DOLENJSKI LIST - Št. 11 (1094) - 18. marca 1971 STRAN 13
SKUPSCINSKI
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik VIII.
Novo mesto, 18. marca 1971
Št. 4
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ:
38. Odlok o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo)
39. Odlok o spremembi odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine
40. Odlok o obveznem izločanju sredstev za subvencioniranje stanarin
41. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje občine Črnomelj
42. Odlok o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni mogoče ugotoviti osebnega dohodka na podlagi evidence izplačanih osebnih dohodkov v družbenem sektorju
43. Odlok o ugotovitvi naj višjih in poprečnih letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev v občini Črnomelj za leto 1971
44. Popravek odloka št. 10
OBČINA METLIKA.
45. Odlok o prispevkih in davkih občanov
OBČINA RIBNICA:
46. Odlok o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine v letu 1970/71 na območju občine Ribnica
47. Odlok o izločanju sredstev iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
48. Odlok o javnih vodovodih na območju občine Ribnica
OBČINA NOVO MESTO:
49. Začasni sklep o količinah lesa za domačo uporabo
50. Sklep o višini in obračunavanju biološke amortizacije
51. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov
52. Odlok o izločanju sredstev za delno nadomestitev stanarine
53. Odlok o ukrepih za preprečevanje škode po divjadi
54. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi gasilskega sklada občine Novo mesto
55. Odlok o načinu upravljanja občinskega sklada skupnih rezerv
56. Odredba o spremembi odredbe o naj višji maloprodajni ceni kruha.
OBČINA METLIKA:
57. Odlok o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini
OBČINA KOČEVJE.
58. Odlok o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok
Občina Črnomelj 38.
Na podlagi 9., 14. in 19. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 13/70), 9., 14..in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70), 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ št. 52/64) in 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov (Prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Prispevki in davki v občini Črnomelj se določajd, obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov in po določbah tega odloka ter predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini in druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristojna občinska skupščina, se določajo s tem odlokom.
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA
IZ DELOVNEGA RAZMERJA
3. člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja plačujejo zavezanci po skupni stopnji 4,63 od s predpisi določenih osnov.
Višina stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja bo predpisana š posebnim odlokom.
4. člen
Za kategorijo dohodkov, od katerih se plača prispevek iz delovnega razmeija na podlagi pavšalnih osnov, se- določijo mesečne pavšalne osnove:
1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 250,00 din
2. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih 500,00 din
3. za lovce in ribiče, zaposlene v ribiških oz. lovskih delovnih organizacijah 400,00 din
4. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 300,00 din.
III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5. člen
Območje občine se razdeli v III. in IV. skupino katastrskih občin, III. skupina pa se še razdeli v dve podskupini in sicer: na podskupino III. a in podskupino III. b.
1. V III. a skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Črnomelj, Dobliče, Dragatuš, Golek, Gradac, Griblje, Krasinc, Loka, Petrova vas, Taljiči vrh, Tanča gora in Zastava,
2. v III. b skupino se uvrstijo katastrske občine: Belčji vrh, Brezje pri Vinjem vrhu, Butoraj, Črešnjevec, Hrast pri Vinici, Kot pri Semiču, Maverlen, Nova lipa, Semič, Sodnji vrh, Stara lipa, Štrekljevec, Tribuče, Učakovci, Vinica in Vinji vrh.
3. V IV. skupino se uvrstijo katastrske občine: Adlešiči, Bedenj, Bukova gora, Bojanci, Blatnik, Črmošnjice, Damelj, Dolenja Pod-
gora, Golobinjek, Kleč, Marindol, Preloka, Pribišje, Planina, Radenci, Sinji vrh, Sodevci, Stari trg, Štale in Žuniči.
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja:
1. od negozdnih zemljišč po katastrskem dohodku po naslednjih stopnjah:
v III. a skupini po stopnji	14 %
v III. b skupini po stopnji	12 %
v IV. skupini po stopnji	5%
2. od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda, po stopnji 18 %.
6. člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna - za 10 let,
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajeno najmanj 0,10 ha - za 5 let,
3. na katerih se nasadijo novi sadovnjaki:
a) nizkodebelni (jabljane, hruške, breskve, marelice), če je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha -za 6 let,
b) visokodebelni (jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje in
orehi), če je zasajena površina velika najmanj 0,25 ha - za 10 let.
Za vinograde s plemenito trto in sadovnjake, ki se več kot 30% obnovijo z novimi trtami oziroma sadnimi drevesi, se prizna začasna davčna oprostitev sorazmerno številu novih sadik nasproti skupnemu številu prejšnjih in novih sadik.
7. člen
Poleg oprostitev, določenih z republiškim zakonom, so oproščeni prispevka od kmetijstva tudi zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500,00 din, če jim je dohodek od kmetijstva edini vir dohodka za preživljanje.
Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 2.000,00 din in jim je dohodek od kmetijstva edini vir dohodka za preživljanje.
Za višinske kraje v smislu drugega odstavka tega člena se štejejo vasi: v k. o. Bojanci: Bojanci, v k. o. Marindol: Marindol, Miliči, Paunoviči,
v k. o. Maverlen: Bistrica, Stražnji vrh, Grič, Maverlen,
v k. o. Radenci: Dečina, Dolnji Radenci, Gornji Radenci in Srednji Radenci,
v k. o. Pribišje: Brezje pri Rožnem dolu, Gaber, Gornje Laze, Hrib pri Rožnem dolu, Potoki, Preloge, Pribišje, Vrčice, Rožni dol, Sela pri Vrčicah in Vrh,
v k. o. Damelj: Damelj, v k. o. Sinji vrh: Breg, Daljne nji-ve, Draga, Gorica, Sinji vrh, Špeharji,
v k. o. Učakovci: Kovačji grad, Vukovci,
v k. o. Sodji vrh: Gradnik, Pra-proče in Sodji vrh,
v k. o. Štrekljevec: Brezova reber in Maline,
v k. o. Dobliče: Doblička gora, v k. o. Talčji vrh: Rodine, Naklo, Rožič vrh,
v k. o. Dragatuš: Zapudje.
8. člen
Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, v preureditev stanovanjskih prostorov v turistične namene, ali zgraditev gospodarskih prostorov, se prizna posebna olajšava v višini 20 % od zneska vloženih sredstev s tem, da olajšava znaša za:
1. preureditev stanovanjskih prostorov v turistične namene, zgraditev in adaptacija gospodarskih poslopij, preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo, uvedba pašno-košnega sistema, izvedba melioracij in ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, ne more znašati več kot znaša 5-letna odmera prispevka od kmetijstva;
2. za nabavo strojev in kmetijske opreme pa olajšava ne more znašati več kot znaša 3-letna odmera prispevkov od kmetijstva.
Olajšava se prizna na posebno za-vezančevo vlogo, ki ji je treba priložiti:
- za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva, ureditveni program, potrjen od strokovne službe pristojnega občinskega upravnega organa, in dokazila o višini vloženih sredstev;
- za vložena sredstva samo v nabavo strojev in kmetijske opreme, dokazilo o vloženih sredstvih;
- za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pogodbo o oddajanju turističnih sob sklenjeno s turistično ali gostinsko organizacijo in dokazilo o višini vloženih sredstev.
Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba izvršena ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tekočem in naslednjih štirih oziroma dveh letih.
Če upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje in kmetijsko opremo ali druga sredstva, za katere je priznana olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtujitve.
Olajšave iz 8. člena se zavezancu priznajo za vsako prvo nabavo kmetijskega stroja oziroma kmetijske opreme.
'	9.	člen
Zavezancem prispevka od kmetijstva, katerih družinski člani obiskujejo šolo za kmetovalce, se prizna olajšava v višini 50 % odmerjenega občinskega prispevka od kmetijstva. Olajšava se prizna za dobo dveh let pod pogojem, da ima učenec pozitivni učni uspeh.
10. člen
Oprostitve plačevanja prispevka od kmetijstva, določene z zveznim in republiškim zakonom, se uporabljajo v enakem obsegu tudi pri plačevanju prispevka, ki pripada občini.
IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI \
11. člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja od pavšalnih letnih osnov, se plačuje po stopnji 8 %.
12. člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja od osnov, ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku.se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova: do 20.000 od 20.000 do od 25.000 do od 30.000 do od 35.000 do od 40.000 do od 45.000 do
50.000 do
55.000 do
60.000 do
70.000 do
80.000 do
90.000 do
od
od
od
od
od
od
25.000
30.000
35.000
40.000
45.000
50.000
55.000
60.000
70.000
80.000 90.000
100.000
jiad 100.000
Stopnja: 8 % 10% 12% 15 % 18% 21 % 24% 27 % 30% 33% 35 % 37% 38% 39%
Odmerjeni prispevek po stopnjah iz 11. in 12. člena tega odloka se zniža obrtnikom, če ne zaposlujejo tuje delovne sile od odmerjenega prispevka za vsakega od navedenih pogojev po 20 %:
1. zaradi zmanjšane delazmož-nosti (starost nad 60 let, invalidnost),
2. dejavnosti sezonskega značaja,
3. posebne pomembnosti za zadovoljitev potreb občanov zaradi pomanjkanja takih dejavnosti,
4. če je delavnica v manjšem kraju in to vpliva na obseg poslovanja, za naslednje obrti: kolarstvo, tesarstvo, krojaštvo, fotografstvo, tapetništvo, steklarstvo, pečarstvo, tera-cerstvo, mehanika koles, sodarstvo, elektromehanika gospodinjskih strojev, mizarstvo, urarstvo, dimnikarstvo, slaščičarstvo, zidarstvo in parke tar stvo.
Ne glede na naštete pogoje se zniža odmerjeni prispevek za 80 % od naslednjih obrtnih dejavnosti: čevljarstvo, šiviljstvo, kovaštvo, pletarstvo, sodarstvo, čipkarstvo, vrtnarstvo, mletje žita.
13. člen
Tistim zavezancem, katerim je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, vojaških obveznosti oziroma iz drugih razlogov, če je začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ, in niso mogli doseči osebnega dohodka v poprečni določeni letni višini oziroma izkažejo s poslovnimi knjigami dohodek manjši od poprečne osnove, se lahko določi manjša osnova za prispevek, kot znaša poprečni letni dohodek po tem odloku. V tem primeru se določi osnova po dejansko doseženem dohodku.
14. člen
Prispevka od obrtnih dejavnosti so oproščeni občani, ki opravljajo obrtne storitvene dejavnosti brez uporabe tuje delovne sile ali svojih družinskih članov, če znaša njihova starost nad 60 let pri ženskah, oziroma nad 65 let pri moških.
Občan, ki na osnovi predpisanega obrtnega dovoljenja začne prvikrat opravljati redno storitveno obrtno dejavnost, je oproščen plačila prispevka od obrtnih dejavnosti za 12 mesecev od začetka opravljanja take dejavnosti.
15. člen
Največji in poprečni osebni dohodek od delovnega razmerja na podlagi katerega sc določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtne dejavnosti, določa občinska skupščina za vsako leto posebej s posebnim odlokom.
16. člen
Ekonomska amortizacija strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kakor eno leto, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov
znašajo za:
1. stavbe - zidane	2%
2. stavbe - lesene	5 %
3. cestna motorna	
in priklopna vozila	16%
4. gradbeni stroji	30%
5. zidarski odri	20%
6. mlinarske naprave	5 %-
7. pekarske peči	5 %
8. ostali stroji in	
naprave	15 %
9. orodje	25 %
10. specifični	
gostinski inventar	20%
11. ostali inventar	
in oprema	10%
Vrednost osnovnih sredstev ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje upravni organ.
Če so bili stroji in naprave, navedene v 3. in 8. točki prvega odstavka tega člena, v obratovanju več kot šest mesecev v letu najmanj v dveh delovnih izmenah, se stopnja amortizacije zviša za 50 %.
Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, orodje in inventar ter poslovne prostore.
17. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku se določi Vnaprej zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti vaškim obrtnikom, ki se •pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih ter osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot postranskim poklicem v vseh storitvenih obrtnih strokah (18. člen zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov), in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo.
Upravni organ občinske skupščine, pristojen za dohodke, določi letni znesek prispevka v mejah, določenih s tem odlokom, mora pa upoštevati naslednja merila:
a) delovni čas,
b) pridobitno sposobnost,
c) opremljenost, v
d) kraj poslovnega sedeža obrti oz. dejavnosti z ozirom na potrošna središča.
