesto Maribor bo od 20. do 25. julija. Na zasedanju se bo sklepalo o odmeri pridobnine v letu 1939. Na seji se bodo obravnavale napovedi davčnih zavezancev pridobnine- ki so bili ali za to poklicani od davč- gorčičeva ul. 18, Je daroval 150 din namesto cvetja na krsto pok. prof. Vide Vrtovec, a mestna vrtnarija je na njeno krsto položjla preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo Izreka darovalcema najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Blagajna mestne elektrarne ljubljanske zaradi suaženja uradnih prostorov v ponedeljek, dne 10. in v torek, 11. t. m. ne bo jKjslovala, na kar opozarjamo stranke. 1 Velike konjske dirke v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo bodo na vojaškem vežbališču poleg aerodroma velike konjske dirke. Tekmovali bodo najboljši konji iz Slovenije, napovedani pa so tudi odlični dirkalni konji iz Zagreba. Spored tekem bo obsegal sedem zanimivih točk, med katerimi so tri kasaške, štiri pa jahalne. Dostop na vežbališče bo z Zaloške ceste in čez aerodrom. Gledalci bodo imeli ugodne avtobusne zveze. Obljubljen pa je tudi poseben vlak iz Ljubljane. 1 Življenje si je hotel končati v bližini stare cukrarne stanujoči delavec. Pa so k sreči še ob pravem času opazili obešenca in poklicali reševalno postajo. Reševalci so bili takoj na mestu in so nezavestnega obupanca hitro sneli ter ga skušali z umetnim dihanjem obdržati pri življenju. Imeli so s seboj tako zvani dihalni aparat »pulniotor«, s katerim so mu tudi rešili življenje. I Starega znanca in specialista za vlome na deželi je te dni prijela ljubljanska policija. Ko so mu potrkali nekoliko po žepih, so našli pri njem kar celo zalogo ur. Ker se grešnik že spozna na paragrafe, trdi, da je vse štiri ure pred kratkim kupil po zmerni ceni od nekega neznanca. Vse štiri ure so srebrne in imajo lepe verižice. ne uprave zaradi zvišanja svojih dohodkov, ali so zaradi zmanjšanja dohodkov sami zaprosili za nižjo odmero, ali pa so začeli obratovati 1. 1938. ter jim je bila pridobnina odmerjena le začasno. Davčne osnove, kakor jih je predlagala davčna uprava, so vsem interesentom razvidne iz »seznama oseb, zavezanih pridobnini«, ki je razgrnjen na vpogled na mestnem poglavarstvu od 5. do 18. julija. Iz seznama je tudi točno razvidno, kdaj in ob kateri uri se bodo obravnavali predlogi za vsakega posameznega zavezanca. m Gasilci pri Št. Petru pri Mariboru vabijo Mariborčane v nedeljo popoldne na svojo prireditev, ki se vrši na vrtu gostilne Sande. Začetek ob 2 popoldne. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega orodja. Z Mariborom so zelo ugodne avtobusne zveze. m Novo tovarno za svilo namerava sezidati — kakor nam poročajo — tukajšnje tekstilno vele-podjetje J. Hutter in drug. Tovarna bo zaposlje-vala okrog 300 delavcev, proizvajala pa bo večinoma izvozno blago. Za izvoz svilenih izdelkov obstojajo pri nas zelo ugodni pogoji, vendar pa pridejo v poštev le velika podjetja, ki bi zmogla večja naročila. Na ta način bo podjetje imelo vedno dovolj potrebnih deviz. Dr. Lutman ne ordinira od 14. julija m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da je s 1. julijem zapadel v plačilo III. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neože-njene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. 15. avgusta zapade II. polletni obrok zemljarine. m Vlom v trgovino. V Kamnici pri Mariboru so vdrli vlomilci v trgovino Antona Štoka. Odnesli so mu razne jestvine, perilo, nogavice, zračnice za kolesa in mu s tem povzročili 2000 din škode. m Dober plen je napravil vlomilec, ki je sredi dneva obiskal hišo posestnika Alojza Korošca v Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Ko so bili vsi domači zaposleni na travniku pri spravljanju sena, je vlomil v hišo ter odnesel 4000 din vredno zlato uro z verižico, 2000 din gotovine, 2 srebrni uri in 2 hranilni knjižici. Srebrni uri in hranilni knjižici je blizu hiše vrgel proč ter so jih domači našli, z ostalim plenom pa je nepoznan izginil kot kafra. Jesenice Kino Krekovo prosvetno društvo predvaja v petek 7. julija ob pol 9 zvečer film »Predstraža v Maroku«; v soboto 8, julija ob pol9 zvečer pa film »Petrolej«. Ježica Na dopoldanskem zborovanju v nedeljo 9. julija bo govoril minister za gradbe g. dr. Miha Krek. Sprevod bo krenil ob pol 9 — ne ob pol 8 — izpred trgovine pri Stnerketu in ob 9 bo sv. maša, ki jo bo daroval predsednik Prosvetne zveze g. prof. dr F. Lukman. Pri sv. maši bomo peli naslednje pesmi: »Lepa si, lepa.... Pojte hribi in doline..., Mogočno se dvigni..., Povsod Boga .., Kraljevo znamenje. Občinstvo prosimo, naj pri ljudskem petju sledi godbi in dirigentu. — Kakor jKonamemo iz poročil, ki jih dobivamo, bo udeležba narodnih noš pri sprevodu zares lepa. Prijavilo se jih je veliko tudi iz okolice. Pri sprevodu bori o sodelovali tudi fanfaristi šenpetrskega prosvetnega društva Vse one. ki bodo prišli z avtobusom, opozarjamo, da odhaja zadnji avtobus, s katerim še moreio prispeti do začetka sprevoda, ob četrt na 9 iz Tavčarjeve ulice. Kolesarji bodo lahko spravili kolesa v bližini mesta, odkoder bo šel sprevod, ali pa na šolskem dvorišču pri cerkvi. Hišni posestniki, ne porabite na zastave in okrasitev hiš! Sprevod bo šel skozi vso Ježico do Tavčarjevega dvora 30letnica ježenske katoliške pro-svete naj bo veličasten jubilej naše fare. Zato naj vsak po svojih močeh pripomore, da bo uspel Čim Ic-pšc in dostojnejše! Bog živil Celje c Šest idejnih skic regulacijskega načrta mesta Celja. Pred dnevi je potekel razpis natečaja za Izdelavo idejnih skic regulacijskega načrta mesta Celja, ki ga je razpisala celjska mestna občina. Predloženih je bilo šest idejnih skic, dočim je za te skice določenih 7 nagiad. Prva nagrada znaša 20.0(K) din, druga 15.000 din, tretja 10.000 din, štiri nagrade pa so po 3000 din, to je 12.000 din. Načrti bodo predloženi ocenjevalnemu razsodišču za določitev nagrad in odkupov, ki ga tvorijo gg. Mihelčič Alojzij, univ. prof. inž. arhitekt Vurnik Ivan iz Ljubljane, mestni gradbeni 6vetnik inž arhitekt Mušič Vladimir iz Ljubljane, inž. Fatur Dragutin iz Ljubljane, višji tehnični svetnik banske uprave v Ljubljani inž. Josip Črnivec, šel tehničnega razdelka okrajnega glavarstva v Celju inž Marek Jan in celjski župan dr. Alojzij Voršič. Ko bo žirijska komisija odprla te načrte in jih ocenila, bodo eventuelno razstavljeni na celjski razstavi. Nagrajeni in odkupljeni načrti bodo služili za izdelavo regulacijskega načrta mesta Celja. c Veliko slavje koroških borcev na Ljubnem ob Savinji. V nedeljo 