AVpijska
KNJIŽNICA V CELJU
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IV	30. aprila 1959	ST. 11
VSEBINA
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE HO. Priporočilo gospodarskim organizacijam.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE 81. Stulut občine Celje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE HJ. Odlok o proračunu občine Mozirje za leto l‘)V>.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR VRI CELJU 83. Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto \{)VK
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH N4. Odlok o turistični taksi na območju občine Šmarje pri Jelšah.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Občinski ljudski odbor Mozirje Občinski ljudski odbor Žalec
80.
Po 27. členu poslovnika skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Celje je skupščina na svojem zasedanju dne 17. marca 1959 sprejela naslednje
PRIPOROČILO gospodarskim organizacijam.
Skupščina je proučila zaključni račun Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1958 ter ugotovila visok poslovni primanjkljaj sklada za zdravstveno zavarovanje. Ko so člani skupščine v razpravi potrdili ugotovitve izvršilnega odbora, ki jih je podal direktor zavoda o prekomernem naraščanju izdatkov za zdravstveno zavarovanje, skupščina
ugotavlja:
januarja 1959 sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Celje z dne 18. avgusta 1955, tako da se prečiščeno besedilo statuta glasi:
STATUT OBČINE CELJE
I.	OBČINA CELJE
1.	člen
Občina Celje je temeljna politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbeno-gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine.
Občina Celje je v sestavu okraja Celje.
2.	člen
Območje občine Celje obsega:
1.	Neprenehno naraščanje stroškov zdravstvenega zavarovanja in sorazmerno visoko število odsotnosti z dela in izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni in nezgode narekuje nujne ukrepe.
2.	Primerni in pravilni ukrepi so možni le, če se vzroki izostanka z dela in naraščanje izdatkov podrobno analizirajo in razčlenijo.
3.	Glede na to skupščina
p r i p o r oč a
vsem gospodarskim organizacijam na območju okraja Celje, da posvetijo posebno sejo delavskega sveta samo tem vprašanjem in jih na teh sejah podrobno razčlenijo, ugotovijo vzroke in jih skušajo odpraviti.
St. 01-59/1959-S/I8
Celje, dne 17 marca 1959
Direktor	Predsednik skupščine
Milan Loštrk 1 r.	Ivan Zmaher I. r.
81.
Po 7. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-269/55 in 29-366/57) v zvezi z 2. členom zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 34-168/58) je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21.
a) mesto Celje: katastrske občine: naselja:
Celje:
Lisce:
Spodnja Hudinja:
Celje (del)
Celje (del), Lisce, Miklavžev hrib Celje (del), Nova vas, Sp. Hudinja, Zg. Hudinja
b) druge katastrske občine in naselja:
Arclin:	Arclin, Lahovna, Lešje, Prekorje, Run-tole
Bezovica:	Bezovica, Gabrovec pri Dramljah, Hrastnik
Bre'zova:	Brezova, Konjsko, Loče
Bukovžlak:	Bukovžlak, Stance, Vrhe
Creskova:	Creskova, Velika ravan
Dobrna:	Dobrna, Lokovina, Pristova, Vinska gorica
Dol:	Dol pod Gojko
Goričica (del):	Ogorevc
Homec:	Homec, Landek, Zlateče
Klanc:	Klanc, Loka pri Dobrni
Košnica:	Košnica pri Celju, Polule
Kresnike:	Pečovje, Store
Lemberg:	Hrenova, Lemberg pri Strmcu, Vine
Lipa:	Lipa pri Frankolovem, Zabukovje
Loka:	Frankolovo, Rakova steza, Straža pri
	Dolu, Straživa
Male Dole:	Črešnjevec, Kladnart, Male Dole, Raz gorce, Rove
Medlog:	Babno, Lava (del), Lopata, Ložnica pri Celju, Medlog
Nova cerkev:	Polže, Strmec pri Vojniku, Vizore
Novake:	Novake, Razdelj, Straža pri Strmcu
Ostrožno:	Dobrova, Lava (člel), Lokrovec, Ostrož
Podgorje:	Brdce, Crešnjice, Podgorje pod Čerinom
Prožin:	Prožinska vas
Rožni vrh:	Jezerce pri Šmartnem, Otemna, Rožni vrh
Rupe:	Pepelno, Rupe, Zavrh pri Galiciji (del)
Socka:	Selce, Socka, Trnovlje pri S očki
Svetina (del):	Javornik, Kanjuce, Svetina, Svetli dol
Sv. Jošt:	Brdce nad Dobrno, Parož, Strmec nad Dobrno
Sv. Jungert (del):	Gorica pri Šmartnem, Sv. Jungert
Sv. Lovrenc:	Šentjanž nad Štorami, Kornpole, Laška vas pri Štorah
Sv. Tomaž:	Roblek, Tomaž nad Vojnikom, Zelče
Škofja vas:	Sv. Marjeta, Škofja vas, Zadobrova
Šmartno:	Slatina v Rožni dolini, Šmartno v Rožni dolini
S.miklavž:	Bovše, Glinško, Gradišče pri Vojniku, Lipovec pri Škofji vasi, Pristava, Razgor, Smiklavž pri Škofji vasi
Teharje:	Gret, Osenca, Teharje, Zvodno
Trema rje (del):	Tremerje
Trnovlje:	Leskovec, Ljubečna, Trnovlje pri Celju, Začret, Zepina
Verpete:	Beli potok pri Frankolovem. Bezenško-vo Bukovje, Lindek, Verpete
Višnja vas:	Globoče, Ilovca, 1 venca, Jankova, Višnja vas
Vojnik okolica:	Vojnik (del)
Vojnik trg:	Vojnik (del)
Zagrad:	Pečovnik, Zagrad, Zavodna
Zavrh:	Vrba, Zavrh nad Dobrno
3.	člen
Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in drugih organih občinske samouprave ali pa neposredno s tem, da izvoli predstavniške organe občine in odpokliče njihove člane, kakor tudi po zborih volivcev in z referendumom.
Pri izvrševanju občinskih pravic se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja.
4.	člen
Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, razen tistih pravic in dolžnosti, ki so z ustavo ali zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo, ter tistih pravic in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federa tivne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samouprav ljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in v dru-
gih oblikah samoupravljanja. Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom.
7.	člen
Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva.
Občinski ljudski odbor je v mejah svojih pravic in dolžnosti najvišji organ oblasti v občini Celje.,
Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini, kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije, ni z zakonom drugače določeno.
8.	člen
Občina ima zlasti te-le pravice in dolžnosti:
1.	skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi;
2.	zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno izboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini;
3.	usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine;
4.	skrbi za izravnavanje interesov irf dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in za povečanje storilnosti dela:
5.	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino;
6.	samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine: vpeljuje določene doklade;
7.	ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino;
8.	izvršuje zakone in druge predpise, kolikor ni to izrečno dano v pristojnost drugim organom, zavodom in organizacijam;
9.	določa organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov ter skrbi za zakonitost njihovega dela;
10.	organizira komunalne in druge občinske službe;
11.	skrbi za splošno zdravstveno varstvo in zboljše-vanje zdravstva;
12.	skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj;
13.	skrbi za socialno varstvo;
14.	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov;
15.	nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov;
16.	skrbi za javni red in mir v občini;
17.	obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij, daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju.
Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi pred piši.
9.	člen
Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
10.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave:	*
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3 ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode;
4.	neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenski postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor ni to dano v pristojnost drugih organov;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva;
6.	organizira izvrševanje, nalog iz svojih pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini;
8.	zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice;
9.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
10.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali drugim aktom višjih organov kršene njene z zakonom določene pravice.
11.	člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, sv določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri ob činski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih za: dev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine krajevni odbori.
15.	člen
Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morejo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
16.	člen
Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
17.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč državnim organom.
18.	člen
Občina Celje je pravna oseba.
19.	člen
Sedež občinskega ljudskega odbora je v Celju.
20.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora.
II.	OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
I.	Sestava ljudskega odbora
21.	člen
Občinski ljudski odbor sestavljata občinski zbor in zbor proizvajalcev.
Občinski zbor ima 55 odbornikov.
Zbor proizvajalcev ima 41 odbornikov
Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo po zako nu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
2.	Delo ljudskega odbora
22.	člen
Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za reševanje teh vprašanj.
23.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah zbora oziroma zborov, izvršilne in določene upravne zadeve po svojih svetih, druge upravne zadeve pa praviloma po svojih upravnih organih.
Sejo občinskega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku; sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zbora, komisija ali svet ljudskega odbora ali predsednik okrajnega ljudskega odbora Celje.
Sejo posameznega zbora vodi odbornik, ki ga izvoli zbor izmed sebe za eno ali več sej, vendar največ za dobo enega leta.
Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik.
24.	člen
Ljudski odbor sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno. če je na seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina njegovih odbornikov.
Ljudski odbor in zbora sprejemata sklepe z večino glasov navzočih odbornikov.
Občinski statut se sprejme z večino glasov odbornikov vsakega od obeh zborov.
