Političen list za slovenski národ. F« poKtt prejem»n velja: Z* celo leto predplačan 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. 7 »dmtnlRtraelJl prejeman velja: Za celo leto 12 »Id., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld,, za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan vel;4 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ofcspodicija, Semeniške ulice št. II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Seineniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. <§tey. 248. V Ljubljani, v ponedeljek 28. oktobra 1889. Letu ilk XTIÍ. Vabilo na naročbo. >S' 1. novembrom, se prične nova naročba na „Slovenca", h kateri najnljudneje vabi O PRA VN1&TVO. ÜT Cena naročnini razvidi se na glavi lista. Nemčija na Ilalkanti. Da ima nemški narod v sebi velikansko eks-panzivno moč, o tem nas dovolj prepričuje zgodovina. Vendar s toliko silo, kakor se to dandanes godi, se nemški element še nikdar ni širil. Groza lahko obhaja posebno nas Slovence, ko vidimo, da nam mogočni Mihelj ne stopa za kožo samo od severa, ampak nas bo kmalu objemal svojo sapo že tudi od južne in vshodue strani — od Balkana. Kako je tedaj z nemščino v balkanskih državah ? Srbske, rumunske, bolgarske in turške železnice imajo v rokah nemški kapitalisti. Ob njih se redé cele trope nemških inženirjev, mašinistov, uradnikov in delavcev. To je že samo na sebi nekaka okupacija vshoda. Železnice prihajajo proga za progo v njihovo oblast. Po vseh večjih mestih Balkana se dvigajo nemške banke in kreditni zavodi, kakor trdnjave za čas vojske. Kdor ima prvi pogum, da poskusi, ta žanje. Torej ni čuda, da od tacega kreditnega zavoda kmalu postanejo odvisni vsi sloji občinstva. Posamezne osebe in cele države hitó v njihove kremplje. Berolin je postal zadnje desetletje iinančuo središče balkanskih dežel. Za Rumunijo je prišla na vrsto Srbija in nemška „Liinderbank" je potrebila pot, po kateri sta se te dve državici prišli klaujat Berolinu Način, kako da denarstveno zavo-jujejo Nemci Balkan, se je posebno očitno pokazal, ko se je gradila železnica v Salonike. S prvim vlakom je privrela tjekaj množica nemških bankirjev, kupcev in uradnikov, osnovale so se banke in trgovske hiše in dobili so Salouiki brž vse drugo lice, kakor da bi jih bil sovražnik zasedel mirnim potom. Mogočni pijonirji za uemštvo so konzuli in kouzulski agenti, katere ima Nemčija na Balkanu in balkanske državice v Nemčiji. Precej, ko so te državice postale samostojne, jim je nedostajalo mož, da bi jih postavile za konzule, in prisiljene so bile zateči se k nemškim bankirjem in kupcem ter sprejeti njih blagovoljne usluge. To je, seveda, utrjevalo zvezo med balkanskimi državami in Nemčijo, toda izključno le v interesu poslednje. Agentje, preskrbljeni s priporočili, in večkrat členi svojih tvrdk, snovali so trgovske podružnice v Rumuniji in Srbiji, in od časa bolgarskega prevrata tudi v obojni Bolgariji in na obeh straneh Balkaua. S tem so kapital v deželi spravljali pod-se in širili svojo moč. Nemci se radi nauče za silo tudi južnih jezikov in se jih poslužujejo v trgovini, dokler se dovolj ne utrde na novem stališči. Niso si leta 1887 samo za kratek čas osnovali semenišča za vsliodne jezike v Berolinu, ampak s posebnim političnim namenom. Tu se izobražujejo za diplomatski, pa tudi za trgovski svoj posel med južnimi Slovani. Tako izšolani se vgnezdijo po mestih in vaseh ter prodajajo svoje tovarniško blago po prav nizki ceni med maso ljudstva, da so domači obrtniki in trgovci pri-morani pokladati roke križem. Tudi po zunanjem, v noši in obleki, se že dovolj pozna tuji vpliv ob vsem Balkanu. Ugodna tla za Nemce pripravljajo posebno židje. Njih pritok se je začel ondi pred 20 leti in raste od leta do leta. Opirajo se povsod na svoja prava, zagotovljena jim v Berolinu. Med njimi so trgovci in rokodelci in poljedelci in spekulantje vsake vrste. Vsega se lotijo, kar jim nese. V Rumuniji so se posebno vrgli na poljedelstvo, da napravljajo grozno ekonomično krizo; v Bosni in Hercegovini so pa dobili v pest najbolj malo trgovino in rokodelstvo po mestih. Ker jim je malo mar, če napravijo bankerot, uničujejo ves kredit. Posebuo čudno je, če pogledamo, kako se menjava vpliv tujih držav na dižavice balkanske, a vselej pride slednjič na vrh — Nemčija. Ko je Rumunija pretrgala bila konvencijo z Avstrijo, vpregla se je popolnoma v jarem nemški in vleče voz proti Nemčiji v ekonomičnem iu političnem oziru. Res prečudno, da ima bolj oddaljena država večjo privlačno moč, kot kaka sosednja! Srbija je bila od 1880. leta pravi vazal Avstriji. Pred dvema letoma se je ondi začutilo pokroviteljstvo Nemčije in dozdaj je