St. 276 FižtiiBa Mm i . - * 7,~ ~ » UuK tzvieail poođeijek, vsak dan zja JUifeega H 20, L nadstropje. Dopisi ssj jrfaou te u sprejemajo, rokopisi te ne v Astsn Oerbec. — Lastnik tiskaru EdiT tnala ca meso: L 7.—. i mesece L 19.50, Za tascsastve Mesečno 4 Hre vt£, — TcMoa li en ii M6 o 21« novembra 1923. Posamezna številka 20 cent. LeSnik XLVSS ii§tvo: ulica sv. ftaaEUtoc ,a]o oredfiittv" ^ . fr' jest ta c - h is c. . - ra in uprave it ti« Posamezne številke v Trstu in okoVei po 20 cent — Oglasi se računajo v Hrokostk ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnic« fabvfiie, poslanica in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 7 — Mali oglasi po 30 cest. beseda, najmanj pa L Z — Oglasi ^:-*nina in reklamacije ae pošiljajo iskljn£no upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Priuči it* Asiikeg«. štev. VK L nadstropje. — Telefon aredniitva in nprav« 114?. Ali smo res uporniki ZI Boj za ohranitev našega Šolstva ni —j ture, ker jezik je glavni in neobhodni Icakor se nam podtika — nikaka upornost | posredovalec kulture- Koliko bolj nas jproti državi in nje varnosti. To podtika-1 mora boleti, ko nam mogotci velikega inje pripravlja tudi slovenskemu časopisju |v Julijski Krajini še hujše čase, nego so ti, ki smo jih morali preživeti že doslej. Podtikanje je to brez vsake stvarne, dejanske podlage, kajti lo, kar hočejo ozna-čati kot upornost, je le vsiljeni nam boj za najnaravnejšo in najsvetejšo pravico —-boj za ohranitev materinega jezika- Ne napadamo, ampak branimo. Obramba je to, posvećena po vzvišenih idejah člove-čanstva, po zakonih božjih in človeških, po načelih Človekoljubja in civilizacije. Će _ smo radi borbe za take ideje in načela kulture po kulturi hrepenečega in kulturi * upornikini se nam treba sramovati te i dostojnega ljudstva. kulturnega naroda hočejo vzkratiti glavnega posredovalca kulture! Te zadnje dni smo mogli navajati glasove še drugih veleumov italijanskega na* roda, ki govore, kako upravičena in vzvišena je naša borba za ohranitev in pravico materinega jezika, ki pričajo, kako grdo, krivično in neplemenito je, če se naši borbi — ljubezni do svojega jezika — podtikajo nečisti, državi nevarni nameni. Nizkotna pretveza je to, ki naj prikriva res nečisti namen — zatiranja upornosti* ne pred Bogom, ne pred ljudmi! Ker smo na braniku take stvari, borno prenajali posledice podtikanega zločinstva z mirno vestjo in blažilno zavestjo, Lepo piše neki nemški oče: Kako in kaj naj mati — ta prva in glavna vzgojiteljica otroka v hiši domači — misli o učitelju, ki ne razume njenih otrok? Kako more 'ia vršimo le veliko dolžnost, kakor jo imeti mati zaupanje do učitelja, ki govori vršijo glasila vseh narodov, kadar sta jim otrokom drugače, nego govorijo oni?! v nevarnosti rojstvo in materin jezik, ta; Zgledi kažejo, koliko mučeništvo mora sveta dedščina, sprejeta od očetov. To prestajati otrok, če ga ne razumejo. Mate-dedščl?o smo dolžni braniti brez vsakega j rino srce se krči v bolesti, če mora svoje ozira na žrtve, ki jih zahteva taka borba,! najsvetejše bitje izročati ljudem, ki ne ker bi sicer oskrunili spomin in grobove morejo biti dovolj blagi in ljubeznjivi, ker njih, ki so nam izročili to dediščino s samo- ne razumejo dovolj otroka. Prigovarja se, obsebi umevno zapovedjo, da jo izročimo i da je država svoj lastni gospod in da od tudi mi dalje zanamcem, čisto in ne- j 6. leta dalje vsi ljudje pripadajo njej oskrunjeno. j Potem bi imela država preveč otrok, da bi Ker pa ne more nihče oporekati svetosti; mogla biti dober oče, in vlada bi imela te naše naloge, tudi tisti ne, ki nam hočejo j preveč skrbi, da bi mogla biti nežna mati. vzeti to dedščino, prihajajo s podtikanji,1 Država in vlada naj bi rajše Čakali, da otroci dorastejo in da -bi \potem ' mogli reči: «Sedaj ste moji». Će hoče država biti oče, naj postopa po očetovsko, če hoče češ da zasledujemo pri tem druge, nečiste in za državo nevarne namene. V sporazumu da srno s sovražniki države, da smo torej razdevalen element, ki ga država i biti vlada mati, naj pokaže najprej, da mora brzdati radi svoje varnosti. j zna po materinsko ljubiti. Vsi izgovori in V dokaz, kako neosnovane in iz trte pretveze, vsa razna utemeljevanja ne izvite so take obtožbe, se moremo skli- j morejo prikriti resnice: da nas hočejo cevati aii na nauke posve ti jenih duhov raznar oditi! Uvedba čisto italijanskega italijanskega naroda, kakor na pr. Mazzini- pouka v prvih ljndskoiolskih razredih je ja, De Ainicisa in drugih. Ta poslednji greh proti naravi, ki se sama maščuje, pripoveduje v svojem nesmrtnem delu Tako govori priprost nemški človek, ki e za pravico materinega jezika jih je rodil, ampak velika mednarodna j v šoli. Tako iprihajamo do (logičnega in dobrina, so last človečanstva. Zato so njih neizpodbitnega zaključka: ker brez mate-nauki evangelij za vse narode. Zapoved rinega jezika ne more biti v šoli resničnega De Amicisa: ljubi svoj iezik in Donosen in zdravega napredka in ker je šola glavni posredovalec in širitelj kulture, je naš boj za ohranitev materinega jezika borba toliko za najnaravnejšo pravico, kolikor tudi za kulturo in zdrav, ustvarjajoč napredek, ne pa — upornost proti državi! ljubi svoj jezik in ponosen bodi nanj vsekdar in kjer si, velja za vse oirede. Velepesem De Amicisa o Iju-svojega jezika je velika priča o svetosti naše sedanje borbe v obram-bo našega jezika in s tem naše kul- OblsHšpsnsKega liralla v Rimu RIM, 20. Španski kralj Alfonz XIII. se je ob priliki svojega obiska v Vatikanu poklonil papežu s pozdravnim nagovorom; nagovor je bil toliko bolj pomemben, ker je minulo že 50 let, odkar je zadnji vladar pozdravil papeža z daljšim govorom. Zdi se. da se je tudi kralj zavedal svečanosti tega trenutka; kajti bil je tako ginjen, da je moral parkrat prekiniti svoj govor. Kralj Alfonz se je najprej zahvalil papežu, da je poslal njegovi ženi zlato rožo; nato je izjavil, da je ponosen na pridevek <;katoliški», ki ga je dovolil naslednik sv. Petra enemu izmed njegovih prednikov. <-Ako bi le za trenutek nehala padati senca Kristusovega križa na Špansko, bi Špan- ska ne bila več Španska.» Nato je kralj j pridržki: škim vojam. Tu so ga pričakovali člani italijanske vlade, na čelu jim ministrski predsednik Mussolini. Španski akademiki pri Mussoliniju RIM, 20. On. Bottai je predstavil ministrskemu predsedniku Mussoliniju profesorja Pere z Bueno in 17 španskih akademikov, ki zastopajo španska akademska udruženja. Ministrski predsednik je dijake zelo prijazno sprejel. V svojem nagovoru na dijake je Mussolini posebno poudarjal italijansko-špansko prijateljstvo ter krvno in jezikovno sorodstvo obeh narodov. PRINC BULOW V RIMU? RIM, 2D. 