30. julija bo na Ljubnem ob Savinji velika slavnost koroških borcev Ob 10 ho v župni cerkvi na Ljubnem služha božja za padlo in umrle severne borce, nato pa manifestacijski zbor na Forštu. Slavnostna govornika bosta predsednik glavnega odbora LKB g. polkovnik v p Viktor Andrejka in predsednik organizacije dr. Mejak iz Gornjega grada. Po zborovanju bo odkritje spominske plošče na Brunetovi hiiž sredi trga. c Kmetska zveza v St. Jtirju pri Celju ponovi v nedeljo 9. julija zgodovinsko ljudsko igro »Mlinarjev Janez«. Pričetek ob 4 popoldne na prostoru za Katoliškim doniom. c Kongregarijski sestanek celjskih gospa bo v nedeljo 9. julija ob 6 zvečer v kapelici pri šolskih sestrah. c V celjski bolnišnici je umrla 29 letna po-sestnica Angela Erjavec iz Dvora pri Šmarju. — Naj počiva v miru I e Gasilski praznik v Vitanju. V nedeljo 9. julija bo v Vitanju velik gasilski praznik. Gasilska četa dobi nov prapor. Blagoslovitev bo združena z župnim zletom celjske gasilske župe pod pokroviteljstvom bana g. dr Marka Natlačena. V soboto zvečer bo ob 9 bakljada in podoknica ku-miram. V nedeljo ob 5 zjutraj bo po trgu in vasi budnica. od 7.30—9 koncert, ob 9 sprejem g. bana, zastopnikov oblasti, delegatov, gasilcev in go6tov pod lipo pri farni cerkvi. Ob 9.30 se bo razvil od farne cerkve sprevod skozi vas na slavnostni prostor pri Gasilskem domu. Ob 9.45 bo zastopnik mariborskega škofa stolni kanonik g. dr. Ivo Žagar opravil slovesno sv. mašo in blagoslovil četni prapor. Nato bo zabijanje spominskih žebljev, odlikovanje gasilcev, govori in delile gasilskih čel pred gosti. Ptuj Hudo bolan leži v ptujski bolnišnici g. Jazbin-šek Franc, župnik od Sv. Trojice v Halozah. Svojim sobratom se priporoča v molitev. Kresovanje na čast sv. bratoma Cirilu in Metodu. V torek zvečer je ptujska podružnica CMD priredila na panorami kresovanje v čast slovanskima blagovestnikoma. Udeležilo se ga je veliko število Plujčanov in tudi okoličanov je bilo precej videti. Vesela slovenska pesem je odmevala okrog velikega kresa, ki je gorel do polnoči. V začetku je spregovoril o pomenu praznika 6odnik g. dr. Kramberger. Prosta zabava, ki jo je iz|x>Dolnje-vala mestna godba, je trajala pozno v noč. Rrnoviranje mestnega magistrata. Že delj časa opravljajo na mestnem magistratu zunanja pre-navl,alna dela, ki so bila nujno potrebna. Seda/j dokončujejo vzhodno fronto v Maistrovi ulici. Kakor znano, je ptujski magistrat najlepši od vseh v Sloveniji po svoji zgradbi in ho s tem prenovlje-njem gotovo še bolj povzdignil lepotostaroslavnega Ptuja. Priporočljivo bi bilo, da bi tudi druge urade in javna poslopja temeljito popravili, če že ni mogoče postaviti novih dostojnih poslopij, kajti 6edanja so naravnost v obupnem stanju in gotovo niso v ponos našemu mestu. Nesreči. Ko se je peljala 30 letna dekla Topn-lovec Terezija od Sv Bolfenka v Slov. goricah okoli 10 zvečer od čevljarja proti domu, je padla in si zlomila desno roko. — Petek Antonija, 33 letna žena kočarja iz Cvetkovc, občina Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, je srečala z vozom, s katerim se je peljala proti domu, avtomobil. Splašil se e konj, ki je začel na vso moč dirjati. Petkova je padla z voza in dobila zelo hude notranje in zunanje poškodbe. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Reg. po min. soc. pol. In n. idr. S-br. 15 485 25 V. 35 Litija Litijski skavti. V Litiji Imamo več društe-in organizacij, ki so nekatere več. druga man poznana. Meri zadnje spadajo tudi litijski skavti ki pa zaslužijo po svoji pridnosti več javnega za nimanja. Prav te dni prireja Steg skavtov kralja Matjaža svoje VII. taborenje. Drugače tako zapu ščena »džungla« na koncu litijskega polja je zopet zaživela in iz tal je zrastla kar cela vas šotorov. Veselje je gledati mlado skavtsko družino, ki se po trdem šolskem letu zopet svobodno razživlja na zraku. Požrtvovalni in nesebični starešina Fr. Pleničar je skavtom preskrbel vsestranskega razvedrila. Poleg tega pa pazi. da se otroci navajajo na red in disciplino, lepo vedenje itd. Vsi skavti se ob nedeljah udeležujejo skupno sv. maše. Skavti vsakega obiskovalca prijazno sprejmejo, ga popeljejo po taborišču in mu znajo povedati toliko zanimivega o taborenju, da kar pozabi oditi od njih. V nedeljo bo blagoslovitev novega skavt-skega stana pred sodnijo. Stan je prav lična hišica. v katero se bodo vselile skavtinje. Skavti pa imaio že svoj stan in smemo reči, da so postali že kar hišni posestniki. MARIBOR Ves Maribor je sodeloval pri mladinskem taboru Vsem Mariborčanom, ki «o bili priča veličast- .......ki..... nega mladinskega tabora, bodo mladinski dnevi ostali v nepozabnem spominu, saj so se pred njihovimi oč vrstili prizori, kakršnih Maribor doslej še ni videl. Z veseljem moramo potrditi, da je ves Maribor uslužno sodeloval pri letošnjem taboru, da so se lojalno obnašali tudi naši nasprotniki in da so tudi tisti, ki sicer kulturno niso z nami, na čast slovenski katoliški mladini izobesili zastave. Tudi r. raznimi informacijami in raznimi drugimi uslužnostmi so šli na roke tabornim udeležencem. Zlasti pohvalno moramo omeniti vse tiste Mariborčane, ki so se zavzeli za najmlajše udeležence tabora, mladenke in mladce, ki jih je silovit naliv za časa sprevoda do kože premočil, in ki jih je zato vodstvo sprevoda takoj poslalo na prenočišča, da so se mogK preobleči. Še preden pa je naš drobiž pritekel do svojih prenočišč, je marsikateri Mariborčan mnogo otrok povabil v svoje stanovanje, kjer so jih ogreli, posušili in okrepčali. Vsem tem uslužnim Mariborčanom čast in zahvala. Maribor se je s takim svojim nadvse hvalevrednim obnašanjem ob mladinskem taboru, kakih deset izjem tukaj na sodbo ne more prav nič vplivati, pokazal, da se je zavedal pomena mladinskega tabora in da mu ob vseh prilikah gre značaj v resnici gostoljubnega mesta. Mariborskemu mestu, vsemu njegovemu prebivalstvu v imenu slovenske mladine, ki je prihitela na svoj veliki zbor iz vseh krajev Slovenije, za prijazen in uslužen sprejem najlepša zahvala! Zahvaliti se moramo tudi vsem oblastem, ki so do skrajnih svojih možnosti ili pripravljalnemu odboru in udeležencem na roko, zlasti pa so se, kakor vedno ob takih prilikah, s požrtvovalnostjo in potrpežljivostjo izkazali naši železničarji, vsi od prvega do zadnjega, ki so imeli s toliko pojačenim prometom, kakršen je bil v teh dneh, posla noč in dan. KULTURNI OBZORNIK H Knafeljčevemu zemljevidu Julijskih Alp V založbi SPD je te dni izšla V. popravljena izdaja poznanega Knafoljčevega zemljevida »Julijske Alpe«. Nova izdaja je vmnogočem temeljito popravljena, posebno kar se tiče imenoslovja v naših Alpah in v Karavankah, vendar so se kljub dobri volji vrinile sernlntam kake napake, ki so jim je težko ogniti, posebno če založništvo nima volje, take publikacije pred končoveljavnim tiskom dati krajevnim organom SPI) in podružnicam v pregled, da se eventuolne napako popravijo in s tem omogoči izdanje, ki služi ne le našim turistom, temveč v veliki meri tudi tujim gostom, ki vsako leto v vedno večjem številu zahajajo v Slovenijo in še posebej v naše planine. Na tem mestu moram posebno grajati omalovaževanje Blejske okolice, to je Bleda samega kakor tudi terenov, ki naš Bled obkrožajo. V mislih imam tukaj Pokljuko, Jelovco in Možakljo, kjer merodajni faktorji niso hoteli vpoštevati velikih izpremenib v tem okolišu v času od 1. 