(lunja vb,k dan vt\y*mii ponedeljke m dneve po praznicih, ter velja po posti prejenian »a a v stro - oper« k e dežele za celo leto 16 *ld. za pol leta H slč sa Četrt lota 4 *!«). — Za Ljubljano i.rez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 pld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.' Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. ta tuese*:, 3o kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih solati'in ca dijake velja sniiana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 pld. 50 kr po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila su plačuje od četiristopne petit-vrste »i kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae issvolo trankrati. — Rokopisi su ne vračajo. — Urodniitvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 „gledaliSka stolba". O p • * n i 8 t v o , na katero naj se »laffovolljo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kohnanovej hiši. Vojska. Ves slovanski svet je z navdušenjem, z velikimi nadami, z veliko vero in z vročimi željami najboljšega vspeha pozdravil rusko o sv ob od i te l j n o vojsko, ki je slana svetega Jurja dan črez Trut, da raztepe temo, katera je morila jugoslovanski svet, da vrže ob tla nevernika, barbarskega tirana iz Azije, ki je uničil bil krščanske slovanske državo na jugu in ki je v pustinje izpremenil najlepše in najrodovitnejše kraje v Evropi, kakoršni so jugoslovanske zemlje ob Balkanu ; da uniči vraga, ki je štiristo let v robstvu in strašnem služenstvu držal naše bulgarske in srbske slovanske brate. Vse slovanske novine, ki so nam denes došle, glasen so odmev radosti in slovansko-patrijotičnega vzhita, zrcala slovansko-domovinskega naj blažjega čuta. Nij ga poštenega Slovenca, nij ga poštenega Slovana sploh, kateremu je mar prihodnjost in svoboda nušega plemena, da ne bi svoje molitve združil z molitvijo silnega slovansko-ruskega carja za srečen vspeh ruskega orožja. Vsak Slovenec in vsak Slovan ve in čuti, da je naša sorodna kri, katera bode tekla v Bulgariji, da je vspeh ruskega orožja vspeh občega Slovanstva, torej tudi naš. Slovesni proglas ruskega carja smo svc-jim bralcem včeraj od besede do besede priobčili. Časopisi prinašajo dolge članke o njem. Mi ga nečemo opisavati. Gotovo je našim čitateljem občudovanje vzbudila, imponirala velika priprostost, resnost, moževnost in samo-svest, ki govori brez vseh navadnih fraz, brez vso prisiljenosti do razuma in do srca. Protivni listi pravijo, da je ta manifest Miitek. Prižigalec. (Roman, v angleškem upiHala Miss M. Cumiuins poslovenil J.) J > v ta fg 1 <1 o 1. Peto poglavje. (Dalje.) A gospa Grahamova, kaj brezmiselna žena je segala predaleč, ter se je nazadnje zamotala v zadrege, katere si je sama pripravila. Njen mož se je vrnil in treba je bilo, da je omejila lastno nesramnost, in kar je bilo še težavnejše, nesramnost lzabelino. Gospa Grahamova je bila precej previdna. Dobro je vedela, koliko daleč sega potrpežljivost njenega moža; namreč ravuo tako daleč, kot mu je mogla oči zaslepiti. Imela je tudi dovelj moč črez samo sebe, da je ustavila svoje početje, kadar bi se lehko križalo z njegovo samovlastno voljo. Ko pa njega nij bilo doma, ravnala je brezoziruo ; Beli je dovolila, hišo napolniti z važen zarad tega tudi, ker marsikaj ne pove, kar so pričakovali, da bode povedal. Ne ponavlja se namreč tu, da Rusija