'Corriere Italiano» pise: «New-York Herald» poroča iz Berlina to-le vest, ki jo mi objavljamo z vsemi Volitve na Bolgarskem Vlada ima ogromno večino BEOGRAD, 20. Včeraj so se vršile na Bolgarskem volitve ▼ sobranje. Vlada je izvojevala popolno zmago v mestih in na deželi. V Sofiji so dobile vladne stranke skupno s socijalisti 15.000, komunisti 8000, nacijonalni liberalci 7000 glasov. Rezultati iz ostalih mest sicer še niso znani, vendar pa je zmaga vladnih kandidatov zagotovljena. Le v Varni so zmagali komunisti, ki so dobili 4400 glasov, vlada s socijalisti 3000, nacijonalni liberalci pa 2000 glasov. Po nekaterih mestih opozicija ni dobila niti enega glasu — vse je glasovalo za vlado. Makedonstvujušči so po mnogih krajih opozicijonalcem preprečili glasovanje. Po uradnem komunikeju so dobile vladne stranke 195 mandatov, zemljoradniki in komunisti pa 52 mandatov. Vesti, ki prihajajo iz Bolgarije, pripovedujejo o ogromnem terorju« s katerim je vlada pritisnila na narod. V koaliciji združene tkzv. narodne stranke in socijalisti so ljudstvu z nasiljem, bajoneti in grožnjami iztrgali večino. Celo v okrajih, kjer so imeli pristaši pokojnega Stambolijskega ves narod na svoji strani, so bili navzlic temu oddani vsi glasovi za vlado! V glavnem so se borile tri liste: vladinovci (meščanski blok m socijalisti), zemljoradniki ter komunisti, ki so bili v mnogih okrajih zvezani. Pri prejšnjih volitvah je imela kakor znano Stambolijskega zemljoradnička stranka ogromno večino. omenil zasluge španskega naroda za pro-cvit katoliške vere: borbe proti Mohamc-dancem, borbe španskih sinov ob Labi in Na podlagi tajnega pogovora z generalom Von Secktom je odšel princ Bulow, bivši državni kancler, v Rim z namenom, na Flandrskem proti protestantom, Križar- J da se tam sestane z g. Mussolinijem. Princ Biilow bo skušal doseči dobrohotno nevtralnost Italije za slučaj, da bi Stresemann odkrito izzval Francijo, kakor zahtevajo sedaj listi. Če mu to uspe, dobi v nacionalističnem direktoriju mesto ministra vna-njih stvari. Če bi on to odklonil, bo to mesto ponujeno Von Kuhlmannu, ki ga je imel med vojno, ali admiralu Von Kintzeju, ki se je izkazal kot pristaš podmorske vojne in zaradi svojega silnega odpora proti premirnim pogojem.* Sestanek zastopnikov italijanskih občin RIM, 20. Včeraj je finančni minister De Štefani sprejel zastopnike Udruženja italijanskih občin v zadevi preureditve notranjih carin na konsum. Zastopniki so stavili več tozadevnih predlogov ter prosili ministra, naj pošlje zastopnika na sestanek zastopnikov italijanskih občin, ki se bo vršil dne 28. t m. v Milanu; na dnevnem redu bo preureditev notranjih carin na konsum. De Štefani je obljubil, da se bo za zadevo zanimal; za zastopnika je določil comm. Rossija. ske vojne ter delo velikih španskih mož za razširjenje krščanske vere. Ob zaključku govora je Alfonz XIII. izjavil, da ga ni naroda, ki bi bil bolj veren in bolj vdan katoliški cerkvi kakor je španski. Kakor je bila Španska vselej, tako je tudi danes pripravljena odzvati se papeževemu pozivu za kakršnokoli križarsko vojno. Papežev odgovor V svojem odgovoru je papež omenil, da je z zanimanjem sledil zgodovinskim izvajanjem Alfonza XIII. ter da je Španska lahko ponosna na svoje velike sinove (Ignacij-Loiola, Frančišek Ksaverij itd.). K zaključku je papež še dodal, da bo prišel mir, edinost, procvit in slava v špansko deželo, ako bo kralj Alfonz — o čemer papež ne dvomi — sledil zgledu njegovih prednikov. Nato je papež blagoslovil kralja in kraljico. Na grobu neznanega vojaka Danes ob 8'45 je španski kralj obiskal erobove kralja Viktorja Emanuela II. in Fmberta I. Odtod se je kralj podal danes ob 9'30 v spremstvu italijanskega kralja na grob neznanega vojaka. Ko je prispel do groba je vojaška godba zaigrala špansko državno himno. Navzoča sta bila tudi predsednik španskega direktorija gen. De Rivera in italijanski prestolonaslednik. Pred kralja so prinesli venec, spleten iz rumenih križan tem in rdečih rož ter okrašen s trakovi španske zastave; kralj je spoštljivo odtrgal tri krizanteme ter jih položil na stopnice pred grobom ter se poklonil neznanemu vojaku. Otvoritev italijanske gimnazije v Brunecku BRUNECK, 20. Danes se je vršila v Brunecku svečana otvoritev italijanske gimnazije, Župan Hilbert je v svojem pozdravnem govoru izrazil hvaležnost mesta in zadovoljstvo ljudstva nad ustanovitvijo zavoda, ki naj pripomore do povzdige kulture mesta Brunecka. HERMAN WENDEL ČASTNI ČLAN »MATICE SRBSKE* ZAGREB, 20. Znam nemški publicist n, ift - - u• , , t . . Herman Wendel je bil te dni, kakor poro- Ob 10. uri ,e obiskal mestni muze,; ob čajo iz Novega Sada, v priznanje svojih II. un si je ogledal Forum Romanam, nato znanstvenih del in potopisov iz Jugoslavije kolose, ter se vrnil v Kvirinal. Ob 14. uri imenovan za častnega člana .Matice se je odpeljal v avtomobilu na vojaško Srbske», vežballšče Centocelle, da prisostvuje voja-l # —_ BIVŠI AVSTRIJSKI ČASTNIK, KI JE DAL POSTREUTI CELO SRBSKO VAS«. PRAGA, 20. Početkom vojne proti Srbiji je dal avstrijski častnik Teodor Urgešič zgnati skupaj prebivalce sela Prnjavor, jim ukazal, da morajo