1036, ko je izšla prejšnja IV. naklada. Da si bo planinska in izletniška publika sama mogla pomanjkljivosti V. izdaje popraviti, navajam tu samo poglavitne napake, SPD kot založnico zemljevida pa prosim, da si za v bodoče navedene pomanjkljivosti zabeleži in pri event. na-daljni izdaji popravi. Na območju .lelovce treba predvsem črtati »Koča sni. k. Slalom 34« na Selški Planini, ker te koče sploh ni in je nikoli ni bilo. Kako je v zemljevid zašla, je meni samemu uganka. Jama pod Babjim Zobom, ki je last Radovljiške po-družn. SPD, ima zvezo po tur. stezi, ki vodi pod Babjim Zobom preko Zagona iz vasi Kupljenik; ta zveza pa tu manjka in ni v zemljevid vnešena. Od gozdarske postaje Rovtarice vodi dobro markirana pot na Ratilovec, ki ni vnešena, sploh pa od Boh. Bistrice do Rovtarice in še dalje do postaje Martinček vodi dobra vozna cesta ter imajo posamezno postaje: Ribčeva. Rovtarica in Martinček telefonsko zvezo na gozdarsko upravo v Boh. Bistrico in od tam na ostalo telefonsko omrežje blejske telefonske centrale iz Ljubljane. Take stvari so v slučaju kake nesreče posebne važnosti in je na vsak način potrebno, da so v zemljevidu naznačene. Da manjka zvezne poti Bled—Jelovca je nekaj samoposebi umevnega. V okolici Bleda manjka nova cesta Bled (Grad) postaja Podhom-Vintgar, ki je tudi ni v zemljevidu; manjka tudi markirana in najbolj posečana pot iz Zasipa preko Sv. Katarine do slapa Vintgar in dalje na postajo Dobrava. Cesta iz Bleda preko Gorij in Poljan, ki tudi niso označene, in nepoznana skalna tvorba »Baba* na Poljanah, nima tu nobene zveze na Javornik pri Jesenicah, ker je most preko Save že pet let podrt in vodi cesta pod Mežakljo na Jesenice, kjer se šele združi z državno cesto na Podkoren. Posameznih planin na Mežakljo ob poti Graben— Jerebikovec tudi ni naznačenih kakor tudi ne postojanke Velika Raven. Po dolini Radovne vodi od Krnice preko Spodnje Radovine do Krme dobra avtomobilska cesta, ob kateri manjka potov, tako iz Srednje Radovine na Planino Klek ter oodatke, ki jih je profesor Pijevega internata v Pečuhu in brat škofa Lanyja, pater FMvard Lanyi, izročil kot pristen dokaz znanstvenemu raziskovanju na razpolago, Škofovi podatki pa so tile: . >Dnc 28. junija 1914. oh pol 4 zjutraj, sem se zbudil iz strašnih sanj. Sanjalo se mi je. da sem zgodaj zjutraj stopil k svoji pisalni mizi, da bi pregledal došlo pošto. Na vrhu je ležalo pismo s črnim robom, črnim pečatom in t. nadvojvodovitn grbom. Koj sem spoznal njegovo pisavo. Ves vzburjen sem odprl pisnto in sem videl zgoraj na pismu v sinje-modri barvi sliko, kot na razglednicah, kjer je bila upodobljena cesta in ozka ulica. Gospod in gospa sta sedela v avtu, nasproti njima je bil general, zraven šoferja pa častnik. Na obeh straneh ceste je bila gosta množica ljudi. Mahoma planeta dva ntaldeniča in ustrelita. Sledeče besedilo je dobesedno isto, kakor sem ga videl v sanjah. Glasi se: Prevevišenil Ljubi doktor Lanyil S tem Vam sporočam, da bova danes z ženo padla kot žrtvi političnega umora. Oba se Vam priporočava v molitev in darovanje sv. maš in Vas prosiva, da bi ostali najinim ubogim otrokom še nadalje v ljubezni in zvestobi tako vdani, kot ste bili doslej. Prf?rčno Vas pozdravlja Vaš nadvojvoda Frane. Sarajevo, 28. junija 1914, zjutraj.« Ves tresoč se in v solzah sem planil iz postelje in pogledal na uro, ki je kazala vprav pol-štirih zjutraj. Takoj sem stopil k pisalniku in sem napisal, kar sem v sanjah bral in videl. Pri pisanju sem celo obdržal obliko nekaterih črk, kakor sem jih videl v sanjah. Istega jutra je ob 5.45 vstopil moi sluga v sobo in me je videl, kako sem ves prepaden sedel in molil rožni venec. Vprašal me ie, ali sem bolan. Dejal sem: »Takoj pokličite mojo mater in gosta, bom koj bral sv. mašo za gospoda in gospo, linel sem namreč strašne sanje.« Mati in gost sta prišla ob 6.15. Vpričo gosta in sluge sem materi pripovedoval o sanjah. Potem sem šel z njima v kapelo, da bi ondi bral sv. mašo za nadvojvodo in soprogo. V strahu in trepetu mi je mineval dan. dokler mi ni brzojavka ob Vi4 popoldne javila strahotno vest, da sta bila oba umorjena v Sarajevu. Škof Lanyi je še dopoldne, 28. junija, torej več ur prej, predn se je izvršil umor, dal svoje poročilo o sanjah po dveh pričah podpisati in je nato odposlal pismo o teh sanjah svojemu omenjenemu bratu, jezuitskemu patru Lanyiju, ki mu je priložil še skico ulice, avta. množice in morilca, kako plane na avto in ustreli. Šolska jadrnica naše mornarice »Jadran« v pristanišču v Hamburgu ŠPORT Kdo so najboljši lahkoatleti na svetu Po Borowikovi svetovni ranglisti, ki je bila sestavljena na podlagi rezultatov doseženih v prvi polovici letošnje sezone smo dobili najboljših šest atletov v vsaki diskciplini. S to listo so bila tudi rešena vsa vprašanja kako stoji trenotno lahkoatletski šport na svetu. Manjkajo edino dobri časi v teku na 100 m, ker so ameriški kratkoprogaši tekli v tej sezoni samo na 100 jardov. Slika se bo pa tudi tu takoj spremenila, ko pridejo prihodnje tedne ameriški lahkoatleti v F>ropo in bodo na evropskih tleh tekli 100 nteterske proge. Najzanesljivejši evropski tekač v prvi polovici sezone je bil Italijan Lanzi, ki je tekel 400 metrov v tej sezoni dvakrat 47,4 in enkrat 47,2 in je poleg tega postavil v teku na 800 m nov državni rekord v času 1:49.5. Oglejmo si torej spodnjo listo, ki je zaradi bližnjih olimpijskih iger izrednega pomena za vse narode, ki se bavijo z lahkoatletski m športom. Manjkajo še podatki za tek na 10.000 m, na 3000 m čez zapreke, za maratonski tek in hojo na 50 km. 100 m: 10.4 'Assis (Brazilija)" 10.5 Osendarp (Holandska) 10.5 Borchmeyer (Nemčija) 10,5 Hornberger (Nemčija) 10.5 Scheuring (Nemčija) 10,5 Guzman (Filipini) 