Določi se najnižji pavšalni letni znesek prispevka od obrtnih dejavnosti, ki znaša za posamezne stroke:
1. nekovinska
• 2. kovinska	<
3. elektrotehnična
4. kemična
5. papirna
6. lesna
7. tekstilna
8. usnjarska in gumarska
9. živilska
10. izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov
11. stavbarstvo
din
300.00
500.00
500.00
300.00
300.00
500.00
200.00 200,00 200,00 200,00 500,00
S T R A N 1 4 DOLENJSKI LIST - št. 11 (1094) - 18. marca 1971
DOLENJSKI LIST - Št. 11 (1094) - 18. marca 1971	STR AN 15
12. Obrtne osebne in druge storitve:
a) moško in žensko frizerstvo	500,00
b) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov	200,00
c) mlinarstvo	200,00
d) ostale obrti te dejavnosti	200,00
13. vse ostale dejavnosti	100,00
Letni pavšalni znesek po tem členu ne more biti višji, kakor bi znašal prispevek od osnov, določenih v občinskem odloku o ugotovitvi najvišjih in poprečnih letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev za leto 1971.
18. člen
Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah:
1. od dohodkov od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija, po stopnji - 10 %
2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov po stopnji - 15 %,
3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic po stopnji - 15 %,
4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije po stopnji - 15 %,
5. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig itd. ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije po stopnji - 15 %,
6. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki razkladajo, nakladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku po stopnji - 15 %'
7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti po stopnji - 20 %,
8. od prevoza mleka - 10 %,
9. od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino po stopnji - 15 %,
10. od dohodkov od potujočih zabavišč in prireditev po stopnji -15%,
11. od dohodkov obrtnih storitev delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije po stopnji - 20 %,
12. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od ’ priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe, delovne in druge organizacije, če se za take storitve po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi letne pavšalne osnove ali v pavšalnem znesku po stopnji - 13 %.
Prispevka od obrtne dejavnosti od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim.
V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
19. člen
Stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se odmerja po letnih osnovah, znaša:
Če znaša osnova	Stopnja
do 20.00 din	2%
od 20.000 do 25.000 din	5 %
od 25.000 do 30.000 din	11 %
od 30.000 do 35.000 din	‘ 17 %
od 35.000 do 40.000 din	22%
od 40.000 do 45.000 din	26%
od 45.000 do 50,000 din	30%
od 50.000 do 55.000 din	33%
od 55.000 do 60.000 din	36%
nad 60.000	39%
20. člen
Občinski prispevek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 odstotkov.
21. člen
Osnovo za prispevek od intelektualnih storitev predstavlja enoletni poprečni osebni dohodek delavca' ustrezne strokovne izobrazbe. Te osnove določa občinska skupščina vsako leto posebej z odlokom.
Zavezancem tega prispevka, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot tri mesece v letu ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, ne morejo doseči osebnega dohodka po prvem odstavku tega člena, določi davčna uprava osnovo v višini dejansko doseženih dohodkov ali pa določi prispevek v pavšalnem znesku.
VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
22. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3 odstotke od določenih osnov.
Ne glede na določbe po prejšnjem členu se plačuje ta prispevek po stopnji 10 % od osebnih dohodkov od avtorskih pravic v primerih:
1. doseženih od reklamnih slik, risb, plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilomv in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2. od raznih skic, risb, stripov in drugih podobnih del;
3. od artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah;
4. reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, ple-
sih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plača občinski prispevek od avtorskih pravic po stopnji-3 %.
23. člen
Če nastane dvom, da gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet za prosveto in kulturo občinske skupščine.
VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
24. člen
Davek na dohodke od stavb plačujejo lastniki stavb na območju naselij:	Črnomelj, Kanižarica, Ko-
čevje, Sela pri Semiču, Semič, Svib-nik, Vavpča vas, Vinica, Vojna vas in Dragatuš.
V ostalih krajih občine se ne plačuje- davek na dohodek od stavb, razen tistih stavb, ki se oddajo v najem ali ki se občasno uporabljajo za oddih (počitniške hišice in podobno).
25. člen
Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina ali najemninska vrednost, zmanjšana za stroške uporabljanja in vzdrževanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe.
Višina stroškov za upravljanje, vzdrževanje in amortizacijo stavbe se določi na 60 odstotkov od stanarine oziroma najemnine ali najemninske vrecfnosti.
26. člen
Davek na dohodke od stavb znaša 40 odstotkov od ugotovljenih osnov.
VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
27, člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova: do 5.000 od 5.000 do od 10.000 do od 15.000 do od 20.000 do od 25.000 do od 30.000 do od 35.000 do od 40.000 do od 45.000 do nad 50.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
35.000
40.000
45.000
50.000
Stopnja: 12% 15% 18% 21 % 24% 27 % 30% 33% 37 % 40% 45%
Ne glede na določila po prvem odstavku tega člena se ta davek plačuje po enotni stopnji 15 % od dohodkov iz posesti motornih in priklopnih vozil.
28. člen
Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih sob v turistične namene se oprosti plačevanja tega davka.
IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
29. člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji pri igrah na srečo zadenejo dobitek, ki znaša več kot 100,00 din, plačajo od takega dobitka davek. Davek od dobitka od igre na srečo, ki pripada občini, se odmerja v višini 10 odstotkov od dobitka.
X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
30. člen
Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za davek na tujo delovno silo, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v višini 40 odstotkov takim osebam netto izplačanega osebnega dohodka.
31. člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se obračunava od osnove v višini 40 odstotkov izplačanih osebnih dohodkov po stopnji 20 odstotkov.
Zavezancem, ki redno zaposlujejo več kot enega delavca, se davek na tujo delovno silo zniža za 10 odstotkov za vsakega nadaljnjega delavca, vendar največ do 50 odstotkov odmerjenega davka po določbah tega člena.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Kot rok za vložitev napovedi za odmero prispevkov oziroma davkov se določi 31. januar za preteklo leto, če ni z zakonom drugače določeno.
33. člen
Tolmačenje za izvrševanje tega odloka daje po potrebi svet občinske skupščine, pristojen za finance. Za izvajanje tega odloka skrbi davčna uprava pri občinski skupščini Črnomelj.
34. člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 5/69, 8/69, 24/69 in 6/70).
. *	35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
Številka: 422-55/65
Datum: 26. februarja 1971
Predsednik občinske skupščine Črnomelj:
ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
39.
Na podlagi 6. člena temeljnega zakona o ukrepih za napredek živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni Ust SFRJ št. 16/65 in 29/66), 2., 12., 27. in 32. člena zakona o ukrepih za pospeševanje ži-
vinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list št. 4/67) in 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64, 22/66 in 6/66) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine
>
1. člen
6.	člen odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Skupščinski Dolenjski list št. 3/68) se spremeni tako, da se glasi:
.Pristojbine, predpisane po tem odloku, se delijo:
- veterinarski postaji za storitve po členu 5, točka l.a) v celotnem znesku;
- na posebni račun občinskega proračuna v celotnem znesku za storitve po' členu 5, točka 2, 3 in 4.
Pristojbine, ki se zbirajo na posebnem računu občinskega proračuna, se uporabljajo v veterinarsko-sanitarne in higienske namene
2. člen
Ta odlok začne, veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 320-164/67
Datum: 25. februarja 1971
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
40.
Na podlagi 15. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ št. 60/70) in I25v člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64, 22/65 in 6/66) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o obveznem izločanju sredstev za subvencioniranje stanarin
1. člen
Iz sredstev, katera so delovne organizacije, oziroma samostojne organizacije združenega dela, druge družbeno pravne osebe in državni organi, kakor tudi socialnega zavarovanja dolžne izločati po stopnji 4 % v sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo (13. člen temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo), se v letu 1971 izloča del za subvencioniranje stanarin po stopnji 7 %.
2. člen
Sredstva, izločena po 1. členu tega odloka, se vplačujejo na poseben račun Službe družbenega knjigovodstva za subvencioniranje stanarin.
3. člen
Organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pripada od 1/1-1971 do 31/3-1971 subvencija v višini, ki odgovarja razliki med določeno stanarino in stanarino, ki sojo oziroma bi jo nosilci stanovanjske pravice plačali v letu 1969.
4. člen
Ta odlok velja v 8 dneh po objavi, uporablja pa se od l.januaija 1971. leta. j
Številka: 402-7/71 Datum: 26. februarja 1971
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
41.
Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70) in 125. člena statuta občine Črnomelj ter na podlagi sklepov zborov volivcev na območju občine Črnomelj, ki so bili v času od
1.	12. 1970 do 31. 1. 1971 je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1971 sprejela
ODLOK o uvedbi krajevnega samopri-speyka za območje občine Črnomelj
1.	člen
Na območju občine Črnomelj se uvede krajevni samoprispevek v denarju za financiranje programa javnih del, obravnavanega na zborih občanov.
2- člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za čas od 1. januarja 1972 do 31. deccmbra 1977.
3. člen
Krajevni samoprispevek plačujejo, občani za namen iz 1. člena tega odloka, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Črnomelj in to:
1 % prispevek od osebnega dohodka zaposlenih,
- 3 % prispeve^ od osebnih dohodkov od obrtne dejavnosti, samostojnih poklicev iVi intelektualnih storitev,
- 1 % prispevek od pokojnin,
- 1 % prispevek od katastrskega dohodka iz kmetijstva.
Skupna vrednost krajevnega samoprispevka bo znašala predvidoma
2,750.000,00 din.
4. člen
Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, Kot to določa drugi odstavek 168. člena zakona o prispevkih in davkii občanov ter občani, ki imajo mesečne osebne dohodke ter pokojnine manjše od
600,00	din.
5. člen
Krajevni samoprispevek, ki ga plačujejo zaposleni in upokojenci, se obračunava irt plačuje ob vsakem iz-
plačilu osebnega dohodka ali pokojnine. Obračunavajo ga delovne organizacije oz. zavodi za socialno zavarovanje.
Lastniki ali uživalci zemljišč, zavezanci za prispevek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter samostojnih poklicev in premoženj plačujejo krajevni samoprispevek obročno vsake tri mesece, obračunava in zbira ga davčna uprava.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti krajevnega samoprispevka v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
6. člen
Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na.posebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva in se lahko uporabijo le za namene iz 1. člena tega odloka po vsakoletnem programu del, ki ga določi v okviru programa javnih del, ki so ga sprejeli zbori občanov, svet za družbeni plan in finance Občinske skupščine Črnomelj, ki tudi skrbi za izvajanje teh del.
7. člen
O	uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se ga predloži v obravnavo zborom občanov in v potrditev občinski skupščini.
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-1/71
Datum: 26. februarja 1971
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
42.
Na podlagi 19. člena zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Uradni Ust SRS št. 41/66), zakona o minimalnem osebnem dohodku delavcev (Uradni list SRS št. 26/70) in 125.. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni mogoče ugotoviti osebnega dohodka na podlagi evidence izplačanih osebnih dohodkov v družbenem sektoiju
1.	člen
Delavci pri zasebnih delodajalcih imajo pravico do osebnega dohodka, ki ne sme biti nižji od osebnega dohodka, ki ga za enako ali podobno delo poprečno prejemajo delavci v delovnih organizacijah, ki delajo z družbenimi sredstvi.
Poprečne osebne dohodke teh delavcev ugotavlja organ, pristojen za delo, občinske skupščine.
2.	člen
Za dela in poklice, za katere ni mogoče ugotoviti osebnega dohodka na. način, določen v prejšnjem členu, morajo zasebni delodajalci plačevati svojim delavcem tele najnižje osebne dohodke:
	NK	PK	KV	VK
urar	-		800,00	1.200,00
slaščičar	600,00	700,00	800,00		
tapetnik	-	700,00	800,00	1.200,00
gospod, pomočnica	600,00	—	_		
gospodarski pomočnik	600,00	_	_	
dimnikar		- -	800,00	1.100,00
3.	člen
Če daje zasebni delodajalec delavcu hrano in stanovanje, mora izplačati delavcu v denarju vsaj 40% najnižjega osebnega dohodka, če pa mu je zagotovljeno le stanovanjc, se lahko izplačilo v denarju zniža za 10% od zneska, določenega v 2. členu tega odloka.
4..	člen
Občinska skupščina Črnomelj pooblašča upravni organ, pristojen za delo in delovna razmerja, da z od-
ločbo določi višino najnižjega osebnega dohodka v smislu 2. člena tega odloka za tiste poklice, ki zaenkrat še niso zajeti v tem odloku.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 113-1/71
Datum: 26. februarja 1971
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
43.
Na podlagi 92. in 99. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70) ter 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi najvišjih - in poprečnih letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev v občini Črnomelj za leto 1971
1. člen
Najvišji in poprečni kosmati letni osebni dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe v delovnih organizacijah, na podlagi katerega se bo
£
<
OS
E-
c/2
DOLENJSKI LIST — Št. 11 (1094) — 18. marca 1971
določila pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, je:
I.