25.	člen
Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
26.	člen
Občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora na ločenih sejah obeh zborov enakopravno sprejemata:
I.	občinski statut;
2 odloke in druge sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
3.	občinski družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
4.	regulacijski načrt občine in njenih naselij;
5.	sklepe o najetju občinskih posojil in o prevzemu poroštva za posojila gospodarskih organizacij;
6.	sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občinski ljudski odbor;
7.	odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov;
8.	sklep o razpisu občinskega referenduma;
9.	sklepe o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora ter .o'povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
10.	sklep o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih občinskih pravic;
II.	sklepe o notranji organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest;
12.	sklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora.
Zbora se lahko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar samo zato, da poslušata poročilo in pojasnila o posameznih vprašanjih iz prvega odstavka tega člena. Ob ravnavo je treba opravili na ločenih sejah, če zbora dru gače ne skleneta, odločanje pa je treba opraviti vedno ločeno.
27.	člen
Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastnem preudarku ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij in državljanov.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe bolje in lažje zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin.
28.	člen
Odloki in drugi sklepi občinskega ljudskega odbora, pri katerih sprejemanju sodelujeta enakopravno občinski zbor in zbor proizvajalcev, veljajo samo, če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu.
29.	člen
Ce se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila; to komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem številu.
Ce se zbora tudi po poročilu komisije na skupni seji ne sporazumeta, se seja odloži na prihodnji dan.
Ce se tudi na tej seji ne sporazumeta, odlok oziroma sklep ni sprejet.
Kadar gre v primeru iz prejšnjega odstavka za odlok ali sklep, ki bi ga občinski ljudski odbor moral sprejeti na podlagi predpisa pristojnega višjega organa, je predsednik občinskega ljudskega odbora brez odlaganja dolžan to sporočiti predsedniku okrajnega ljudskega odbora. Ce občinski ljudski odbor kljub opozorilu okrajnega ljudskega odbora na prvi prihodnji seji odloka oziroma sklepa ne sprejme, sporoči to okrajni ljudski odbor Izvršnemu svetu.
•	30. člen
Občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov:
1.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane skupnih odborniških komisij;
2.	voli in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega namestnika;
3.	postavlja in razrešuje tajnika ljudskega odbora, šefe temeljnih upravnih organov in inšpektorje;
4.	izvršuje pravice, ki so dane občinskemu ljudskemu odboru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev go spodarskih organizacij in predstojnikov zavodov;
5.	opravlja druge volitve oziroma imenovanja in razrešitve, za katere je po zakonu in drugih predpisih pristojen občinski ljudski odbor.
Na skupni seji obeh zborov rešuje občinski ljudski odbor tudi spore med zboroma o pristojnosti.
31.	člen
Občinski zbor samostojno:
1.	sprejema predpise in druge akte iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, kolikor to ne spada v pristojnost obeh zborov;
2.	razveljavlja in odpravlja v mejah zakona predpise in' druge izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov ljudskega odbora, razen predpisov in aktov s tistih področij, o katerih sklepata oba zbora enakopravno,
3.	odloča o sklepih zborov volivcev, kadar je za to po zakonu pristojen;
4.	opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z dru gim predpisom dane v pristojnost občinskega zbora.
32.	člen
Zbor proizvajalcev samostojno:
1.	daje priporočila gospodarskim organizacijam za njihovo delo;
2.	opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi dane v pristojnost zbora proizvajalcev;
■3. razpravlja o sklepih zborov volivcev v gospodarskih organizacijah.
33.	člen
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ima pravico ugovora na okrajni ljudski odbor zoper vsak sklep občinskega zbora, če pri sprejemanju sklepa ni sodeloval, četudi je imel to pravico.
Okrajni ljudski odbor razveljavi sklep občinskega zbora, če ugotovi, da je ugovor utemeljen ter o odločitvi obvesti občinski ljudski odbor.
34.	člen
Občinski zbor in zbor proizvajalcev imata pravico, da drug drugemu predlagata izdajo predpisov in ukrepov tildi v zadevah, pri katerih reševanju prvi ali drugi zbor ne sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlog, mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor.
35.	člen
Vsak zbor samostojno na svoji seji voli in razrešuje člane svojih odborniških komisij, razpisuje nadomestne volitve za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata in o vseh drugih mandatno-imunitetnih vprašanjih.
36.	člen
Ljudski odbor odloča na svojih sejah o upravnih zadevah v upravnem postopku samo v pr.mcrih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor, odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa podpiše tajnik ljudskega odbora.
37.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Celje in Biltenu, glasilu Občinskega ljudskega odbora Celje.
V Uradnem vestniku okraja Celje se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
38.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
3.	Odborniške komisije
39.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsako zadevo, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora prej obravnavati pristojna odbor-niška komisija, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
40.	člen
Občinski ljudski odbor ima te-le stalne odborniške komisije:
L komisijo za volitve in imenovanja, ki ima 5 članov;
2.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima 3 člane.
41.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih
voli in razrešuje ljudski odbor, predlaga občinskemu ljudskemu odboru postavitev uslužbencev, kolikor spada to v njeno pristojnost in opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po posebnih predpisih.
42.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošiljajo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila
v	zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
43.	člen
Občinski zbor ima tele stalne odborniške komisfje:
1 mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 3 člane;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 5 članov;
3.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima 5 članov.
44.	člen
Zbor proizvajalcev ima tele stalne odborniške komi
sije:
1.	mandatno-imunitet no komisijo, ki ima 3 člane;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 5 članov;
3.	komisijo za predpise, ki ima 5 članov;
4.	komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja, ki ima 5 članov.
45.	člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru.
Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obravnava predloge občinskega družbenega plana, proračuna in sklepnega .računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja občinskega zbora obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinski zbor, razen trstih, ki sp a dajo v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih občinskega ljudskega odbora ter o tem poroča zboru.
Komisija zbora proizvajalcev za predpise obravnava predloge predpisov in drugih ukrepov, ki jih sprejema ta zbor, razen tistih predpisov, ki spadajo, v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih občinskega ljudskega odbora in o tem poroča zboru.
Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja zbora proizvajalcev obravnava vse predloge in zadeve s področja samoupravljanja v gospodarstvu in o tem poroča zboru.
46.	člen
Občinski ljudski odbor in njegova zbora lahko ustano
vi	jo še druge stalne odborniške komisije.
47.	člen
Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo, biti člani stalnih odborniških komisij.
4.	Predsednik ljudskega odbora
48.	člen
Predsednik ljudskega odbora se izvoli izmed odbornikov na podlagi posameznih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov.
49.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski od bor in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi skupne seje občinskega ljudskega odbora ter sklicuje seje posameznega zbora, skrbi za izvrševanje njihovih sklepov ter vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik opravlja ludi druge zadeve, ki spadajo !>o posameznih predpisih v njegovo delovno področje.
50.	člen
Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskega odbora po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
51.	člen
Ce misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven ujiravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevkom, naj svet predpis'oziroma sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet pri svoj e	stališču,
predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru ljudskega odbora, da o njem odloči na svoji prvi prihodnji seji.
52.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga izda tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
53.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od načelnikov in drugih šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jim naroči, da o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
54.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
55.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če seje na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora.
56.	člen
Predsednik občinskega ljudskega odbora lahko v zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa, sam izdaja ukaze postaji ljudske milice, ki je v občini, in zahteva pomoč pri upravni izvršbi posameznih odločb ljudskega odbora in njegovih organov
57.	člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnika zn prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
58.	člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih sprejme ljudski odbor na ločenih ali skupnih sejah zborov in akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
59.	člen
Ljudski odbor ima lahko 3 podpredsednike: ti se volijo na enak način kot predsednik. Podpredsedniki nadomeščajo predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan. Praviloma ga nadomešča prvi podpredsednik, le če je tudi ta odsoten, drugi ali tretji podpredsednik.
Podpredsedniki opravljajo določene zadeve iz predsednikovega delovnega območja v mejah, ki jih določi ljudski odbor.
V kolikor občinski ljudski odbor v smislu določil drugega odstavka tega člena ne določi drugače, usmerja:
prvi podpredsednik politiko zdravstva in splošnega varstva;
drugi podpredsednik gospodarsko politiko in tretji podpredsednik kmetijsko politiko.
60.	člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu izplačuje mesečno vnaprej. Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni.
Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi podpredsednikom, če so stalno zaposleni z opravljanjem svojin dolžnosti._
5.	Sveti
a)	Sestava in področje
61.	člen
Občinski ljudski odbor ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete:
1.	Svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.
2.	Svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov.
3.	Svet za industrijo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.
4.	Svet za blagovni promet in tržišče, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.
5.	Svet za obrt, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.
6.	Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.
7.	Svet za gradnje in komunalne zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov.
8.	Svet za stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.
9.	Svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov.
10.	Svet za prosveto, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.
11.	Svet za kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.
12.	Svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov.
13.	Svet za splošno varstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov.
14.	Sveta za varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov.
15.	Svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov.
16.	Svet za turizem in gostinstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.
62.	člen
Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov
ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda. in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinske ga proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženjsko pravne zadeve.