200 m: 20,8 Jeffrey (Amerika)" 20.8 Levvis (Amerika) 20.9 Ledford (Amerika) 21.0 W. Miller (Amerika) 21.0 Scheuring (Nemčija) 400 m: 46.8 Woodruff (Amerika) 47.1 Belcher (Amerika) 47.2 E. Miller (Amerika) 47,2 Breidenbarh (Amerika) 47,2 Lanzi (Italija) 47,4 Shore (Južna Afrika) 800 m: Lanzi (Italija)" Harbig (Nemčija) Woodruff (Amerika) Burrower (Amerika) Dale (Amerika) Boot (Nova Zelandija) 1:49.5 1:50,5 1:51.2 1:51,7 1:52,1 1:52,4 3:51,8 3:53,4 3:53,8 3:54.4 3:54,6 3:55,2 14:08.8 14:16,2 14:22.0 14:24.2 14:24.8 14:30,2 1500 m: Wooderson (Anglija)" H. Jakob (Nemčija) A. Andersson (švedska) Kusocinski (Poljska) Sarkama (Finska) Hartikka (Finska) 5000 m: Maki (Finska) Pekuri (Finska) Salminen (Finska) Kusocinski (Poljska) Tillman (Švedska) Tuominen (Finska) 110 m zapreke: 14.0 Batista (Amerika) 14.1 \Volcott (Amerika) 14.2 Gedeon (Amerika) 14.3 Corpening (Amerika) 14.3 Humphrev (Amerika) 14,3 Moore (Amerika) 400 m zapreke: 53.1 Rushton (Južna Afrika) 53.5 Simmons (Amerika) 53.6 Storskrubb (Finska) 54.0 Benjamin (Južna Afrika) 54.0 Marrh (Amerika) 54.1 Hdlling (Nemčija) Skok ▼ višino 2,03 Steers (Amerika) 2.00 Batista (Amerika) 1,99 Carter (Amerika) 1,98 Wilson (Amerika)" 1.98 Burke (Amerika) 1,98 Thacker (Južna Afrika) Skok v daljavo: 7,84 Kin (Japonska) T,76 VVatson (Amerika) 7,57 Maffei (Italija) 7,56 Billy Brown (Amerika) 7.55 Perina (Amerika) 7.52 Atchinson (Amerika) Skok s palico: '4,42 Ganslen (Amerika)" 4,41 VVarmerdam (Amerika)" 4,40 Day (Amerika) 4,38 Meadows (Amerika) 4,36 Hansen (Amerika) 4,32 .Varoff (Amerika) Troskok: 15,71 Miller (Avstralija)" 15,65 Kin (Japonska) 15,14 Rajasaari (FMnska) 15,05 Ziebe (Nemčija) 15,01 Bini (Italija) Disk: 51,26 Žagar (Amerika)" 51,00 Syllas (Grčija) 50.64 Oberweger (Italija) 50.26 Fox (Amerika) 49.78 Favmondville (Amerika) 49,40 Kulitzy (Madžarska) Krogla: 17.09 Hackney (Amerika)" 16,52 L. Williams (Amerika) 16,50 VVatson (Amerika) 16.16 Trippe (Nemčija) 16.09 Ryan (Amerika) 16.07 Woellke (Nemčija)" 16,05 Stock (Nemčija) Kopje: 74.79 Jarvinen (Finska)" 74,67 Nikkanen (Finska) 72,37 Autonen (Finska) 71,36 Peoples (Amerika) 71,07 Vainio (Finska) 70,87 Issak (Estonska) Kladivo: 59,07 Lutz (Nemčija) 58.05 Blask (Nemčija) 57.10 Storch (Nemčija) 55,33 Hein (Nemčija) 55,16 McLaughry (Amerika) 54,95 Beyer (Nemčija)__ Fantovski tabor SDZ od 21. do 24. julija v Slov. Konjicah Vesti športnih zvez. klubov In društev STK Milile.. Drevi oli 3) zelo važen za vse član« obvezen sestanek pri Bajcu. ZFO F0 Dev. Mar. Polje Kakor kažejo priprave za nedeljski nastop F. O. in D. K., bo to res nekaj izrednega za poljsko mladino. Na dve stvari moramo opozoriti občinstvo: Vsa naša mladina bo nastopila z zborno de-klantacijo Živel Kristus Kralj, pri kateri sodeluje nad 2C0 oseb; pri telovadbi pa nastopijo izključno samo domači člani in članice. Ker je za prireditev veliko zanimanje, prosimo občinstvo, da si preskrbi vstopnice v predpro-daji. Vstopnina: stojišča 3 din, sedeži 5 din, sedeži na tribuni 10 din. Pri prireditvi sodeluje priznana godba Iz Dev. Mar. v Polju. V nedeljo nasvidenje v D. m. v Polju. — Bog živil Mladinski tabor v Novem mestu 15. in 16. juli)a i Iz Julijske Krajine I Od vseh strani prihajajo poročila, ki dokazujejo o velikem zanimanju ta novomeški tabor. Danes ni nobenega dvoma več o tem. da bo to največja prireditev, kar jih je kdaj bilo v Novem mestu. Novo mesto bo privabilo ta dan tisoče gostov, ki bodo hoteli biti priča veliki manifestaciji slovenske katoliške mladine. Pa tudi Novo mesto samo je v zadnjih letih postalo priljubljena izletna točka. Zato bo udeležba na taboru celo presegla vsa pričakovanja. Poseben poudarek bodo dali prireditvi tudi številni odlični gostje. Poleg gosp. ministra Cejoviča sta od ministrov doslej obljubila svojo udeležbo še gg. ministra Pantič in Snoj. * Prijave. Ker nam mnogi odseki Se niso vrnili izpolnjenih prijavnih pol in ker brez predhodnih prijav ne bomo mogli dovolj poskrbeti za prehrano in prenočišča, zlasti pa za zadostno število vlakov, ponovno nujno prosimo, da nam prijavne pole nemudoma vrnete. Kjer sploh nimate ugodne železniške zveze, sporočite, kakšno zvezo si želite. * Lepaki. Lepaki so zaradi tehničnih težkoč zakasneli in smo jih mogli šele te dni razposlati. Prosimo, da jih povsod takoj na vidnih mestih Izobesite. Lepaki so okusno umetniško delo prof. J. Mežana.- Konjenica, narodne noše, kolesarji. V sprevodu bodo poleg članstva v krojih in v civilu, številnih godb in fanfare sodelovati tudi konjenica, narodne noše in kolesarji. Kdor ima narodno nošo, naj je ne pusti ležati doma, temveč naj povzdigne z njo sprevod. Prav tako so dobrodošli kolesarji na okusno okrašenih kolesih. Film »Mladinski dnevi v Ljubljani«. Za taborne dni smo naročili film »Mladinski dnevi v Ljubljani«, ki ga bomo predvajali v Prosvetnem donm. Brez dvoma bomo z njim ustregli mnogim, ki so si ga želeli videti, pa doslej še niso imeli prilike. Vsem udeležencem! Prihodnje dni bomo objavili točen spored tabornih prireditev, spored sprevoda in vozni red rednih in posebnih vlakov. Zasledujte skrbno objave v »Slovencu« in »Domoljubu«, v katerih bomo dali tudi vsa potrebna navodila glede ugodnosti znižane voznine, prehrane, prenočišč, glede kretanja v mestu itd. Že danes pa se začnite pripravljati za tabor v Novem mestu! Od ust do ust pa naj gre agitacija za čim večjo udeležbol Zanimiva tožba Profesor Franc Rojšek v Celju oproščen vsake krivde Celje ,6. julija. Pred sodnikom poedincem okrajnega sodišča v Celju g. dh Verličem je bila danes popoldne razprava, ki dovolj nazorno kaže razmere današnjega časa. Ne bomo se spuščali v sicer potrebne komentarje, saj smo že lani spregovorili o tem v kratkih noticah, kar je tudi prcccj pomagalo. Pred sodiščem je stal profesor državne realne 'gimnazije v Celju g. Rojšek Franc, katerega ie tožil lastnik knjigarne »Domovina «v Celju g. Hubert Maks zaradi prestopka zoper čast po § 297 in 301 k. 7. in prestopka zoper tuje imovinske koristi iz § 367 k. z. G. prof. Rojšek je v svojem zagovoru lzpove-«!al sledeče: Dne 15. maja je učil v 2.