napredoval ta vpliv. Zaradi prehoda je bil v Bolgariji sprva potreben angleški vpliv, potem se je menjal z avstrijskim, in zdaj že polnijo mnogi obrtniki iu trgovci iz „Reicha" to deželo s pra-nemškim elementom. Grška je prišla v kratkem izpod angleškega in francoskega pokroviteljstva iu postaja očitno dostopna Nemčiji, ter bode izvestno še dostopnejša odslej, ko jo bode obiskal nemški cesar. Turčija je popolnoma odvisna od Nemške ne samo v političnem, ampak tudi vojnem in administrativnem oziru. Naravnost iz Nemčije si naroča svoje generale in uradnike, ki sicer nosijo ime „paša", a izvrstno delujejo za svojo prvotno domovino, kamor se več ne povrnejo. Ne otrese se jih, ko bi tudi napela vse žile. Zatorej so Nemci že na pol gospodarji ne-le v evropski Turčiji, ampak tudi v Mali Aziji in v obljubljeni deželi, in lahko bode pohvalil nemški cesar svoje izvrstne pijonirje ob Bosporu in z veseljem se na nje oziral, ko bode trkal na zdravje turškemu sultanu. Umevno je tedaj tudi samo ob sebi, zakaj da ima protestantstvo, ki so že sicer prav nič ne prilega naravi slovanskih narodov, ob Balkanu še kaj vspeha in zakaj s takim veseljem dežele preplavljajo nemški pastorji. V vseh mestih že sestavljajo Nemci faktor, s katerim se mora računati. Učitelji in muzikauti, gostilničarji in železniški čuvaji so Nemci, in kadar si bodo prisvojili mesta in napravili v svojem „Drangu" iz njih dovolj močne nemške trdnjave, jim bo pač lahka stvar zasesti tudi zemljišča po deželi. In kaj bi bilo potem z nami Slovenci, pač si lahko mislimo. LISTEK. Pripovedke za narod. Spisal Lev Tolstoj; prevel M. V. Dva brata in zlato. V davuem času sta živela blizu Jeruzalema dva rodna brata: starejši Afanazij in mlajši Jovan. Živela sta na gori, ne daleč od mesta, ter se živila s tem, kar so jima ljudje dajali. Vse dni sta prožila na delu. Delala pa nista za se, temveč za reveže. Kjer so bili ljudje utrujeni od dela, kjer so bili bolniki, kjer so bile sirote in vdove, tja sta hodila brata in tam sta delala in pomagala, ne jemaje plače. Tako sta sprovela brata ves teden in se le ob sobotah vračala v svoje bivališče. Le v dan Kristo-vega vstajenja sta ostajala doma, molila in besedovala. In angelj Gospodov je prihajal k njima ter ja blagoslavljal. V ponedeljek pa sta se razhajala vsak v svojo stran. Tako sta živela brata mnogo let in vsak teden je angelj Gospodov hodil k njima ter ja V nekov ponedeljek, ko sta brata izšla na delo in se vže razšla na razne strani, storilo se je starejšemu bratu Afanaziju milo, da se loči od ljubega brata, in ustavil se je ter ozrl. No, Jovan se je tudi ustavil in kakor bi bil nekaj zagledal, začel je pozorno gledati na stran. Potem se je bil približal temu, kar jo gledal, potem se zopet obrnil na stran in ne ozrši se, po-bežal pod goro in na goro proč od tega mesta, kakor bi se bila ljuta zver gnala za njim. Afanazij se je začudil ter se vrnil nazaj k temu mestu, da bi videl, česa se je brat tako ustrašil. Ko se je približal, opazil je, da se nekaj blišči na soluci. Pristopivši bliže vidi, da leži na travi kup zlata, kakor bi ga kdo iztresel iz posode. Iu ko je zagledal zlato, začudil se je Afanazij še bolj bratovemu begu. „Cesa se je ustrašil in čemu je pobegnil?" pomisli Afanazij. „V zlatu ni greha, greh je v človeku. Z zlatom je možno delati zlo, možno pa je delati tudi dobro. Koliko vdov in sirot je možno prerediti, koliko golih obleči, koliko ubogih in bolnih oskrbeti s tem zlatom! Midva sedaj služiva ljudem, no služba najina je majhna po najinej majhnej moči in s tem zlatom morova boljo služiti ljudem." Tako je mislil Afanazij ter hotel vse to povedati bratu, a Jovan se je bil že oddaljil in videl se je že le kakor hrošč na drugej gori. In Afanazij je del s sebe obleko, nagrabil v njo zlata, kolikor ga je mogel nesti, zavalil na ramo in nesel v mesto. Prišel je v gostilnico, dal gostilničarju zlato in šel po ostalo zlato. In ko je prinesel vse zlato, šel je k prodajalcem, kupil zemlje v mestu, kupil kamenja, lesa, najel delavcev in začel zidati tri dome. In Afanazij je prožil v mestu tri mesece, sezidal v mestu tri hiše: jeden dom utočišče vdovam in sirotam, drugi dom bolnišnica bolnikom in revežem, tretji dom tujcem in prosjakom. Našel je Afanazij tudi tri častite redovnike ter jednemu izročil vrhovništvo utočišča, drugemu bolnišnico in tretjemu dom za tujce. In ostalo je še 3000 zlatega denarja Afanaziju. Dal je vsakemu redovniku po tisoč, da bi na roke razdajali revežem. Kmalu so se jeli z narodom polniti vsi trije domi ter začeli ljudje hvaliti Afanazija za vse to, kar je storil. Afanazij je bil tega vesel ter še ni hotel iti z mesta. No Afanaziju se jo