	Naj višji	Povprečni
	letni kosmati kosmati	
	OD	OD
Dejavnost	din	din
1. Predelovanje nekovin:		
a) izdelovanje opeke	18.0C0	15.000
b) ostale dejavnosti	18.000	15.000"
2. Predelovanje kovin:		
a) kovaštvo	18.000	15.000
b) kleparstvo	21.000	17.000
c) mehanika	27.000	20.000
č) izdelovanje drobnih kovin, predmetov		
d) fmomehanika	20.000	17.000
e) ključavničarstvo	22.000	18.000
f) avtokleparstvo	22.000	18.000
g) urarstvo	19.000	15.000
h) ostale dejavnosti	23.000	19.000
3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora:		
a) elektromehanika	26.000	20.000
b) elektroinstalaterstvo	26.000	20.000
c) ostale dejavnosti	20.000	15.000
4. Predelovanje lesa:		
a) kolarstvo	15.000	13.000
b) sodarstvo	15.000	13.000
c) mizarstvo	23.000	19.000
č) tapetništvo	21.000	18.000
d) ostale dejavnosti	23.000	19.000
5. Izdelovanje tekstilnih izdelkov:		
a) pletilstvo	21.000	15.000
b) krojaštvo	17.000	13.000
c) šiviljstvo	16.000	12.000
č) izdelovanje kravat	15.000	13.000
d) ostale dejavnosti	16.000	13.000
6. Predelovanje usnja:		
a) čevljarstvo	15.000	12.000
b) ostale dejavnosti	16.000	13.000
7. Izdelovanje gumijastih izdelkov:		
a) vulkanizerstvo	19.000	15.000
b) ostale dejavnosti	19.000	15.000
8. Izdelovanje živil:		
a) mesarstvo	20.000	17.000
b) slaščičarstvo	12.000	11.000
c) pekarstvo	15.000	13.000
č) sodavičarstvo	18.000	15.000
d) mletje žita za druge	14.000	10.000
e) ostale dejavnosti	13.000	11.000
9. Izdelovanje in popravljanje raznovrst. izdelkov:		
a) zlatarstvo i	21.000	19.000
b) graverstvo	21.000	19.000
c) cvetličarstvo	17.000	14.000
č) vrtnarstvo	17.000	15.000
d) ostale dejavnosti	16.000	14.000
10. Stavbna obrt:		
a) zidarstvo	24.000	19.000
b) kamnoseštvo	18.000	15.000
c) tesarstvo	17.000	14.000
č) parketarstvo	21.000	18.000
d) pečarstvo	22.000	18.000
e) soboslikarstvo in pleskarstvo	22.000	17.000
f) steklarstvo	18.000	15.000
g) vodovodno instalaterstvo	24.000	19.000
h) ostale dejavnosti	19.000	15.000
11. Obrtne osebne in druge storitve:		
a) dimnikarstvo	18.000	15.000
b) fotografiranje	17.000	12.000
c) moško frizerstvo	19.000	15.000
č) žensko frizerstvo	21.000	15.000
d) optika	18.000	15.000
e) žaganje drv	17.000	13.000
f) ostale dejavnosti	19.000	15.000
12. Gostinstvo:	27.000	2*2.000
13. Cestno prevozništvo:		
a) osebni avtomobilski promet	25.000	20.000
b) tovorni avtomobilski promet	28.000	21.000
2. člen
Ta odlok je sestavni del odloka o prispevkih in davkih občanov in začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1 .januarja 1971.
Številka: 113-2/71 Datum: 26. februarja 1971
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
44.	.
POPRAVEK ODLOKA ŠT. 10
V	primerjavi z izvirnikom je bilo ugotovljeno, da je v Odloku o splošni in občasni deratizaciji v večjih naseljih občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 2-10/71) v 11. členu, II. odstavek, pomotoma naveden znesek „800,00 din“, namesto pravilnega „300,00 din“.
Iz skupščinske pisarne občinske skupščine Črnomelj
II.
Intelektualne storitve:
1. Odvetniki, zdravniki, dentisti
2. Ostali poklici
35.000
12.000
31.000
10.000
Občina Metlika
45.
Na podlagi 9., 14. in 19. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 13-141 /70) in 9., 14. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32/69,40-251/69. 26-155/70 in 46-246/70) ter 119. člena statuta občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske, št. 19/65) je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1971 sprejela
ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
.1. člen
Prispevki in davki v občini Metlika se določajo, obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini in druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in po republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristojna občinska skupščina, sc določajo s tem odlokom.
II.	PRISPEVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
3. člen
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, in sicer del, ki
pripada proračunu občine, se plačuje v višini 3,95 %. Stopnja dela prispevka za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti se določi s posebnim odlokom.
4. člen
Za kategorije dohodkov, od katerih se plačzje prispevek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne osnove:
1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih
-	300 din
2. za gospodarske pomočnike, zaposlene pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih - 300 din
3. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih - 400 din
4. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških ali lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah ali organizacijah -400 din
,111. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5. člen
Območje občine se razvrsti v III. in IV. skupino katastrskih občin;
III.	skupina pa se še razvrsti v dve podskupini in sicer na podskupino a in podskupino b.
V III. skupino spadajo katastrske občine:
a)	Krasinec, Metlika, Podzemelj, Primostek in Rosalnice;
B) Božakovo, Bušinja vas, Dobra--vice, Drašiči, Grabovec, Gradac, Lokvica, Radoviči in Slanina vas.
V IV. skupino spadajo katastrske občine: Bojanja vas, Dole, Hrast pri Jugorju, Radoviča in Sekuliči - del.
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se odmerja:
1) od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek od gozdov:
v III. a skupini katastrskih občin po stopnji 14 %
v III. b skupini katastrskih občin po stopnji 11 %
v iV. skupini katastrskih občin po stopnji 8 %
2) Od vrednosti lesa, določenega za posek, in sicer od dela, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda, po stopnji 20 %
Prispevek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kaiteri ima zavezanec največ katasrskega dohodka od negozdnih površin.
6. člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za 10 let;
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je površina velika najmanj 0,30 ha za dobo 8 let;
3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a) nizkodebelne jablane, hruške, breskve in marelice, če je zasajena površina vejika najmanj 0,15 ha za 6 let;
b) visokodebelne jablane, hruške, češplje, orehi, slive, češnje in višnje, če je zasajena površina velika najmanj 0,25 ha za 10 let.
Oprostitev po določbah tega člena se prizna na prošnjo zavezanca, če so bila dela opravljena po strokovnih navodilih kmetijskih strokovnih služb.
Oprostitev po 2. točki prvega odstavka tega člena velja tudi za dohodek od zemljišč, manjših od 0,30 ha, če je obnovilo vinograde več lastnikov v enem kompleksu. Pogoj za to je, da skupna površina meri najmanj 0,30 ha, da je obnova istočasna, in da je omogočena skupna strojna obdelava.
7.	člen
Prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so poleg oprostitev, določenih v republiškem zakonu, oproščeni tudi zavezanci v višinskih predelih, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če jim je kmetijstvo glavni poklic, skupni katastrski dohodek od negozdnih površin . gospodarstva pa ne presega 2000 din.
Oprostitev po prejšnjem odstavku so deležni zavezanci s stalnim prebivališčem v vaseh ali naseljih: Bereča vas, Bojanja vas, Božič vrh, Brezovica, Dole, Dolnji Suhor, Drage, Dragomlja vas, Gornji Suhor, Hrast, Jugorje, Kamenica, Krašnji vrh, Krmačina, Mačkovec, Malo Lešče, Radoši, Radoviča, Rakovec, Rav-nace, Sela pri Jugorju, Škemljevec, Vidošiči in Železniki.
8.	člen
Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava v višini 20 % od zneska vloženih sredstev s tem, da olajšava za:
1. preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo, uvedbo pašno-košnega sistema, izvedbo melioracij in ureditev zemljišč, močvirij'in pašnikov, ne more znašati več kot znaša 5-let-na odmera prispevkov od kmetijstva;
2. za nabavo strojev in kmetijske opreme pa olajšava ne more znašati več kot znaša 3-letna odmera prispevkov od kmetijstva.
Olajšava se prizna za posebno za-vezančevo vlogo, ki ji je treba priložiti:
-	za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva, ureditveni program, potrjen od stroškovne službe pristojnega občinskega
upravnega organa in dokazila o višini vloženih sredstev;
- za vložena sredstva samo v nabavo strojev in kmetijske opreme, dokazilo o vloženih sredstvih;
- za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pogodbo o oddajanju turističnih sob, sklenjeno s turistično ah gostinsko organizacijo in dokazilo o višini vloženih sredstev.
Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba izvršena ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tekočem in naslednjih štirih oziroma dveji letih. Ne glede .na prejšnje določilo se olajšave priznajo tudi za vložena sredstva v letu 1970, če šo za to izpolnjeni pogoji iz tega člena s tem, da se doba za priznavanje olajšave iz prvega odstavka tega člena zniža za eno leto.
Če upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje in kmetijsko opremo ali druga sredstva, za katere je priznsna olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtujitve.
9. člen
Kmetom borcem in aktivistom iz NOB, zavezancem prispevka iz kmetijstva s priznano posebno delovno dobo v dvojnem štetju pred 9. 9. 1943 do 15. 5. 1945, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, se poleg olajšave po republiškem predpisu prizna še posebna olajšava v višini 30 % od ostanka občinskega dela prispevka, po obračunu olajšav po republiškem predpisu.
10. člen
Zavezancem prispevka od kmetijstva, invalidom nad 30 % invalidnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, se prizna olajšava od občinskega prispevka v odstotku priznane invalidnosti.
Borcem NOV - invalidom se prizna ta olajšava na ostanek občinskega prispevka, po obračunu olajšav po republiškem predpisu.
11. člen
Olajšave po 9. in 10. členu tega odloka se priznajo ob vsakoletni odmeri prispevkov od kmetijske dejavnosti, če je zavezanec pred tem vložil za to ustrezna dokazila. Lahko pa te olajšave uveljavlja zavezanec naknadno s prošnjo.
Pravica do naknadne uveljavitve olajšav po prejšnjem odstavku preneha s koncem leta.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
12. člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in. drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja od pavšalnih letnih osnov, se plačuje po stopnji 8 odstotkov.
13. člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja od osnov, ugotovljenih po dejanskem osebnem
dohodku, se plačuje po naslednjih stopnjah:
OSNOVE:			STOPNJE:
do	20.000		8%
od	20.000 do	25.000	10%
od	25.000 do	30.000	12%
od	30.000 do	35.000	15 %
od	35.000 do	40.000	18%
od	40.000 do	45.000	21 %
od	45.000 do	50.000	24%
od	50.000 do	55.000	27 %
od	55.000 do	60.000	30%
od	60.000 do	70.000	33%
od	70.000 do	80.000	35 %
od	80.000 do	90.000	37 %
od	90.000 do 100.000		38%
nad 100.000			39%
Prispevek, odmerjen po stopnjah iz tega člena, se zniža obrtnikom naslednjih strok:
- čevljarstvo, kolarstvo, sodar-stvo, vrvarstvo, popravljanje dežnikov, izdelovanje predmetov iz trsja, ličja in slame, brušenje nožev in umetna obrt za 80 %;
- lončarstvo, sedlarstvo, tapetništvo, šiviljstvo, dimnikarstvo, intarzije, čipkarstvo, klubučarstvo, ro-kavičarstvo, popravila koles za 50 %;
- radiomehanika, elektromehanika, finomehanika, urarstvo in kro-jaštvo za 30 %.
14.	člen
Tistim zavezancem, ki jim je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, vojaških vaj in drugih upravičenih razlogov in niso mogli doseči osebnega dohodka v poprečni določeni letni višini oziroma izkažejo s poslovnimi knjigami dohodek, manjši od poprečne osnove, se lahko določi manjša osnova, kot znaša poprečni enoletni dohodek po tem odloku. V tem primeru sc določi osnova po dejansko doseženem dohodku.
15. člen
Največji in poprečni osebni dohodek od delovnega razmerja, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtne dejavnosti, določa občinska skupščina za vsako leto posebej s posebno odločbo.
Letna pavšalna osnova, določena po prejšnjem odstavku, je lahko nižja od največjega letnega zneska osebnega dohodka po tem odloku, če je ugotovljena zmanjšana delovna sposobnost zavezanca ah če ne opravlja svoje dejavnosti poln delovni čas.
16. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku vnaprej se določi zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti vaškim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo sporedno ali občasno in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih ter osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot postranskim poklicem (18. člen zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov) in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s,svojo fizično silo.