ne ide v boj zato, da bi dežele osvojila, kakor je to storila zadnjič n. pr. Nemčija. A to je pri tako blagem in velikem narodu, kakor je rusko-s 1 o-vnnski, samo ob sebi raznmno. Isto tako je pa gotovo, naravno in pravično, da Rusija ne gre zastonj v noj. Ona bode uže znala ustvariti svobodo balkanskih Slovanov. Zato je smešno, če turkoljubivi nemški časniki prerokujejo, da Evropa ne bode pripustila, da bi vsled ruskih zmag rodile se nove države ob Balkanu. To se mora zgoditi, in črna laž je, če se trdi, da je to za Avstrijo nevarno. Avstrija sama sebi zadostuje in se nema od svobode južnih Slovanov ničesa bati. Evropa se v zadnjem stoletji nij ustavljala nobenemu dejanskemu vspehu, pa se tudi slovanskemu ne bode. Vse protivne mngjarske divje želje bodo ničeve ostale. Kar imamo dozdaj tu v Ljubljani novinskih poročil, nij še puška poknila ob Donavi. Glavni deli vojska se nijso še približali, niti ne mogli. Ali so se v Aziji uže, to nij gotovo. Pač to pripovedujejo turški časopisi, ali ti so se predlanskim in lani izkazali kot vrlo lažnjivi in najnezanesljivejši na svetu. Sultan je izdal proglas poveljnikom turške rlote, piiporočevaje jim, naj posebno pazijo na Muhamedance v ruskem Krimu in Kavkazu, ki ,.stokajo pod ruskim jarmom.1' To se pravi, Turki bi radi ruske Mohamedane k uporu spravili. Pa jim bode teško šlo. Sultan obeta tudi, da bode, če bo treba, razvil prorokove mladimi prijateljicami, ter se nij zmenila, da so se ti mladi ljudje očitno vedli jako ne-uljudno proti hčeri nenazočega gospodarja in proti njenej mladej prijateljici in tovarišici. Sedaj je bilo treba omejiti to nespametno po-čenjanje. K nesreči se je vrnil gospodar nenadoma in v razmerah, pri katerih nij bilo mogoče ničesar pripraviti in posvariti. Prišel je ravno o mraku, ker se je zoper svojo navado v ommbusu pripeljal. Bil je hladen večer; okna in vrata so bila zaprta, soba za družbe pa je bila tako svitlo razsvitljena, daje precej slutil, da je tu velika družba. Jezilo ga je, ker bilo je soboto večer in po stari šegi v Novi Angliji je gospod (jraham rad videl, da je ta večer v hiši bil mir. Razen tega bolela ga je močno glava i u ogibavši se sobe za družbo, šel je v čitalnico iu potem v obednico. Obe sobi ste bili mrzli in praznil Na to je šel gori po stopnicah, tekel je skozi več sob, ter je bil ves razsrjen, da jih je našel vse v neredu in nesnagi — kajti snažnost je izredno ljubil— in nazadnje zastavo, t. j. znčel in proglasil verski boj muhamedanstva proti kristijanstvu. Kadar se bode to zgodilo, potem bodo menda naši nemškutarji brzo leteli pod zeleno prorokovo zastavo svojo renegatsko kri prelivat za islam in borit se proti krščanstvu. Nesi jih Bog 1 Nagodbene postave so predložene obema zbornicama naše monarhije in se bodo vsled pritiska vnauje politike in hudega kritičnega položenja najbrž bolj hitro potrdile, nego bi se bile brez začetka orijentalne velike vojske. Najvažnejše bankovno prašanje smo uže prej ob kratkom v svojem Istu, in se kasneje ob priliki še vrnemo k njemu. Obseg drugih predlog je pa ob kratkem ta: Postava o nasprotnem dozvoljenji akcijskih društev določuje: akcijska društva, ki hote v drugih deželah podružnice imeti, morajo pred početkom poslovanja svojo tirmo pri trgovinskem sodišči, v katerem je podružnica, vpisati dati in morajo za-njo zastupnika izvoliti. O poslovanji teh podružnic