-e razredu v celjski realni gimnaziji in razlagal zemljepis. Med razlago je učenec Mikuš Dimitrij dvignil roko in vprašal, če pripadata mesti Katovice in Kralova Huta Nemčiji, ker sta na zemljevidu Nemčije, ki ima vrisan češki protektorat in ki je izobešen v izložbi knjigarne »Domovina«, označeni rdeče, kakor da sta v Nemčiji. V isti zadevi je proisil profesorja pojasnila tudi učenec Kocuvan Ivan trdeč, da ie tudi on to na razstavljenem zemljevidu opa-zil. G. profesor je učencem dobesedno zadevo pojasnil, da, če ie tako narisano, je to napačno. Katovice in Kralova Huta ležita v Poljski, tako je opozoril učenca g. profesor, češ, da naj si zapomnijo to, kar jih je v šoli učil Z ozirom na pojavljanje takih zemljevidov pa je g. profesor rekel učen- cem le to, da jim priporoča, da ne hodijo v knjigarne, kjer prodajajo in izobešaijo take zemljevide, ampak v knjigarne, kjer takih zemljevidov ne prodajajo. Čez 4 dni se je javil v govorilnici realne gimnazije sin lastnika knjigarne »Domovina« g. Huberta in želel govorili z g. profesorjem. Ob tej priliki je g. Hubert očital g. profesorju, da je izvedel, da g. prof. v šoli prepoveduje učencem kupovati v knjigami »Domovina« ter da jim celo grozi e kaznijo. G. profesor je pojasnil, da se moti ter je g. Hubertu razložil potek dogodka. G. Hubert je zahteval od g, profesorja pismeno izjava da ne bi nikdar dajal svojim učencem v šoli kakih priporočil ter da bi priznal, da je škodil kreditu Hu-bertove knjigarne. Na ta dopis pa g. profesor seveda ni reagiral. Sodnik g. dr. Verlič je predlagal, da se obdolženec, odnosno zasebni tožilec poravna, nakar pa gospod profesor ni pristal. Zasebni tožilec je namreč zahteval zadoščenje. G. dr. Zdravko Kalan je v svojem zagovoru utemeljeval neupravičeno tožbo zasebnega tožite-l.ia in jo tudi utemeljil prav do dna. Ob 3 je g. dr. Verlič prečital obsodbo (oprostilno): v imenu Nj. Vej. kralja Petra II. se tr. prof. Rojšek oprošča vsake krivde, ker se sodišče ni prepričalo o njegovi krivdi. Zasebni tožilec mora plačati 2o0 din povprečnine. G. Hubert si je vzel rok treh dni, da bo eventualno vložil revizijo. Žganje ni dobro zoper kolero Časih je bila znana popevka, da je »žganje 'dobro zoper kolero«. A medicinska veda ne soglaša s tem receptom. Kakor poroča »Švicarski medicinski tednik«, je 1. 1818, ko je kolera hudo razsajala, pomrlo za kolero vprav največ pijancev. Tudi slavni Robert Koch, ki je odkril bacile jetike. je že dognal, da pobira kolera vprav tiste, ki popijejo dosti alkohola, kar so mu potrdili preizkusi s kunci. Omenjeni tednik poroča dalje, da so raziskovanja dognala, da tudi pljučnica pobira več pivrev kot abstinentov. V 3400 primerih pljučnice je pomrlo 22% takih oseb. ki so malokdaj pile ali ki sploh niso uživale alkohola, dalje 84% takih, ki so alkohol zmerno pile in 49% takih, ki so bile vdane pijančevanju. Dokazano je tudi, da različni serumi zoper bolezni alkoholikom ne zaležejo tako kot abstinentom ali zmernim pivcem. Prevarani pes Dognano je, da sleherni pes spozna svojega gospodarja po vonju. V Franciji se je pripetil zanimiv primer, ki pa to dognanje ovrže. Ne s prošnjami ne z grožnjami niso mogli spraviti psa s pariškega pokopališča z groha njegovega umrlega gospodarja. Slednjič je šla vdova rajnega po živečega brata umrlega moža, ki mu je bil zelo podoben, in ga je prosila, naj se obleče v obleko rajnega. Brat je to storil in je šel na pokopališče. In glej — pes je koj planil kvišku, ovohal obleko in začel radostno lajali. Ves zmeden od veselja je skaka! krog brata rajnega in je šel za njim domov, v dobri veri, da je to njegov pravi gospodar. 25 letnica mature so obhajali 5. t. m. v Ljubljani abiturienti zadnje mirne mature leta 1914 pred minulo svetovno vojno na takratni državni klasični gimnaziji, in sicer so.se zbrali gospodje: polkovnik gen. štaba I. Pre-zelj, trgovec Saša Javornik iz Žalne, carinik Po-nikvar Adolf iz Zagreba, višji poštni uradnik Edo Pičman, učitelj Viktor Engelsberger iz Šiške, po-štnočekovni uradnik I. Komar, I. Žnidaršič iz Celja, sodnik Silverij Pakiž iz Novega mesta in Franc Žarn, tovarniški ravnatelj v Vukovaru. Od profesorjev tega letnika pa so bili navzoči: ravnatelj N. Požar, razrednik prof. dr. Sarabon, ravnatelj Reisner in ravnatelj Hočevar. Trije sošolci niki so bili zadržani, kakor tudi g. dr. Blu-mauer. Od vseh 27 maturantov leta 1914 jih je umrlo 12. Kosilo je bilo pri Košaku, večerja pa v Bellevue, ki je seveda potekala v veselih in žalostnih spominih navzočih, ki so v življenju že veliko preizkusili. Frančiikanski pater in rektor univerze — pilot Kakor poročajo iz Milana, je znani ustanovitelj in rektor katoliške univerze Srca Jezusovega v Milanu, p. Avguštin Gemelli, z dobrini uspehom opravil izpit za pilota. Pater Gemelli je študiral najprej medicino. Leta 1903 je poslal frančiškan in je bil 1. 1908 posvečen v mašnika. Z rajnim papežem Pijem XI. ga je vezalo iskreno prijateljstvo. Ko je bila obnovljena papeška Anademija znanosti, ga je papež postavil za predsednika te akademije. Pater Gemelli je zdaj v 62. letu starosti. _Nova maša v Komnu. V nedeljo 2. julija se je kraška prestolnica Komen odela v praznično zelenje. Ubrano pritrkovanjo je vabilo k novi sv. maši g. Bernarda God niča, nečaka g. dekana il Dornberga. Obširna župna cerkev je bila dvakrat premajhna za vso množico, ki je hotela počastiti svojega mladega rojaka. Je pa tudi res. da družina Uodničev to zasluži: v sto letih je izšel izpod iste kmečke strehe že četrti delavec v vinogradu Goejiodovem. Vsako generacijo eden! Če Bog da bo v nokaj letih že celo peti. brat sedanjega novoinašnika. Ko je lep sprevod duhovščine, sorodnikov in povabljencev prišel v cerkev, je po evangeliju stopil na lečo stolni vikar g. dr. Moč. nik, ki je v ognjeviti in kleni besedi narisal vernikom lik služabnika altarju In ljudstvu. Po slovesnem opravilu, kjer se je komenski zbor res odlikoval, so je v dekanijski dvorani razvila prisrčna domačnost, ki jo je s svojo navzočnostjo počastil tudi g stolni kanonik mons. Valentinčič. bivši dolgoletni komenski dekan. Med zdravicami prijateljev In veselo pesmijo se je družba veselila novomašnikove sreče, katero so občutili vsi fa— rani, da. ves spodnji Kras. G. novomašniku daj Bog moči, za vztrajno in blagoslovljeno delol Za kongres Kristusa Kralja so darovali: 1850 din zbirka uradnlštva Vzajemne zavarovalnice; 3000 diu župnija Šmartno pri Kranju; 2107 din zbirka uslu/.b. Jugoslovanske tiskarne; UUUII din predilnica in tkalnica (Doktor iu drug), Maribor: 1215 din zbirka notranjo kilo pri uršuliukah v Ljubljani; 12U5 din Kev. John Ouiau, 3047 K, 160 St., Cleveland; ltkJO din «Sa-turuus tov. In uslužbenci, Ljubljana; 1000 din Martin-člč, ključ, mojster; iMj.SO din zdraviliščo toplice Dobrna pri Celju; po 500 din: »noj Frano, minister Bel-trrad, SmodeJ Franc, senator, Belgrad, Hranilnica in posojilnica ltobrova pri Ljubljaui, Kos Fran, pletilna industrija, Ljubljana; MS diu križanska dekl. kongre-gaelja, Ljubljana; 580 din lupnl urad Dohrepolje; 4-j diu zseljeuci v Fruncjl jk> g. Caplinu, izselj. duri., Pariz; 400 diu občina Itibnics na Dolenjskem; 377 din duhovni urad Grosuplje; 300 din Marijin dom, LJubljana; £)o din župnija Amlirus; Zii din Joniphine Kocin. 