Davčna uprava določi letni znesek prispevka v mejah, določenih s tem odlokom, pri tem pa mora upoštevati naslednja merila:
a) delovni čas,
b) pridobitno sposobnost,
c) opremljenost,
d) kraj poslovnega sedeža obrti oziroma dejavnosti z ozirom na potrošna središča.
Najnižji letni pavšalni znesek prispevka od obrti znaša za posamezne stroke:
1. nekovinska
2. kovinska
3. elektrotehniška
4. kemična
5. papirna
6. lesna
7. tekstilna
8. usnjarska in gumarska
9. živilska
10. stavbarstvo
11. obrtne in osebne ter druge storitve
a) moško in žensko frizerstvo ~
b) mlinarstvo
c) krpanje, pranje in likanje perila in oblek
d) ostale osebne storitve
12. vse ostale dejavnosti
300
350
350
300
300
300
150
150
200
300
200 200 200 100
150
200
Letni pavšalni znesek po tem členu ne more biti višji kakor bi znašal prispevek od osnov, določenih po
15.	členu tega odloka, z uporabo stopenj iz 13. člena tega odloka.
17.	člen
Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega. posameznega kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov, po stopnjah:
1. od dohodkov od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi in lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija, po stopnji - 10 %
2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, po stopnji - 15 %
3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, po stopnji - 15 %
4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za zvezo skladateljev Jugoslavije, po stopnji - 15 %
5. od provizij poslovnih agentov ter poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije, po stopnji - 15 %
6. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki razkladajo, nakladajo in prenašajo blago, ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, druž-
STRAN 18 DOLENJSKI LIST - št. 11 (1094) - 18. marca 1971
DOLENJSKI LIST — Št. 11 (1094) — 18. marca 1971 ' STRAN 19
bene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku, po stopnji - 15 %
7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, po stopnji - 20 %
8. od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, po stopnji - 15 %
9. od dohodkov od potujočih zabavišč in prirejanja prireditev, po stopnji - 15 %
10. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije, po stopnji - 15 %
11. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe, delovne in druge organizacije, če se za take storitve po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmeije in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi letne pavšalne osnove ali pavšalnem letnem znesku, po stopnji - 15 %
18. člen
Stopnje amortizacije zgradb, strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto, znašajo:
1. stavbe zidane 2 %
2. stavbe lesene 5 %
3. cestna motorna vozila in priklopniki 16 %
4. gradbeni stroji 20 %
5. zidarski odri (montažni)
20	%	J	'S*' n
6. mlinarske naprave 10 %
7. ostali stroji in naprave 15 %
8. veliko orodje 25 %
9. specifični gostinski inventar 20%
10.	ostali inventar in oprema 10%
Če so bila cestna motorna vozila in priklopniki ter stroji in naprave, navedeni v točki 3 in 8 prvega odstavka tega člena v obratovanju več kot 6 mesecev v letu najmanj v dveh izmenah, se stožnja amortizacije zviša za 50 %.
19. člen
Prispevka od obrtnih dejavnosti so oproščeni občani, ki opravljajo obrtne storitvene dejavnosti brez uporabe tuje delovne sile ali pri svojih družinskih članih, če znaša njihova starost prek 60 let pri ženskah in 65 let pri moških.
Občan, ki na osnovi obrtnega dovoljenja začne prvikrat opravljati ’ redno storitveno obrtno dejavnost, je oproščen plačila prispevka od obrtnih dejavnosti za 12 mesecev od začetka opravljanja take dejavnosti.
Prispevka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim.
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
20. člen
Stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se odmerja po letnih osnovah,znaša:
OSNOVA:	STOPNJA:
do 20.000	2%
od 20.000 do 25.000	5 %
od 25.000 do 30.000	10%
od 30.000 do 35.000	15 %
od 35.000 do 40.000	20%
od 40.000 do 45.000	24%
od 45.000 do 50.000	28%
od 50.000 do 55.000	30%
od 55.000 do 60.000	33%
nad 60.000	35 %
21. člen
Občinski prispevek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 %.
22. člen
Osnovo za prispevek od intelektualnih storitev predstavlja enoletni poprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe. Te osnove določa občinska skupščina vsako leto posebej z odločbo.
Zavezancem tega prispevka, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot tri mesece v letu ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, ne morejo doseči osebnega dohodka po prvem odstavku tega člena, določi davčna uprava osnovo v višini dejansko doseženih dohodkov ali pa določi prispevek v pavšalnem znesku.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
23. člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 3 %.
Ne glede na določbe po prejšnjem členu se plačuje ta prispevek po stopnji 10% od osebnih dohodkov od avtorskih pravic v primerih:
1. doseženih od reklamnih slik, risb, plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2. od raznih skic, risb, stripov in drugih podobnih del;
3. od artistov, plesalcev m podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah
4. reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Če sc osfebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plača občinski prispevek od avtorskih pravic po stopnji 3 Vi,
24. člen
Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet 'občinske skupščine, pristojen za prosveto in kulturo.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
25. člen
Davek na dohodke od stavb plačujejo zavezanci z območja mesta Metlike. V ostalih krajih občine se ne plačuje davek na dohodke od stavb razen od stavb in delov stavb, ki se dajejo v najem in od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek in oddih (počitniške hišice in podobno).
26. člen
Davek na dohodke od stavb znaša 40 % od ugotovljenih osnov.
27. člen
Stroški vzdrževanja in upravljanja stavb z amortizacijo znašajo 60 % enoletne stanarine oziroma najemnine.
VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
28. člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: OSNOVA:	STOPNJA:
do 5.000	12%
5.000 do 10.000	15 %
10.000 do 15.000	18%
15.000 do 20.000	21 %
20.000 do 25.000	24%
25.000 do 30.000	27 %
30.000 do 35.000	30%
35.000 do 40.000	33%
40.000 do 45.000	36%
45.000 do 50.000	40%
nad 50.000	50 %
Ne glede na določila po prvem odstavku tega člena, se ta davek plačuje po enotni stopnji 15 odstotkov od dohodkov iz posesti motornih in priklopnih vozil.
29. člen
Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih sob v turistične namene se oprosti obveznosti do davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic po prejšnjem členu tega odloka.
/
IX. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
30. člen
Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za davke in tujo delovno moč, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, sc določi višina 40 odstotkov takim osebam izplačanega osebnega dohodka.
31. člen
Davek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, sc plačuje v višini 20 odstotkov od ugotovljenih osnov po 30. členu tega odloka.
Zavezancem, ki redno zaposlujejo več kot enega delavca, sc davek na tujo delovno silo zniža za 10 odstotkov za vsakega nadaljnjega delavca, vendar največ 40 odstotkov.
X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
32. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje od dobitkov, katerih vrednost presega 100 din, po stopnji 10 odstotkov.
XI. KONČNE DOLOČBE
33. člen
Skrajni rok za vložitev napovedi za odmero prispevkov in davkov se določi 31. januar vsakega leta.
34. člen
Z dnem, kp začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, 5-72/69 in 20-245/69).
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
Številka: 422-2/71
Datum: 25. 2. 1971
Predsednik občinske skupščine Metlika: Ivan Žele, 1. r.
Občina Ribnica
46.
Na podlagi 33., 40. in 45. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) in 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela
ODLOK o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine v letu 1970/71 vna območju občine Ribnica
1. člen
Zaradi izkoreninjenja tuberkuloze govedi in zaradi varstva ljudskega zdravja se mora na območju občine Ribnica preiskati vsa goveja živina, stara nad 1 mesec. Preiskava s pomočjo tuberkulinizacije mora biti izvedena najkasneje do 15. 5. 1971.
2. člen
Akcijo tuberkulinizacije govedi organizira in vodi občinski veterinarski inšpektor. Za tehnične izvedbe tuberkulinizacije je pooblaščena Veterinarska postaja Ribnica.
3. člen
Tubcrkulinizacijo in pregled živine se opravlja po hlevih na stroške lastnikov ali imetnikov živali, in sicer po 9 din na glavo.
4. člen
Goveda, ki bodo spoznana za okužena s tuberkulozo, morajo lastniki oddati v zakol najkasneje v 30' dneh po ugotovitvi okužbe.
5. člen
Lastnikom govedi, ki bodo zaklane zaradi tuberkuloze, pripada odškodnina.
6. člen
Vsa goveja živina, ki jo lastniki ali imetniki nabavijo na novo za rejo, mora imeti potrdilo pristojnega občinskega veterinarskega inšpektoija, da ni reagirala na tuberkulin in da izvira iz hleva, ki ni okužen s tuberkulozo.
7. člen
Kršitev določb odloka se kaznuje po določbah 86. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine.
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 322-11-71-01
Datum: 16. 2. 1971
Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo Abrahamsberg, L r.
47.
Na podlagi 12. in 15. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60/70) in 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela
ODLOK o izločanju sredstev iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
1. člen
Delovne organizacije in druge družbeno-pravne osebe ter državni organi plačujejo v letu 1971 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, ki se formirajo po 13. členu temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, 8 % za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2. člen
Pristojen svet občinske skupščine Ribnica za stanovanjske zadeve izdela pravilnik o načinu razpolaganja s sredstvi iz 1. člena odloka ter o pogojih, po katerih pridobijo posamezne kategorije uporabnikov stanovanj pravico do delne nadomestitve stanarine.
Pravilnik stopi v veljavo, ko ga potrdi občinska skupščina Ribnica na seji obeh zborov.
Do veljavnosti tega pravilnika so uporabniki stanovanj upravičeni do nadomestila dela stanarin pod pogoji, ki so veljali v letu 1970.
3. člen
Vsa sredstva, ki so na dan 31. 12.
1970	ostala neizkoriščena na posebnem računu občinske skupščine
Ribnica za subvencioniranje stanarin službi družbenega knjigovodstva, se vežejo pri Ljubljanski banki - podružnica Kočevje in se uporabijo kot kreditna sredstva za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini, po posebnem sporazumu z delovnimi organizacijami.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-2-71-01
Datum: 12. 2. 1971
Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo Abrahamsberg, 1. r.
48.
Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega dnižbenega pomena (Uradni Ust SRS, št. 16/67) in 140. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela
ODLOK o javnih vodovodih na območju občine Ribnica
1. člen
' Javno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami (v nadaljnjem besedilu: javni vodovod) je družbena lastnina v upravi vodne skupnosti Ribnica - Kočevje, posameznih režijskih odborov, krajevnih skupnosti ali drugih organov, ki upravljajo z vodovodom.
2. člen
Spojni vodi hišne in parcelne napeljave so osnovno sredstvo upravnih organov zgradb in zemljišč oz. last zasebnih lastnikov zgradb in zemljišč, ki so tudi dolžni nositi stroške vzdrževanja.
3. člen
Odjemalec vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična in pravna oseba.
4. člen
Organ, ki upravlja z vodovodom, je dolžan redno vzdrževati vodovod do hišnih ali parcelnih priključkov in skrbeti za zadostno količino zdrave vode, ki se mora odjemalcem vode neprekinjeno dobavljati.
O prekinitvah dobave vode zaradi nepredvidenih okvar mora organ, ki upravlja z vodovodom, takoj obvestiti odjemalce vode, o predvidenih prekinitvah pa pravočasno to. j. najmanj 24 ur pred prekinitvijo.
5. člen
Organ, ki upravlja z vodovodom, je na podlagi predvidevanj in določil družbenega plana občine Ribnica dolžan skrbeti tudi z^ razširitev in modernizacijo vodovodnega omrežja, s katerim upravlja.
Pri tem uporablja lastna sredstva, prispevke in samoprispevke obča-
nov, sredstva občinske skupščine Ribnica in druga sredstva.
6. člen
Odvzem vode iz glavnega vodovoda je dovoljen samo preko hišnih in parcelnih priključkov.
Črpanje vode iz cestnega hidranta je dovoljeno le s privolitvijo organa, ki upravlja z vodovodom. To dovoljenje ni potrebno ob požarih in drugih elementarnih nesrečah.
7. člen
Priključek na javno vodovodno omrežje je možen samo s soglasjem organa, ki upravlja z vodovodom.
Priključek na javno vodovodno omrežje sme izvesti samo podjetje ah obrtnik, ki ga za to pooblasti organ, ki upravlja z vodovodom.
8. člen
Soglasje za stalno ali začasno porabo vode mora organ, ki upravlja z vodovodom, izdati, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da to dopušča kapaciteta javnega vodovoda;
2. da je prošnji za priključek priložen situacijski načrt napeljave in objekta, kamor se namerava izvršiti napeljava;
3. da je napeljava v objektu izvršena tako, kakor zahteva za gradbeništvo pristojen organ občinske skupščine;
4. da je plačana predpisana tarifa za priključek.