iskopati grob ter jih nato dal ustreliti, ker. je neki 12-!etni srbski deček oddal strel proti prihajajočim Avstrijcem. Kakor javlja « Češke Slovo*, je pisatelj Jahoda obtožil . artilerijskega kapetana v Kraljevem Gradcu Teodorja Urbana, da je identičen z Urgešičem. Napadeni je nato tožil pisatelja Jahodo zaradi razžaljenja časti. Kakor izhaja iz doseda njega zaslišanja prič, se je umor v Prnjavoru izvršil res na povelje sedanjega častnika v Čehoslovaški vojski Urbana. Kako je mož prišel v čehoslovaiko vojsko, m znano. m , * t t t Protižidovski izgredi na avstrijskih univerzah DUNAJ, 20. Že koncem minulega tedna je prišlo na dunajski in graiki univerzi do pretepov, ki so jih izzvali nemškonacijo-nalni akademiki s tem, da so hoteli židovskim dijakom zabraniti dohod na univerzo. Danes so se izgredi na obeh univerzah ponovili. Rektor'' dunajske univerze je dal vsled tega univerzo zapreti in je začasno ustavil vsa predavanja. V Gradcu je prišlo danes do spopadov že dopoldne pred univerzo. Popoldne ob 5*30 je zopet prišlo do nemirov, ki so se nato v notranjem mestu nadaljevali. 16 židovskih dijakov je bilo od policije odpe-ljanih v mestno hišo. Zbiranje nemško-nacijonalnih visokošolcev je imelo za posledico intervencijo policije, ki je demonstrante potisnila proti Bismarkplatzu. Več židovskih dijakov je bilo insoltiranih. Policija je aretirala tudi 6 nemško-na cijonal-nih visokošolcev. Nemško-nacijonalni dijaki so baje vdrli v dvorane z vzklikom: Doti z Židi! Živel Ludendorff! Grški kralj in sedanja vlada ATENE, 20. Atenski dopisni urad poroča, da je ministrski predsednik Gonatas izjavil, da trenutno ni nikake ovire za sodelovanje vlade s kraljem. V slučaju, da kralj odpotuje, se ne bo mogel vrniti pred sklicanjem narodne skupščine in dokončanem plebiscitu. REPUBLIKANSKO GIBANJE NA GRŠKEM ATENE, 20. Načelstvo liberalne stranke je prejelo iz raznih krajev države številno dopisov, ki izražajo zadovoljstvo, da bo šla stranka k volitvam pod republikanskim praporom. Vendar pa nekateri ugledni pristaši stranke ne soglašajo s tem sklepom načelstva. Volitve na Grškem ATENE, 20. Vlada je sklenila, da preloži volitve za teden dni. Vršile se bodo 9. decembra. Tozadevni odlok je bil objavljen danes. _ Odhod jugoslovenskega poslanika t Berlin ATENE, 20. Jugoslovenski poslanik v Atenah minister Baltigdžić, ki je bil premeščen v Berlin, je danes odpotoval na novo službeno mesto. Poziv grškega polkovnika podčastnikom, ATENE, 20. Polkovnik Loufas je naslovil na podčastnike cele armade poziv, da strogo pazijo na disciplino in pokorščino. nesoglasje med Panzoa n Lentom odstranjeno Poslaniška konferenca za skupen nastop proti Nemčiji PARIZ, 20. Zavezniki, oziroma bolje rečeno Francija in Anglija sta napeli na včerajšnji poslaniški konferenci vse svoje moči za ohranitev velike entente. Konferenca je bila otvor jena ob 11'30. Dan je bil za diplomatični svet izredne važnosti. Vršila se je poslaniška konferenca, sestal se je francoski ministrski svet in v zavezniške prestolice so bile odposlane nujne brzojavke. Konferenca je našla izhod iz neprijetne zagate, kajti Anglija ni bila voljna prepustiti Franciji popolne svobode postopanja in Francija se je premišljala nastopati na lastno pest. Na dopoldanski konferenci je bi! torej dosežen sporazum, v katerem so prišle od izraza francoske zahteve, ki pa je obenem upošteval tudi angleško stališče. Na dnevnem redu je bilo že delj Časa obravnavano vprašanje medzavezniške vojaške kontrolne komisije in povratek kron-prinza. Kakor znano je stala Francija na klavzule versailleske pogodbe izpolnjene.» Te besede so se nanašale na ozemlje ob levem bregu Rena in na predmostja. Jasno je, da se ne morejo nanašati na Porurje, kajti Francija se ne more k temu odločiti brez predhodnega sporazuma z Belgijo. Na podlagi tega Poincarejevega popravka se je razširilo mnenje, da je bil sporazum dosežen na sledeči podlagi; 1. Vojaška kontrola se bo vršila stopnjema, sedaj v eni, nato v drugi pokrajini in 2. Francija se zaenkrat odreče svojemu stališču glede sankcij, dokler ne ugotovijo zavezniki skupno njenega odpora; razen tega bodo sankcije gospodarske in upravne narave in se bodo izvršile v zasedenem ozemlju. FRANCOSKI GLASOVI O SPORAZUMU PARIZ, 20, Listi z zadoščenjem in zadovoljstvom poročajo o doseženem sporazumu in odvrnitvi nevarnosti v kateri se je nahajala ententa radi zadnjih nesoglasij med Londonom in Parizom. <. Petit Journal» pravi, da je bil včerajšnji dan pomemben za francosko-angleško zvezo. Nasprotje v stališču Francije in Anglije je odstranjeno in pričakovati je, da bo prišlo tudi v podrobnosti do popolnega soglasja. «Spora- stališču, da je treba v slučaju nemške od- )c 4ko.riH P°P°Illoma uresničen*, pravi klonitve omenjene komisije pristopiti k i Pansien>>. Zadeva sloni samo še na kazenskim sankcijam, čemur pa je Anglija i oesedah in povdariti je treba, da je zmagal odločno nasprotovala. Sporazum je bil dosežen na sledeči podlagi: 1. izključujejo se takojšnje sankcije (francoska teza), ki bi obstojale v zasedbi določenega teritorija in se odobrijo sankcije gospodarske in upravne narave; 2. Francija ne sme v nobenem slučaju nastopiti sama z vojaško silo; 3. odpošlje se Nemčiji skupna nota glede vojaškega nadzorstva in odstranitve kronprinza. Sporazum je torej dosežen, toda samo med poslaniki. Formula, ki so jo s težavo izdelali predstavniki zavezniških vlad, mora biti sankcionirana v soglasju s posameznimi vladami. Belgijski kabinet je že odobril stališče svojega poslanika, istotako je francoski ministrski svet odobril postopanje Poincareja in stališče poslanika Cambona. Popoldne se je namreč vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Milleranda. Na tej seji je francoska vlada razpravljala: 1. o dopoldanskem sporazumu na poslaniški konferenci; 2. o vzpostavitvi medzavezniške kontrolne komisije in sicer že 25. t. m. ali vsaj 1. decembra; 3. o varnostnih