7311 K, 1«) St., Cleveland; po 300 din: zbirka pri novi maši Ernestu Brauetelj na Vipavskem, Bartol ;n Kamhlč, Dravlje, Okrajna posojilnica, Ljutomer, Be-nodičič, Jakob, župnik v p., Stražišče pri Kranju, pred-stojništvo mitljouUča Groblje, Opeka Ivan, iuiinik, Smartuov Tuhinju, občina Dolsko, okraj ljubljanski, občina Slovenska Bistrica družina Cerar, Ljubljana, fiaSolj Ivu.ii, župnik v p., St. Lovrenc na Dol., dijaki drž. učitelj, šole g jirofesorjl tu, občina GuštanJ. Masič Pavle, mir. poslanec, Ljubljana, Poselska zveza, Celje; 170 din duh. urad Blejska Dobrava; po l.">0 dm: občina Beltinci, občina Dol. Toplice; 130 din občina St. Huport v Slov. goricah; 120 din Kekef Roža, Pre*ka-Medvode; po 100 din: občina Ormož, občina Slov. Gradec, občina Cerklje ob Krki, dr. Saruc Janez, zdravuik, Radovljica, dr. Žerjav Gregor, kanonik. LJubljana, neimenovani, Dobrova, občina Polzela, okraj celjski, Potočnik Peter, Ljutomer, občina Itaka, Zupančič Ivan, Kam-nlee, Jan,a Julija, Vinje, občina Stara l.okn, okraj Skotja Ixika, 2«vbl Ivan, župnik, Ambrus, zbirka prvo-obliajancev v Sv. Pavlu pri Preboldu, Hran. in kmet. društvo na Vačah. Jurjevrc K., Vače, Jelene Ivan, Vel. LaSde, J. KokoSlnek, Sk. aktuar, Maribor, V. A., JaneS, Ljubljana, Oblak Janko, vikar. Novo mesto, iujuii urad Luče v Sav. dolini, P. J , Ljubljana, .luva-nec, LJubljana, Ukmnr, Ljubljana občina Selca ob Dravi, B. 1'rgnčnik, ravnatelj, Maribor, Tom Valentin, Ljubljana, ,1. Jellenz. Celje, Vldic .loško, tov., Radov-ljicn, Vidmar van, Jesenice, Fr. tiorjanc, Kranj. dr. Vodnšek Božidar, Ljubljana, Sušeč Ster.-in, LJubljana. Frio Franc, duhovnik, St. Vid nad Ljubljano. Mazovco Anton, Kamnik. Abačift Kajetan, tovarnar, Triič, Kapnik Kare«, župnik, ftt. Lambert, p. Sava, župni urad Radovljica, občina nobrutije, ftl:of Alfonz, Ljubljana, Kristan Frančiška, Bled I.. Oblak Gabrijel, Dol. Logatec. notr. kongreg. pri nršullnkah, tu, Tehna, družb« z o. z.. LJubljana: 9n..V) din občina Borovnica; 80 din Kline Jakob, Celje: hO din občina Rakitna, okraj ljubljanski; K din Mikuš Ivan, Kalce, p. Gor. Logatec; jh> 50 din: Pogačar Janez, stroj. drž. tel., Ljubljana, občina Razkrižje. dr. Kocijančič Viktor, zdravnik, ftkofja Loka. Bradač .Tera, Kopanj, dr. Celešnik Franc, LJubljana, občina Kostrivnica, okraj šmarski, Sernec Mihael, Ljubljana. Hesm.m Zinka, Radovljica, Petelin Slava, Zn«reb. Kotli Amalij«, Grbin pri Litiji občin« KateraieVaša Apače, E. Pogačnik, trg, Ljubljana, Dobnikar Iv«n, Bled. Vidlc Jurij. Zasip. Martinec Franc, te*. mojster, Ljubljana, Javornik Tom., Javorje nad Litijo, župni urad Sv. Andraž v Slov. goricah; 40 din Terglav M., Ljubljana; po 30 din: Ožura Viktor, Osilnica, Ilesman Terazila LJubljana, Turk Julija, učiteljica, l/ož pri Rakeku. Vodopiveo F., Krško; po 20 din: Travican Anton. Bršlin, Novo mesto, nslužb. npr. .Slovenca« (dodatno), Ferkulj Terezija. Kopanj, občina St. Vid pri Grobelnem. R. Willmanti. »trojno podjetje, Ljubljana, Mastnak Elizabeta. Celje, Peč.nik Albert. Vrapče; po 10 dir., neimenovani. Kozamernik .T lez. Stranska vas; po 300 din: O. Butkovič, Boh. Bistrica. Sem Jakob. Ljubno ob Savinji, Kavarna Vesel. Ljubljana, Maležič Peter, Javni notar, Ptuj, OoMe Martin. ka.plan. Sv. Križ pri Kostanjevici, občina Radovljica, dr.Smnjd A1 lin r»r. poslanec, Radovljica, J BrodRr. Hristje, Stoblovnik Martin, preds. Kmet. zbornice. Šmartno ob Paki, dr. Lavrič Jože, nar. poslanec. Ljubljana, dr. Lukmau Fr. K., unlv. pref., LJubljana, Babnik Janko, podravnatolj tob. tov.. LJubljana, Frenud Viljem, tov. usnla. Maribor, Minnrik Fr«nc, mg. ph., Maribor. Tratnik Josip. nar. posl., najbenburg. Strupi Alojzij ftt. Vid i, a d LJubljano, Zehot Franjo, nnr. jkisI.. Mari bor. dr. .los. Pogačnik, Ljubljana. Kralja Petra trg S, Jancžč Rudolf, etoln. kanonik, Maribor. Dolence Ivan, direktor v p., Ljubljana. Streln Janez, nar. posl. Belgrad. Ign. Vok. Ljubljana. Jugotanin d. d.. Sevnlc«, mr. j,h. Ivo Tončič. Cel ie, Tekstlltndus. Kranj. Kristan Valentin, te«, mojster, Selo Bled, Knez 4 Parolaffo. Co-lj«, duliovnija ▼ Davčl. p. Sorica, neimenovani po 9 Izmed 10 lena uporablja napačno barvo pudra. Napačna barva pudra Vam daje strašen, trd »olepšan« Izgled — napravila Vas starejšo, kakor ste. Edini način, s katerim boste našli; Valo pravo nlanso. Je, da preiz-l kusite eno barvo pudra ne eni. | drugo barvo pa na drugi strani Vašega lica. Napravite Se danes ta poizkus x novlmt dražestnimt nlsneemi pudra Tokalon. Te/ najnovejše nlanse so mešane l • pomočjo novega stroja —j »hromaskopa«. Kakor magično oko izbira ta stroj barve z nepogrešljivo točnostjo. Zdaj ni več »-jlepšavajočega« pudrenja. Puder , je tako dovršeno prilega koži. da j Izgleda, kakor da bt bil njen sestavni del. Puder Tokalon Je po ' patentiranem postopku pomešan • »kremsko peno«. Ta doseže, da se drži na licu ves dan, celo na vetru 1« ▼ dežju. Poizkusite Se danes puder Tokalon. Opazujte, keko presenetljivo Izboljšanje bo povzročil v Vašem tenu. _ Otmarju Vostnerjn, Brezje, župni nrad Sela pri Suin-berku, Korrespondenz Ihrer lloheit del Herzogin von Mecklenburg. Bled, mr. Andro Posavec, lekarnar, Celje, Resmau Janko, Radovljica, Peček Ivnn, župan. Fr«m. Bregar-Krek, Ljubljana, A. J. M.ilnerm. Granit hotel Toplice, Bled, Musl Alojzij, žujinik, Vitanje, Kuzma JerneJ, pos ln trg., Vitanje. Suvnik Ivan. Kranj, Oblak Franc, ltakek. Gogalu Josip, direktor Drž. dvorszr. trg. šole.. Ljubljana prof. Bitenc Mirko, narodni poslanec, Celje Med gornjim; niso navedeni prispevki 50 pnrske. dinarske In dvodinarske akcije. Ti prispevki se tudi ne bodo objavljali v časopisju. Naslov čekovnega računa je: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja. Ljubljana — številka čekovnega računa je: 11.711. SLEPEC Detektivska povest 19 >Tn vi ste prišli vohunit?« »Da, vprav to sem storila.« je vzkliknila Btarka kljubovalno. »Toda ne s slabim namenom. Hotela sem spati, a vi mi niste dali, misel, da ete čisto sami, mi ni dala ponoči spati. Pa sem začela hoditi v temi semkaj, da bi videla, ali je vse v redu z vami. Da, toda kmalu sem sprevidela. da niste bili tako zapuščeni, kakor gein si mislila.