so imajo voditi posebne knjigo. Postava o 80 milijonskem dolgu določuje: obe legislativi volite deputacije 15 članov, ki poskusijo soglasno rešenje tega vprašanja in poročajo o vspehu vsak svoje legislative. Ako v G mesecih od početka veljavnosti te postave legislativi ne dasti o tem vprašanji veljavnih postav, odločuje odločilno sodišče. To obstajo iz predsednika najvišjih sodišč na Dunaji in v Pešti pod načelnikom, katerega obe volita. Ako se oba odločujoča sodnika v teku -tirih tednov ne morata zjediniti o načelniku, bode je prišel v sobo Einilijino. Tiho je odprl duri ter je noter pogledal. V levi je gorel svitel ogenj, poleg nje je stal naslonjač, v katerem je sedela Emilija, na drugi strani pa je bil gugalni stol Jeričini. Ogenj je razsvitljeval bela zagrinjala, prijetni duh je puhtel iz pleteničice s cvetlicami na mizi, vse v sobi je bilo snažno in lepo urejeno, krotko miroljubno lice Emilijino, bliščeče veselje na Jeričinem obrazu, ko se je ozrla in zagledala očeta in branitelja svoje slepe prijateljice, ki jo je zaduvoljno gledal, to vse je delalo tako mično nasprotje prozoru v drugem delu hiše, da se je stari bolj kot navadno zaveselil obeh prebivalk te sobe in je začudeno hčer pozdravil s prisrčnim očetovskim poljubom. Ko je enako ljubeznjivo pozdravil tudi Jerico, vzkliknil je vsedši se na stol z ročaji, katerega mu je bila Jerica primaknila k levi: „No, draga deklica, to je nežno domače. Kaj za Boga pa se godi zdolaj? Zakaj je vso v orožji?" se juridična fakulta v Heidelbergu poklicala kot odločilno sodišče. Sodba odločilnega sodišča ima se smatrati kot končno veljavno in neopovrgljivo odločenje vprašanja, da-li je 80 milijonski dolg po postavi od 24. decembra 1867 zadet. Ako se to vprašanje zanika, prevzema Ogerska 30 odstotkov dolga, sicer pa Avstrija prevzame vsega. Državna zbora bosta dala sankcijo temu sporazumljenju, ki je uže toliko kolikor sklenemo, in ponavljamo to le, ker smo prepričani, da se bode ta sankcija dovršila. Izvršila se ne bode sama z ozirom na inostrano po-ložje, na potrebnost sloge napram iztočnim dogodjajem, nego kot potreba, ki izvira uže! sama iz sebe in ki bi tudi potem ne izostala, ko bi slu'ajno politični obzor evropski tako jasen bil, kakor je zdaj oblačen. V vseh merodajnih in previdnih krogih monarhije, ta in onstran Litve so bili uže od početka proti poskušanji gospodarskega deljenja monarhije. Trgovci in veliki posestniki in celo zastopniki razvite obrtnije temu nijso zaupali in se zato J misel nijso mogli ogreti. In mi mislimo, da j bode odločno mrzenje teh, res merodajnih krogov močneje uplivalo in moralo uplivati, nego mrzenje proti okrajnim, oziroma komitatnim zborom, v katerih se vsi drugi glasovi slišijo, samo udeleženi ne. Tudi časniki cele monarhije se potezajo za predlago. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (VIII. večerna seja. 21. aprila.) Dr. Blei-weis poroča v imenu gospodarskega odseka o prenaredbi postave za obdelovanje ljubljanskega mahu. Vse nasvetovane prenaredbe se brez debate sprejmo. Dr. Zamik poroča v imenu finančnega odseka večine o stavbi deželne norišnice in nasvetuje sledeče: Slavni deželni zbor naj izvoli ukreniti: 1. Ker vprašanje, kako bi se blaznica pod samostojnim zdravstvenim in upravnim vodstvom spravila na Studenec, ostane zdaj še nerešeno ter prihranjeno ukrepanju prihodnjega deželnega zbora