250. številka. Ljubljana, v ponedeljek 2. novembra. XVIII. leto, 1885. I*haja vsak dan »vetfer, irimči nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za a v st ri j ek o-oper sk e dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt let;« 4 gld., ta jeden mesec 1 #ld. 40 ki. i— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina zna •. . Za o znan i ia plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr.. Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankovatt. - - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo je v Rudolfa Kirbiša nisi, „Gledaliska stolba". Upravui&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 ,, „ jeden mesec.......I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ —- „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I 40 ,, UpravniStvo „8lov. Naroda", Minister Kalnoky o vnanjem položaji. Preteklo soboto imel je mej drugim tudi oger-ske delegacije vvanji odsek svojo sejo, pri katerej so se voditelju naše vnanje politike stavila mnoga vprašanja. Kalnoky odgovarjal je jako obširno, žal, da je obširnost imela samo namen, zakrivati jasnost. Grofa Kalnoky-ja govor imel ;je naslednje glavne misli; Poslanec Szilagvi našel je neko razliko mej lanskim in letošnjim cesarskim nagovorom deLgacij, kolikor se tiče razmer z Nemčijo in Rusijo. Minister pa pravi, prečitavši dotični mesti nagovora, da ne najde nikake razlike, marveč odločno zagotavlja, da se ti odnošaji od lani neso prav nič spremenili. Bilo bi tudi čudno, da bi se bili naši odnošaji z Nemčijo kaj spremenili, ker se od lani ni nič dru-zcga tacega pripetilo, kakor shod v Kromeriži in dogodki na Balkanu. Noben teh dveh dogodkov pa ni mogel kaj premeuiti odnošajev. Ministru se ne zdi prav, da je prišlo v navado, da se o teh zadevah povprašuje vsakih dvanajst mesecev. Njegove izjave v prešnjih letih bile so dovolj odločne, da bi se bilo lahko spoznalo, da ono razmerje ni le od danes do jutri, ampak sloni na podlagah, katerih ne more omajati vsak dogodek. Govornik misli, da čim resneji bodo časi, tem trdnejša bode ta zveza, kajti v Nemčiji računajo na našo vernost in mi na njihovo. Kar se pa tiče Rusije, ni mej našo državo in njo nobenih dogovorov, razen mejnarodnih. Obstoječi dobri odnošaji so isti, kakor jih je govornik lani dobro naslikal. Minister navaja svoje lanske izjave in pristavi, da je razmerje še vedno isto, kakor je bilo lani. O faktičnem združenji Bolgarije in Rumelije pravi minister, da ne more govoriti. Bolgarske čete so sicer v Rumeliji in tudi nekaj prostovoljcev se je njim pridružilo, toda več se še ni nič storilo za zdrušenje. Nobena vlast še ni priznala „fait accom-pli", če se more sploh o takem govoriti. Ker še vsa stvar ni rešena, tudi druge države neso imele ni-kakega povoda zahtevati kake kompenzacije. Ker se konferenca šele snide, ne more odgo-riti na vprašanja, ki se tičejo konference, predlogov, ki se bodo stavili, in kako stališče bodo tam zavzemale naša in druge države, in kakih sredstev se bode posluževati, da se izvedejo sklepi konference. Minister misli, da mu bode prav dal odsek, ako zaradi interesov države opusti odgovor na?ta vprašanja. Kar se tiče omeje-nja konference na vzhodnjerumelijsko vprašanje, pove okrožnica Turčije na velevlasti, katero minister prečita. Vse vlasti vsprejele so povabilo v tem zmislu. Status quo ante pomenja ustanovljenje prejšnjih odnošajev v zmislu Berolinske pogodbe v njenej pol-nej bistvenosti. Srbiji nesmo nikdar izjavili, da ne bomo varovali njenih koristi, ako pred koncem konference zasede kako ozemlje. Mi smo vedno spoštovali nezavisnost Srbije in kralju Milanu kot suverenu priznavali pravico odločevati o vojni in miru za svojo deželo. Mi smo