ukrepih napram Nemčiji. Lord Crewe je ob 15. predložil besedilo dveh not, ki se tičejo obeh prej omenjenih vprašanj. Na zahtevo ostalih zaveznikov, so se izvršile nekatere manjše spremembe. Določeno je obenem bilo, da se prej vpraša Nemčijo, da-li je voljna izgnati kronprinza in opustiti oboroževanje in še-le nato pristopiti k sporazumnim sankcijam. Zvečer se je zopet sestala konferenca, ki pa je bila zelo kratka, kajti angleški in belgijski poslanik nista dobila potrebnih navodil. Odgovori se pričakujejo tekom današnjega dne. Sestanek poslaniške konference PARIZ, 20/ Poslaniška konferenca, ki bi se morala sestati danes, je bila odgodena na jutri, ker ni dobil ^angleški poslanik Crewe nadaljnih navodil od svoje vlade. POINCAREJEVO POJASNILO K NEDELJSKEMU GOVORU PARIZ, 20. Medtem, ko se pričakuje nov sestanek poslaniške konference, prinaša «Havas» Poincarejevo pojasnilo k njegovemu nedeljskemu govoru. Poincare pravi: «Nekateri listi najbrže niso razumeli smisla sledečih besed, ki sem jih izgovoril v Neuilly: «Mi smo trdno odločeni, da ne zapustimo prej ; l ~ — duh pomirljivosti. Iz rešitve nesoglasij iz katere ni izšel nihče kot zmagovalec in tudi ne premaganec, izvira za Francijo nova obveznost za sodelovanje z Londonom, «Matin» pravi, da bo kontrolna komisija pričela na podlagi doseženega sporazuma delovati že 1. decembra. V slučaju, da bi se Nemčija protivila, bodo podvzeli zavezniki potrebne protiukrepe. ZADOVOLJSTVO RADI SPORAZUMA NA ANGLEŠKEM LONDON, 20. Vest o doseženem sporazumu je vzbudila med tukajšnjim prebivalstvom veliko zadovoljstvo. Glasom došlih poročil odpošljejo zavezniki nemški vladi dve noti: prvo glede povratka kronprinza, drugo pa glede vojaške kontrolne komisije. Noti ne bosta omenjali sankcij. Anglija stoji na stališču, da je treba čakati na nemško zadržanje in v slučaju, da bi Nemčija nasprotovala, bodo zavezniki pristopili k sankcijam, ki bodo določene sporazumno med vsemi zavezniki. Neresnične vesti o proglasitvi bavarske monarhije BERLIN, 20. Wolfov dopisni urad poroča iz Monakovega, da so vse vesti o skorajšnji proglasitvi Bavarske za monarhijo* neresnične. Zanikal jih je sam bavarski prestolonaslednik v svojem pismu bivšim nemškim oficirjem. Posojilo Nemčiji. BERLIN, 20. «Vossische Zeitung» prinaša vest, da so dovedla pogajanja Nemčije z Ameriko, Anglijo in Nizozemsko glede posojila do povoljnih uspehov. Razne večje banke omenjenih držav so baje pripravljene pristopiti k ustanovitvi emisijske banke z glavnico 1,4C0 milijonov ziatih mark. Ta banka pomeni kon-čnoveljavno rešitev nemškega denarnega stanja. Po poročilu lista bi bila pri tej vsoti udeležena Airerika z 170 milijoni dolarjev, torej več kot polovico skupnega zneska. Pogajanja bodo zaključena te dni. Istočasno s temi pogajanji so se vršila pogajanja za posojilo 150 milijonov dolarjev za nabavo živeža. Vest je bila sprejeta s precejšnjo rezervo. Otvoritev tečajev na Sorboni, PARIZ, 20. Prihodnjo soboto bodo otvorjeni na Sorboni tečaji pariške univerze. Med svečanosti bodo razdeljene doktorske diplome nekaterim doktorjem honoris causa. Požar uničil mnogo dragocenosti. HOLYHIAD, 20. Požar je uničil bivališčo Sira Roberta Thomasa. Poleg drugih dragocenosti je zgorela tudi slika, ki je predstavljala v smislu pogodbe Rafaelovo madono in je bila cenjena na 20 ti- zasedenega ozemlja, predno ne bodo vse soč funtov šterlingov. Izgon Conradijevaga sokrivca i% Švice BERN, 20. Zvezni svet je sklenil izgnati Arkadija Polounina, ki je bil obtožen in se ie zagovarjal radi soudeležbe pri umoru Vorovskega. - ZASEGA SUNNESOVEGA RUDNIKA PARIZ, 20. Radi prekinjenja pogajanj med industrijci in zavezniki« so slednji zasegli rudnik Trin, last Stinnesa. Rudnik je bil zasežen brez vojaške pomoči Delavci so šli prostovoljno na delo,. DNEVNE Nemški glasovi proti manjšinski \ho. niihovo nat južnem Tirolskem vzbu- f? M . r , v % jalo pozornosti sveta. Kajti, napram mozem- polltlkl V naši državi |s{vu bi hoteli vzdržati mnenje, da Italija po- Hitro, zaporedoma — piše «Neue Freie | stopa z drugorodnimi manjšinami kar najlibe-Presse» — je izdala vlada tri dekrete, ki naj ralnejše in najbolj prizanesljivo. Nekaj značil-v najkrajšem času udejstvijo popolno poitali- j nega v tem pogledu se je dogodilo povodom jančenje južnega Tirolskega: proti nemški šoli,' zasedanja Medparlamentarne unije v Kopen-o uvedbi italijanskega uradnega jezika pri vseh hagenu. Poročevalec za manjšinske stvari je uradih, občinah, deželnem upravnem odboru, predložil več resolucij, ki naj bi narodnim podjetjih in drugih napravah; in o javnih na- manjšinam tudi v tistih državah, ki jim mirov-pisih ne pogodbe ne nalagajo pogodbene zaščite Potem vprašuje dunajski list: Kaj je to ljud- manjšin, zagotovile neki minimum narodnih stvo storilo, da se tako strašno kaznuje? Z terai tudi pravico do Ijudskosol- občudovanja vredno disciplino se je vdalo! ?Wa P™1"} v materinem ,eziku. Govornik neizogibnemu, ko je bUo odcepljeno od bratov J^kffnske skupine, poslanec Dudan, zaupnik na severu. Dalo je kralju, kar je kraljevega. >«stovske stranke za to ozemlje m glavni Potom svojih zastopnikov je ponudilo državi! svetovalec Mussolmi,ev, ,e v unenu svoje sku-svoje lojalno sodelovanje in je dalo opetova- Pm? tem resolucijam — pritrdil popolnoma, na zagotovila, da smatra južnotirolsko vprašanje kot notranje vprašanje Italije. Prepovedala se je južnim Tirolcem, v izogib stroge kazni, raba toli dragega imena Tirolsko. Pokorili so se, četudi s krvavečim srcem. Vse so dali državi, kar je zahtevala od njih v neomajni nadi« da bo držala svojo opetovano dano slovesno obljubo v toliko, da bo spoštovala vsaj jezik in običaje njih očetov. Sedaj pa ti dekretil — Gonilni motiv — nadaljuje «Neuc Freie Presse* — za to uničevalno vojno je čut bojazni. Vodilni italijanski nacijonalisti ne prikrivajo, da bo po njihovem mnenju, Italija na svoji severni meji ogrožena, dokler bodo na tistem