in ker je dalje blaznim nujno treba nekoliko novih zdelovanj, katera se v mestnej bolnici ne dade izvršiti, naj po osnutku II. na Studenci, in to, kolikor gospodarstveni premislek ne vpira, uže leta 1877 in 1878, bodo v stanovanje pripravljeni ti oddelki : a) obe postati nemirnih bolnikov; b) obe postati besni vili blaznov; c) kladez (vodnjak); d) vod otočje, kolikor ga ta zdelovanja potrebujejo ; e) toplonosna kurjava in ventilacija zgoraj imenovanih postatij; O dovod potrebne vode tem zdelovanjem. 2. Z vrše vanje tega dela ne bodi pod svo jim oskrbstvom, nego javno se naj odda kornu izmej tistih, ki ga bodo želeli prevzeti. Kako naj se to stori, to se izroča raz-bornosti deželnega odbora, kateri treba da o tem pazi vseh koristij, kar bi se jih ponujalo deželi v prid. 3. Da se bode mogla plačati stavbarina, kolikor je prizadene to zdelovanje, ter bodo mogle pribaviti vse stvari, kolikor bi jih v opravo treba bilo več, nego jih ima zdanje premično blago, kar je po proračunu vsega vkup ravnih 100.000 gold., pooblašča se dež. odbor, da iz stavbinskega zaklada blaznice same in iz založne imovine deželne za nekaj časa javnih obligacij zastavi toliko, za kolikor se dobode na posodo v gotovini do 100.000 gold. a ne več. Ako bi se morebiti obligacije stavbinskega zaklada blaznice same dale dobro prodati, naj se najprvo potrosi iztržilo iz teh obligacij. 4. Deželnemu odboru se naroča, izprositi najvišjega potrdila o ukrepu, po katerem se zaradi posodnega zajma zastavijo obligacije, zazna me na ne v 3. odstavku. 5. Ako ob izvrševanji poprej naštetih ukrepov nenadoma ne bi 1. 1878 jeseni bilo moči preseliti blaznih, kar jih je v tukajšnje) delarnici, naroča se deželnemu odboru, o pravem času pri c. kr. vladi se oglasiti za privolitev, naj bi ta poddružnica blaznica še leto duij imela dalje obstanek. Baron Abfaltrern pa v imenu manjšine finnnčega odseka nasvetuje, naj bi se ne zidala popolnem nova norišnica, nego naj bi se dozidalo na staro norišnico še jedno nadstropje in bi se za to dovolilo G0.000 gld. Baron Abfaltrern sicer pravi, da ima malo upanja prodreti s predlogom manjšine, ali čuti se prisiljenega, vsaj ugovarjati nameravanim sklepom večine. Dr. B1 e i w e i s zagovarja nasvet več.ine. Predlogi manjšine ne varujejo koristi dežele, nego ko bi se začeli izpeljavati, bi prizadeli še večje stroške, nego jih načrt večine namerava. Prava sreča za deželo je nakup posestva za deželo, kajti posestvo je obzidano, ima dobro vodo in zdravo lego, tedaj je kakor nalašč za tak zavod. Kajti vsa ta sredstva so potrebna, če se hoče nesrečnega človeka ozdraviti. Po nasvetih manjšine pa bi bila norišnica le jet-nišnica. Koliko se prihrani tudi debeli denarja s tem, če se norci kakor hitro mogoče ozdravijo, ker pa v starej norišnici nij mogoče, pač pa bode v nameravanej novej. Uže zdaj se vidi korist posestva na Studencu, kajti lansko leto je ozdravelo 55 norcev. K vsemu pa je tudi za bolnišnico treba prostora. Nakupila se je sicer Dedekova hiša, pa vendar morajo bolniki po zimi na tleh ležati, kajti uže mesto Ljubljana daje velik kontingent bolnikov. Ko se preseli noriširca popolnem na Studenec, bodo tudi za druge deželne bolnike dosti prostora. V obče pa je tudi uže čas, da se tak zavod, ki moti z vpitjem, ki iz niega doni, vso bližino, odpravi tako rekoč iz sredine ljubljanskega mesta. Dr. Sehrev, podžupan