Svet za industrijo obravnava zadeve s področja industrije in rudarstva.
Svet za blagovni promet in tržišče obravnava zadeve s področja blagovnega prometa in s področja preskrbe prebivalstva s potresnimi artikli vseh vrst.
Svet za obrt obravnava zadeve s področja obrti.'
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva, lova in ribolova.
Svet za gradnje in komunalne zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradenj, prometa in cest ter drugih komunalnih zadev.
Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov.
Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela.
Svet za prosveto opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in predvojaške vzgoje v šolah.
Svet za kulturo opravlja zadeve s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kul turnega dela.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za splošno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega varstva in skrbništva odraslih.
Svet za varstvo družine opravlja zadeve s področja varstva družine in skrbništva mladoletnih.
Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje in športa.
Svet za turizem in gostinstvo obravnava zadeve s področja gostinstva in turizma.
63.	člen
Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj 2 člaua sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta.
Ljudski odbor lahko zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo predloge za člane svetov.
Ce predsednik ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora,je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati.
Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Celje ter predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora občine Celje ne morejo bili člani sveta. Nihče ne more biti član v več kot dveh svetih.
Svet za prosveto se sestavi po določilih splošnega zakona o šolstvu.
64.	člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
L skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov; skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice zn izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, dajejo smernice za delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve in imenovanja predloge za volitve, imenovanja, postavitve in razrešitve, če so za to pooblaščeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov;
7.	dajejo predpisano pritrditev oziroma potrditev iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov;
8.	opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje.
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta; vsak drug akt sveta, razen akta, ki je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko s svojim aktom spremeni ali pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah. Pri sprejemanju novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor.
Ce ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
65.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonitega pooblastila, z odlokom okrajnega ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljudskega odbora
Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku.
Svet odloča v upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa podpiše predstojnik upravnega organa, v čigar delovno področje spada zadeva,
66.	člen
Predlog družbenega plana in predlog proračuna se objavita, da se omogoči organom upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, zborom volivcev in krajevnim odborom, da dajo svoje pripombe in predloge.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna ne upošteva, mora svet za družbeni plan in finance predložiti občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
67.	člen
Ce kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati za mnenje drugi svet.
Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da predsednik ljudskega odbora mnenje o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo; svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor.
Kolikor gre za zadeve v upravnem postopku, se uporabljajo predpisi o upravnem postopku.
b)	Delo sveto v
68.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na sejah.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi- članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se lahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se mora udeležiti načelnik ustreznega oddelka oziroma šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
69.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od načelnika oddelka oziroma šefa ustrezne organizacijske enote, naj poroča o delu organizacijske enote ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za sejo sveta.
70.	člen
O seji se vodi zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnike o sejah sveta in opravljal za svet drugo administrativno delo.
71.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov šveta.
72.	člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
73.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
74.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
75.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor.
76.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov za svet.
Komisija sveta ne more izdajati odločb.
6.	Upravni organi
a) Vrste upravnih organov in njihove pravice
77.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njegovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe; upravni organi so lahko: oddelki, odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije.
Upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve,
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin določi, da sc določene upravne oziroma strokovne službe opravljajo tudi za področje ene ali več drugih občin, če se dajo posamezne potrebe bolj ali laže zadovoljili s skupnimi sredstvi več občin.
78.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja, izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni.
79.	člen
Upravni organi občinskega ljudskega odbora izvršu-jejo vse‘upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z dru gimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v pristojnost ljudskega odbora, sveta ali drugega posebnega organa občinskega ljudskega odbora.
80.	člen
Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor in njegov svet.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov.
Občinski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega organa občinskega ljudskega odbora, razen če je bila izdana v upravnem postopku. Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
81.	člen
Vsi upravni organi občinskega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja.
Administrativno poslovanje upravnih organov vskla-juje tajnik ljudskega odbora.
82.	člen
Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko uprave, odseki, referati in krajevni uradi.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše -občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor.
Krajevni uradi se ustanavljajo s statutom.
b) Tajnik ljudskega odbora
83.	člen
Tajnik ljudskega odbora načeluje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja s področja poslovanja uprave ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Ce svet to odkloni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora.
84.	člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za organizacijo in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ter vsklajuje delo posameznih oddelkov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah;
2.	daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
3.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati, poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kak akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugimi pred piši višjih organov ali z odloki ljudskega odbora;
4.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov občinskega ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil, da bi odpravil pomanjkljivosti;
5.	razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne temeljne organizacijske enote ljudskega odbora;
ti. izdaja odločbe o uslužbenskih razmerjih uslužbencev, za katere je pristojen po določbah zakona o javnih uslužbencih; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
7.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerednosti, sproži disciplinski postopek zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo, odloča o kaznovanju delavcev za di-
letnih dopustov za uslužbence in
delavce;
9.	opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje; pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti lahko tajnik prenese na starešine temeljnih upravnih organov
85.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinskega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa o vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora.
Ce misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo 'akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora.
86.	člen
Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev z njegovega področja ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora in z delom odborniških komisij.
c)	Upravni odbori občinskega ljudskega odbora
aa) Temeljni upravni organi
87.	člen
Občinski ljudski odbor ima tele .oddelke in samostojne odseke:
urad tajnika;
oddelek za splošno upravo;
oddelek za notranje zadeve;
oddelek za finance;
oddelek za gospodarstvo;
oddelek za gradnje in komunalne zadeve;
oddelek za zdravstvo in socialno varstvo;
— oddelek za narodno obrambo;
*- odsek- za prosveto.
V	sestavu oddelka za finance je občinska uprava za dohodke, odsek za proračun, finančni inšpektorat in referat za imovinskopravne odnose.
V	sestavu oddelka za gospodarstvo so občinski tržni inšpektorat, inšpektorat dela in veterinarski inšpektorat, v sestavu oddelka za gradnje in komunalne zadeve pa občinski gradbeni inšpektorat.
88.	člen
Samostojni občinski inšpektorat je sanitarni inšpek (orat.
89.	člen
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izva janje posameznih upravnih nalog.
scipllnske prekrške;
8. določa razpored
Občinski ljudski odbor ima ludi upravne komisije, ki so določene z zakoni ali s predpisi višjih državnih organov.
90.	člen
Občinski ljudski odbor ima lahko tudi druge upravne organe, ki jih določajo posebni predpisi.
91.	člen
Na čelu posameznega oddelka je načelnik oddelka, na čelu drugih upravnih organov pa šef.
Delo komisij vodi predsednik komisije.
bb) Delovno področje
92.	člen
Urad tajnika opravlja zadeve, katere mu posebej določi tajnik občinskega ljudskega odbora.
93.	člen
Oddelek za splošno upravo opravlja zadeve, za katere po posebnih predpisih ni določeno, kateri občinski upravni organ je stvarno pristojen za določanje in jih je treba šteti kot »splošne« (19. čl zakona o splošnem upravnem postopku).
Ta oddelek opravlja tudi splošno pisarniško službo občinske uprave, ki ne spada v delovno področje drugih upravnih organov ljudskega odbora.
94.	člen
Oddelek za notranje zadeve opravlja zadeve v zvezi z vzdrževanjem reda in miru v občini, z varnostjo krajevnega prometa, vodi knjige državljanskih stanj, sprejema prijave in odjave bivanja, opravlja zadeve v zvezi s požarno varnostjo in civilne zaščite in druge upravne zadeve, ki so s posebnimi predpisi dane v pristojnost občinskega ljudskega odbora.
Oddelek za notranje zadeve lahko izdaja v mejah svojih pravic ukaze postaji ljudske milice, ki je v občini, o zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa.
95.	člen
Oddelek za finance spremlja finančno izvrševanje občinskega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna; na področju kontrole izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko-računovodskega in materialnega poslovanja občinskih organov, zavodov in družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju premoženjsko pravnih raz merij glede zemljišč ter evidence in varstva, splošnega ljudskega premoženja
96.	člen
Oddelek za gospodarstvo opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva, industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma, lova in ribolova.
97.	člen
Oddelek za gradnje in komunalne zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradenj, prometa, vodnega gospodarstva, komunalnih in stanovanjskih zadev.
98.	člen
Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva (socialne pomoči, varstva družine, skrbništva in podobno) in invalidskega varstva.
Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo izvršuje nasproti občinskemu sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
99.	člen
Oddelek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe.
100.	člen
Odsek za prosveto opravlja vse upravne zadeve s področja šolstva, prosvete, kulture, predvoj. in telesne vzgoje.
101.	člen
Uprava za dohodke odmerja in izterjuje davke in druge davščine od državljanov ter nadzoruje, kako vplačujejo gospodarske in druge organizacije družbene prispevke.
102.	člen
Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve iz tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
103.	člen
Na področjih, za katere so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski inšpektorji.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Na področju, za katerega ni ustanovljen poseben inšpektorat, opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih je za to pooblastil pristojni svet okrajnega ljudskega odbora; pooblaščeni uslužbenci opravljajo kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse ali določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora.
Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
104.	člen
Upravni zavodi so lahko zavodi ali uradi.
Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z določenega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe.
Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi druge posamezne upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona ali s statutom drugače določeno.
105.	člen
Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega oddelka.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave. Z odlokom, s katerim se direkcija ustanovi, se ji lahko da lastnost pravne osebe.
106.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno.
Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Oddelek, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
107.	člen
Občinski ljudski odbor lahko upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, poob-
lasti za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora.
108.	člen
Upravne komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
č) .Načelniki oddelkov in šefi drugih samostojnih upravnih organov
109.	člen
Načelniki oddelkov in šefi drugih samostojnih upravnih organov na svojem področju:
1.	vodijo upravni postopek in podpisujejo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet ljudskega odbora; kadar odloča v upravni stvari svet, izdajajo tudi odločbe;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
Ljudski odbor, predsednik ljudskega odbora in predstojniki upravnih organov ljudskega odbora lahko za podpisovanje odločb v upravnem postopku v upravnih zadevah določene vrste pooblastijo vodje notranjih organizacijskih enot upravnih organov ali druge uslužbence teh organov.
110.	člen
Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju upravnega organa in o ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela.
7.	Sodnik za prekrške
111.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kak drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
112.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
8.	Krajevni uradi
113.	člen
Da bi bile določene občinske upravne službe bližje prebivalstvu, ima Občinski ljudski odbor Celje tele krajevne urade:
1.	K. U. v Štorah za območje naselij: Bukovžlak, Slan -ce, Vrhe, Teharje, Store, Pečovje, Laška vas pri Štorah, Šentjanž nad Štorami, Kompole, Prožinska vas, Ogorevc, Javornik, Kanjuce, Svetina, Svetli dol.
2.	K U. v Škofji vasi za območje naselij: Škofja vas, Runtole, Zadobrova, Prekorje, Šmarjeta, Lahovna, Ljubečna, Smiklavž pri Škofji vasi, Glinško, Lipovec pri Škofji vasi, Zepina, Začret, Trnovlje pri Celju, Leskovec.
3.	K. IJ. v Šmartnem v Rožni dolini za območje naselij: Šmartno v Rožni dolini, Brezova, Loče, Konjsko, Rožni vrh,< Zavrh pri Galiciji, Jezerce pri Šmartnem, Rupe, Pepcino, Otenmo, Gorica pri Šmartnem, Sentjungert, Slatina v Rožni dolini.
4.	K. U. v Vojniku za območje naselij: Vojnik, Globoče, Ilovca, 1 venca, Jankova, Višnja vas, Bovše, Gradišče pri Vojniku, Pristava, Razgor, Koblek, Tomaž nad
, Vojnikom, Želče, Črešnjevec, Kladnart, Male Dole, Raz-gorce, Bezovica, Gabrovec pri Dramljah, Hrastnik, Arclin in Lešje.
5.	K. U. v Dobrni za območje naselij: Dobrna, Loko-vina, Pristava, Vinska Gorica, Klanc, Loka nad Dobrno,
Brdce nad Dobrno, Parož, Strmec nad Dobrno, Zavrh nad Dobrno in Vrba.
6 K. U. v Strmecu za območje naselij: Strmec, Polže, Vizore, Creskova, Velika raven, Homec, Landek, Zlateče, Lemberg pri Strmcu, Hrenova, Vine, Novake, Razdelj, Straža pri Strmcu, Socka, Selce in Trnovlje pri Socki.
7. K. L!. v Frankolovem za območje naselij: Frankolovo, Rakova steza, Straža pri Dolu, Stražica, Dol pod Gojko, Lipa pri Frankolovem, Zabukovje, Rove, Podgorje pod Čerinom, Brdce, Crešnjice, Verpete, Beli potok, pri Frankolovem in Bezenškovo Bukovje.
Na čelu krajevnega urada je šef krajevnega urada; postavi ga občinski ljudski odbor.
Krajevni urad ima svoj delovodnik in pečate.
Samo s statutom se lahko ustanovijo novi in odpravijo obstoječi krajevni uradi.
114.	člen
Krajevni urad opravlja tele zadeve:
1.	vodi matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih;
2 izdaja živinske potne liste;
3.	opravlja poslovanje za krajevni ddbor;
4.	sprejema vloge državljanov za občinski ljudski odbor;
5.	opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinski ljudski odbor.
115.	člen
Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora.
Krajevni urad opravlja poslovanje za krajevni odbor po navodilih krajevnega odbora.
9.	Uslužbenci ljudskega odbora
116.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so javni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je ukazano.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonito smernico ali naročilo. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost izdane smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo, tako izvrši tev pismeno ponovi, jo je uslužbenec dolžan izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje, ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi, v takem primeru pa mora uslužbenec obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora in tajnika okrajnega ljudskega odbora Celje.
117.	čjen
Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora Celje. Ce v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi, se šteje, da je pritrditev dana
118.	člen
Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko imenuje, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse.
Ce se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika tisti udeleženec razpisa, ki je najprimernejši za to službo.
119.	člen
Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta.
120.	člen
Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše občinska komisija za uslužbenske zadeve.
Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za imenovanje oziroma imenuje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezne službe. Komisija mora v svojem predlogu za imenovanje navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi izida razpisa imenuje občinski ljudski odbor tajnika, predstojnike temeljnih upravnih organov ter tiste uslužbence, za katere je to določeno s posebnimi predpisi, druge uslužbence pa postavi komisija za uslužbenske zadeve.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o imenovanju, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Ce organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o imenovanju in razpis, v drugih primerih pa samo akt o imenovanju.
121.	člen
Za imenovanje tajnika občinskega ljudskega odbora in predstojnikov temeljnih upravnih organov in zavodov je potrebna pritrditev okrajne komisije za uslužbenske zadeve.
Za imenovanje uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, določene za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev okrajne komisije za uslužbenske zadeve. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno mesto kot vršilci dolžnosti.
Zoper odločbo komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na republiško komisijo za uslužbenske zadeve.
122.	člen
O razrešitvi uslužbenca, ki ga je imenoval ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa občinska komisija za uslužbenske zadeve.
Za odpoved uslužbencu občinskega ljudskega odbora je potrebno soglasje občinske komisije za uslužbenske zadeve.
123.	člen
Odločbo o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih imenuje in razrešuje ljudski odbor, izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
Odločbe o imenovanju in razrešitvi drugih uslužbencev ljudskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora odloča tudi o drugih službenih razmerjih teh uslužbencev, če z zakonom ni drugače določeno.
III. KRAJEVNI ODBORI
1.	Sestava in izvolitev
N	124. člen
Na območju občine Celje se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja:
1.	Krajevni odbor Štore s sedežem v Štorah za Štore, Kresnike, Ogorevc, Prožinska vas, Laška vas, Šentjanž nad Štorami in Kompole.
2.	Krajevni odbor Teharje s sedežem v Teharjah za Teharje, Bukovžlak, Slance, Vrhe in Pečovje.
3.	Krajevni odbor Svetina s sedežem v Svetini za Svetino, Javornik, Kanjuce in Svetli dol.
4.	Krajevni odbor Šmartno v R. d. s sedežem v Šmartnem v R. d. za Šmartno, Brezovo, Loče in Konjsko.
5.	Krajevni odbor Rožni vrh s sedežem v Rožnem vrhu za Rožni vrh, Zavrh pri Galiciji, Jezerce pri Šmartnem, Rupe, Pepelno in Otemno.
6.	Krajevni odbor Gorica pri Šmartnem s sedežem v Gorici pri Šmartnem, Šentjungert, Slatino v R. d.
7.	Krajevni odbor Škofja vas s sedežem v Škofji vasi za Škofjo vas, Runtole, Zadobrovo, Prekorje, Smarjeto in Lahovno.
8.	Krajevni odbor Ljubečna s sedežem v Ljubečni za Ljubečno, Šmiklavž pri Škofji vasi, Glinško, Lipovec pri Škofji vasi, Zepino in Začret.
9.	Krajevni odbor Trnovlje s sedežem v Trnovljah za Trnovlje in Leskovec.
10.	Krajevni odbor Ostrožno s sedežem na Ostrožnem za Ostrožno, Dobrovo, Lokrovec in Lopato.
11 Krajevni odbor Babno s sedežem na Babnem za Babno, Ložnico in Medlog.
12.	Krajevni odbor Zagrad s sedežem v Zagradu, za Zagrad, Zvodno in Pečovnik.
13.	Krajevni odbor Lisce s sedežem na Bregu za Lisce in Breg.
14.	Krajevni odbor Polule s sedežem na Polulah za Polule, Košnico in Tremarje.
15.	Krajevni odbor Zg. Hudinja s sedežem na Zgornji Hudinji za Zgornjo Hudinjo.
16.	Krajevni odbor Arclin s sedežem.v Arclinu za naselja Arclin, Lešje, del Vojnika.
17.	Krajevni odbor Crešnjice s sedežem v Črešnjicah za Crešnjice, Podgorje pod Čerinom, Brdce.
18.	Krajevni odbor Dobrna s sedežem v Dobrni za Dobrno, Klanc, Loko nad Dobrno, Brdce nad Dobrno, Strmec nad Dobrno, Parož, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Pristava, Lokovina, Vinska gorica.