obmejnem ozemlju živeli Nemci. Zato hočejo to deželo poitalijančiti za vsako ceno, da vse južno Tirouko postane čisto italijanska pokrajina. Dunajski list meni« da smatrajo sedanji tre- na glasujoč, da Italija svojim manjšinam, posebno pa v šolskem vprašanju, dovoljuje veliko več, nego zahtevajo te resolucije! Danes pa je — piše cNeue Freie Presse» — resnica jasno na dlani. Kje je tisti čas, ko jc zastopnik Italije na mirovni konferenci v Saint Germainu, senator Pittoni, govoril v rimskem parlamentu kaj lepe besede. »Odlomki drugih narodnosti, ki se združijo z nami — je rekel — naj vedo, da je daleč proč od nas misel na kako zatiranje, ali raznarodovanje, da se bodo njihov jezik in njihove kulturne naprave spoštovue ter da bodo njih upravni uradniki uživali vse pravice naše liberalne in demokratične zakonodaje*. Poslanec Luzzatti, poročevalec v zbornici o mirovnih pogodbah, pa je izjavil: «Ncmccra bodi povedano, da mora biti vladi in parlamentu v častno dolžnost, da bo Nemcem, ki se nam priključijo radi absolutne potrebe naše autek — ko je vsa Evropa zaposlena z lastnimi narodne obrambe, dovolila njih avtonomno težkimi skrbmi — kot najugodnejši in da ne 1 naprave ... Morajo se čutiti svobodne ia neo- ▼i rane na izvajanju svojih kulturnih is verskih potreb*! «Neue Freie Presse» vzklika: Kako vse drugače je prišlo) Slično in tudi še veliko ostrejše pišejo tudi (Irugi dunajski listi brez razlike strank. ♦ Neues Wiener Tagblatts zaključuje svoje pripombe: Radi priznavamo, da nam je tudi Italija prihitela na pomoč v naši stiski. Hvaležni smo ji. Radi tega pa ne more zahtevati od nas, da bi bili nemi psi spričo tolikih krivic, Jfi se dogajajo našim soplemenjakom! Major Pietro Rainis je bil tukajšnjim političnim in meščanskim krogom dobro znan in vedno dobrodošel gost in prijatelj. Zahajal je v najboljše družine, povsod spoštovan in proslavljan, bil je član tudi tukajšnje fašistovske legije, ki se je ž njim upravičeno ponašala: saj so bila njegova prsa polna svetinj, srebrnih in zlatih. Poleg zlate svetinje, so se blesketale kar tri srebrne in dve bronasti, poleg teh pa dva vojna križca, križec Savojskega vojaškega reda, križec Viteza italijanske krone, red Karagjorgjevićev in razna druga inozemska odlikovanja. Z eno besedo: pojav Pietro Rainis se je povsod smatral za enega prvih vojakov italijanske vojske, in nihče se ni čudil, da je, komaj 27-letni mladenič nosil na rokavu že major-ski čin. Bil je eden najmlajših majorjev italijanske vojske in edini major med julijskimi dobrovoljci, ki so se borili v talijanski vojski proti Avsiriji. Prišel je v Trst še z generalom Petittijem I. 1918., kateri mu je poveril zaupno mesto na gubernatoratu. Pozneje si ga lahko videl pri vseh manifestacijah. Povsod je bil med prvimi, povsod na najbolj odličnem mestu. Pa je prišlo pred kakimi 20 dnevi tisto črno jutro, ko se je zmračilo marsikomu Sred očmi, najbolj pa majorju Pietru ainisu. Konec je bil slave in junakovanja, konec prijaznih družinskih večerov, kjer je pripovedoval junaške Čine iz časa svojega bajeslovnega vojskovanja, konec ovacij in občudovanja in — konec majorevanja in svetlih svetinj: moža so spravili v luknjo, in te dni pride pred vojaško sodišče! Izkazalo se je, da je mož neupravičeno nosil svoja vojna odlikovanja in med drugim tudi, da ni služil v vojski kot dobro-voljec, pač pa kot vojnoobvezen vojak. Toda vkljub vsem eno zadoščenje ima: junakoval je neovirano in lahko pripovedoval nekontrolirano svoje junaške čine in doživljaje — celih 5 let. — Uč tsljski sindikat »>Eia« Prejeli smo to-Ie izjavo g. Ivana Kosmina iz Lokve: Ko sem bil povabljen k sestanku, kjer se je razpravljalo o ustanovitvi nepolitičnega učiteljskega sindikata na Sežanskem, sem predvsem zahteval pravila, na podlagi katerih naj bi bilo ustanoviti sindikat. Pojasnjeno mi je bilo nekaj, kar ni odtehtalo moje zahteve, Zato se nisem več pečal z vprašanjem, pač pa sem se rezerviral. Podpisal nisem nobene izjave ne drugih listin, zato se nisem smatral in se ne smatram odbornikom snujočega se sindikata. Toliko v znanje svojim tovarišem. Ivan Kosmina, učitelj-voditelj.« Rojstni dan N. V. kralji ce-mafere. Včeraj, ob priliki rojstnega dne N, V. kraljice-matere, so dlIc na vseh javnih poslopjih izvešene zastave; zvečer pa so bila javna poslopja slavnostno razsvetljena. Zima na Primorskem, Iz vse naše dežele nam prihajajo vesti o nenadnem menjanju toplote. Po popolnoma južnem deževnem vremenu je nastopil precej hud mraz, ki je ravno radi nenadnega menjanja toplote toliko bolj občutljiv. Sneg ni zapadel samo v gorah ampak tudi nižje v dolini (tik za Gorico). Razpis natečaja. Rektorat tukajšnje visoke šole za gospodarske in trgovinske vede (Re-voltella) javlja, da je razpisan natečaj za 2 štipendija ustanove *Giovanni Goichs, vsak po 1250.— lir letno. Prosilci morajo biti rojeni ali pristojni v Julijsko Krajino ter vpisani na imenovani visoki šoli v Trstu. Rok za vlaganje prošenj poteče 31. decembra 1923. Prošnji na kolkovanem papirju 2.— lir je treba priložiti: 1) krstni list ali izpričevalo o pristojnosti v Julijsko Krajino. 