za-tožilo po bratu in poslovivši se od naroda, pridržai si ni niti enega denarja ter se vrnil v istej starej obleki, v katerej je bil odšel, k svojemu bivališču. Ker za Jugoslovane, in posebej za nas Slovence položaj postaja nevaren, nam sicer še ni obupati, a treba nam je biti silno paznim, da svoje moči zbiramo iu jih ne drobimo. V kratkem bode sprožil nemški Mihelj od Gradca semkaj svoj novi top nad slovenske dežele. Ali se mu hočemo udati iu prepustiti najprej lepo Štajersko brez pomoči, da se zadavi v njegovih denarnih zanjkah? Nikdar ne! Čem močnejši je pritisk, tem močnejši naj bode odtisk. Naj tu opozorimo samo na družbo sv, Cirila in Metoda. Razširiti se mora ta družba in ustanove naj se po vseh naših mestih tudi ženske podružnice, da bode mogoče vzdržavati kaj več slovenskih šol na krajih, koder nam očitno krivico delajo nasprotniki. Junaško so se borili naši predniki proti lju-temu Turčinu za dvojno svetinjo svojo, za vero in domovino, in rešili so obojno, dasiravno je bil na-padnik močnejši. Ta veličastni uspeh je dosegla edinost v boji zoper skupnega sovražnika. Tako bi imelo biti, tako mora biti tudi še danes. Ako bomo složno delovali in skupaj bojevali se po vzgledu naših očetov za vero in domovino, potem se nam ni bati, da bi nas požrl nemški moloh, če smo tudi majhen narodič. V edinosti je moč, iu ta naj vlada „cis" in „trans" Ljubljanice, Soče, Save in Drave . .! Politični pregled. V Ljubljani, 28. oktobra. Sotmi|

v Atenah toliko visoke gospode ob enem, kakor pri tej priliki. Nemčijo zastopa cesar, Danijo kralj, Rusijo cesarjevič, Anglijo prestolonaslednik, neso-rodne dvore pa posebni pooblaščenci. Vsi državni jetniki, ki so že prestali dve tretjini svoje kazni, bili so pomiloščeni. V soboto zvečer je bila bakljada s 6000 beneških svetilnic; deset vojaških godb je skupaj sviralo. Včeraj je bila po vsem kraljestvu slovesna služba božja. Turčiji dela obisk nemškega cesarja Viljema veliko preglavico. Vlada je morala navlašč v ta namen skloniti z otomansko banko posojilo, da je tako dobila zadosti denarja. Treba bo popraviti oklopnice, štiri fregate, ki bodo sprejele sultanove ladije iz Dardanel; plačati bo morala vlada opravo za 60.000 mož, troške za umetalni ogenj, razsvetljavo Bospora in popravo cest. Izvirni dopisi. Iz Črnega grabna, dne 24. okt. 1889.*) V Blagovici so imeli oziroma še imajo provizoričnega učitelja, katerega bode marsikateri čitatelj poznal, če tudi ne imenujemo njegovega imena. V kratkem času treh mesecev je imel pri kazenskem sodišči na Brdu najmanj dvanajst obravnav, katerih se jih je nekaj nadaljevalo tudi v Ljubljani. Tožil je ves krajni šolski svet, tožil posamične ude krajnega šolskega sveta, tožil župana — toda povsodi je propal. Nasproti pa so mu naložili kazen, ko je krajni šolski svet proti njemu postopal. Kje pa so stroški ? Tistih on ne pozna. DA se rubiti, kolikor kdo hoče, vsaj ima vedno notarsko pismo pri sebi, v katerem stoji črno na belem, da nima nič, da je vse njegove žene. Pri sodišči so mu dokazali čudne stvari. Dokazali so mu taka dejanja, kakoršnih bi se pri vzgojitelju mladine najmanj pričakovalo. Vsled disciplinarne preiskave bil je suspendiran in Blagovičani so si oddahnili, češ, zdaj ga bode Bog preložil. Toda Blagovičani obračajo, učitelj pa s pomočjo svojih protektorjev ali da govorimo v ednini, s pomočjo svojega mogočnega protektorja — obrne. Da je ta protektor zelo miroljuben mož, to ve vsak, ki čuje njegovo ime. Toda če je tudi Bog mir poslal na zemljo vsem ljudem, zato ga pa vendar vsak Bogomir še obdržati ne zna. Naš tako zvani učitelj pa v svojih neprostovoljnih počitnicah nadaljuje svoj posel: Prodaja, menda „Jo-szivloze", skupuje med iu čebele, trži z vinom in ljubljanski Moises ga prav dobro pozna. Najljubši opravek mu je me-šetariti kubiktarjem. In šola? Šola se zrači vže pol leta, otroci pa kozle pasejo ! — Radovedni smo, ali bodo naši poslanci povišali plačo tudi takim učiteljem? Iz Blagovice, 27. oktobra. (Nova šola.) Danes je minolo 134 dni, to je več kot tretji del leta, odkar je ustavljen v Blagovici šolski pouk. Čeravno je bila služba učiteljeva razpisana do 5. avgusta, vendar veleslavni c. kr. okrajni šolski svet v Kamniku še zdaj v zadnji seji 24. t. m. ni hotel učitelja imenovati. Oglasili so se trije kompe-tenti, a ker je okrajni šolski svet imenovanje tako dolgo odlašal, sta dva prosilca prosila za drugo službo in jo tudi dobila, Ostal je še jeden kom-petent, in morebiti hoče okrajni šolski svet ravno s svojim nerazumljivim odlašanjem doseči, da bi se še ta skesal, in bi potem poslali zopet v četrto iz službenih ozirov ali kazenskim potom učitelja sem, ki se je drugje