9. člen
Za vsak vodni priključek na vodovodno omrežje se plača pristojbina, ki jo zaračuna organ, ki upravlja z vodovodom na podlagi pravilnika, katerega predhodno potrdi pristojen organ občinske skupščine Ribnica.
Sredstva od pristojbin za vodne’ priključke se vodi na računu pri organu, ki upravlja z vodovodom, in se smejo uporabiti le za razširitev in rekonstrukcijo javnega vodovodnega omrežja na območju občine Ribnica na podlagi programa del, ki ga predhodno potrdi pristojni organ občinske skupščine Ribnica.
10. člen
Za porabljeno vodo morajo odjemalci vode plačati vodarino. Ceno vode in način plačevanja določi organ, ki upravlja z vodovodom, v soglasju s pristojnim organom občinske skupščine.
11. člen
Hišni lastniki in upravitelji zgradb, kakor tudi odjemalci vode, ki plačujejo pavšalno vodarino, morajo takoj, a najpozneje v 15. dneh, javiti vsako spremembo potrošnje.
12. člen
Ce potrošnik kljub pismenemu opominu ne plača zapadle vodarine, se mu lahko dobava vode ustavi.
Ustavitev dobave vode se izvrši tudi, če odjemalec vode:
1. samovoljno preureja vodovodne napeljave do vodomera;
2. uporablja vodo javnega vodovoda brez dovoljenja;
3. kontrolnemu organu daje netočne podatke za ugotovitev pavšalno porabljene vode, ali ne dovoli pregledati vodovodnih naprav;
4.	ne odpravi okvar na svojih inštalacijskih vodih v določenih rokih.
Stroški ustavitve dobave vode bremenijo zavezanca prispevka vodarine.
13. člen
V	primeru pomanjkanja zadostne količine vode sme organ, ki upravlja z vodovodom, v soglasju z upravnim organom občinske skupščine Ribnica, ki je pristojen za komunalne zadeve, omejiti potrošnjo vode s posebnim opozorilom, ki mora določati vrsto potrošnje vode, ki se omejuje.
14. člen
Prepovedano je samovoljno odpiranje ventilov, zasunkov in hidrantov na javnem vodovodu, ali poškodovati vodomere, plombe na vodomerih in druge naprave javnega vodovoda.
15. člen
Organ, ki upravlja z vodovodom, lahko predpiše posameznim ali vsem odjemalcem vode obvezno vgraditev vodomerov. Kriteriji in pogoji vgrajevanja vodomerov se predpišejo s posebnim internim aktom organa, ki upravlja z vodovodom.
16. člen
1. Z denarno kaznijo do 300,-din se kaznuje:
- kdor brez dovoljenja organa, ki upravlja z vodovodom, uporablja vodo iz javnih vodovodov ah kdor drugemu naroči ali dovoli, da to stori;
- kdor kljub opozorilu po nepotrebnem ali negospodarno uporablja vodo izjavnega vodovodnega omrežja;
- kdor priključi hišni ali parcelni vod na javne vodovode brez potrebnega dovoljena za priključek;
- kdor pooblaščeni osebi organa, ki upravlja z vodovodom, ne dovoli vstopiti na kraj ali prostor, kjer je naprava hišnega ali parcelnega priključka;
- kdor kljub odredbi organa, ki upravlja z vodovodom, ne vgradi vodomera;
- kdor ne upošteva omejitev sprejetih na osnovi 13. člena tega odloka.
- kdor pri javnem izlivku ali koritu, namenjenem za napajanje živine, pere perilo ali na kakšen drug način onesnaži pitno vodo;
- kdor ne priglasi organu, ki upravlja z vodovodom, okvare ah napake na napravi javnega vodovoda;
- kdor namenoma poškoduje naprave javnih vodovodov.
2. Z denarno kaznijo do 1.000.— din se kaznuje organ, ki upravlja z vodovodom, če:
- ne dobavlja higiensko neoporečne vode ali če v vodi niso ustrezne količine prostega klora;
- odjemalcev vode ne obvesti o prekinitvah dobave, kohkor so prekinitve znane že prej.
•	Z denarno kaznijo do 300.- din se kaznuje istočasno s pravno osebo tudi odgovorna oseba gospodarske ah druge organizacije.
STR AN 2 0 DOLENJSKI LIST — št. 11 (1094) — 18. marca 1971
STR AN 20 DOLENJSKI LIST — Št. 11 (1094) — 18. marca 1971
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-1-71-01 Datum: 12. 2.1971
Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo Abrahamsberg, 1. r.
Občina Novo mesto
49.
Na podlagi 41. a člena in 1. točke
42.	člena zakona o gozdovih (Uradni Ust SRS št. 30/65, 14/68 in 26/70) ter 31. in 87. člena statuta podjetja sta svet lastnikov gozdov in delavski svet podjetja na skupni seji dne 24. februarja 1971 sprejela
ZAČASNI SKLEP o količinah lesa za domačo uporabo
I.-
Lastnik gozda ima pravico na podlagi obvestila o odobreni domači uporabi in odkazila posekati v svojem gozdu:
1. 10 kub. m drv,
2. 1 kub. m tehničnega lesa za potrebe svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva,
3. nujno potrebno količino tehničnega lesa, ki je lahko tudi večja od 1 kub. m, za potrebe svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva,
4. potrebno količino lesa za obnovo po vremenskih neprilikah poškodovanega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva,
5. za domačo lesno obrt,
6. če podari les po požaru prizadetim občanom ali svojim ožjim sorodnikom,
7. če les podari za javne namene,
8. če les porabi za domačo uporabo, pa nima svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva.
Lastnik gozda lahko glede na 2. točko prejšnjega odstavka poseka 1 kub. m tehničnega lesa brez predložitve gradbenega dovoljenja. Za posek večjih količin mora predložiti gozdnemu obratu potrebno gradbeno dokumentacijo (gradbeno dovoljenje, soglasje za gradnjo, specifikacijo lesa).
II.
Lastniki gozdov priglasijo sečnjo lesa za domačo uporabo pri pristojnem gozdnem obratu vsako leto v času od 1. januaija do 15. marca. Pozneje sprejemajo priglasitve obrati samo za izredne primere.
•	V kolikor lastnik gozda vloži priglasitev izven zgoraj določenega roka, mu podjetje zaračuna stroške v višini 50,00 din.
Prošnje rešuje tričlanska komisija, ki jo imenuje svet lastnikov gozdov obrata. V komisiji sta 2 člana lastni-
kov gozdov in gozdarski strokovni delavec obrata.
O odobrenih količinah za domačo uporabo seznanijo lastnike gozdov revirni gozdarji do 15. maja vsakega leta.
III.
Če se lastnik gozda ne strinja z odobreno količino za domačo uporabo, lahko v roku 15 dni od dneva, ko mu je bilo sporočeno, vloži pritožbo na svet lastnikov gozdov obrata. Če ni zadovoljen z rešitvijo sveta lastnikov gozdov obrata, lahko vloži pritožbo v roku 15 dni na svet lastnikov gozdov podjetja.
IV.
Pri odločanju o količinah za domačo uporabo mora komisija upoštevati donosne možnosti lastnikovega gozda, etat, velikost in posebnost kmetije, potrebo po obnovi gospodarskih poslopij, porabo lesa za domačo obrt in podobno.
V.
Ne glede na določbe prvega in četrtega odstavka II. točke tega sklepa glede določitve rokov se le-ti v letu 1971 podaljšajo za 2 meseca.
VI.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
Novo mesto, 24. februarja 1971 Predsednik sveta lastnikov gozdov: Ladislav Klinc, 1. r.
Predsednik delavskega sveta:
Rade Vrlinič, 1. r.
50.
Na podlagi 44. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS št. 30/65, 14/68 in 26/70), II. točke odloka o merilih za naj nižji obseg ter o obračunavanju, vplačevanju in uporabi biološke amortizacije (Uradni list SRS št. 46/70) ter 87., 88. in 89. člena statuta podjetja je svet lastnikov gozdov gozdnega gospodarstva Novo mesto na seji dne
24.	februarja 1971 sprejel naslednji
SKLEP o višini in obračunavanju biološke amortizacije
I.
Gozdno gospodarstvo Novo mesto obračunava biološko amortizacijo od vsega posekanega ali kako drugače podrtega lesa v gozdovih, na katerih je lastninska pravica, razen od drv za domačo uporabo, tehničnega lesa, ki ga lastnik gozda prejme za obnovo po vremenskih neprilikah prizadetega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva, tehničnega lesa, ki ga lastnik gozda prejme oziroma vgradi v svoje kmečko gospodarstvo in gospodinjstvo, in od lesa, ki ga lastnik gozda podari pogorelcem.
II.
Višina biološke amortizacije za leto 1971 znaša 1,903.535,00 din. Po odloku o merilih za naj nižji obseg ter o obračunavanju, vplačevanju in uporabi biološke amortizacije, je treba upoštevati 48.000 kub. m posekanega tehničnega lesa. Poprečna biološka amortizacija znaša po tem izračunu 39,66 din ali 13,9% od poprečne prodajne cene.
Glede na oprostitev plačila biološke amortizacije za les, ki ga lastnik gozda prejme za potrebe svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva, pride v poštev za obračun 39^00 kub. m tehničnega lesa. Poprečna višina biološke amortizacije znaša 48,17 din ali 17,2% od poprečne prodajne cene.
IH.
Glede na I. točko tega sklepa obračuna gozdno gospodarstvo biološko amortizacijo:
1. od tehničnega lesa iglavcev, ki ga lastnik gozda odda gozdnemu gospodarstvu, prejme za domačo uporabo, pa nima svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva, porabi za domačo lesno obrt ali kakorkoli odtuji, v višini 60,00 din kub. m ali 20,6 % poprečne prodajne cene,
2. od tehničnega lesa listavcev, ki ga lastnik gozda odda gozdnemu gospodarstvu, kako drugače odtuji ali porabi za domačo lesno obrt, v višini 50,00 din kub. m ali 16% poprečne prodajne cene,
3. od drv, ki jih lastnik gozda odda gozdnemu gospodarstvu ali kako drugače odtuji, v višini 15,00 din kub. m ali 9,9 % poprečne prodajne cene.
IV.
Gozdno gospodarstvo obračuna biološko amortizacijo mesečno za les, ki ga prejme od lastnikov gozdov. Po zaključnem računu pa obračuna biološko amortizacijo za tehnični les in drva, kijih lastnik gozda ne odda gozdnemu gospodarstvu niti ne porabi za svoje kmečko gospodarstvo in gospodinjstvo. Kolikor gozdno gospodarstvo ugotovi, da je lastnik gozda les odtujil, obračuna biološko amortizacijo že med letom.
Podlaga za ugotavljanje količine lesa, od katerega je treba plačati biološko amortizacijo, je les drevja, odkazanega v istem letu za posek, preračunan v neto lesni masi. Pri tem se uporablja za iglavce faktor
0,85, za listavce pa 0,88 %.
V.
Lastnik gozda - uporabnik lesa je dolžan v roku 30 dni po prejemu fakture plačati biološko amortizacijo, sicer jo gozdno gospodarstvo po predhodnem opominu izteija preko sodišča.
VI.
Poleg biološke amortizacije obračuna gozdno gospodarstvo tudi stroške za vzdrževanje gozdarske službe, upravno prodajne stroške in samouprave (stroške podjetja). Po gospodarskem načrtu znašajo stroški za leto 1971	1,943.708,95	din	ali
49,20 din na kub. m.
Glede na vrsto lesa obračuna gozdno gospodarstvo stroške:
1. za tehnični les iglavcev in listavcev 55,50 din na kub. m,
2. za drva 15,00 din na kub. m.
Stroške podjetja v višini 50 % pod
1.	in 2. točko navedene cene obračuna podjetje za tisti les, ki ga lastnik gozda podari svojim ožjim sorodnikom.
VII.
Ob izplačilu za les obračuna in odtegne gozdno gospodarstvo lastniku (uživalcu) gozda oziroma prejemniku denarja obveznosti, ki jih ima do gozdnega gospodarstva.
VIII. .
Biološka amortizacija sc uporabi za gozdnogojitvena dela, navedena v
VIII.	točki odloka o merilih za najnižji obseg ter o obračunavanju, vplačevanju in uporabi biološke amortizacije (Uradni list SRS št. 46/70).
IX.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa sc od 1. januarja 1971 dalje.
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati pravilnik o obračunavanju biološke amortizacije, sprejet na seji delavskega sveta podjetja dne 19. avgusta 1968 in njegove dopolnitve.
Novo mesto, 24. februarja 1971 Predsednik sveta lastnikov gozdov: Ladislav Klinc, 1. r.
51.