19.	Krajevni odbor Frankolovo s sedežem v Frankolovem za Rakovo stezo, Stražico, Stražo, Lipo, Rove, Dol pod Gojko, Zabukovje, Lindek, Bezenškovo Bukovje, Ver-pete.
20.	Krajevni odbor Lemberg s sedežem v Lembergu za Lemberg, del Hrenove, Vine, del Landeka.
21.	Krajevni odbor Pristava s sedežem v Pristavi za Pristavo, Razgor, Gradišče, Bovše, Koblek, del Tomaža nad Vojnikom, Bezovico, Hrastnik in Gabrovec.
22.	Krajevni odbor Socka s sedežem v Socki za Socko, Creskovo, Zlateče, Trnovlje pri Socki, Selce in Velika raven;
23.	Krajevni odbor Strmec s sedežem v Strmcu za Strmec, Polže, del Hrenove, Vizore, Novake, del Straže, Homec in Razdelj.
24.	Krajevni odbor Višnja vas s sedežem v Višnji vasi za Vašnjo vas, Ivenco, Globoče, Jankovo, Ilovco, Male Dole, Zelče, Klandart, Črešnjevec in Razgorce.
25.	Krajevni odbor Vojnik s sedežem v Vojniku za Vojnik in del Tomaža nad Vojnikom.
125.	člen
Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev.
Krajevni odbor ima pet do devet članov, število članov določi občinski ljudski odbor.
126.	člen
Cc se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci po posameznem zboru in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako število ali približno enako število prebivalcev.
Stran 12
URADNI VESTNIK
Štev II - 30. IV. 1959
127.	člen
Za člana krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno živi na območju krajevnega odbora.
Šef krajevnega urada ne more biti član krajevnega odbora.
128.	člen
Za izvolitev članov krajevnega odbora skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora.
Kandidate zg tiste člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volilec. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Glasuje se javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja.
129.	člen
Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev.
*	130. člen
Tisti člani krajevnega odbora, ki jih volijo zbori volivcev, se volijo na novo po vsakih splošnih volitvah v občinski ljudski odbor.
Zbor volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odbora, ki ga je izvolil, in izvoli namesto njega drugega.
- 2. Področje krajevnega odbora
131.	člen
Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino, in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenja za rešitev takih vprašanj; če gre za pomembnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje.
132.	člen
Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve:
1.	skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju, kot na primer krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javne razsvetljave, parkov in podobno; nadzoruje, da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom;
2.	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je dano kraju v uporabo;
3.	skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da sc pašniki uporabljajo po določenem redu. izterjuje predpisano pašnino;
4.	nadzoruje delo poljskih čuvajev;
5.	skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga. ulic in uličnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanje obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane;
6.	skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča;
7.	skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar, pop la ve in druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami;
8.	rešuje komunalna vprašanja na svojem področju in razdeljuje dodeljena finančna sredstva za komunalna vzdrževanja;
9.	nadzira delo režijskih odborov v celoti;
10.	vzdržuje ceste na svojem področju;
11.	predlaga plane, programe in proračune za izvrši lev komunalnih del na svojem področju;
12.	mobilizira materialne in fizične sile za izvrševanje akcij na svojem področju;
13.	koordinira delo vseh družbenih upravnih ojganov na svojem področju;
14.	daje svoja mnenja' občinskemu ljudskemu odboru glede dodeljevanja štipendij, podpor ali podobno;
15.	obvezno analizira stanje svojega področja glede kmetijstva, obrti, trgovine, podjetij, davkov, stanovanjskih skupnosti, kmetijskih zadrug in podobno;
16.	soodloča pri reševanju vseh ostalih vprašanj svojega področja.
Občinski ljudski odbor lahko da s pritrditvijo okraj nega ljudskega odbora Celje s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve.
Pri upravljanju splošnega ljudskega premoženja in pri opravljanju služb lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe. Ce krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam.
133.	člen
Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor:
1 pomaga občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora;
2.	seznanja državljane na zborih volivcev ali pa neposredno z odloki in drugimi .predpisi občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov, spremlja izvajanje teh predpisov in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov;
3.	na zahtevo občinskega ljudskega odbora, njegovih komisij in svetov daje mnenje in predloge o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti;
4.	spremlja delo uslužbencev krajevnega urada ter drugih uslužbencev občinskega ljudskega odbora, kadar delajo na območju krajevnega odbora in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe za izboljšanje njihovega dela.
134.	člen
Vse zadeve iz svojega področja opravlja krajevni odbor na podlagi predpisov, zadeve, ki niso urejene s pred piši, pa v skladu s krajevnimi običaji.
135.	člen
Občinski ljudski odbor nadzoruje delo krajevnega odbor.a. Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka.
136.	člen
Krajevni odbor odloča o upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom, upravno odločbo pa izda krajevni urad.
Krajevni odbor lahko, namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da na vpogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep.
S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen.
Ce območje krajevnega odbora ne spada v območje krajevnega urada, sporoči krajevni odbor stranki svoj sklep o upravni stvari po določbi drugega odstavka tega člena.
Zoper odločbo oziroma sklep po prejšnjem odstavku ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v 8 dneh potem, ko ji je bila odločba dostavljena oziroma sklep sporočen.
Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila -ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljena zoper odločbe, izdane v upravnem postopku na prvi stopnji.
137.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v Občinskem proračunu. Krajevni odbor ima lahko predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor lahko odloči, da se dohodki od krajevnih pašnikov, del občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov in tudi del drugih občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabljajo samo za potrebe kraja.
Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo sredstev iz predračuna krajevnega odbora.
138.	člen
Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odbor
3.	Način dela
139.	člen
Krajevni odbor dela na sejah.
Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog.
Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov
140.	člen
Krajevni odbor mora dati najmanj enkrat letno občinskemu ljudskemu odboru poročilo o svojem delu.
141.	člen
Dolžnost predsednika in člana krajevnega odbora je častna družbena služba.
142.	člen
Upravno izvršbo sklepov krajevnega odbora izvršuje občinski ljudski odbor praviloma po krajevnih uradih. Krajevni odbor lahko izvršuje svoje sklepe tudi sam.
IV.	ZBOR VOLIVCEV
143.	člen
Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za območja krajevnih odborov po 124. členu statuta in po krajevnih območjih:
1.	na ožjem področju mesta po mestnih četrtih na podlagi razdelitve mestnih četrti na volilne enote — najmanj pa 10 zborov volivcev;
2.	za Jožefov hrib, Selce in Skalno klet v Zavodni;
3.	za Zavodno v Zavodni;
4.	za Cret in Sp. Zvodno v Zavodni;
5.	za Gaberje v Gaberjih;
ti. za Lavo na Lavi;
7.	za Novo vas v Novi vasi;
8.	za Dolgo polje na Dolgem polju;
9.	za Sp. Hudinjo na Sp. Hudinji;
10.	za Sp. Trnovlje v Sp. Trnovljah.
Na področju krajevnega odbora Polule:
11.	za Polule na Polulah;
12.	za Košnico v Košnici;
13.	z S Tremarje v Tremarjah.
Na področju krajevnega odbora Ostrožno dodatno še:
14.	za Dobrovo in Lokrovec na Dobrovi;
15.	za Lopato na Lopati.
Na področju krajevnega odbora Škofja vas dodatno še:
16.	za Zg. in Sp. Zadobrovo v Zadobrovi.
Na področju krajevnega odbora Trnovlje:
17.	za Leskovec in severni del Trnovelj na Ljubečni;
18.	Na območju priključenega ozemlja bivše 'občine Vojnik se zbori volivcev sklicujejo praviloma za območje krajevnih odborov.
Občinski odbor lahko določi s' sklepom, da se na po-.sameznih območjih zborov volivcev, določenih po prejšnjih odstavkih, sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih tega območja.
144.	člen
Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsake pol leta enkrat poročati zborom volivcev o svojem delu.
145.	člen
Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev.
Ce skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev krajevni odbor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor.
O zboru volivcev se napravi zapisnik; zapisnik je treba takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru.
146.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicevanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora.
Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor Celje.
147.	člen
Krajevni odbor skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev. Na tistih območjih občine, za katera ni ustanovljen krajevni odbor, skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev občinski ljudski odbor. Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsednika zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev.
148.	člen
Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezna' vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor mora, preden odlgči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenja zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok
1.	o občinskem družbenem planu in proračunu;
2.	o regulacijskih načrtih;
3.	o vpeljavi občinskih doklad in taks.
149.	člen
Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora sklepe zbora volivcev brez odlašanja obravnavati in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
Zbori volivcev proizvajalcev
150.	člen
Zbori volivcev proizvajalcev se sklicujejo praviloma po proizvajalskih enotah in so lahko samostojni za eno proizvajalsko enoto odnosno skupni za določene skupine manjših proizvajalskih enot.