nemogočega storil. Pri nas je šolskih otrok čez sto; vsak otrok je zamudil v tem času najmanj 350 ur; — torej je skupaj 35.000 neopravičenih šolskih zamud. Kdo bode plačal globo za te zamude? Ali stariši, ki zastonj za šolo davke plačujejo? Iz Prage, dne 20. oktobra. Pri uameščenji izpraznjene škofije djakovske se pač še sanjalo ni Madjarom, kak neupognjen, neustrašen mož bo zašel škofovsko stolico in kako zvesto bode branil ter zagovarjal ljudske koristi in cele vladikovine. Toda vladika djakovski, Juraj S t r o ss m ay e r, kojega so minole dni tako lokavo napadali madjarski in nemški listi ter podlo sumničili, ni se omejil samo na svoje južne rojake. Bistrim pogledom je motril dogodjaje vsega Slovanstva; bil je v tesnem spo-jenji s Cehi in Moravani, in gotovo je on največ prispel zopet k pogajanji med Rusko in Vatikanom. Kot romar priromal je na naš Velehrad 1885. leta, in kdor je ondi srečal tega milega starčka, omilil se mu je gotovo s celim srcem. In *) Dobili smo o tem /.o mnogo pritožb; a da se no bi nam očitala animoznost proti učitoljskemu stan« v občo, kar neki krogi radi poudarjajo, vrgli smo vso dopiso v koš. Na iz-rečno željo pa objavimo ta dopis, primerno okrajšan. Op. vred» kakor je bilo življenje njegovo neprestano delovanje in požrtvovanje ter boj zoper napade protivnikov, — tako je bilo njegovo zasebno življenje pohlevno in priprosto. Za-se potrebuje sila malo, skoro toliko, kakor nižji duhovnik. Za-sd je štedljiv, za narod in ljud svoj ima vedno odprto roko. Njemu dd vse, zdnj skrbi on, na-sč pozablja; za ljubljeni narod stori vse. Istinite so besede njegove na njem: Vse za vero in domovino. Kam neki je dal Strossmayer te milijone, s kojimi se je obogatil iz posekanih gozdov, kakor ga Madjari dolže in obsojajo? Si je li nakupil z&nje palač, v kojih bi razkošno živel? Ali je morebiti razdelil te milijone med dediče, kojih nima? In če jo ukazal posekati šume, v kojih so baje stali štiristo let stari hrasti, je li to prestopek zoper gozdno postavo? Ali naj bi je pustil stati, da bi bili strohneli, ali pa je bili po njegovi smrti posekali Madjari? Na uaši sesterski Moravi n. pr. pustošijo gozde židje s svojimi pilami, da skoro ne bode v njih najti močnejšega drevesa, — in same galičave označujejo kraje, kjer so pred nekoliko leti še stali lepi, bujni gozdi. Toda ne treba mi omenjati Morave. Naj pogledajo Madjari samo tja na Karpate, na povaške doline, kjer židje huje pustošijo, nego pri nas. Potuje li kdo po železnici preko ravnine Vage, ozre naj se na te gole strani ter vpraša kakega Slovaka, kaj to pomeni, odgovoril mu bode: „Židje kupujejo cele gore ter sekajo gozde do posleduje lesnike, odvažajoč vse doli po Vagi do Pešte. Menim, da bodo i te Karpate gole v nekoliko letih!" Kaj ne seza do Karpat Madjarov oblast? Baš na tožnem Slovaškem imajo Madjari bistre oči ter še kuri ne privoščijo svobodnega gibanja. Ti ubogi Slovaki so v groznih kleščah. In ako se na karpatskih gorah opustoši, na njih še grmičevje ne raste več, ker je ondi samo skalovje. V Biči, Zilinji, v Cači se nahajajo \elikanske parne pile (žage), okoli njih pa gole goru, vse opustošene, brez zelenih gozdov. Je li ondi gozdna postava nepotrebna? Kolikor je meni znano, so v Slavoniji gozdi v ravnini, zemlja je rodovitna; ako se tedaj posekava staro drevje ter nasaja z novim, ni li to koristnejše, nego pustiti vse brez vžitka? Strossmayer je gotovo bolje in uzorneje upravljal imenje svoje škofije, nego Madjari svoje. V bakonjskem gozdu tudi ni že kaj prida, dasi je bil nekdaj večji, nego škofijske šume djakovske, in mesto zaraščeuega gozda razprostira se dandanes veliko močvirje. O tem tudi niso vedeli Madjari? Kjer bi morali imeti oči, ondi ne vidijo, drugje zopet gledajo z očesom zavistnika, ali pa z očesom zakletega neprijatelja. Še v predobrem spominu je sodna obravnava z ljudmi, kjer se jo dokazalo, da so po povodnji ponesrečenim v Segedinu nabrani novci našli pot v žepe — poštenjakov. Afera Kokanova, koji je na tisoče državnih novcev zmaknil, pa še završena ni. Vsak hip nam dohajajo vesti iz Madjarije, da je ta ali oni v ministerstvu, na poštah, v uradih izneveril toliko tisoč in da so županski uradniki odtujili tolike in tolike svote. Za vravnavo rek Tise in Maroše je vlada dovolila deset milijonov. Doslej se še ni nič vravnavalo, milijoni so pa izginili; a kam, to vedi živa duša! Radi tega bode predložena tožba zoper komisarja grofa Ljudevita Tiszo. — Segedin je bil pred nekoliko leti popolnoma zatopen; nabiralo se je za ponesrečene po Češkem, Moravskem in povsod. Da bi se zaprečila večja nesreča, imel bi se zgraditi obrambeui nasip. Za slednji se je dovolilo — deset