« »Ampak on je samo moj prijatelj, neumna stara glavica « To zatrjevanje pa ie Rospo Speddingovo prej ogorčilo, kakor pa pomirijo. »Samo prijatelj, kajpak? Mar vas nisem snoči videla, ko ste se pri njem napravljalj. Mar vas nisem videla skozi okno. kadarkoli je veter od-grnil zavese, ko ste česajoč si lase z golimi rameni in pleči stali v nesramni nagoti tik pred njegovimi očmi? To mora po vsej pravici biti njen mož, sem dejala sama pri 6ebi, ampak, če je tako. sem dejala, če je tako. zaka>i ga skriva? Pa sem sklenila bolj natanko pogledati. Vidite?« »Ampak, saj ni v tem nič napačnega.« »Nič napačnega? Zakaj pa se tedaj skriva? Da se igra skrivalnice s staro mamico, prav tako menda, kakor ste se igrali nekoč v davnih dneh? Mislim, da ne! To so mestne razvade — mi kmečki ljudje pa ne maramo zanje. Ne spodobi se. da bi stanoval tukaj, in pa vi in on sama.« Glas ji je začel drhteti in ee lomiti. »Mi — mi kmečki ljudje eicer vemo. da ni pričakovati od mestnih ljudi, da bi se držali istih navad kakor mi. ampak —< Gospe Speedingovj se je glas pretrgal Kinloch je udušil za zaveso kletev, ki mu je prišla na ustnice, in je pri«lubnil. da bi bil slišal, kako se bo Stella zagovarjala. A niti besedice ni bilo slišati od nje. In tako tiho je bilo v tisti sobi. da je mogel slišati starkino težko in razburjeno dihanje. »Vi ete — vi ste zaljubljeni vanj — to bo bržkone.« »D — da. Seveda ga — ga ljubim. Zakaj pa naj bi bil 6icer tukaj?« Besede so bile izgovorjene hitro. Tako pot Je torej ubrala No, to je pojasnjevalo njegovo navzočnost. »Oh, to ni prav, to nj prav.« »Človek si ne more pomagati, le ima tako srce. Preveč se mu vname — preden se zave « »Oh, pa si le lahko pomagamo pri tem. kar počenjamo, vsi. In oh, gospodična Stella, čeprav si ne morete, zakaj pač niete šli kam drugam? Zakaj ga niste odvedli kam drugam, kjer vas ne poznajo, zakaj nas niste pustili, da bi mislili o vas tako, kakor smo mislili doslej.« Gospa Speddingova je bila videti, kakor da je prišla bliže, in glas se ji je dvignil v nenadnem strastnem rotenju: »Pustite ga,« je vzkliknila. »Nič dobrega ne more priti iz tega — nič drugega ko škandal. In ta bržkone tudi ni več tako daleč.« Pristopila je bliže in je jela glasno šepetati. »Vidite, miloet-Ijiva, ko sem šla skozi občino, sem zadela na nekega tujega človeka.« »Na tujca?« »Da. na nekega mojega, ki ga nisem poznala in ki tudi ni poznal naše občine, kakor sem sklepala no tem, kako se je pomikal skozi bo-dičevje. Človek ni slišal mojih stopinj po travi in je po vsem videzu nekaj iskal. Pa mi je prišla v glavo misel: Kaj pa, če je to njen mož? Tako sem rekla sama pri sebi.« »Kakšen pa je bil tisti človek?« »Ne bi vam mogla povedati. Pretemno je bilo. Obrnila sem se vstran, kakor hitro me je videl, a velik je bil in ne iz lega kraja. Oh. sai nečem trditi, da je bil vaš mož. ampak le le nekakšno svarilo, mogoče je da bi bil. Pustite ga torej, niilostljiva, pustite tega drugega « Sprva nI bilo nobenega odjjovora. Toda ne-, pričakovano so sc Stclli v naglici izvile besede: »Da, odvedla ga bom proč drev! — še drevi. Nikoli več ga ne boste videli ali pa slišali o njem. Ampak, saj ne boste nikomur povedali, kaj ne da ne? Ce — če bi kdorkoli prišel vpraševat po njem, mu ne boste povedali, kaj ne, Betsy«? »Povedala? Povedala kaj takega? Divji konji ne bi izvlekli kaj takega iz mojih ust.« Pol ure pozneje je bil Kinloch že v zavefrnem zavetju senene kopice v nekem kolu senožeti. Pri zadnjih vratih mu je bila Stella naglo pomagala iz hiše. na kar sla preplezala neko ograjo in se skozi vrsto živih mej prerila no tega zatočišča. Nato je, še preden sta spet prosto zadihala, odšla nazaj po avto, da bi ga kolikor mogoče tiho pripeljala tja ter vzela Kinlocha nanj. Prepuščen samemu sebi si je Kinloch napravil senen kupček, se naslonil e hrbtom na kopico in jel snovati načrte. Ženska ga je bila ofiozorila, da je nemara precej dolgo ne bo nazaj. Kdo je bil neki tisti človek, ki je stikal po občini? Gospa Speddingova je, da bi bila Stello prestrašila, izrazila mnenje, da bi utegnil biti njen mož. No, mogel bi res biti. Ampak po vsem tein je bilo bolj verjetno, da je bil od policije. Veekakor bi se utegnila Stella a tem človekom srečati ter ga celo prelisičiti, preden bi jo mogla popihali z avtom. Zdaj se je jel Kinloch baviti z nekim domislekom. ki mu je nenadoma prišel na um. Zakaj pa se ne bi odstranil 6am? Najbolje bi bilo otresti se povsem te zadeve — ter pustili vse nadloge za sebo|. Njegova navzočnost v hiši je spravila Stello v neznosen položaj do gospe Speddingov6. io prisilila, da se je morala nesramno lagati in nazadnje hli-niti, da je zaljubljena vanj. Vanj! To je izjavila proti svoji volji — spominjaj se je njenega tihega, zategnjenega mrmranja — in samo zato. ker je bila pod trdim pritiskom nujnosti položaja. Saj ji ni preostajalo ničesar drugega v zagovor. To in samo to Je bil nedvomno edini preprečljivi razlog, čeprav povsem neresničen, ki ga je mogla navesti v obrambo, zakaj j? imela moškega skritega v hiši. A čeprav mu je srce govorilo, da ie bila njena izjava o ljubezni samo pretveza, laž, je ie Čutil voljo, da bi ji pomagat, vse odkar je bil slišal tisto njeno jecljajoče priznanje gospe Speddingovi. To je bilo re« nekaj čudnega. Vse dotlej jI je nasprotoval, da bi bil dognal, kar mu je bilo mogoče — ji nasprotoval, čeprav, čeprav zaradi svoje nebogljenosti ne nekavalirsko. Bila sta v medsebojni borbi, oprezna drug pred drugim, se drug drugega Izogibala in se hlinila, a vendarle budno pazila, on na to, kar mu je bilo treba zvedeti, a ona na to. kar se je bila odločila prikriti. A zdaj, ko je sedel ondi in se nnslanjal z glavo na bodeče seno. se je Kinloch zavedel, da se je njegovo stališče do nje popolnoma spremenilo Spričo le nove nevarnosti je čutil, da je docela na njeni strani. In v glavo mu je prišlo vprašanje, ali ne bi bila najboljša pomoč, ki bi jo ji mogel dati. ta, da bj se odstranil in Izginil, preden se bo vrnila. Ali ni lo, tako se je vpraševal, edino, kar se spodobi. Toda ni še dobro napravil tega sklepa, že se mu je porodil dvom v srcu. Bi li bilo lepo tako oditi ter ;o pustiti v negotovosti, zakaj je odšel in kaj namerava zdaj storiti? Skušal si je predstaviti, kakšna bodo njena čustva, če se bo vrnila in videla, da je odšel. Bo li čutila olajšanje ali strah? Kinloch se ni mogel odločiti. Ni mu bilo zadosti znanega. Ce bi prišel v roke policiji, bi nemara iz vsega, kar Jim bo povedal, mogli Izvajati več. nego bi jim hotel odkriti. Utegnil bi jim izbrbljati kakšno škodljivo dejstvo, ki bi ga sam imel za docela nedolžno. Kinloch ni mogel priti na jasno To j« odvisno od tega, koliko je policiji znanega. Tisti oglas, ki je Iskal pojasnila glede bivanja Aleksandra Davida Kinlocha, ie po vsem videzu kazal na to. da jim Je nekaj le znanega o njem. Vsaj to. kakor kaže, vedo, da ne more brati. In če bi vedeli, da je slep, kako hitro bi tedaj imeli v rokah slepega tujca, ki bi ga našli tavajočega v okolici, katero bodo gotovo preiskovali. Ne: ostati mora tukaj, dokler se ženska ne vrne. In ko Je napravil ta sklep, je bil iznenaden, kako ve-| celega se je ob tem začutil. Otroški kotiček. Pravljica iz gozda (28) >Pojdi z menoj na vrt«, pa je povabU palček, >tain sta moja bratca, Srodiuček in Prstanček, katerima te hočem predstaviti«, Med skrbno urejenimi gredicami, obraslimi s prekrasnimi cvetkami, je Zlatokljunček zapazil palčkova bratca. (21)) Pogledal je čez vrtni plot. Zapazil je na trati najmlajšega izmed bratcev — lončka — Mezinčka. >Ali te ni sram,< ga je okregal Prstanec, »že zopet lenariš. Kaj si bode mislil naš gost. Sramuj se!