Samostojni zbori se sklicujejo:
1.	v Železarni Store za vse obrale;
2.	v Tovarni emajlirane posode za vse obrate;
3.	v Cinkarni za vse obrate;
4.	pri 1GP »Ingrad« za lastna gradbišča in upravo.
Skupni zbori se sklicujejo:
5.	pri Lesno industrijskem podjetju Savinja za lastne obrate- in- Gozdno gospodarstvo Celje. Lesno podjetje Lava in Revirno vodstvo GG.;
6.	v Tovarni organskih barvil za lastne obrale. Odpad, Celjsko opekarno, Tovarno tehtnic ter skladišče GPZ;
7.	v Tovarni finomehanike Idro Celje za lastne obrate, Elektro Celje, podjetje Oprema, Zlatarno, Vrvico in obrat Tapetništvo;
8.	v tovarni Metka za lastne obrate, Tovarno žičnih izdelkov in Etol;
9.	v Celjski tiskarni za lastne obrate, Aero ter vse papirnice in knjigarne na področju mesta;
10.	na Železniški postaji Celje za Železniško postajo, Kurilnico, Podjetje za vzdrževanje proge, Okrajno pošto Celje, 'Avtobusni promet, Prevozništvo, Intertrans in Put-nik;
11.	v Rudniku Pečovnik za vse obrate, podjetja Apne-nik ter vse zasebne obrtne obrate in gostišča v Zagradu, Pečovniku in Polulah;
12.	na Obrtni zbornici v Celju za vse socialistične in zasebne obrtne obrate na področju mesta;
13.	na Trgovinski zbornici v Celju za vse veletrgovske obrate ter prodajalne na področju mesta;
14.	v Gostinski zbornici za vse socialistične in zasebne gostinske obrate in gostišča s področja mesta in bližnje okolice;
15.	v Tovarni volnenih odej v Škofji vasi za lastne obrate ter vse trgovske poslovalnice in družbene in zasebne obrtne obrate ter gostišča v Škofji vasi, Smarjeti, Zadobrovi in Smiklavžu;
16.	v Opekarni Ljubečna za lastne obrate ter vse trgovske poslovalnice, družbene in zasebne obrtne obrate in gostišča Ljubečne, Leskovca, Trnovelj in Zepine;
17.	v Plinarni vodovod za lastne obrate, Avtoobnovo, Mlinarsko podjetje, vsa komunalna podjetja občine Celje;
18.	v tovarni Toper za Toper, Klavnico in Mehanično delavnico;
19.	na sedežu KZ Celje za celotno območje zadruge;
20.	na sedežu KZ Ljubečna za celotno območje zadruge;
21.	na sedežu KZ Štore, za celotno območje zadruge;
22.	na sedežu KZ Škofja vas za celotno območje zadruge;
23.	na sedežu Papirnice Višnja vas za lastne obrate;
24.	v vogelni sobi Vojnik za Mizarsko delavnico Vojnik, Mesnico in Klavnico Vojnik, Pekarno Vojnik, privatne obrtnike, uslužbence in delavce Pošte, rajonskega vodstva DEŠ in trg. podjetja Potrošnik Vojnik;
25.	na krajevnem uradu Dobrna za Mesnico in Klavnico Strmec, Gostinsko-zdraviliške obrate, celotno gostinstvo — privatni sektor, Pekarna Dobrna;
26.	v podjetju Dolomit za lastne obrate;
27.	na sedežu KZ Vojnik za celotno območje zadruge Vojnik;
28.	na sedežu KZ Dobrna za celotno območje KZ Dobrna in KZ Strmec.
151.	člen
Zbore volivcev proizvajalcev sklicuje predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi najmanj pa dvakrat na leto.
Obvezno pa ga mora sklicati pred sprejemanjem odloka o družbenem planu in proračunu občine.
Zbore volivcev proizvajalcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora tudi, če to zahteva zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ali predsedniki DS onih gospodarskih organizacij, ki sklicujejo samostojne zbore odnosno skupine podjetij, ki sklicujejo skupne zbore.
152.	člen
Ce se skliče zbor volivcev proizvajalcev po tretjem odstavku 151. člena, se v dnevni red obvezno vnese vprašanje, ki je bilo povod za zahtevo sklicanja zbora.
153.	člen
Ce skliče zbor volivcev proizvajalcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve delovnega predsedstva odbornik, ki ga on določi.
Ce se skliče na zahtevo občinskega zbora proizvajal cev, ga začne in vodi do izvolitve delovnega predsedstva član zbora proizvajalcev, ki ga določi odbornik, ki vodi seje zbora.
Ce se skliče na zahtevo delavskega sveta katerekoli gospodarske organizacije ga začne in vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik delavskega sveta tiste, ki je zahtevala sklicanje.
154.	člen
Zbor, volivcev proizvajalcev obravnavajo vprašanja s področja gospodarstva in gospodarskih ukrepov občine, dela občinskega zbora proizvajalcev in tudi vprašanja iz pristojnosti višjih državnih organov.
155.	člen
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora mora vzeti sklepe in priporočila zbora volivcev proizvajalcev brez odlašanja v obravnavo in o tem poročati na prvi skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora.
V.	REFERENDUM
156.	člen
Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcem ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo. Referendum razpiše občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na, zahtevo petine članov oziroma volivcev v občini. Tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora. Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora.
VI.	KONČNE DOLOČBE
157.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi okrajni ljudski odbor Celje, uporablja pa se od L septembra 1955, poznejše spremembe statuta pa od dneva, ko jih je občinski ljudski odbor sprejel. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01/2-01-17/1-59 Celje, dne 21. januarja 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Franc Rupret 1. r.
Ta statut je potrdil Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. marca 1959.
Št. 01/3-OJ-55/1
82.
Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi z 42. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev, dne 26. marca 1959 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Mozirje za leto 1959.
Proračun občine Mozirje za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega:
1.	člen
I. občinski	proračun	din
a)	z dohodki	148,291.000
b)	z izdatki	148,291.000
II. predračune finančno samostojnih zavodov
z dohodki	25,574.400
z izdatki	34,424.400
s presežkom izdatkov nad dohodki	8,850.000
III. predračune proračunskih skladov	
z dohodki	2,246.000
z izdatki	4,246.000
s- presežkom izdatkov nad dohodki	2,000.000
.	2. člen
Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov v znesku 8,850.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	člen
Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v znesku 2,000.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
4.	člen
Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se porazdelijo na sklade finančno samostojnih zavodov po potrditvi zaključnih računov za leto 1959.
Finančno samostojni zavodi, ki bodo po svojem zaključnem računu za leto 1959 dosegli presežek dohodkov nad izdatki s prizadevanjem delovnih kolektivov za izboljšanje organizacije dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po poprejšnji odobritvi Občinskega ljudskega odbora Mozirje. Ža sklad za nagrajevanje se
lahko uporabi največ ena dvanajstina rednih osebnih prejemkov, ki so bili i-zplačani v letu 1959, toda ne več kot 50% presežka, za katerega se odobri vplačilo v sklade. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni finančno samostojni zavodi, velja odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/53) in odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS, št. 16-74/56).
5.	člen
Namestitve pri občinskih organih in zavodih za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti se lahko izvršijo samo po poprejšnji odobritvi ljudskega odbora in zagotovitvi proračunskih sredstev.
6.	člen
O uporabi proračunske rezerve sklepa svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od L januarja 1959.
St. 31-69/1
Mozirje, dne 26. marca 1959.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Cop 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE ZA LETO 1959 (po delih)
Dohodki		Izdatki	
A) Proračun L del — Dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva 2.	del	Dohodki od uradov in ustanov 3.	del - Ostali dohodki 5.	del — Višek dohodkov nad izdatki leta 1958 6.	del	6% obvezna rezerva leta 1959	din 133,700.000 500.000 8,384.360 732.567 4,974.073	A) Proračun L del — Prosveta in kultura 2.	del — Socialno skrbstvo 3.	del	Zdravstvena zaščita 5.	del	Državna uprava 6.	del - Komunalna dejavnost 8.	del	Dotacije 9.	del	Obveznosti po posojilih 10. del — Obveznosti po proračunu in proračunski rezervni fond 13. del — 6% obvezna rezerva	din 43.402.000 11.318.000 18.856.000 31,905.100 3,942.600 16.670.000 4,282.000 9,017.840 8,897.460
Skupaj dohodki	148,291.000	Skupaj izdatki	148,291.000
B) Finančno samostojni zavodi Lastni dohodki Po odbitku presežkov dohodkov nad izdatki po proračunu FSZ, ki so predvideni v proračunu	25,574.400	B) Finančno samostojni zavodi Skupni izdatki Po odbitku dotacije določene v proračunu za kritje primanjkljajev	34,424.400 8,850.000
Skupaj dohodki	25,574.400	Skupaj izdatki	25,574.400
C) Proračunski skladi Lastni dohodki Po odbitku omejitev razpoložljivih sredstev	2,697.000 451.000	C) Proračunski skladi Skupaj izdatki Po odbitku dotacije določene v proračunu za kritje primanjkljajev	4,246.000 2,000.000
Skupaj dohodki	2,246.000	Skupaj izdatki	2,246.000
Skupaj A + B + C	176,111.400	Skupaj A + B + C	176,111.400
83.