milijonov. Nekaj se je sicer izvršilo, toda tako, da se je nasip zopet sesul in zatopil Segedin. Ti milijoni so ostali nekje drugje, nego v — glenji. In kaj stoprav loterijska afera Farkašova? In ti ljudje, o kojih vsak hip čujemo strašne dogodbe, ti se drznejo sumničiti in dolžiti Stross-mayerja nopoštenosti, slabega gospodarstva in sebičnosti? Ali je z&nje vladika že predolgo na svetu? Ali se ga morda hote znebiti, da bi ne videl in jim ne očital njih slabih činov, ter je sam pognal k odgovornosti? Na Češkem je Strossmayerjevo ime dobro znano; ta sramota pa, s kojo ga Madjari zdaj obsipajo, obrnila se bode zoper nje same. Vsi Cehi pa srčno žele, da bi bil velečislani vladika še mnoga leta ohranjen vsemu avstrijskemu Slovanstvul Z Dolenjskega, 26. oktobra. Vsled smrti vladnega svetnika in referenta v administrativnih in eko- nomnih šolskih stvareh g. Hočevarja postalo je za razvoj ljudskega šolstva na Kranjskem jako imenitno mesto prazno. Težkim srcem pričakovali smo ljudski učitelji novo imenovanje; kajti dobro čutimo, da od tega bode za prihodnjih deset ali še več let naša usoda in prihodnjost odvisna, kako bode naš stan se razvijal, na svoji sedanji stopinji permanenten ostal ali pa še celo nazadoval. Nada, da vlada ljudsko šolstvo, katero je vzlasti na Kranjskem nasproti drugim kronovinam še le v začetnem razvoji ostalo, ne bode kot „pastorko" zanemarjala, temveč ravno v sedanji težavni dobi še posebno negovala — se je obistinila. Telegram z Dunaja, da je imenovan visokorodni g. J. Mer k c. kr. vladnim svetnikom in administrativnim in ekonomskim referentom v šolskih stvareh za Kranjsko, razveselil je gotovo vsakega učitelja iz kranjskega in kočevskega šolskega okraja, v kojih okrajih je do sedaj kot c. kr. okrajni glavar in prvosednik c. kr. okrajnega šolskega sveta deloval in ki je vsakemu kot unet prijatelj in podpiratelj ljudskega šolstva in učiteljstva poznat, in vse učiteljstvo na Kranjskem ima vzrok tega i m eno v anj a vese 1 i t i se in sedanji vladi za ta čin hvaležno biti. Iz Polhovega Gradca, 25. oktobra. Česar smo se že dolgo bali, to se je zgodilo. V ponedeljek zjutraj je izstopila Gradašica iz svojih bregov in nanesla polno peska na njive in travnike. Voda je pri-drla tudi v nekatere hiše. V jedno hišo je naneslo za 7 voz peska. Leto za letom nas obiskujejo te grozno nesreče. Nekaterim posestnikom ne kaže drugače, kakor da zapuste svoje zemljišče, ako se tem vsakoletnim preplavljanjem ne pride kako v okom. Ubogi kmet! Vže tako je letos slaba letina, sedaj je pa nekaterim še jesenske pridelke uničilo. Davkar bode pa zahteval navadno plačilo. Saj je znano, da so odpisi pri tacih nesrečah tako neznatni, da ne znesejo niti toliko pri jedni občini, kolikor uradnik za pot dobi, ko pride škodo cenit. Silno plačuje revni kmet te davke in vedno hrepeni, da bi se mu : težko breme zlajšalo, pa kakor je brati, zopet ni j upati za celo vrsto let, da bi se mu to breme kaj j zlajšalo. Gospodje deželni poslanci bodo vže skrbeli | za to. Koliko n. pr. bode veljalo deželno gledišče. ; Po kaki pravici bi moral naš hribovec plačevati za j to napravo? Gola fraza je to, če so govori: gledišče lika um in srce. Rad bi vedel, kako se lika um in srce, ako se predstavlja recimo kaka burka, kaka šaloigra itd. Resnih, junaških iger ali tragedij v Ljubljani niti predstavljali niso. In ako se je igrala na leto jedenkrat ali dvakrat recimo kaka Šekspir-jeva (Shakespeare) tragedija, potem je bilo gledišče navadno prazno. Malovredna, nenravna opereta : (Boccaccio) je pa prišla vsako leto najmanj 20krat | na vrste. In za kaj tacega naj bi hribovec dajal j svoj trdo zasluženi krajcar? Gospodje poslanci, ko bi hoteli količkaj razjasniti priprostemu ljudstvu, kaj je gledišče, kako deluje, o, verjemite mi, glasni ugovor proti dovolitvi le jednega krajcarja bi odmeval od vseh strani. Nekateri se izgovarjajo: Igralo se bode tudi slovenski. Koliko slovenskih igrokazov pa je izvirnih in res srce blažilnih? Res najostudnejših niso prestavljali, najboljših pa tudi ne. Ali ne zadostuje za slovenske igre čitalnična soba, za poznejši čas pa sobana „Narodnega doma"? Gledišče je tako preveliko za slovenske predstave. Kolikokrat je bilo pri slovenskih igrah gledišče skoraj prazno, akoravno so bile predstave navadno ob nedeljah. Muogi so hodili zgolj iz rodoljubja k slovenskim predstavam, česar bi ne storili, ko bi bile predstave bolj pogostne. Ce se pa vže ne more drugače, kakor da se zida novo gledišče, naj tisti zidajo, ki bodo vanj j hodili, ali pa se počaka nekaj let. Letos se ui še Ljubljana podrla, ko ni bilo gledišča in ljubljanskih Nemcev niti še ni konec, akoravno niso v gledišče