ljubljanski, je proti temu in to prežveka, kar je baron Abfaltrern pred uže povedal. Na opazko dr. Blei-vveisovo, da, kar ustavoverci vladajo, se norci tako strašno množe, pravi, da so morebiti gospodje narodno stranke, ki trpijo „an Grossenvvahn" in delajo „Sprachen-verwirrung" bolj na tem krivi, da ae norišnice polnijo. Dalje pa ne pove 'nič, kar bi uže baron Abfaltrern majbeno bolje povedal ne bil. Poročevalec manjšine baron Abfaltrern pravi, da marsikatera stvar, ki jo je navedel dr. Bleivveis za predlog večine je popolnem resnična. Gotovo je, da se nalog zdravnika, bolne ozdraviti polajša, ako se mu tudi sredstva podade, s katerim je mogoče to doseči. Ali zdravniki so možje, ki se ne brigajo zato, ali ima bolnik tudi novcev, da bode zdravilo, ki ga je zdravnik zapisal, tudi plačal. Prav imajo, če zahtevajo vse praktično, ali mi kot zastopniki bolnika, dežele, mi moramo imeti drugi princip, namreč štediti in moramo zapisano predrago zdravilo odbiti. Možje zdravniki so tudi pri takih napravah zelo idealni. (Kon. prih.) Emilija je odgovorila, da je družba v hiši. „Družba!" godrnjal je gospod Graham nejevoljen. „Mislil sem si! Po sobah je kot bi bil cunjar v hiši!" Jerica ga je vprašala, ali je uže pil čaj. Zanikal je, ter rekel, da bi jej bil hvaležen, ko bi ga preskrbela. Truden je. Šla je tja doli, da bi mu storila željo. „Ne povej nikomur, Jerica, da sem se vrnil," zaklical je za njo, ko je šla iz sobe. „Denes večer vsaj čem imeti mir." Ko je bila Jerica doli, vprašal je gospod Graham Emilijo o pripravah za pot v Evropo. Začuden je izvedel, da še ničesar nij slišala, kar je v listu svojej ženi poročal, in ničesar o njegovih načrtih vedela. Bil je toliko začuden kot razdražen, a za ta trenotek je zatrl svojo vročo nevoljo. Priznati nij hotel samemu sebi, še manj pa svojej hčeri, da je žena njegova prezirala njegove ukaze. Bil je vendar ves zamišljen. Ko je povžil dobro malico, pri katerej mu je Jerica bila za družbo, vrnila sta se oba k Emiliji, sedaj je gospod Graham najprej povprašal po „Večernem časniku" (Evening Transcript). „Grem ponj", rekla je Jerica vstavši „Pozvončkaj!" vkazal jej je odločno gospod Graham. Zapazil je bil pri čaji, da se nikdo nij zmenil za Jeričino zvončkanje, ter bi bil rad izvedel vzrok te očitne nemarnosti. Jerica je pozvonila večkrat, a nikdo se nij prikazal. Nazadnje je slišala Brigito hoditi po predsobi in odprši duri jej je rekla: „Brigita! ali ne bi hoteli iti po „časnik" (Transcript) ter ga prinesti sem k Emiliji!" Brigita se je kmalu vrnila, poročivši, da ga čita gospica Izabela, ter ga neče dati. Gospodu Grahamu se je nabiral na čelu vihar. „To se predrzne reči m o jej hčeri!" vzkliknil je. „Jerica, pojdi sama in reci nesramni devojki, da jaz čem imeti časnik. Kako vedenje!" godrnjal je. Jerica je popolnem mirna stopila v sobo za družbo. Zbrana družba jo je strmo gledala ter se čudila; ona pa je na tihem rekla nekaj besed Beli, ki jej je precej izroCila časnik ter vsa zarudela in bila v največjej zadregi. Bela se je bala gospoda Grahama; ko pa je teti povedala, da se je vrnil, prišla je sedaj ta v največjo zadrego. Za gotovo je bila mislila, da bode prej videla moža, kot bode govoril z Emilijo. Vedela je, kako važno je, da napelje takega moža, kot je gospod Graham, najprej na zaželeno mer. A sedaj je bilo prepozno. Iskati ga nij hotela. Caki ti