« SLOVENEC ii na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik! Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Va$o korist bo, (e nas iimprej obiSIete! MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Zlender LJUBLJANA Mestni trg 22 MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskano naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi so plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račune enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe Delavca-raznašalca h triciklom, sprejme tovarna za stalno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kavcije zmožen« 10901 Mlinarski pomožnik za valjčni mlin, mlad, zmožen samostojno držati stražo, so takoj sprejme. Ponudbe brez priloge znamk, z navedbo vseh do sedaj službujočih mest samo pismeno v upravo »Slov.« pod št. 10941. (b) Pošten fant z znanjem nemščine, dobi takoj službo hišnega sluge. Ponudbe poslati: Hotel »Triglav«, Bohinj. Bistrica. (b) mm\ Vajenke za umetno vezenje !n predtlsk sprejme Matek & Mike«, Ljubljana, Frančiškanska ulica. (v) Vajcnca sprejmem takoj. Vrhovec Anton, krojač, Tyrševa c. St. 124. (v) V globoki žalosti naznanjamo težko vest, da nas je za vedno zapustila Bogu udana po kratki mučni bolezni naša ljuba mama, stara mama, teta, gospa TEREZIJA NOVAK roj. PEVEC soproga strojevodje državnih železnic dne 6. julija 1039. Pogreb nepozabne' pokojnice bo v soboto, dne 8. julija 1939 nb pol 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice v Ljubljani k Sv. Križu. Maša zadušnica i-e bo brala % četrtek, dne 13. julija v cerkvi sv. Frančiška v Šiški ob 6. uri zjutraj. Ljubljana, 6. julija 1939. Žalujoči: Franc, oče; Franci. Stanko, sinova; Zinka, Milena, Silra, hčerke. Ostalo sorodstvo in rodbine: Marinko, Jezili, Ladiha, Pevec. Stanolanja ODDAJO: Trisobno stanovanje oddam na Mestnem trgu št. 8. — Vprašati v III. nadstropju. (č) Vnajem ODDAJO: Lokal za mešano trgovino, so v letoviškem kraju odda takoj v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod šifro »Lokal« 6t. 10048. (n) Denar Hranilne knjižice 3*/• obveznice tn druge vrednostna papirja kupuje Ul plača najbolje BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Proda mo Odpadke volneno in bombažaste, blaga ln preje. ca. 2000 kg naprodaj. . M. Ogorevc, Grosuplje. (1) Pozor! Na stojnici pri Zmajskem mostu, v šolskem drevoredu in v Rožni ulici 37, so prodaja teletina po 10—12 din, govedina po 8—10—12 din za 1 kg in vse drugo po najnižjih cenah. - Se priporoča Fr. Novljan. (1) t Pohištvo } Hrastovo jedilnico zelo dobro ohranjeno, zaradi pomanjkanja, prostora ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10SS1. . U) Naročajte SLOVENCA najcenejši shvensb' dnevnik Darujte za kongres Kristusa Kralja Enodružinska hiša naprodaj. Jarše 33, Ljubljana. (p) Pouk Dobrega inštruktorja za grlčino, Iščem za pe tošolca. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10974. (u) I Automotor i Mali avto šttrisedežni, » v dobrem stanju, taksa 1939 plačana. naprodaj za 4500 din. Senlčar, pekarna, Stari trg 30. ») KONJSKE DIRKE v nedeljo 9. julija ob 15. uri na vojaškem vežbališču poleg aerodroma. Dohod iz Zaloške ceste pri hiši številka 26 tik banovinske umobolnice. . . '-V } ■'■■:,> ,• tj.-,vrf*. Poceni preživiš počitnice ob Izviru Krke. Pojasnila daje industrijalec Jože Zaje, Stična, pri kolodvoru. (L) •v . perfektno stenotipistinjo s popolnim znanjem slovenskega hrvaškega in nemškega jezika išče večje industrijsko podjetje. Reflektira se samo na prvorstno moč. Ponudbe pod »Perfektna korespon-dentka« na upravo »Slovenca« št. 10547 1 RAVNATELJSTVO IN PROFESORSKI ZBOR MESTNE 2ENSKE REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI SPOROČATA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRLA GOSPA PROFESORICA VIDA VRTOVČEVA POGREB BLAGE POKOJNICE BO V PETEK, DNE 7. JULIJA OB 17 IZ ZAVETIŠČA SV. JOŽEFA (VIDOVDANSKA C. 9) NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. če ne verjamete, da velja KODAK-RETINETTE samo DIN 660*— • Solidna in precizna konstrukcija • Kodak Anastigmat f : 6*3 • Kodak-zapor do 1/100 sekunde • Naprava proti dvojnim osvetlitvam • Avtomatični transport filma in števec • 36 posnetkov na 1-60 m norm. kinoiilma • Možnost snimanja v naravnih barvah Za Retinette samo Kodak filme PANATOMIC (F- X) 27° PLUS- X (P-X) 29° SUPER-XX (S-XX) 32° KODAK d. s. o. j. ZAGREB KODAK RETINETTE I in II ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube matere JERICE SIMČIČ roj. MIHEVC se vsem, ki so z nami sočustvovali, najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo prečast. duh. frančiškanom za duhovno pomoč ter gospodu dr. Josipu Volavšku za njegov požrtvovalni trud v njeni bolezni. Prisrčna zahvala vsem darovalcem cvetja in vsem številnim spremljevalcem na njeni zadnji poli. Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 8. julija ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 6. julija 1939. Žalujoči rodbini: SIMCIC-2NIDARIC. Na praznik slovanskih blagovestnikov nas je zapustil naš dobri oče, stari oče, gospod FRANC ROJEČ davčni izvrševalec v pokoju. Spremimo ga na zadnji poti v petek, dne 7. julija ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana-Moste, 16. julija 1939. Globoko žalujoči otroci: VLADO, MILENA, EM1, ZORA, STANE ter vnuki: ROJKO, JURIJ, ANDREJ. SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRLA NAŠA DOLGOLETNA ODBORNICA, GOSPA PROFESORICA VIDA VRTOVČEVA BLAGI POKOJNICI — MARLJIVI IN VESTNI DELAVKI — OHRANIMO HVALEŽNI SPOMINI LJUBLJANA, DNE <5. JULIJA 1939. SLAVISTIČNO DRUŠTVO. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik; Viktor Cenili