hodili oživljat se za svoj rod in jezik. Karkoli sklenete, gospodje poslanci, za to vas nujno prosimo: imejte usmiljenje z ubogim davkoplačevalcem ! Dnevne novice. (Presvetli cesar) je podaril 5000 glil. onim krajem na Koroškem, katerim je zadnja povodenj napravila mnogo škode. (Konsekracija.) V lepi nadškofovski prestolnici častitega Solnograda se je vršilo včeraj slovesno po-svečevanje novega knezoškofa lavantskega, premilo- stivega gospoda dr. Mihaela Na pot ni k a. Slovenci smo se veselili tega dne, ker je bil na vzvišeno mesto prevažne biskupske službe povzdignjen toliko priljubljen gospod, kateri je res „naše gore list". Podpiraj, razsvetljuj in ohrani ga Bog, da dolga, dolga leta k časni in večni sreči vodi verno naše ljudstvo slovensko. — Kot priče so bili pri konse-kraciji veleč, gg.: Kapit. vikar Fran Košar, stolni dekan Ignacij Orožen in knezoškof. duh. svetovalec in spiritual K. Hribovšek iz Maribora. Pri posvečevanji sta asistovala solnograškemu knezonad-škofu knezoškof' krški preč. g. dr. Josip Kahn in vojaški škof preč. g. dr. Anton Gruša. (Dnevni red) VII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 29. oktobra 1889. leta ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika VI. deželno-zborske seje dne 25. oktobra 1889. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o prošnji občine Črnivrh glede podpore za cestne namene. 4. Ustno poročilo finančnega od-| seka o računskem sklepu zemljiško-odveznega za-• klada za 1. 1888. 5. Uitno poročilo finančnega od-i seka o dovršitvi konvertovanja kranjskega zemljiško-' odveznega dolga v novo deželno posojilo. 6. Ustno ' poročilo finančnega odseka o računskem sklepu mu-| zejskega zaklada za 1. 1888., in o § 7. letnega po-i ročila, črka C. 7. Poročilo finančnega odseka o proračunu muzejskega zaklada za 1. 1890. 8. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona o vzgojevalnicah iu učilnicah za gluhoneme in slepe otroke. 9. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji mestne občine Kranj, da se ohrani kranjska gimnazija. 10. Ustuo poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občanov katasterske občine Rakitne, da bi jo pri-' družili občini Borovnica. 11. Ustno poročilo upravno-; gospodarskega odseka o prošnji občanov podobčine | Orle, da se ločijo od dobrunjske županije v samo-i stalno občino Rudnik. 12. Utemeljenje samostalnega ■ predloga g. poslanca Ivana Hribarja in tovarišev ob j ustanovitvi deželne hipotečne banke v vojvodini : Kranjski. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o i napravi uove iz Radue navkreber držeče, z okrajno j cesto Kočevje - Poljane - Staritrg-Vinica stikajoče se j cestne proge, potem glede podpore za to cesto in I glede njene uvrstitve med okrajne ceste. 14. Ustuo : poročilo finančnega odseka o računskem sklepu de-I žolnega posojilnega zaklada za 1. 1S88.15. Ustno po-i ročilo odseka za letno poročilo o § 1. letnega poio-j čila „Skleneni zakoni" z uvodom „Praznovanje štiri-I desetletnega vladanja Njegovega c. in kr. Apostol-\ skega Veličanstva". 16. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o § 3. letnega poročila „De-želnozborske in zdravstvene reči". 17. Ustno poročilo finančnega odseka o poberanji deželne naklade na žgane opojne tekočine v lastni režiji. 18. Ustno i poročilo finančnega odseka o prošnji učitelja Vencla : Sturina za zvikšanje pokojnine. 19. Ustno poročilo ! finančnega odseka o prošnji Maksa Ivanetiča, da bi j se rehabilitiral kot definitiven učitelj. 20. Ustno po-; ročilo liuaučnega odseka o prošnji pomožnega učitelja Franc Ptigla za miloščino. 21. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljeve vdove Ivane Germ za podporo. 22. Ustuo poročilo finančnega odseka o prošnji posestnikov iz vasi Gorenje, Srednje in Spodnje Garalje glede podpore za vravnavo Save. 23. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora ribniškega, da bi se odpisalo posojilo 647 gld. 92 kr. 24. Ustno poročiio fiuaučnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora ribniškega glede podpore za vzdrževanje cestarjev. („Slov. Narod'-) zopet izpolnuje svojo časnikarsko dolžnost, ko piše v sobotni številki pod naslovom: „Kaj pa to?" tako-Ie: „Kočevci v Ko-privuiku (Nesselthal) bili so zadnje dni zelo razburjeni in so sklenili, da postanejo starokatoliki, ako se ne odpravi tamošnji duhovnik J. Sli so tudi h kuezoškofu dr. Missiji in mu povedali svojo trdno voljo. Knezoškof jim je baje obljubil, da bode vse storil, kar mogoče, in če se bodo obljube izpolnile, se ni bati, da bi se starokatoliško gibanje zopet povrnilo. Stvar je s tem pri kraji, vendar pa se pri takih zuamenjih časa človek spominja znanih