Občinski ljudbki odbor Šentjur pri Celju je po 16. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) in 26. členu statuta občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1959 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Šentjur pri Celju	za leto 1959.
L člen	
Proračun občine Šentjur pri Celju za	i leto 1959 s pri -
loga mi obsega.	
L občinski proračun	din
z dohodki	122,756.000
z izdatki	122,756.000
11. predračune finančno samostojnih zavodov	
z dohodki	20,839.640
z izdatki	21,489.640
s presežkom izdatkov nad dohodki	650.000
111. predračune proračunskih skladov	
z dohodki	2,880.562
z izdatki	2,880.562
2.	člen
Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov, ki znašajo skupaj 650.000 din, se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki po svojem zaključnem računu za leto 1959 dosežejo presežek dohodkov nad izdatki s prizadevanjem delovnih kolektivov za izboljšanje organizacije dela, toda brez škode na kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po poprejšnjem odobrenju oddelka za finance ter gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Sred-
stva, ki jih finančno samostojni zavodi v letu 1959 vplačajo v svoje sklade za nagrade, ne smejo presegati višine enomesečnih plač delavcev in uslužbencev finančno samostojnega zavoda. Prav tako ne smejo presegati polovico ustvarjenega presežka
4.	člen
Namestitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti, se lahko izvršijo samo po poprejšnji odobritvi občinskega ljudskega odbora in zagotovitvi proračunskih sredstev.
5.	člen
Krediti, ki so v proračunu določeni za osebne izdatke, se lahko med postavkami virmirajo samo s privoljenjem sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora
6.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da kredit, ki je določen za dotacije manjšim družbenim organizacijam in društvom dodeljuje posameznim organizaci jam in društvom, po poprejšnji predložitvi dokumentacije.
7.	člen
O uporabi proračunske rezerve sklepa občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju.
8.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 25,000.000 din.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od L januarja 1959.
St. 01/1-30-8/1-1959
Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec L r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV	PRORAČUNA	OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU ZA LETO 1959 (po delih)	
Dohodki		Izdatki	
A) Proračun	din	A) Proračun	din
1.	del	Dohodki iz gospodarstva in prebivalstva	116,500.000 2.	del	Dohodki državnih uradov in ustanov	500.000 3.	del	Ostali proračunski dohodki	3,554.000 5.	del - Presežek dohodkov proračuna iz preteklega leta	2,100.000 6.	del	Sredstva 6% proračunske rezerve iz leta 1958	102.000		L	del	Prosveta	in kultura 2.	del	---	Socialna	zaščita 3.	del	Zdravstvena zaščita 5.	del	—	Državna	uprava 6.	del	Komunalna dejavnost 8.	del	Dotacije 9.	del — Obveznosti in garancije 10. del — Proračunska rezerva	43.538.000 12.690.000 16.620.000 30.618.000 1.824.000 3.790.000 2,000.000 11.676.000
Skupaj	122,756.000	Skupaj	122,756.000
B) Finančno samostojni zavodi		B) Finančno samostojni zavodi	
Lastni dohodki	20,839.640	Skupaj izdatki Po odbitku dotacije, določene v prorač. za pokritje viška izdatkov nad dohodki	21,489.640 650.000
Skupaj dohodki	20,839.640	Skupaj izdatki	20,839.640
C) Proračunski skladi		C) Proračunski skladi	
Lastni dohodki	2,880.562	Skupaj izdatki	2,880.562
Skupaj A T B + C	146,476.202	Skupaj A + B + C	146,476.202
84.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 2. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 52-897/58) in 7. točki odredbe o plačevanju turistične takse (Uradni list FLRJ, št. 4-55/59) ter 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1959 sprejel
ODLOK
o turistični taksi na območju občine Šmarje pri Jelšah.
1.	člen
S tem odlokom se predpiše turistična taksa na območju občine Šmarje pri Jelšah.
Turistični taksi so zavezane osebe, ki se mudijo kot turisti na območju občine Šmarje pri Jelšah.
Za turista se šteje, kdor na območju občine Šmarje pri Jelšah nima stalnega prebivališča in prenoči na tem območju proti plačilu prenočnine vsaj enkrat v družbenem ali zasebnem gostišču, gostinskem podjetju, domu družbene organizacije, zdravstvenem zavodu ali pri zasebniku, ki oddaja turistične sobe.
2.	člen
Turistična taksa se plačuje v gotovini skupno s prenočnino in so jo podjetja, obrati, domovi, zavodi in zasebniki dolžni odvajati do vsakega 5. dne v mesecu za pretekli mesec in sicer Zdraviliškemu svetu, če je taksa pobrana na območju Rogaške Slatine, sicer pa na tekoči račun krajevnega turističnega društva.
Pobiranje in odvajanje turistične takse nadzoruje uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora.
3.	člen
Turistična taksa znaša za posamezno osebo na dan:
1.	v Rogaški Slatini
a)	v glavni sezoni	100 din
b)	izven glavne sezone	60 din
2.	v ostalih krajih
a)	v glavni sezoni	50 din
b)	izven glavne sezone	20 din
Za glavno sezono se šteje čas od I. julija do 31. avgusta.
Za območje Rogaške Slatine se šteje širše zdraviliško območje.
Turistične takse so popolnoma oproščene osebe, ki jih našteva 3. točka odredbe o plačevanju turistične takse.
Za 50% zmanjšano turistično takso plačujejo osebe, ki jih našteva 4. točka omenjene odredbe.
Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo na območju občine v lastnih letoviščih ali letoviščih, ki so jih
organizirale omenjene zveze, plačujejo turistično takso, ki znaša vse leto za celotno območje občine 10 din na osebo na dan.
Osebe iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki želijo biti oproščene turistične takse oziroma uživati ugodnosti v smislu določil tega člena, morajo dokazati naslov za svojo pravico z ustreznimi dokumenti, kakor to predpisuje 6. točka omenjene odredbe.
5.	člen
Za udeležence konferenc, športnih prireditev, kulturno-prosvetnih prireditev in podobno se lahko odobri popolna ali delna oprostitev plačila turistične takse.
Prošnjo za oprostitev morajo prireditelji predlož.ti svetu za turizem in gostinstvo pri občinskem ljudskem odboru, če gre za Rogaško Slatino pa Zdraviliškemu svetu Rogaška Slatina. V prošnji je - treba navesti število udeležencev in prenočevanj.
O prošnji odloči svet za turizem in gostinstvo, oziroma če gre za Rogaško -Slatino, Zdraviliški svet Rogaška Slatina. Zoper odločbo ni pritožbe.
6.	člen
Dohodke od turistične takse prepusti občinski ljudski odbor turističnim društvom. Dohodki od turistične takse se smejo uporabiti izključno le za pospeševanje turizma in za olepšavo kraja.
Turistično takso pobrano na območju Rogaške Slatine prepusti občinski ljudski odbor Zdraviliškemu svetu Rogaška Slatina.
7.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje, kdor ne odvaja pravočasno turistične takse kljub opominu pristojnega organa.
Upravno-kazenski postopek izvede in kazen izreče občinski sodnik za prekrške.	^
8.	člen
Podrobnejša pojasnila in navodila za izvajanje tega odloka daje po potrebi za območje Rogaške Slatine Zdraviliški svet, za ostalo območje občine pa svet za turizem in gostinstvo
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
S tem dnem prenehajo veljati vsi predpisi o turistični taksi, izdani od Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah in bivših občinskih ljudskih odborov Kozje in Rogaška Slatina.
St. 01/2-36 17/59
Šmarje pri Jelšah, dne 18. aprila 1959.
Predsednik •
Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen I. r.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
Občinski ljudski odbor Mozirje jv po M), členu statuta občine Mozirje n n skupni seji obeli zborov dne 26. muren 19*59 sprejel naslednja
SKL Iv P A
I.
V komisijo za ugotovitev delovne dobe pri Obl.O Mozirje se imenujejo P la n o vse k Jože, odbornik Obl.O Mozirje, kot predsednik; ing. Ura n k Jože, odbornik ObLO Mozirje, kot namestnik predsednika; Modic Kazimir, nravni referent za pokojninsko za valovanje pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju, kot član; Kastelec Franc, pravni referent za invalidsko zavarovalne pri istem zavodu, kot namestnik članu; Lukač Jože, za stop n. Občinskega sindikalnega šteta Nazarje, kot član, in First Ivanka, zastopnik istega sveta, kot namestnik člana.
II.