je morala ter zaupati svojej sreči. Bila je vendar tako previdna, da je svoje prijateljice prej ko je bilo mogoče, odpravila. Gospoda Grahama je dobila v obed-nici, kjer jo tabak kadil. Bil je silno slabe vol je in svojegluven kot medved, kot je poslej rekla svojej sestranki. A vedela je ravnati tako, da je bil bolj umirjen, nego razdražen , ogibala se je vsega prepira in je drugi dan svojim prijateljicam predstavila na videz kaj prijaznega in uljuduega gospodarja. (Dalje prih.) TrzttSki deželni zbor. Letos sta bila zopet na dnevnem redu našemu deželnemu zboru priljubljena predmeta, namreč pregledovanje državnih osnovnih postav z ozimni na zgodovinske pravice Trsta in njih prenaredba po liberalnejših načelih, ter volilna reforma in sprememba nekaterih določeb mestnega statuta. NajŠirji f ed er a-lizem za se in najožji centralizem za okolico — to je cilj večini našega zbora. Dobro jim je to reč očital poslanec dr. Wittmann, rekoč, da se toliko poganjajo za federalizem, pa doma hočejo vse rent ralizovat i. Ravno tako jim je očital pkoliiki poslanec dr. Loser, da toliko kriče o ravnopravnosti laškega jezika, sami pa okoličanov slovenskega jezika ne spoštujejo. Prvi predlog deželnega odbora je bil v predzadnej seji, sprejet t. večino glasov po živahnej debsti; pri, drugem predlogu pa, o zadevi volilne reforme, ki hoče okolici vzeti zadnji ostanek samostalnosti, vnela se je še burnejša debata. Kakor v prejšnjih se-sijah, nasprotovala je tudi v tej opozicija temu predlogu in sicer ta krat bolj iz oportunih uzrokov. Večina je vendar sklenila, da se prestopi k specijalnej debati v prihodnjej in zadnjej seji, na kar so poslanci Nabergoj, Nadlišek, baron Tascotini, Burgstaller in dr. Wittinann rekli, da se vdeleže glasovanja. Ker gre pri tem za spremenjenje statuta, mora biti pričujočih 41 poslancev; k zadnjej Beji jih je prišlo sicer 42, toda ko so še enkrat izrekli pričujoči poslanci opozicije dr. Defacis, Nabergoj, Nadlišek in dr. Loser, da se zdrže glasovanja, nij bil več zbor kompetenten sklepati v tej zadevi in ker nij bilo drugih predmetov pripravljenih sklenil je deželni glavar — župan dr. d1 Angeli letošnjo sesijo. Mislilo se je, da gotovo p rod ere volilna reforma, ker je Progressova stranka spravila v zbor zadostno število svojih privržencev, pa vendar je zopet letos, kakor pretekla leta, volilna reforma propala vsled zdrževanja opozicije — kako to? — Sicer tudi drugi sklepi našega zbora nemajo praktične veljave in bodo tako brž da brezvspešni, po izreku necega poslanca: Kar vlada predlaga, mi zametamo, in kar mi predlagamo, vlada zametuje. „Sl." „Glas Črnogorca" piše, da v Ćrnej gori ves čas premirja nij nihče miru želel ne upal. '#'##»-*•»>## je zopet pisala velevlastim pismo, v katerem pripoveduje, da nij ona vojske kriva, da je hotela ona sama kristija-nom stanje zboljšati in velevlastim zadovoljiti, da ne razumeje, zakaj jo Rusija napada, da prosi torej, naj posredujejo. .V*' iti .ii vojni oblastnik Moltke je 2G. t. m. za potrebno izpoznal, tolmačiti svoj zadnji govor tako, da m i r pomenja! — Ali Fran coz Nemcu ne bo nič več verjel, kakor mi ne. Dop INI. Politični razgled. loir^iije dežel*. V L j ubijani 27. aprila. Hafijiif.r^t listi divje in razdraženo pišejo zoper naše brate Ruse in zoper dunajsko, pošteno-avstrijsko vojaško stranko, katera (kakor znano s pritrjevanjem in odobravanjem