besed: „Ks ist etwas faul im Staate Dänemark." „Slovenec" in „Laibacher Zeitung" pa imata zopet hvaležno nalogo, dokazovati, kateri slovenski list je zakrivil starokatoliško gibanje v kočevskem Koprivniku." — Tako „Slov. Narod". Temu nasproti konstatujemo to, da do zdaj nihče iti bil v tej zadevi pri mil. knozoškofu in se tudi ni oglasil niti ustno, niti pismeno pri tukajšnjem knezoško- fijstvu. Pač pa se je res bojda pojavil neki razpor mej tamošnjim g. župaikom in nekaterimi župljaui, ko se je zabranilo pri nekem pogrebu cerkveno zvonjenje. Vse poročilo „Narodovo" je tedaj teiiden-cijozno in zopet kaže, kakega duha je ta list. Slišal je o uečem zvoniti. To je precej po svoje zasukal ter obesil na veliki zvon, kar mu je v zadregi prav prišlo, češ, tega vsaj nisem jaz zakrivil! Nikakor ne trdimo, da bi kočevski Koprivničani naravnost bili podkurjeni od „Slov. Naroda", ker itak jezika ne razumejo. Toda tukaj ne vleče niti „altkatolici-zera", niti drugje „pravoslavje", pač pa je duh, kateri razširja ta list, ki bega naše ljudstvo in je že odveč zmešnjave napravil s svojimi pogubljivimi nazori. Ti nazori jezikov mej ne poznajo, ker so mednarodni. Ljubeznjivemu nasprotniku pa zopet čestitamo na tej pridobitvi! Toda, ko ravno toliko o gnilobi govori, svetovali bi mu prav prijateljski, da bi se sam prijeti izvolil malo za nos. Tedaj se bo pa tudi obvaroval naš narod marsikaterih škandalov, kakoršnih zastopnik biti se trudi zopet „Slovenski Narod". (V isterskem deželnem zborn) hrvatski poslanci večinoma govorč v svojem materinem jeziku, kar pa ni všeč laški večini. Vsled tega je bilo že več manjših prask med govorniki. (Štajarske prisilne delavnice.) Deželni odbor namerava nasvetovati deželnemu zboru, da bi dežela zgradila novo moško prisilno delavnico, žensko pa premestila iz Lankovca v Messendorf. Norišnica v Feldhofu je namreč pretesna, zato namerava deželni odbor za neozdravljive umobolne ustanoviti posebne hiralnice, in grad Laukovec je za tako hiralnico posebno primeren. Ženska kazuilnica bi se morala potem premestiti in sicer najprimerneje v Messendorf. Ker pa tu tudi več ne zadostujejo prostori za moško kaznilnico, naj bi dežela zgradila novo moško kaznilnico, ker bi država po § 2. postave z dne 24. maja 1885 drž. z. št. 90 morala dodati troškom primerno svoto. (Iz Celja) se poroča: Novi okrajni zastop je pri pregledovanji računskega zaključka za leto 1888 in proračuna za leto 1889 zasledil veliko goljufijo še iz prejšnje dobe na škodo okrajne blagajnice. Komisija okr. zastopa je stvar naznanila kazenskemu sodišču. (Nasledki novega vojnega naslova.) Posamezni obrtniki, kot tiskarji in izdelovalci napisov, so dobili mnogo dela vsled premembe raznih napisov. Gospodje častniki in kadetje pa si bodo morali dati napraviti nove vizitnice zaradi besedice „und" med črkama „k. k." (Novo šolsko poslopje v Gorici.) Dne 5. novembra ob 10. uri dopoludue bode v II. nadstropji namestniške palače v Trstu javna dražba del za novo poslopje ženske pripravnice v Gorici. Vsklicua cena je 78.198 gl. 89 kr. Novo šolsko poslopje bode stalo nasproti semeniškemu vrtu. Kdor ima denar, naj se podviza, ako kaj kaže. vfioriško mestno starešinstvo) je danes teden s 15 proti 5 glasovom imenovalo med mnogimi prosilci novega mestuega inženerja, in sicer italijanskega podložnika M a rt i n u z z i j a, ki bode moral še le dobiti avstrijsko državljanstvo. Goriški mestni očetje so zopet jasno pokazali svoje želje. Sicer pa je vladni zastopnik izjavil, da si proti temu sklepu pridrži mogoč ugovor. Prav je ! Imamo dovolj Avstrijcev, ki so vredni domačega kruha. (Kanonično umeščen) je bil danes č. g. Peter Ogrin na župnijo Sv. Duh pri Krškem. (Povodenj.) Po vsi deželi tožijo o škodi vsled vednega deževja. Tako je Sava na mnogih krajih odnesla rodovitne zemlje in poplavila obrežje. Zagrebška okolica, posebno okoli Maksimira proti Savi je že več dni pod vodo. Danes teden je Gradašica izstopila iz bregov ter nanesla mnogo peska na njive in travnike. Veliko škodo so napravile vode v kamniškem okraji in v planinski dolini. (Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole goriške) je izpraznjenih 6 ustanov po 100 gld. in 1 za 50 gld. Nov tečaj se prične 20. novembra. Raznoterosti. — Ameriška reklama. Ko je Adelina Patti prvipot potovala po Ameriki, pisal je neki za-padni list: „Adelina Patti je prav za prav zamorskega rodii, čeravno je bila njena mati rojena na Alaski in je bil njen oče redarstveni ravnatelj v Chicagu. Velika „priinadona" jo bila rojena v Ar-kanzasu kot najmlajši izmed 26 otr9k, ki so vsi kot dvojčki prišli na svet. Kot štiriletnoga otroka so jo opazili nekega dne, ko so