Dolžnosti članstva v davčni komisiji Obl.O Mozirje se razrešijo dosedanji člani in za nove člane izvolijo naslednji držav-
ljani: Speli Ernest, šef uprave za dohodke, kot predsednik; K rajne l iane, mizar Mozirje, kot namestnik predsednika; Matko Vlado, upravnik K vojaštva Mozirje, kot člani; Ajnik Anton, upravnik Čevljarske delavnice Luče. kot član; Klcmcnšck Kristl, mehanik Ljubno, kot n u em st ni k člana; Brunet Jože, kovač Ljubno, kot čfuii; Pustoslcinšck Franc, upravnik žage Dol. kot namestnik člana K oko v ni k Alojz, upravnik gostilne »Savinja«, Nazarje, kot elan, in Krajnc Franc, delavec mlina BoČfna. kot namestnik člana.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC
Občinski ljudski odbor Žalec je po "50. členil statuta občine Žalce na skupni seji obeh zborov dne 18. februarja I9V) sprejel nasledil j i
S K L L P
V upravni odbor sklada za šolstvo sc imenujejo S trakovni k Karl. mizar iz Žalca; Pejovnik Stane, šolski upravitelj, Šempeter; Kotač Rado. klepar. Žalec; Delak Anton, uslužbenec KB. Žalce in (»luk Jože. uslužbenec Obl.O Žalec. Predsedniku in tajnika komisije izvolijo člani izmed sebe na prvi sej j, ki jo skliče* ObLO Žalce.
AKTIVA	TRGOVSKO PODJETJE »KRISTALIJA« CELJE	PASIVA
Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna sredstva Osnovna redstva	 Denarna sredstva osnovnih sredstev ....	4.171 959
B) Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe	 Denarna sredstva skupne porabe		30
C) Obratna sredstva Skupna obratna sredstva		20.427
D) Izločena sredstva Denarna sred. rezerv, sklada in drugih sklad. Denarna sredstva nerazporejenih skladov .	.	1.860 12
E) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 Druga aktiva		8.483 545
Skupaj . .	36.487
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................. 5.630
Drugi viri osnovnih sredstev.................
B)	Viri sredstev skupne porabe
Sklad skupne porabe.................................... 20
Drugi viri sredstev skupne porabe ....
C)	Viri obratnih sredstev
Sklad obratnih sredstev............................ 14.569
Drugi viri obratnih sredstev.................
D)	Rezervni sklad in drugi skladi
Rezervni sklad in drugi skladi...................... 2.027
Viri nerazporejenih sredstev........................... 17
E)	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Kratkoročni krediti za obratna sredstva . .	7.036
Dobavitelji.in druge obveznosti..................... 6.955
Druga pasiva.........................................  227
Skupaj .	.______36.487
Vodja računovodstva: Loibner Milica I. r.	Predsednik UO: Meznarič Bruno 1. r. Direktor: Mastnak Silvo I. r.
V podjetju je zaposlenih povprečno število 31, t. j. za vse leto 1958 in 5 vajencev. Prodaje v letu 1958 je bilo 133,432.160 din, kar je več kakor v letu 1957 za ca. 30%. Iz tega istega je razvidno, da se je delovni kolektiv zelo prizadeval k izboljšanju poslovanja, ker tudi v sorazmerju s stroški podjetja, je podjetje zaključilo leto 1958 s primernim uspehom.
TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« LAŠKO
A)	Osnovna sredstva
Osnovna redstva......................... 4.725
Denarna sredstva osnovnih sredstev	....	541
B)	Sredstva skupne porabe
Sredstva skupne porabe......................
Denarna sredstva skupne porabe . .	17
C)	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva................ 24.833
D)	Izločena sredstva
Denarna sred. rezerv, sklada in drugih sklad.	1.823
Denarna sredstva nerazporejenih	skladov	.	.	784
E)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................. 3.548
Druga aktiva.................-.............. 1.145
Skupaj . ._______37.446
A)	Viri osnovnih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................. 5.266
Drugi viri osnovnih sredstev.................
B)	Viri sredstev skupne porabe
Sklad skupne porabe.................................... 47
Drugi viri sredstev skupne porabe ...
C)	Viri obratnih sredstev
Sklad obratnih sredstev .	.	1.690
Drugi viri obratnih sredstev.................
D)	Rezervni sklad in drugi skladi
Rezervni sklad in drugi skladi...................... 2.074
Viri nerazporejenih sredstev................. .	1.084
E)	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Kratkoročni krediti za obratna sredstva .	.	22.405
Dobavitelji in druge obveznosti..................... 3.036
Druga pasi\a........................................ 1.844
Skupaj . .	37.446
AKTIVA
TRGOVSKO PODJETJE »USNJE« CELJE
PASIVA
Naziv postavke
A)	Osnovna sredstva
Osnovna redstva..............................
Denarna sredstva osnovnih sredstev . .	. .
B)	Sredstva skupne porabe
Sredstva skupne porabe.......................
Denarna sredstva skupne porabe...............
C)	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva......................
D)	Izločena sredstva
Denarna sred. rezerv, sklada in dragih sklad. Denarna sredstva nerazporejenih skladov . .
E)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve......................
Druga aktiva.................................
Skupaj ,
V 000 din
Naziv postavke
V 000 din
4.031
769
792
299
-49.096
A)	Viri osnovnih sredstev
Sklad osnovnih sredstev .	.	.	.
Drugi viri osnovnih sredstev .	.
B)	Viri sredstev skupne porabe
Sklad skupne porabe...............
Drugi viri sredstev skupne porabe
C)	Viri obratnih sredstev
Sklad obratnih sredstev . .	. .
Drugi viri obratnih sredstev .	.	.
4.895
11.336
1.660
D)	Rezervni sklad in drugi skladi
Rezervni sklad in drugi skladi .	.	.	.	.	.
Viri nerazporejenih sredstev.................
E)	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Kratkoročni krediti za obratna sredstva .	.
Dobavitelji in druge obveznosti..............
Druga pasiva.................................
72.878
Skupaj .
4.800
944
272
2.360
41.000
4.834
18.258
410
72.878
Vodja računovodstva: Kotnik Franc I. r. Predsednik UO: Tabor Jože 1. r.
Direktor: Stupica Stane 1. r.
Podjetje je v letu 1958 doseglo za 268,411.138 din blagovnega prometa. Dohodek je znašal 7,304.711 din, čisti dohodek pa 5,759.005 din. Povprečno je bilo zaposlenih 19 delavcev in uslužbencev. Knjigovodstvo je bilo ažurno.
Vse obveznosti so se pravočasno poravnale.
GOSTINSKO PODJETJE »MAJOLKA« CEIJF.
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva.......................... 2.760
Investicije v teku............................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva .	332
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva.................. 4.806
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve............. ...	28
Druga aktiva..................................
Skupaj	.	._______7,926
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................... 2.760
Investicijsko posojilo za osnovna sredstva
Razni skladi ....	  122
Dolgoročno posojilo za finans. investicij Drugi viri za finansiranje investicij ....
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva...................... 425
Sklad obratnih sredstev................................. 591
Investicijsko posojilo za obratna sredstva . .
Pasivne časovne razmejitve .	....
C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in	druge obveznosti.................. 1.240
D)	Finančni rezultat
Dohodek .	............................. 2.783
Skupaj . .	7926
Računovodja: AL Marcarol 1. r.	Predsednik UO: Bratuš Marija I. r.	Ravnatelj: Vučer Ana I. r.
Promet je bil dosežen 124%. V podjetju je bilo zaposlenih 19 uslužbencev.
»VRVICA« TOVARNA TRAKOV IN OKRASKOV CELJE
A)	Osnovna sredstva
Osnovna redstva.................................... 1.966
Denarna sredstva osnovnih sredstev ....	1.722
B)	Sredstva skupne porabe
Sredstva skupne porabe......................
Denarna sredstva skupne porabe........................ 52
C)	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva............................ 3.291
D)	Izločena sredstva
Denarna sred. rezerv, sklada in drugih sklad.	266
Denarna sredstva nerazporejenih skladov . .	156
E)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve............................ 1.197
Druga aktiva......................................... 749
Skupaj . .________9.399
A)	Viri osnovnih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................ 3.'688
Drugi viri osnovnih sredstev................
B)	Viri sredstev skupne porabe
Sklad skupne porabe................................... 102
Drugi viri sredstev skupne porabe ...
C)	Viri obratnih sredstev
Sklad obratnih sredstev............................. 2.789
Drugi viri obratnih sredstev................
D)	Rezervni sklad in drugi skladi
Rezervni sklad in drugi skladi........................ 284
Viri nerazporejenih sredstev.......................... 618
E)	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Kratkoročni krediti za obratna sredstva .	.	170
Dobavitelji in druge obveznosti..................... 1.373
Druga pasiva.......................................... 375
Skupaj . .________9.399
Vodja računovodstva: Belcer Manfred I. r.	Predsednik UO: Škrubej Pavla 1. r.	Direktor: Marinc Dana 1. r.
Osnovna sredstva znašajo 6,939.860 din, odpisi pa 4,973.302 din. Dohodek v letu 1958 je znašal 9,907.764 din, čisti dohodek pa 5,171.318 din. — Celotni dohodek podjetja znaša v letu 1958 25,738.521 din. Realizacija se je naprarn letu 1957 povečala za 46.33%. Povečana realizacija je rezultat dviga produktivnosti v podjetju. Podjetje je imelo
v letu 1958 povprečno zaposlenih 13 oseb.
N
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem- odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo m uprava v Celju. Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena
posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599