velike večine prebivalcev našo monarhije) želi zveze z Rusijo. „Pesti Napio" vpije: „Dokler Ogerske ne uničite, ne boste se z Rusi vezali." Tako je prišlo, da hoče 5 milijonov Magjarov vladati za 30 milijonov druži h! Tr&ašM mestni zbor je sklenil cel državni zbor povabiti v Trst, naj pridejo poslanci gledat, kaj je treba, da se za povzdigo pomorske trgovine stori in da se sami prepričajo. Originalen sklep, ali se bode tudi zvršil ? lin*., t manifest je bil 24. t. m. v Ki-šenevu pred vojaki prebran v pričo carja. Biskup je na to blagoslovil poveljnika velikega kneza Nikolaja. Drug dan je bjl manifest po vseh cerkvah v celej ruskej drŽavi bran. Car se vrne 26. aprila v Peterburg. r»/#oi'llj«.»j Sishi z vrtom in str.iiibkimi poslopji, dobrim vodnjakom zaradi ugodno lego v čistem zraku posebno za po letno bivanje pripravna, in tudi za vsako trgovini sposobna, bc iz svobodne roko po coni prodaja. Več v M'**: miillt'vji'fvj ttz nanjet t* t m i pisat-ni (knežev dvor). (J00—1) VieM bolnim moć in zdravje brez leK in brez stroškov po izvrstni Hevalesciere k ta? V I Oi+(ff)ll,.l. 30 let lie je nij bole»l, ki bi }o ie bila osdr • Vila ta prijetna sdravilna hrana, pri odraioenih i otrocih brez medicin in Btroskov; zdravi vse bolezt v lelodcn, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žloi I naduho, bolečine t ledvicah, j etiko, kašelj, nopr« bavljenje, zaprtje, prehlajenjo, nespanje, slabosti, zlat. lilo, vodenico, mrzlico, vrtogiavje, Bilenje krvi v glavt Inmenje v ušesih, slabosti in blevanie pn noseći l Otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prt hlajenje; poBobno se priporoča za dojenee in je bolje nego dojnićino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej ujimi spr> 6evala protiBBorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, prh-vega profesorja medicine na vseučiaači v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angolstoina, Dr. Shoreland*, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Uro, grofinje Castle ■tnart, Markize de Brehau a mnogo druzih imenitni) osob, se razpoiiljava na posebno zahtevauje sastonj Kratki izkaz ii 80.000 spričevalo v. Spričevalo St. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W ur zor i a, Bonn. 10. jul.'185!« HevaleBciere Da Barry v mnogin slučajih na gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi i f rili, dalje pri sesalnih in obiatnih boleznih a t d >ri kamnju, pri priBadljivem a bolehnem draženji • > alni cevi, saprtji, pri bolehnem bodenji v obiotib i mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje bi neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs >t: boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu -S.) Bnd. Wnrzer, zdravilni svetovalec in ele unoffo nčenih družtev. VVinchester, Anglosko, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesoiere jo ozdravila večletu-aevKrnostne prikazni, trebušnih bolezni, Eaprtj*, i tihi čutnice in vodenico. Prepričal aein se sam gledt . -o^a zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočan. James Shoreland, ranocelnik, ^6. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. Angelstoina. Bero lin, 6. oiaja 1856. Ponavljaje Izrekam glede. Kevalesviere du Barr> n MtrstOS)kO| najbolje spričevalo. Ux. A n g e 1 s tei n, tajni sanic svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (.Badenako), 2!