21 izpričevalo o italijanskem državljanstvu; 3) nravstveno izpričevalo; 4) izpričevalo o dovršenih študijih; 5) izpričevalo o vpisanju na tukajšnji visoki šoli. Prosilec bo lahko obdržal štipendij, dokler dovrši študije, ako prestane izpite s klasifikacijo 24/30. ^^^^ Es tržaškega živlienia Zagoneten dogodek na Lloydovem parniku *Cracovia». — Potujoči tehnični nadzornik izginil t Benetkah na nepojasnjen način. Včeraj je dospela iz Benetk vest, ki je vzbudila v tukajšnjih mornarskih krogih mučen vtis. Na Lloydovem parniku «Cracovia», ki je preteklo nedeljo ponoči priplul iz Indije preko Brindisija v beneško luko, je še isto noč izginil na zagoneten način s parnika tehnični nadzornik Viktor Gabsinich. Gabsinich je že dolgo vrsto let uslužben pri tržaškem Lloydu; cenili so ga zaradi njegovih strokovnih zmožnosti, kakor tudi zaradi marljivosti in vneme, s katero je izpolnjeval svojo dolžnost. Pred približno dvemi meseci je službenim potom odplul s pa mikom na potovanje v Indijo; poverjena mu je bila naloga, da tekom vožnje nadzoruje delovanje strojev na parniku. Na povratni vožnji, med Brindisijem in Benetkami, ko je bil parnik že blizu te luke, se je Gabsinich ko je končal svojo službo, preoblekel v salonsko obleko ter večerjal skupno z drugimi častniki parnika. Bil je videti kakor vedno, dobre volje in po večerji se je še nekoliko časa razgovarjal z nekaterimi Častniki, nato se je podal v svojo kabino k počitku. To se je zgodilo okoli 22. ure Okoli pol treh je videl mornar, ki je vršil službo na krovu, Gabsinicha, ko se je precej zamišljen sprehajal v obleki, v kateri je vršil svojo službo pri strojih. Kmalu potem se je zopet povrnil v svojo kabino. Na njegovo željo mu je natakar postregel s črno kavo. Tudi natakarju se je zdel nadzornik precej spremenjen. Okoli 5. ure zjutraj je glavni kuhar, ki je spal v drugi kabini, tik nadzoraikovc, začul iz poslednje lahek šum; kmalu pa je bila zopet tišina. Okoli 7. ure je natakar nesel Gabsinichu uarje, ali so mogoče videli nadzornika; vsi so odgovorili zanikalno. Tedaj je mož javil zadevo kapitanu, ki je odredil natančno preiskavo« da bi se dognalo, kam je izginil Gabsinich. V njegovi kabini je bilo vse v redu; postelja je bila raznesena, iz česar se je dalo sklepati« da je Gabsinich počival; kovčeg! so bili pripravljeni in zaprti, ker je nadzornik prejšnji večer omenil, da odpotuje zjutraj z vlakom ▼ Trst, Na nočni mizici je ležala Gabsinicheva listnica in nekaj drobiža. A o nadzorniku ni bilo ne duha ne sluha. Med tem časom je- parnik, ki je bil tekom noči zasidran izven valolomov, priplul v beneško luko. Poveljnik broda je javil zadevo pristaniškemu oblastvu in kvesturi. Vršila se je druga natančna preiskava, ki pa je tudi bila brezuspešna. Tedaj je bilo obveščeno o zadevi tukajšnje ravnateljstvo tržaškega Lloyda, da bi poizvedelo, če se ni mogoče Gabsinich ponoči izkrcal ter odpotoval v Trst, ne da bi koga o tem obvestil. Tudi tukajšnja kvestura je bila obveščena v tem smislu. Odgovor je bil negativen. Nikjer niso vedeli, kam je izginil Gabsinich. Dogodek je zelo zagoneten in daje povod za raznovrstne domneve. Ali gre za nesrečo, ali zločin? Bolj verjetno je, da gre za samomor, namreč da je Gabsinich ponoči neopazen skočil v morje in utonil- Razne okol-ščine pa pobijajo tudi to domnevo. Nesreča pri delu. Delavec Josip Gleria, star 38 let, staiujoč v ulici E. Toti št. 18, je včeraj opoldne razkladal vreče cementa raz neke jadrenice, zasidrane ob pomolu »Bersaglieri«, kar se je nenadoma zvrnil sklad vreč, od katerih je ena padla delavcu na desno nogo ter mu jo zlomila v gležnju. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Pade po stopnicah ter si zlomi nogo. Sinoči se je trgovski agent Just Mosco, star 26 let, vračal domov v svoje stanovanje v ulici Val-dirivo št. 23. Ko je šel po stopnicah se mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v stegnu. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga domači poklicali na lice mesta, je na njih željo prepustil mladeniča, ki rou Gnjili sudovi. Pred kratkim se je mudil v kanalski dolini in v predilskih rodokopih podtajnik v ministrstvu za piosveto Dario ] Lupi. Seveda ga je Sabl, ker tako mora biti. povsod lep sprejem. Po svojem povratku v Rim je poslal videmakemu prefektu odv. Pisenti-ju brzojavko sledeče vsebine: «S hvaležnostjo in občudovanjem fašista in člana vlade čudovite sadove Vaše modre in odločne politike, ki je že privedla in ki še vedno vodi tujerodno prebivalstvo na karnijski meji v naročje velike italijanske družine«. Če bi g. podtajnik bival več časa med našim ljudstvom, bi spoznal, da modra in odločna politika videmskega prefekta ne privablja, ampak odganja tujerodno prebivalstvo od naročja velike italijanske družine. V to naročje se dosedaj podajajo samo taki ljudje, ki so pripravljeni v slučaju potrebe zamenjati ga takoj jutri z novim naročjem. Seveda, ne smejo biti pri presojanju merodajne naročene parade, ampak notranjost, duša ljudi. Iz triaike pokrajine Iz Sežane. V nedeljo dne 25. t. m. priredi •Prostov. Gas. dručtvo» v Sežani v prostorih g. Šmuca svojo prvo jesensko veselico. Na sporedu sta dve enodejanki in sicer «Kralj Herod* in « Zamorec*.' Obe igri uprizore člani omenjenega društva. Po veselici se bo vršila v istih prostorih prosta zabava. Odbor «Gas. društva* v Sežani se obrača na si. občinstvo s prošnjo, da se udeleži prireditve v čim večjem številu, z geslom: Na pomočil Renče Meri Turel Danilo Pavletič poročena 21. novembra 1923. Miren 630 Olga Žvokelj Vinko Faganeli poročena Gor. Braniča 21. novembra 1923. Miren 631 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Naji večja snaga. Tajnost zajamčena. Govori s!o-< vensko. Corso Garibaldi 23/1. 1506 BRILJANTE, zlato, srebro in platin po naj-« višjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) KRONE, srebro, zlato in platin kupujecu* Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 Vesti Iz Istre Le Podgrada. «Edinost« je že poročala, kako so orožniki v službi fašistov sekvestrirali državi nevarno protestno polo v zadevi slovenske šole. Gonja v tej zadevi še ni končana, brigadir bo kmalu dobil sive lase in še ni izvohal pisača. Kaj bo z državo, če se to ne dožene! Ker je bila g. Vičiču odvzeta gostilna, so tudi njemu natvezli, da zato, ker se je podpisal; to so mu podtaknili samo iz namena. je podal potrebno pomoč "oskrbi, . . ^ morda prišli Strelja v pijanosti s samokresom proti noji | ^ ™ ______° i„ t« ________ posledic. Trgovec s sadjem Dominik Cassano, star 32 let, stanujoč v ulici Tigor št. 12, se je okoli 21. ure srečal v tdici Crosada s svojo bivšo ljubimko Antonijo Po-ropat, staro 24 let, stanujočo v isti ulici v hiši št 9. Cossano, ki je bil pijan, je Poropatovo nahrulil, menda zato, ker ga je pustila na cedilu. Ženska mu je odgovorila par besed, kar je moža tako razljutilo, da je skočil proti nji ter jo hotel oklofutati; ženska je zbežala v neko gostilno v isti ulici, Cassano pa za njo. "redno so navzoči ljudje, osupnjeni radi nenavadnega prizora, razvideli zakaj gre, je Cassano potegnil samokres ter ustrelil proti Poropato-vi, kateri je krogla predrla levo roko v komolcu. Orožniki, ki so vsled strela prihiteh na lice mesta, so Cassana aretirali. Poropato-va je bila z avtomobilom rešilne postaje prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so ji rano obvezali; nato se je mogla ženska podati domov. Okrevala bo v osmih dneh. Cassano je baje izvršil svoj čfn iz ljubosumnosti. _ petil viharen dogodek, ki pa k sreči nt imel ^ #J|W ^ posebno hudih Vesti z GoriSkega Tedensko poročOo iz goriške fronte. 