Na podlagi 9., 14. in 20. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70) in 6. točke 143. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list, št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov
1.	člen
V	7. členu odloka o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/69 in 30/69) se:
1. v prvem odstavku za besedama „so oproščeni" doda beseda „občinskega'1,
2. v drugem odstavku za besedo „slabi" doda besedilo: „katerim se odmeija prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov“, znesek „2000 din“ pa sc nadomesti z zneskom „3000 din”,
3. doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
„Do oprostitve prispevka od kmetijstva iz drugega in tretjega odstavka tega člena so upravičeni tudi zavezanci, katerih pretežni del zem-
Ijišč, računano po višini katastrskega dohodka, leži v navedenih višinskih krajih, ne glede na kraj bivališča zavezanca44.
2. člen
8.	člen se spremeni tako, da se glasi:
„Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava v višini 20 % od zneska vloženih sredstev s tem, da olajšava:
1. za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo, uvedbo pašno-košnega sistema, izvedbo melioracij in ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, ne more znašati več kot znaša 5-let-na odmera prispevkov od kmetijstva,
2. za nabavo strojev in kmetijske opreme ne more znašati več kot znaša 3-letna odmera prispevkov od kmetijstva.
Olajšava se prizna na posebno za-vezančevo vlogo, ki ji je treba priložiti:
- za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva ureditveni program, potrjen od strokovne službe pristojnega občinskega upravnega organa, in dokazila o višini vloženih sredstev,
- za vložena sredstva samo v nabavo strojev in kmetijske opreme, dokazilo o vloženih sredstvih,
- za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pogodbo o oddajanju turističnih sob sklenjeno s turistično ali gostinsko organizacijo in dokazilo o višini vloženih sredstev.
Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba izvršena ter sc obračuna glede na višino priznane olajšave v tekočem in naslednjih štirih oziroma dveh letih. Ne glede na prejšnje določilo sc olajšave priznajo tudi za vložena sredstva v letu 1970, če so za to izpolnjeni pogoji iz tega člena s tem, da se doba za priznavanje olajšave iz prvega odstavka tega člena zniža za eno leto.
Čc upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje in kmetijsko opremo ali druga sredstva, za katere je priznana olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtujitve."
3. člen
Namesto dosedanjega 9. člena se vstavi nov 9. člen, ki se glasi:
„Zavezancem prispevka od kmetijstva, katerih družinski člani obiskujejo šolo za kmetovalcc, se prizna olajšava v višini 50% odmerjenega občinskega prispevka od kmetijstva. Olajšava sc prizna za dobo dveh let pod pogojem, da ima učenec pozitivni učni uspeh.44
4. člen
11.	člen se spremeni tako, da se glasi:
„Občinski prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja
od letnih osnov, se plačuje po na-			8. člen	
slednjih stopnjah:			26. člen se spremeni tako, da se	
			glasi:	
Ce znaša osnova: Znaša stopnja:			,J)avek na dohodke od	premo-
do 20.000 din		8%	ženja in premoženjskih pravic se pla-	
od 20.000 do	25.000 din	10%	čuje po naslednjih stopnjah:	
od 25.000 do	30.000 din	12%		
od 30.000 do	35.000 din	15 %	Ce znaša osnova: Znaša stopnja:	
od 35.000 do	40.000 din	18%	do 5.000 din	12%
od 40.000 do	45.000 din	21 %	od 5.000 do 10.000 din	15%
od 45.000 do	50.000 din	25 %	od 10.000 do 15.000 din	18%
od 50.000 do	55.000 din	29%	od 15.000 do 20.000 din	21 %
od 55.000 do	60.000 din	32%	od 20.000 do 25.000 din	24%
od 60.000 do	70.000 din	34%	od 25.000 do 30.000 din	27 %
od 70.000 do	80.000 din	36%	od 30.000 do 35.000 din	30%
od 80.000 do	90.000 din	37 %	od 35.000 do 40.000 din	33%
od 90.000 do 100.000 din		38%	od 40.000 do 45.000 din	36%
nad 100.000 din		39%	od 45.000 do 50.000 din	40%
			nad 50.000 din	50%
Prispevek, odmerjen po stopnjah iz tega člena, se zniža za naslednje obrti:	s
- izdelovanje keramičnih izdelkov, kovaštvo, mehanika dvokoles, pletarstvo, intarzije, čipkarstvo, klo-bučarstvo, rokavičarstvo, jermenar-stvo in sedlarstvo, strojarstvo, knji-govezništvo, filigrantstvo in umetno kovaštvo, dimnikarstvo ter črkosli-karstvo za 50 %
- lončarstvo, podkovsko kovaštvo, brusaštvo, kolarstvo, sodar-stvo, vrvarstvo, čevljarstvo, popravljanje dežnikov in sončnikov ter izdelovanje predmetov iz lubja, trstja, ličja in slame za 80 %.4‘
5. člen
Vil. točki 15/ člena se črta besedilo: „razen za krajevne skupnosti44.
6. člen
16.	člen se spremeni tako, da se glasi:
„Stopnje amortizacije zgradb, strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto, znašajo:
1. stavbe - zidane	2%
2. stavbe - lesene	5 %
3. cestna motorna	
vozila	20%
4. gradbeni stroji	20%
5. zidarski odri	25 %
6. mlinarske naprave	15 %
7. pekarske peči	10%
8. ostali stroji in	
naprave	15 %
9. orodje	25%
10. specifični gostinski	1
inventar	20%
11. ostali inventar	
in oprema	10%
Če so bili stroji in naprave, navedene v 8. točki prvega odstavka tega člena, v obratovanju več kot šest mesecev v letu najmanj v dveh delovnih izmenah, se stopnja amortizacije zviša za 50 %.“
7.	člen
V	drugem odstavku 17. člena se doba „6 mesecev44 nadomesti z dobo „12 mesecev44.
Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi:
„Prispevka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim.44
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
Številka: 422-09/64 5 Datum: 2.3. 197 1
Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto: Avgust Avbar, 1. r.
52.
Na podlagi 15. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovajsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60/70) in 143. ter 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list, št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela
ODLOK
o izločanju sredstev za delno nadomestitev stanarine
1. člen
Delovne organizacije oziroma samostojne organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe in državni organi so dolžni v letu
1971	iz sredstev, kijih po 13. členu temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo vlagajo v sklad skupne porabe, izločati 7 % za delno nadomestitev stanarine.
2. člen
Sredstva, izločena po 1. členu tega odloka, se plačujejo pri službi družbenega knjigovodstva na poseben račun za subvencioniranje sta-
3. člen
Subvencija pripada organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v višini, ki ustreza razliki med skupnim zneskom stanarine in zneskom stanarine, ki jo plačujejo nosilci stanovanjske pravice izračunane po predpisih, ki so veljali v letu 1970.
4. člen
Subvencija se izplačuje trome-sečno na podlagi dokumentirane za-
hteve organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
Številka: 402-037/65-8
Datum: 2. 3. 1971
Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto: Avgust Avbar, 1. r.
53.
Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 8/64,	12/65 in
21/65 ter Skupščinski Dolenjski list, št. 14/67 in 3/68) v zvezi s 25. členom zakona o lovstvu (Uradni list SRS, št. 22/66) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela
ODLOK o ukrepih za preprečevanje škode po divjadi
1. člen
Organizacije, ki gospodarijo z lovišči, in lastniki oziroma uporabniki zemljišč, na katerih območju je lovišče) kakor tudi lastniki oziroma uporabniki sosednjih zemljišč, morajo medsebojno sodelovati in ukrepati zaradi preprečevanja škode po divjadi.
2. člen
Organizacija, ki gospodari z loviščem, je odgovorna za škodo po divjadi, povzročeno na sadnem drevju in gozdnih drevesnicah, le če je lastnik oziroma uporabnik zemljišča zavaroval strnjeni sadni nasad in gozdno drevesnico z ograjo, ki preprečuje dostop divjadi, v nestrnjenem sadnem nasadu pa posamezna drevesa z ustreznim mehaničnim ali kemičnim sredstvom.
Druge kmetijske posevke lastnik oziroma uporabnik zemljišča zavaruje v sodelovanju z organizacijo, ki gospodari z loviščem, na krajevno običajen način, ki ustreza posameznim vrstam divjadi, in sicer:
1. z navezavo krp,
2. z navezavo konzervnih škatel,
3. z zrcalom ob žici,
4. z uporabo fenolina.
3. člen
V	zvezi s krajevnim razmeram primernim načinom zavarovanja pred škodo po divjadi mora organizacija, ki gospodari 7. loviščem:
1. sprejeti načrt, s katerim določa ukrepe za preprečevanje škode (letni, sezonski, po vrstah divjadi ipd.),
2. nabaviti zaščitna sredstva iz drugega odstavka 2. člena tega odloka, ki so potrebna za izvršitev načrta,
3. lastnikom oziroma uporabnikom zemljišč, na katerih se nahaja lovišče, kakor tudi lastnikom oziroma uporabnikom okoliških zem-
DOLENJSKI LIST — Št. 11 (1094) — 18. marca 1971 STRAN 19
STRAN 18 DOLENJSKI LIST - št. 11 (1094) - 18. marca 1971
ljišč razdeliti pravočasno in brezplačno potrebne količine ustreznih zaščitnih sredstev in jim dati navodila o uporabi ter sodelovati pri zaščitnih delih,
4.	opozaijati lastnike oziroma uporabnike zemljišč, na katerih je lovišče, kakor tudi lastnike oziroma uporabnike sosednjih zemljišč, na pravočasno ukrepanje za preprečevanje škode.
4. člen
Če organizacija, ki gospodari z loviščem, goji večje število divjadi, kakor to določa lovsko-gospodarski načrt, mora iz lastnih sredstev posebej zavarovati neposredno ogrožene posevke in nasade z ustrezajočim mehaničnim ali kemičnim sredstvom ali pa gojiti divjad v oborah.
5. člen
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč, na katerih je lovišče, in lastniki oziroma uporabniki sosednjih zemljišč morajo:
1. ukrepati po določilu 2. člena tega odloka in sodelovati z organizacijo, ki gospodari z loviščem, pri ukrepanj ih za preprečevanje škode po divjadi na njihovem zemljišču s sredstvi in navodili, ki so jih prejeli od organizacije, ki gospodari z loviščem,
2. pravočasno obveščati organizacijo, ki gospodari z loviščem, o okoliščinah, ki bi mogle vplivati na ukrepe za preprečevanje škode po divjadi na njihovem zemljišču,
3. omogočiti organizaciji, ki gospodari z loviščem, da na njihovem zemljišču izyaja ukrepe za preprečevanje škode.
\	6.	člen
Če je bila škoda kljub izvršeni preventivni zaščiti povzročena, se lastnik oziroma uporabnik zemljišča in organizacija, ki gospodari z loviščem, praviloma sporazumeta o višini ter načinu in rokih povračila škode.
V	postopku za ocenitev nastale škode je oškodovanec dolžan prijaviti škodo organizaciji, ki gospodari z loviščem, v roku 5 dni, le-ta pa je dolžna doseči z oškodovancem sporazum najpozneje v roku 7 dni po obvestilu o nastanku škode.
7. člen
Ne glede na določbo 6. člena tega odloka lahko oškodovanec vloži v 15 dneh od dneva, ko je zvedel za škodo, vendar najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko je škoda nastala, odškodninski zahtevek pri občinskem upravnem organu, pristojnem za lovstvo, če znaša zahtevana odškodnina do 250 din oziroma od-škodninskp tožbo pri pristojnem sodišču, če znaša zahtevana odškodnina nad 250 din.
8. člen
' Lastnik oziroma uporabnik zemljišča, na katerem je lovišče in lastnik oziroma .uporabnik sosednjega zemljišča, lahko zahteva od občinskega upravnega organa, ki je pristojen za zadeve lovstva, da ukrepa na podlagi zakona, če meni, da organizacija, ki gospodari z loviščem, ne izpolnjuje vseh predpisanih obveznosti.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 323-01/71-8 Datum: 2.3. 1971
Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto: Avgust Avbar, 1. r.
54.
Na podlagi 53. člena zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Uradni list SRS št. 46/70) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št; 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi gasilskega sklada občine Novo mesto
Odlok o ustanovitvi gasilskega sklada občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 6/62) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi
ODLOK o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada
1. člen
Ustanovi se občinski gasilski sklad'.
2. člen
Ime sklada je: občinski gasilski sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sedež skladajo v Novem mestu.