^. aprila 1872 Moj pa ti en t, ki je uže bolehal 8 toduov za sttas liini bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti ni u ogel, je vsled rabe Vase Bevalescieru du Barry p' lOlnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo it„ 72.618. La Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kuvalesciere ozdravila me je popolueu uradnih želodčnih in ćutnicuih boloJiiij, katero st *e deset let mučile. ((4v»«o#oier »•Misciiitun v paiioah in Revalesctera Uhocolatee v prahu II tas i gld. fiO :tr„ 24 tas 2 gl.. i U- 4" ui - Al. %>kr., ■> praha sa 120 tas 10 <»l»i- Dn Utrry *Comp. na Dss isjfl, Wmlt-Imuikitutmta it. tk V.nor i vsoh . utih pri dobrih ■~karjih in v^oevijskih ar<.->v3ih a-ii raspolilja da-isjsfcs. hils BI l3ar»?e it»t«nio*h ali povzetjih. V lL.Jubij.»nt i tir, J. Svoboda,. I .v pri „zlatem orlu", v Kelti pri lekarja J. P r o-1 a m u, -v Celovca pri lekarju Bi r n b ao herj a, 9 **l»lj«-4» pri lek*rju Aljinoviča, v Xrsta pri ■k.i.r,iu Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Bocca Iti J. Hirscho, v Zndra pri Androviću. '.'t, Broj 134. Oglas. Kojim se od strane poglavarstva občine Vi votlina daje na znanje, da je visoka kr. zemaljska vlada svojim odpisom od 23. siečnja 1877 broj 23417 u ovoj obćini u mjestu Va-ra št ovne (Vivodina) blizu uiedje kruuovine kranjsko držanje dviuh marvinskih sajinovah dozvolila, te da će se prvi dne 7. svibnja 1877 u mjestu Vivodine obdržavati. Na ovaj vašar more se marva svake vrsti uz propisaue mar-vinske putnice tjerati. Poglavarstvo obeinc Vivodina, dne 17. travnja 1877. (96 3) Mit'itfiu/tt:. Cd S i ^ ' >• O .—• 5 js a p« g O " m - ' » L«, a « to S 9' s E ° p o tO (t a- to r- w- =. o m. ».»It *J — e j* «•3 8 m i? * S* S B ' sf t _o 0 . e_»». ~ r- o. o < ow?? — • 1, Qa rj- Q B|| « sli F i o- 3 . 1 F I f n m« pip1 s, ■i i i. a I lj ImOHft'Iml'iji priporoča v Ljubljani, slonova ulica Lukmanova hiša. Vitanje narocbe se proti povzetja urno vrše in nepristojno brez ugovora nazaj jemlje. 9) Koncem leta 1875 blagajnični ostanek Skupni prejemki leta 187G . . . Znesek prejemkov Računski sklep občinske hranilnice v Celji, koncem 19. pprai llnega UU\ Denarni promet: 74.697 gold. 08 kr. 1.532.514 „ 15Va a 1,607.211 gold. WT% kr. Skupne izdave leta 187G..... 1,557 825 gold. 35Va kr. Denarni ostanek koncem decembra 1. 1876_49.385 „88 „ Znesek izdav . J,607.211 gold. 23 Va kr. Koncem leta 187G je ostalo izdanih posojil: na hipotekah......... 1,188.962 gold. 10 kr. n zastavah.......... 33.031 „ — s vrednostnih papirjih...... 241.339 „ 08 " Posojilna svota koncem decembra 1. 187G Obrestne zaostulnine koncem decembra 1.1876 Denarni ostanek Znesek aktiv 1,413.332 gold. 18 kr 5G.037 „ 19 „ 411.385 „ M8 „ 1,518.755 gold. 26 kr. Koncem leta 187G ostalo: na vlogab strank........ 1,431.033 gold. 02 kr. koncem iiu-s. juti. 1876 kapitaliziranih obrestij 33.184 „ 63 „ n dec. „ „ „ 32.811 „ — „ Skupne vloge koncem decembra 1. 1876 . 1,497.028 gold. 5B kr. Za leto 1877 naprej plačanih obrestij od aktivnih glavnin........ 7.428 „ 61 „ Znesek pasiv . 1,504.457 gold. 2(i kr. Rezervni zaklad: Dobitek leta 1876 ....... Rezervni zaklad koncem decembra leta 1876 Obresti od tega za leto 187 G..... (98~1)____Znesek rezervnega zaklada fadatelj in urednik Josip Jurčič. 1 1.297 gold. 108.202 „ 4.749 99 kr. 4« V. „ 72 127.250 Koid. 17 »/a kr. ura m lusk ,Narcdn« tit-kame "