je s kačo-ropotačo igrala." — Mala loterija. Kakor se z Dunaja brzo-javlja „Miinch. Fremdenbl.", poberalo se bo od prihodnjega leta naprej 15odstoten davek od malo-loterijskili dobitkov. — Peti nd vaj se t letni co svojega vladanja bo dno 16. decembra t. 1. praznoval belgijski kralj Leopold II. — Kmetska logika. Poljski slikar Augu-stynowicz je potreboval za svojo sliko več kmetov v narodni noši. Naročil si je tedaj nekaj kmetov in kmetic v svoje stanovanje, toda v praznični opravi. Župan dotične vasi pa je kmetom odločno prepovedal praznično obleko, rekoč: „Naš gosp. Duna-jewski je sedaj v Lvovu ; ako vas bo videl v tako bogati opravi, plačati nam bo treba višje davke." In pri teru je ostalo! Telegrami. Celje, 28. oktobra. Zaradi goljufij ovajeni bivši tajnik okrajnega zastopa celjskega Briiu se je danes poskusil ustreliti. Celjski Nemci silno poparjeni. Dunaj, 28. oktobra. Princ Ferdinand Koburški so je za nekaj dni odpeljal v Eben-thal; povrnil se bo za kratko dobo na Dunaj, potem bo pa odpotoval v Solijo. Sofija, 27. oktobra. Knez bo došel v četrtek ali pa v soboto. Zaradi tega je sklenil ministerski sovet otvoriti sobranje v nedeljo 3. dan novembra. Pariz, 27. oktobra. Današnji ministerski sovet je sklenil, da se bo kabinet v sedanji sestavi predstavil novi zbornici. Atene. 28. oktobra. Pri včerajšnjem slavnostnem obedu je kralj napil novima poro-čencema, cesarju in cesarici, cesar pa Grški ter je končal svoj govor v grščini, kar je vzbudilo veliko navdušenje. a. Na dopis „Iz ljubljanske okol;ce" g. K. v 245. številki „Slov. Naroda" odgovarjam, da jaz, in kolikor so mi razmere znane, noben narodni poslanec ni načeloma proti zboljšanju uč teljskih plač. Proti vil sem se dotičnim prošnjam le z ozirom na letošnjo jako slabo poljsko in vinsko letino ter na občno bedo ter izrazil željo, naj bi se za sedaj ne zvišalo breme davkoplačevalcev. Sicer pa po moji misli g. K. s takimi napadi na poslance ne bode koristil svoji stvari. Ljubljana, dne 26. oktobra 1889. Niko Dragoš, deželni poslanec. Vremensko sporočilo. Dunajska borza. (Telegratlčno poročilo.) 28. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka) 85 gl. 55 kr Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 85 „ 85 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 40 Papirna renta, davka prosta......100 „ 50 Akcije avstr.-ogerske banke......919 „ — Kreditne akcije ..........815 „ 25 London . .'...........119 „ 02 Srebro ............. . . Francoski napoleond..................9 „ 47 Cesarski cekini ....................5 „ 67 Nemške marke ....................58 , 35 Za manufakturne trgovce in zasebnike. Izvrstne češke tkanine znane tvrdke Vilj. Marki, VVamberg (Češko). Struka (bombažno blago) za moške obleke, najlepši obrazci. Barhant, v vseli barvah, dobro vrsto. Kanafasse (posteljno blago), razne vrste, najlo,si uzorci, dobre vrste. Oksford Za srajce in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Gzriett za ženske in otroške obleke, izvrstno in trpežno "igo. (10-10) bla Uzorci gratis in franko. — Pošilja se proti povzetju. ^ A 2K I >1 < > !!! Prež. duhovščini, p n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu v varstvo zoper prehlajenje najbolje priporočeno: 1 trikot-flanelen telovnik in 1 take spodnje hlače skupaj...... gld. 2*75 isto za gospe „ 3-— otroška spodnja obleka „ 1 do 1-50. Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska na/.na-novnlnica v Urini. (30—7) (I. oester. Handels - Auskunfts - Burean liriinn.) fc! Dan a Las Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomora v mm toplomera po Celziju 26 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. 739 6 740 0 749 8 101 10 4 9 8 si. svzli. n brezv. dež oblačno dež 4010 dež 27 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 741-9 7423 742 3 5-8 9 6 84 si. zap n n oblačno n 000 Srednja temperatura oboli dni 10 1" in 9'3° za 10" in 0'5° nad normalom. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastlh pušicah (Blechbüchsen) v domačem IX lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boljše K nego vse te vrste v prodajalnah. (16) ^ ¡JflT" Cenilce mi zahtevaivjo. ^ xxux*mxnx*mxxnnxKr> ISaBWHBMHH»H Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev opntijo Sotilnc (Glrondc). Dom MAGUELONNE, prijor. Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Bruselj 1SSO, London 1884. Iznajdeno leta 13I73 P° prijorji Plerre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežeino našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. Tvrdka MUl Bordeaux rttiOi('roix de Seguey 100 k lOH. Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseli lekarnah in prodaja!nieah dišav. (10)