3. člen
Sklad se ustanovi z namenom:
1. da spodbuja prizadevanja osnovnih nosilcev družbenih interesov za uspešno organizacijo in delo službe varstva pred požarom,
2. da predlaga pristojnim organom in organizacijam, da izdajo ustrezne predpise in izvršijo potrebne ukrepe na področju varstva pred požarom,
3. da sodeluje pri oblikovanju načrtov varstva pred požarom ter pri sestavljanju pravilnika o požarnem redu v delovnih organizacijah,
4. da skrbi za opremljenost gasilskih enot s sodobno tehnično opremo in za strokovno usposobljenost gasilcev,
5. da skrbi za zagotovitev finančnih sredstev za stabilen razvoj varstva pred požarom.
4. člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad predstavlja predsednik upravnega odbora sklada. Za svoje obveznosti je sklad odgovoren z vsemi svojimi sredstvi.
Sklad upravlja 9-članski upravni odbor
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina izmed predstavnikov gasilskih organizacij, zavarovalnic, delovnih in drugih organizacij ter odbornikov oziroma drugih občanov.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja štiri leta.
5. člen
Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje naloge:
1. sprejema statut sklada,
2. skrbi za zbiranje sredstev sklada,
3. določa merila za financiranje dejavnosti gasilskih organizacij ter odloča o delitvi sredstev na podlagi teh meril in sicer:
- za nabavo specialnih gasilskih tehničnih sredstev obveščanja,
- za gradnjo, rekonstrukcijo in adaptacijo gasilskih domov in vodnih bazenov za preskrbo z gasilno vodo,
- za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, ki delajo na področju varstva pred požarom in
- za popularizacijo požarne preventive,
4. spremlja, če se dodeljena sredstva namensko trošijo,
5. sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada,
6. opravlja druge naloge, ki so mu dane s statutom sklada, z zakonitimi predpisi ali s sklepi ustanovitelja.
6. člen
Viri dohodkov sklada so:
1. prispevek od tehničnih premij za požarno zavarovanje premoženja, zavarovanega na območju občine, ki je predpisan z veljavnim predpisom,
2. sredstva, ki jih nameni družbeno politična skupnost, delovne in druge organizacije ter državni organi za uresničevanje potreb na področju preventivnega in represivnega varstva pred požarom v skladu z občinskim načrtom varstva pred požarom,
3. sredstva, ki jih prispevajo občani.
7. člen
Sklad posluje po določbah zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji.
Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina
8. člen
Doliodki in izdatki sklada se določijo vsako leto v finančnem načrtu, ki ga sprejme upravni odbor sklada, dolžna pa ga je predložiti na vpogled občinski skupščini.
Smiselno enaka določba velja tudi za zaključni račun sklada.
9. člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada ali oseba, ki jo upravni odbor sklada za to pooblasti.
10. člen
Finančno administrativne posle za sklad opravlja oddelek za finance, strokovno tehnične zadeve pa oddelek za upravno pravne zadeve.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 402-21/62 Datum: 2. 3. 1971
Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, L r.
55.
Na podlagi 14. člena zakona, o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) in 238. člena statuu občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 8/64,	12/65 in
21	/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. marca 1971 sprejela
ODLOK
o načinu upravljanja občinskega sklada skupnih rezerv
1. člen
Občinski sklad skupnih rezerv (v nadaljnjem besedilu: sklad) upravlja skupščina sklada, ki šteje 25 članov.
V	skupščino sklada izvolijo samostojne organizacije združenega dela, ki odvajajo sredstva v sklad, 17 predstavnikov, 8 predstavnikov pa izvoli občinska skupščina.
2. člen
Samostojne organizacije združenega dela volijo svoje predstavnike v skupščino sklada, upoštevajoč višino sredstev, ki jih odvajajo v sklad, pri čemer pa mora biti vsaka panoga zastopana vsaj z enim predstavnikom.
3.	člen
Predstavnike v skupščino sklada izvolijo:
1. Industrija motornih vozil,
Novo mesto	1
2. Tovarna zdravil Krka,
Novo mesto	3
3. Lesni kombinat Novoles,
Straža	1
4. Tekstilna tovarna Novoteks, Novo mesto	1
5. Tovama perila Labod,
Novo mesto	1
6. Industrija obutve,
Novo mesto
- Tovarna usmerniških naprav Iskra, Novo mesto
- Kremen, Novo mesto .
- Opekarna Zalog	1
7. - Kmetijska zadruga Krka,
Novo mesto
- Splošna vodna skupnost Dolenjske
- Kmetijska zadruga Žužemberk	1
8. Gozdno gospodarstvo
Novo mesto	1
9. Splošno gradbeno podjetje Pionir, Novo mesto	2
10. Cestno podjetje Novo mesto -v Gorjanci Straža
- Podjetje za ptt promet Novo mesto	1
11. - Trgovsko podjetje
Dolenjka, Novo mesto
- Trgovsko podjetje Novo-tehna, Novo mesto
- Mercator - p. e. Standard, Novo mesto	1
12. — Hotel Grad Otočec .
- Hotel Kandija
- Majolika Straža
- Kavarna Novo mesto
- Delavska restavracija Novo mesto	1
13. - Obrtno podjetje Ela
Novo mesto
- OMP Inštalater Novo mesto Kovinar Novo mesto
- Mizarsko podjetje Podgorje Šentjernej
- Bor Dolenjske Toplice
- Knjigotisk Novo mesto
' - Elektrotehnično podjetje Novo mesto
- Gradbeno podjetje Novo-grad Novo mesto
- Mesno prehrambeno podjetje Novo mesto
- Splošno mizarstvo Dvor
- Keramika Novo mesto
- Krojač Novo mesto
- Remont Mirna peč
- Fototehnika Novo mesto 1
14. — Komunalno podjetje Vodo-
vod Novo mesto
- Elektro Ljubljana, enota Novo mesto
- Komunalno podjetje Novo mesto
. — Dominvest Novo mesto
- Javno kopališče, pralnica perila in kemična čistilnica Novo mesto 1
Predstavnike v skupščino sklada izvolijo pristojni organi upravljanja v delovnih organizacijah razen v delovnih organizacijah s področja gostinstva in obrti, za katere izvoli predstavnika pododbor gospodarske zbornice za gostinstvo oziroma pododbor gospodarske zbornice za obrt.
4. člen
Dosedanji upravni odbor sklada skupnih rezerv je pooblaščen in zadolžen, da pripravi konstituiranje skupščine sklada, in sicer do 31. marca 1971.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 402-04/71-8 Datum: 2. 3. 1971 -|V	Podpredsednik
občinske skupščine Novo mesto -t:	Avgust	Avbar,	1.	r.
ODREDBO o spremembi odredbe o najvišji maloprodajni ceni kruha
1. člen
1.	člen odredbe o najvišji maloprodajni ceni kruha (Skupščinski Dolenjski list št. 14/70) se razveljavi.
2. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka.: 38-019/65
Datum: 24. 2. 1971
t	Predsednik
sveta za gospodarstvo: dipl. ing. Peter Ivanetič, 1. r.
56.
Na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti sveta za gospodarstvo (Skupščinski Dolenjski list št. 14/70) v zvezi z II. točko odredbe o maksimiranju cen za posamezna živila in storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 23/70) je svet za gospodarstvo občinske skupščine Novo mesto na seji dne 24. fe-bftfarja 1971 sprejel
OBČINA METLIKA
57.
Na podlagi 6. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni Ust SFRJ, št. 35/65) in 119. člena statuta občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske, št. 19/65 in Skupščinski Dolenjski list, št. 20/68), je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1971 sprejela
ODLOK o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini
1. člen
Ta odlok razmejuje vzdrževalna dela na:
- investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanje in določa tehnične normative vzdrževanja.
2. člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se štejejo celotne ali delne zamenjave konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na konstrukcijah, elementih in opremi, zlasti pa:
- zamenjava ali obnova strešne kritine,
- zamenjava, obnova ali rekonstrukcija strešne konstrukcije,
- zamenjava ali obnova strelovodov, skupnih TV in radijskih anten,
- zamenjava ali obnova dimnikov in zračnikov,
- zamenjava ali obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov,
- obnova fasad,
- zamenjava ali obnova stopnišč, balkonov in ograj,
- zamenjava ali obnova stropov, stropnih konstrukcij in podov,
- obnova vertikalne in horizontalne izolacije,
- obnova ponikovalnic in greznic,
- zamenjava ali obnova hišne kanalizacije,
- zamenjava ali obnova elektro in vodovodne instalacije,
- zamenjava ali obnova instalacije centralne kurjave,
- zamenjava ali obnova instalacije in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah,
- zamenjava ali obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k stavbi,
- pleskanje kompletnih oken in vrat na fasadah, rolet, vetrnic, balkonskih, vrtnih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov,
- stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil, priprave in izvajanje investicijskega vzdrževanja.
3. člen
Investicijska vzdrževalna dela se lahko v okviru finančnih možnosti izvajajo v sodobnejših izvedbah, vendar pod pogojem, da se po izvršitvi del opravi ponovno vrednotenje po veljavnem priročniku o točkovanju.
4. člen
Poleg del iz 2. člena tega odloka sc šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je potekla njihova normalna doba tra-1 janja in je v tem času ob normalni uporabi element ali oprema resnično dotrajala.
Stroški zaradi poškodb elementov in opreme v stanovanjih in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov, gredo v njihovo breme.
Normalna doba trajanja elementov in opreme ter tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati uporabnik stanovanja na lastne stroške so:
1. zidan štedilnik - 40 let Čiščenje štedilnika, plošč in dimnih cevi, popravilo in zamenjava šamotne obloge, pekačev, kotlička za vodo, grelnih plošč, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel.
2. železni premični štedilnik - 10 let
Ista vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi.
3. emajliran štedilnik - 15 let
4. plinski štedilnik - 30 let Redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gumbov in priključne cevi.
5. električni štedilnik - 15 let Redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal, kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla.
6. lončena peč - 20 let Čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov.
7. železna peč - litoželezna - 20 let
Čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom in popravilo ter nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel.
8. železna peč - pločevinasta -12 let
Vzdrževanje kot pod točko 7.
9.	Lutzova peč - 20 let
Vzdrževanje kot pod točko 7.
10. emajlirana peč na plinsko olje
- 15 let
Čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov.
11. trajnožareča peč na trdo gorivo
- 20 let
Čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov.
12. toplovodni pločevinasti radiator - 20 let
Vzdrževanje in popravila stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu ter pleskanje.
13. toplovodni litoželezni radiator
- 40 let
Vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu in pleskanje.
14. infra peč - 10 let Vzdrževanje in nadomestitev stikal, špirale ter potezne vrvice.
15. peč v kopalnici na trdo gorivo
- 15 let
Popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vratič, posode za pepel, spaj-kanje kotlička, nadomestitev arntature.
16. WC školjka iz fajansa ali porcelana — 25 let
Redno čiščenje, popravilo in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir.
17. umivalnik iz porcelana - 25 let Redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižice.
18. WC rezervoar - emajliran - 20 let
Popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača.
19. WC rezervoar - plastičen - 20 let
Vzdrževanje enako kot pod točko 18.
20. pločevinasto pomivalno korito
- emajlirano - 15 let Čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaška z verižico in lesenega okvirja.
21. litoželezno pomivalno korito -emajlirano - 25 let Vzdrževanje enako kot pod točko 20.
22. pomivalno korito iz nerjaveče pločevine 40 let Vzdrževanje enako kot pod točko 20.
23. električni bojler - 15 let Redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata in varnostnih ventilov, kontrolne luči in termometra.
24. pločevinasta kopalna kad -emajlirana - 30 let Čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico.
25. litoželezna kopalna kad - emajlirana - 50 let
Vzdrževanje enako kot pod točko 24.
DOLENJSKI LIST — Št. 11 (1094) — 18. marca 1971 STRAN 17
DOLENJSKI LIST — Št. 11 (1094) — 18. marca 1971
Z
<
OS
H
GO
26. vgrajeno kuhinjsko pohištvo: mehki les - 35 let
trdi les - 45 let
Redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem oziroma lakiranjem in nadomestitev okovja.
27. vgrajeno sobno pohištvo: mehki les - 40 let
trdi les - 50 let
Vzdrževanje enako kot pod točko 26.
28. navaden lesen ladijski pod:
a) položen na izolirano podlago - 25 let
b) položen na neizolirano podlago - 10 let
Redno vzdrževanje, manjša popravila.
29. lamelni parket (jesen, bukev, hrast) - 30 let
Redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem in manjša popravila.
30. bukov ali jesenov parket - 50 let
Redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem in manjša popravila.
31. hrastov parket - 80 let Vzdrževanje enako kot pod
, točko 30.
32. Tlaki iz umetnih mas:
a) guma, linolej, podolit, likolit
- 20 let
b) topli podi, vinaz - 10 let Redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem z dovoljenimi loščili.
33. ksilolit tlak - 25 let
Redno vzdrževanje z loščenjem.