2e enkrat smo omenili, da na Goriškem še vedno divja vojna, ki skoraj vsak dan zahteva svoje žrtve. Takrat smo tudi rekli, da bo kmalu treba izdajati dnevna poročila kakor za časa vojne. Za enkrat se še omejimo na tedenska poročila in priobčujemo v naslednjem seznam padlih ranjenih v poslednjem času na goriški fronti. x . Li 22 letni Anton Bensa iz St. Mavra je bil zaposlen pri nabiranju vojnega streliva. Nekega dne je javil Franc Doljak iz Grgarja solkanskim karabinirjem, da je našel na pobočju Sv. gore strašno razmesarjeno človeško truplo. Kakor se je ugotovilo, je bil to nesrečni Bensa. katerega je pri nabiranju strašno razmesanla granata. . 43 letni Franc Beč iz Vipolž se je tudi ukvarjal z nabiranjem streliva. V Kojskem mu je pri tem poslu nepričakovano eksplodirala mina ter ga težko ranila na rokah in obrazu. Siromak bo najbrže izgubil oči. Frančiška Novak iz Kostanjevice se je na-bodla z levo nogo na zobčasto žico in ta tako hudo, da so jo morali prepeljati v goriško bolnišnico, da ji »vlečejo žico iz noge. 14 letni Konrad Spessot, prebivajoč v Solkanu, je gledal, kako delavci izpraznjujejo granate. Prazne granate so postavljali dclavci na eno stran, smodnik pa na drugo. Kavii« v trenutku, ko se je nahajal Spessot v bhžmi nabranega kupa smodnika, je vrgel eden iz delavcev še goreči ostanek cigarete proč,^ ki je pa po nesreči padel ravno na kup smodnika. Smodnik se je vnel in je osmodil dečka tako nevarno po obrazu, da so ga morali prepeljai.1 v goriško bolnišnico. 28 letni Kumar Valentin iz Dragovice pri Batah je prekopaval in čistil svojo še od vojne zapuščeno njivo. 2e proti koncu dela je naletel s svojim krampom na v zemlji zarito granato, ki je eksplodirala in ga precej težko poškodovala po vsem telesu. Istotako pri nabiranju vojnega streliva ie našel 22 letni Frane Benedejcič med drugim tudi SrapneL Bil je tako nepreviden, da je udaril z njim dvakrat po kamnu. Srapnel, ne bodi len, je eksplodiral in raznesel ubogega lanta na drobne kose. Našli so ga šele sledečega dne. Novi trabanti. V bodočem letu ne bo več davkarija pobirala davke, ampak vršile bodo ta sicer potrebni toda obsovraženi posel privatne osebe, kakor je to v,navadi v starih pokrajinah. Dovčna oblast je imela mnogokrat usmiljenje z davkoplačevalcem, ki se je nahajal v stiskah in v izrednih slučajih mu je celo odpisala davke. Novi trabanti, ker privatne osebe, najbrže ne bodo imeli tega usmiljenja z našim ljudstvom. _ V četrtek dne S. t. m. se je vršfla na magistratu v Gorici dražba za zakup davkov v trinajstih občinah, t- j. v Gorici in goriški okolici. Dražbo je vodil komisar mesta Gonce Cobianchi ob navzočnosti podgorskega župana g. Domenico in komisarja v Ločniku g. Zot-tich-a. Na dražbi, ki je bila zelo živahna, je bilo devet ponudnikov, med temi štiri kreditni zavodi. Kot zmagovalec je odšel iz dražbe odv. Ghisalberti iz Cremone. Doba zakupa traja 9 let počenši s 1. januarjem 1924. V soški dolini so prevzeli zakup večinoma slovenski ljudje in slovenski zavodi. Tako je prevzela pobiranje v Tolminu in Grahovem tolminska posojilnic«, v Cerknem g. Eržen, v NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! • • • Bori na poroCila* Tečaji: Cosulich Dslmatia Gerolimich • • • • I.iberi Tri es ti na • • Lioyd • • • • • * Lussino •••••• MartJnolich • • « • • O eanla Prem uda Tripcovkh • • • • • Ampelea Cement Dalmatia « • Cement Spalato • • • • • • • • • • • • 9 • • • • 343 • 275 • 1150 • 373 .1435 . ft80 • 139 • 110 . • 290 . 476 • 37* . 21« Zora Race Andrej Presl poročena Rodik 21. novembra 1923. Bazovica K32 Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno. KROJAŠKI POMOČNIK, boljša moč, išče stalno službo. Plača po dogovoru. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod «Boljša moč» na upravništvo. 1615 NOVA MODERNA HIŠA, letos zgrajena, s hlevom in lopo, z velikim vrtom, se ugodno proda. Pripravna je za trgovino ali kakršnokoli obrt. Stoji na najlepšem in najpromet-nejšem kraju St. Petra na Krasu. Betonirane kleti, krasni lokali, 5 parketiranih in novo opremljenih sob, voda in električna razsvetljava v hiši. S hišo se odda v podnajem ali proda dobro vpeljana pekariia za dobo treh let. Pojasnila daje lastnik Anton Mlakar, Sv. Peter na Krasu, št. 38. 1617 PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — urarno via Gia-cinto Gallina 2 (nasproti hotela Monccni-sio). Velika izbera predmetov za darove. Popravila. Cene nizke. 25/2 Vdate um tržaške* trg«. ogrske krone« 0-11M> 0*13 avstrijske krone...... . . . 0.0325 0.0332 češkoslovaške krone ••••••• 6t».80 67.10 dinarji m m —.— 26 30 leji ••••••••• marke dolarji • • • < francoski franki švicarski franki • • • angleški fanti papirnati • • • • • • • • • • * • • • . 11.75 • • —'— • . 23.10 • • 124.25 • • 400.— 100.35 12.25 23/20 124.75 405.— 100*60 V NEDELJO, 25. t. m. ob 13. uri prostovoljna dražba hiše s petimi prostori, kletjo, hlevom, senikom in zemljiščem v Dobravljah — sv. Križ, blizu postaje. Pojasnila daje: Span-ghero, Trst — Via Udine 19. 