34. teraco in venecianski tlak - 80 . let
Redno vzdrževanje (pranje, mazanje).
35. betonski tlak - 40 let
Redno vzdrževanje (čiščenje, pranje).
36. tlak iz keramičnih ploščic - 40 let
Redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih ter poškodovanih ploščic.
37. tlak iz marmorja - 100 let Redno vzdrževanje (čiščenje in pranje).
38. lesene rolete (eselinger in polk-na) - 25 let
Vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja.
39. pločevinaste in plastične žaluzije - 40 let
Redno vzdrževanje, popravilo in nadomestilo okovja.
40. platnene zavese s samonavijalci
- 10 let
Vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata.
41. lesena vrata - 50 let
Redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnic, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje.
42. leseni vratni okvirji - 60 let Redno vzdrževanje in pleskanje.
43. lesena okenska krila in okvirji na fasadi - 40 let
Redno vzdrževanje in nadomestitev zakljužkov, oliv, profilov in ostalega okovja.
44. lesena notranja okna - 50 let Vzdrževanje enako kot pod točko 43 in pleskanje.
45. kovinska krila in okvirji na fasadi - 80 let
Vzdrževanje enako kot pod točko 43.
46. keramična zidna obloga - 50 let
Redno vzdrževanje s čiščenjem, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje.
47. električna instalacija:
a) nadometna - 20 let
b) podometna - 50 let Redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles, zvoncev, armatur, grl in žarnic.
5. člen
Če so posamezni elementi in oprema ob normalni uporabi postali neuporabni pred potekom določene dobe trajanja, lahko organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami zamenja element ali opremo pod pogojem, da imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora plača neamortizirano vrednost predčasno dotrajanega elementa ali opreme.
V	primeru izselitve oziroma izpraznitve, tako vložena sredstva nosilca stanovanjske pravice ali najemnika lokala, zapadejo v korist stanovanjske hiše ali poslovnega prostora.
6. člen
Imetnik stanovanjske pravice ali uporabnik poslovnega prostora he sme samovoljno preurejati skupnih prostorov hiše, stanovanja ali poslovnega prostora ter zamenjati elemente ali opremo.
Vsako spremembo obravnava na vlogo imetnika stanovanjske pravice ali najemnika poslovnega prostora organizacija za gospodaijenje s stanovanjskimi hišami, pod pogojem, da koristnik nosi vse stroške preureditve in vzdrževanja.
7. člen
Zamenjava elementov in opreme se izvaja po nujnosti in vrstnem redu, ki je določen s potrjenim programom investicijskega vzdrževanja.
8. člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se po določilih tega odloka štejejo manjša popravila stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjkih hiš in poslovnih prostorov.
A.	Tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov, ki gre v breme imetnikov stanovanjske pravice oziroma najemnikov poslovnih prostorov in ni vračunano v stanarini oziroma najemnini:
- pleskanje in -opravilo notranjih oken in vrat, ki niso na fasadnih zidovih,
- beljenje in slikanje stanovanja, zamenjava tapet ter oljni oplesk sten,
- pleskanje in popravilo vgrajene opreme ter nadomestitev okovja,
- čiščenje ter vzdrževanje peči in štedilnikov,
popravilo in nadomestitev iztočnih pip in mešalnih baterij,
- čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi in umivalnikov,
- nadomestitev stekel na oknih in vratih,
- redni in kontrolni pregledi električnih in vodovodnih števcev,
- popravilo električne, vodovod* - ne in telefonske inštalacije ter inštalacije skupinske TV antene v stanovanjskih in poslovnih prostorih,
♦- pregled in čiščenje posameznih bojlerjev ter stroškov servisov naprav centralne kuijave,
- čiščenje greznic, ponikovalnic, smetiščnih jam in jaškov,
—„ vsa popravila, ki so navedena pri posameznih elementih v 4. členu, 9
- vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali poškodb s strani koristnika.
Imetniki stanovanjske pravice in najemniki so dolžni poleg plačila stanarine oziroma najemnine in stroškov tekočega vzdrževanja, ki gredo v njihovo breme in niso vračunani v stanarini, plačati še: porabo vode, elektrike, stroške odvoza smeti, uporabo kanalizacije, čiščenje skupnih prostorov in okolice hiše, stroške za centralno kurjavo ter servisna popravila kotlovnice, stroške odvoza pepela in bruto osebne dohodke kurjača ter stroške drugih načinov ogrevanja stanovanj oziroma poslovnih prostorov.
B.	Tekoče vzdrževanje skupnih delov stanovanjskih in poslovnih stavb, ki bremenc sredstva hiše:
- vzdrževanje dostopnih poti, zelenih površin in parkirnih prostorov na funkcionalnem zemljišču stavbe,
T- popravila in zamenjava manjših dotrajanih delov instalacij, opreme in elementov v skupnih prostorih,
- manjša popravila v kotlarni centralnega ogrevanja,
- delna zamenjava strešne kritine,
- manjša popravila ravnih streh, balkonov in teras,
- čiščenje in manjša popravila kleparskih zaščitnih del, žlebov in peskolovcev,
- popravilo strelovoda in preizkus prevodnosti,
- popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh ;n kanalizaciji,
- popravilo in zamenjava dimnih vratič in dimniških kap,
- popravilo ometa v skupnih prostorih,
- manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih,
- slikanje in pleskanje skupnih prostorov ter stopniščne ograje,
- pleskanje instalacij v skupnih prostorih stavbe,
- vzdrževanje skupnih TV anten,
- vzdrževanje svetlobnih jaškov in zaščitnih mrež,
- čiščenje hišne kanalizacije in priključkov na stavbo,
- stroški deratizacije stavbe, stroški zavarovanja stavbe,
- čiščenje dimnikov,
- stroški čiščenja snega s streh, strešnih vencev ter hodnikov pred stavbo,
- stroški za požarnovarnostne naprave,
-	stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil ter priprave in izvajanje tekočega vzdrževanja.
V	breme sredstev tekočega vzdrževanja hiše gredo tudi:
stroški prelaganja lončenih peči vsakih 10 let, stroški neposrednega upravljanja stavbe, osebni dohodek hišnika, nabava zastav in drogov za zastave, nabava oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, predpražnikov, veder za vodo, lopat za sneg in drugo orodje, naprav za kolesa izven hiše, lestev, za-piračev za zapiranje vrat, prva nabava ključavnic in ključev ter najnujnejša oprema prostorov, v katerih posluje hišni svet.
9. člen
Višino sredstev za kritje stroškov ' tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki so v družbenem upravljanju in so našteti pod B. točko 8. člena tega odloka, določi po predhodni razpravi na skupščini stanovalcev svet organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v zavisnosti od potreb stanovanjske hiše.
Del najemnine poslovnih prostorov, ki se nameni za tekoče vzdrževanje skupnih delov hiše, sc določi s posebnim splošnim aktom, pri čemer pa znesek na kvadr. meter koristne površine, namenjen za vzdrževanje, ne more biti manjši od zneska dela stanarin iz 1. odstavka tega člena.
S sredstvi iz prejšnjih dveh odstavkov razpolaga organ upravljanja hiše, ki pooblasti svojega predstavnika za podpisovanje naročilnic in za potrjevanje izvršenih del.
10. člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori izvaja dela na vzdrževanju in sanacijah stanovanjskih ter poslovnih stavb v skladu s sprejetim programom v okviru sredstev, ki jih ima na razpolago.
11. člen
Etažni lastniki v stavbah z mešano lastnino, ki so v upravljanju organizacije za gospodarjenje, so dolžni prispevati sorazmeren del dejanskih stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje v smislu določil
16.	in 17. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ št. 43/65 in 57/65).
■i i ■ •	n
12. člen
Izvajanje določil tega odloka natančneje določa organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini.
13. člen
Spore med stanovalci in najemniki ter organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami glede pravic in dolžnosti, določenih s tem odlokom, rešuje stanovanjska arbitraža.
Stranka, ki ni zadovoljna z odločbo stanovanjske arbitraže, lahko sproži spor pred pristojnim občinskim sodiščem.
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
obiščite poslovalnico POSTREŽBA in si oglejte veliko izbiro industrijskega blaga, tekstila, lahke in težke konfekcije, stekla in porcelana, radio in TV sprejemnikov, gospodinjskih potrebščin, pohištva, železnine, gradbenega materiala in ostalega blaga.
V	prodajalni, kije delno samopostrežbenega tipa, sc boste prijetno počutili. Postrežba je solidna in cene so konkurenčne. V tej prodajalni lahko kupite TV sprejemnik na 24 mesečnih obrokov.
Za obisk se priporoča kolektiv KRKE!
Od 1. marca 1971 spet odprt. Mednarodni artistični program in striptiz. Odprto od 22. do 4. ure. Obiščite ga!
»Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
14. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o najmanjših tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/66 in Skupščinski Dolenjski list št. 1/67)."
skupščina Kofcevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Datum: 25. februaija 1971 Številka: 36-12/66
Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, L r.
OBČINA KOČEVJE
58.
Na podlagi 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67), 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46/70) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska
1. člen
S tem odlokom se določijo občinske stopnje prispevkov za dnevno varstvo otrok.
2. člen
Stopnje prispevkov za dnevno varstvo otrok znašajo:
1. od sredstev namenjenih za osebne dohodke - 0,45 %
2. od čistega mesečnega zneska pokojnin - 0,40 %
3. člen
Zbrana sredstva po tem odloku se stekajo na posebni račun za otroško : varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Kočevje.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
Številka: 420-1/71-3/1
Datum: 29. januar 1971
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, L r.
DOLENJSKI LIST — Št. 11 (1094) — 18. marca 1971
2 < Di E-*
co
v.
NOVOST ZA LJUBITELJE RAZBURLJIVIH POVESTI!
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
Izbrana dela Julesa Verna v 10 knjigah
Bujna domišljija, napete zgodbe in tekoče pripovedovanje vedno znova vabijo mlade in starejše bralce. Vedno bolj tudi občudujemo bistrovidnega Julesa Vema, ki je v svojih fantastičnih povestih segel v stoletje pred čas, v katerem je živel. Utemeljitelj znanstvene fantastične pripovedi je za Andersenom najbolj brani mladinski pisatelj. Njegove knjige so bile prevedene v 84
jezikov in še stalno ponatiskujejo.
MLADINSKA KNJIGA JE IZDALA
r
PO ZUNANJOSTI JE ZBIRKA PRIVLAČNA
UGODNA CENA ZA KOMPLETNO ZBIRKO
Izbrana dela Julesa Verna v 10 knjigah
• POTOVANJE OKOLI SVETA V 80 DNEH, 32 DIN
• DVAJSET TISOČ MILJ POD MORJEM,41 DIN
• PETNAJSTLETNI KAPITAN, 37 DIN
• PET TEDNOV V BALONU, 34 DIN
• POTOVANJE NA LUNO, 37 DIN
• OTROKA KAPITANA GRANTA, I. IN II. DEL, 68 DIN
• SKRIVNOSTNI OTOK, 47 DIN
• CARSKI SEL, 37 DIN
• POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, 32 DIN
Knjige so vezane v modro umetno usnje. Na naslovnih straneh so barvne ilustracije, naslovi pa v zlatotisku. Format 10,5 x 17 cm je prikupen in praktičen.
Cena kompletne zbirke 10 knjig je 280 din, kijih lahko odplačate v 7 rednih mesečnih obrokih po 40 din.
ČE NAROČITE KOMPLET, PRIHRANITE 85 DIN!
Knjige lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pa pri poverjenikih in zastopnikih založbe v šolah, pri akviziterjih ali neposredno pri oddelku za direktno prodajo Mladinske knjige, Ljubljana, Titova 3 s priloženo naročilnico. VSEH 10 KNJIG PREJMETE NAENKRAT!
Naročilnica
Podpisani(a)..............................................
Natančen naslov...........................................
Poklic  ..................................................
Nepreklicno naročam:	Ceno za zbirko, 280 din, bom
IZBRANO DELO JULESA VERNA V 10 KNJIGAH ZA	m^scčn^^oJjpoTo
280 DIN	din - po prejemu Računa na te-
Naročam	te posamezne knjige iz zbirke Izbrano delo Ljtfblj a n a U5 0 N-30/f0 k,1->Igc’
Julesa Verna:	Ceno za posamezne knjige bom
.......................................................... poravnal — naenkrat - v rednili
mesečnih obrokih po najmanj 40 din.
Datum:	Podpis:	Neustrezno črtajte!
\
VAŠA BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM
ZA VAS
# nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od G do 7,5 odst.
# dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja
# vodimo žiro račune občanov
# vodimo devizne račune občanov
# opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
# odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite
# opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opiavimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško.
NOVO M