1618 BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Tajnost. — Via Giulia 29. 1569 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuj« in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v?a Giacintc Gallina 2. (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovenska 25 Primorci i Zamenjam hišo v Ljubljani, Udmat, Bohoričeve ulice št. 5 z jednako vredno hišo ali posestvom v Trstu, Opčine, v Gorici, Opatiji, Reki, Postojni, H. Bistrici, Sežani. — Pri hiši se nahajajo še druga poslopja L s. Mala pritlična hiša s tremi malimi stanovanji, lep modem hlev za tri konje, velika lopa za vozove in shrambo, velik sadni in zelenjudni vrt, vse ograjeno in skupna parcela. Posestvo se lahko ogleda na licu mesta. Ponudbe; M. Gradišar, Trst, Sv. Ivan 519. Rntonio Cerneca — UVARNICA železa fin kovin. — V skladišču Via Enrico Toti ši. 4, tel. 438 vedno v zalogi: .Plošče za štedilnike, ražnji in pečice, zaklop-nice za lijake, bronasti drogi, podgretinjaki in medeni drogi za zavese. Sprejemajo se vsakovrstna naročilu. V03 o Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na debelo in za družine Via CuRiCOli 8, na drobno in za družine Via Giulianl 32. Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (684) FR. ŠTRANCAR. —inifirnii M m i H i lil nrrmnir« Najvlfje cene plačujem za m o kun, zlatic, lisic, dihurjev, vidar, Jazbece v, mačk, ve-varic, krtov, divjih In domačih zajcev« D. WINDSPACH Trii, Via Cesare Oattisfti št. 10 II. nadsL, vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. :*5 kavo, a je v svoje veliko začudenje našel ka-. Kobaridu tf. MiklaviC in v Bovcu podjetnik bino prazno- Natakar je vpraSal druge mor- • Ostan. O □ □ O a □ a a □ □ o BANC Ustanovljena leta 1905. OelniSka glavnica Lit. 15.0C0.000*— popolnoma vplačana. Glavni sedež: Trst, Via s. Kicold 9 (Lastna palača). — Psdr&ižnsti: A83AZ6A, Olaišuie mmko tr s Jugoslavijo poiom zaveznega zavoda w Jadranska Banka v Beegro Ljubljani in Zagr&bu in njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije. subvmdja na bla«o. tnhnti •taktov in raConov. Informacije. Kupuj o in prodaja dinarje »poročijo po naj^godnejiih pogojih. □ □oaooooao dddooodopooppp o Poa.annoDociDciciDaaDaapan a o o □ jal ! □ i o / PODLISTEK Ljudmila Pivkova: KRIMINAL «Zakaj si ne izpereS predpasnika? Hodiš kakor vlačugaU Ni dvoma, da so ciganke mnogo nežnejše in boljše žene nego druge kaznjenke, ki ne (35) poznajo ne sramu ne dostojnosti- — Zvečer je nekdo trkal in mi naznanil za zaprtimi vrati, da pride ponoči sestra k meni. Kadar ugasnejo Inči, jo privede. Na dvorišču je bila ciganica, ki fe dobivala Čakala sem. Povsod so zapirali tri zavore vsak dan polovico kruha. Ta me bo pogre- na vratih kakor vsak dan. Bala sem se ne-šala, sem si Pravila mi ie vselej, da koliko, da naju s sestro ne zalotijo. Ni tra- moli zame, da bi s« smela kmalu vrniti do- jalo dolgo in paznica je natihem porinila Elo mov. Sama je bila že Četrti mesec zaprta kot v mojo celico. Dobra dušica je rekla, da vojaška zločinka, ker je skrivala svojega moža-dezerterja. Za kruh je že prodala vse, pride po njo, kadar bo Čas — druge paznice so zopet v gledališču. S sestro sva se objeli kar je imela: čevlje, srajco, predpasnik, — a in bi se najrajši smejali na glas. Sedli sva na lačna je bila vedno. Zatrjevala mi je, da bom mojo posteljo in se ogrnili v plašč, ker je do božiča doma. Rada sem slišala termin j bila celica hladna. £Ja je vedela mnogo o Obljubila domačih dogodkih po najinem odhodu. Du- in sama sem verjela, da je možno sem ji, da ji pošljem za božič velik hleb kruha in božični kolač, ako bom svobodna. Več cigank je bilo med nami, ki so mi bile vobče bolj simpatične nego druge babe in surovo govoreče tatice. Ciganke so govoril« med seboj v svojem narečju. Rada sem jih poslušala in zanimalo me je, ako sem mogla ujeti nekoliko njihovih izrazov, V teh ženah je bila priprostost. Mlada ciganka je imela mater v drugi celici. Na izprehodu sta se sešli Hči je vprašala starko: «Mati. ali govori tam z vami?« -Starka je zadovoljno prikimala: «Veš, da nata se niti ne boji več. O pripravah za potovanje se pogovarjava, o doživljajih pri deželnem sodišču in na po-.licijskem ravnateljstvu. Ako bi si imeli kaj nega sodišča. Detektiv pravi: pecivo in jabolka. Razen tega mi je poverila zavojček za očeta, ki je — na Dunaju. Siromak je torej že na Dunaju) — Nadejala sem se, da njega ne bodo poklicali... Zadnja pot na izprehod po dvorišču! —> Popoldne je pregledala paznica moju prtljago in mi prinesla — klobuk. Po celici sem hodila in čakala večera. Do-; čakala sem. Ob sedmi uri so se odprla vrata. Prišel detektiv, civilno oblečen neznan Človek, ni napravil slabega utiša. •Pojdite f» & m. DEŽELNO SODIŠČE VID. NA DUNAJU. 1. Potovanje. Na hodniku je mrak. Ključi rožljajo. Za detektivom si nesem torbico in zavoj. Paznica mi želi dobrega konca. Na tretjem hodniku se nam pridružuje E!a» nakar naju vodi detektiv v drugi trakt dežef- bi nama nihče da dolgo povedati o svojem «komplotu ne branil. Po obisku sem bila razburjena, nisem zaspala v hladni celici. Zadnji dan se je dolgočasno vlekel in vlekel. Iz gostilne mi niso poslali hrane, ljubezniva paznica je pa opozarjala, naj si naroČim. Prejela tem ročno delo, knjige, steklenico mleko, kruh in pecivo. Teta se «Po predpisu se morate voziti vsaka posebej, toda dogovoril sem se s kolego, da se peljemo skupaj. Morata mi pa obljubiti, da medpotoma ne bosta govorili o procesu!* Kako radi! Spodai čaka drugi detektiv, ki ga že poznam — isti, ki me je spremljal s policijskega ravnateljstva na deželno sodišče. S sestro se sme-jeva in radujeva. Toliko tednov nisva videli ___________ pecivo. iexa se je ____________________ (fovorč,» mlada te' je pa hvalila: «Z menoj! opravičevala, da ni mogla ničesar speči, ker, ulice, ne ljueli, in govoriva lahko. Nič r.c d tudi.» — Nekoč je stara opominjala hčer: 'ni dobila kvasu, zato )e poslala, kar je imela: lako potujemo v drago ječo!