Srbiji le dober prijatelj in sosed, kateri daje dobre sovetts. Take smo jej tudi dali, a pustili jej popolno svobodo v njenih odločitvah. Svetovali smo jej ravno tako, kakor Grški, zmernost. O varovanji tujih koristij je pa vedno težko govoriti, zlasti, kadar se tiče razmer kake velesile h kakej manjšej državi. Ko bi mi Srbiji zagotovili, da bomo varovali v vsakem slučaji njene koristi, dali bi jej preveliko svobodo za vsa mogoča podjetja ter bi bili zavisni od njene politike, kar bi se ne strinjalo z našim položajem kot velevlast, ter bi utegnilo škodovati našim lastnim koristim, ali pa motiti naše dobre razmere k drugim vlastim. Mlada država, kakeršna je Srbija, ne more dati zagotovila, da bode vedno ravnala po zrelih premislekih, ne pa po slučajnem naudušenji. Kar se tiče srbske mobilizacije, more minister samo to povedati, da se je zaukazala in izvršila. Toliko je pa bilo treba Srbiji povedati, da začne akcijo na svojo roko. Morali smo jo poučiti, da bi bil napad tuje dežele prelomljenjo miru in pogodb. Ali je Turčija že objavila Srbiji oficijalno, da bi zmatrala srbsko prodiranje v Bolgarijo kot napad na njeno ozemlje, mi ni znano, a brez dvojbe je, da je Bolgarska del otomanske države. Potem pravi minister, da jo že vlani omenil, da ima prijateljstvo Avstrije, Rusije in Nemčijo namen ohraniti status quo ob Balkanu, kakor se je ustanovil po pogodbah. To je tudi bilo stališče treh carskih vlastij takoj z začetka nasproti dogodkom v Plovdivu in le na tem stališči dala se je doseči jedinost mej vlastmi. Ker se je dogodek z vršil tako hitro, se ni mogel s prva prav ocenjati njegov pomen. Ker se je prevrat tako hitro izvršil, čemur je uzrok, da ni bilo nikakega nasprotja, mislilo so je sprva, da se je morda ustanovilo kaj stalnega. Dosedaj minuli Čas ni bil tako izgubljon, kakor se misli. Pojasnilo se je, da je ta prevrat bil le delo nekaterih. Ko bi se bilo takoj sprva skušalo stvar zavrniti, bilo bi se morda uprlo prebivalstvo, ali sedaj se kaj tacega ni bati. Upanje je, da se bode vlastim posrečilo z moraličnim uplivom ustanoviti status quo ante. Združenje se pa lahko različno presoja. Našim interesom bi ne škodovalo, ko bi se dalo odločiti od konsekvencij, katere bi napravilo na druge balkanske države. Ker bi se pa s priznanjem združenja oškodovale druge balkanske države, misli minister, da je najbolje, ako se zopet ustanove prejšnje razmere. Skrbi družin državic so nekoliko opravičene, če so pomisli, da bi nakrat navstala LISTEK.. Kandidat nesmrtnosti. (Hnmoristiški roman. — Češki spisal Svatopluk Čech.) (Dalje.) XVIII. Vojteh bil je užaljen, in ko je konečno držal v roki poslednjo izmej važnih kritik, kojih se je bilo nadejati, in mu i ta odrekala vso pesniško nadarjenost, odšel je s svojimi pesnimi v stran, čital v njih z bolestnim usmehom in pritisnivši je k srcu je vzdihnil: „In vender so krasne!" Dolgo je obstal Vojteh v takovi tesnosti in kislosti, da ni imel nobene misli za to, kar se je godilo okoli njega. Hodil je brez namena sem in tja, s povešeno glavo, bled in molčliv kakor senca. Konečno se je posrečilo Stoklasi ga utešiti na-pominavši ga malo na to, da so se prvi poskusi mnogih velikih pesnikov ocenjevali z jednako obsojo in da izvira iz te katastrofe samo potreba, da bi Vojteh premenil svojo dognano napačno smer. Pristavil je tudi, da obnovi k odpoditvi trudnih misli) prerušene na čas pohode v mlin, kjer so se ga se- daj dotikali po krutejši rani usode uspehi tekmeca, ki mu ni bil kos, menj bolestno nego prej. Gospod Škočdopole je vzprejel nedavno najboljši činski čaj, poslani mu naravnost iz Kjahte, in je priredil iz tega povoda v senci košatih lip pred svojim stanovanjem malo čajevo družbico za svoje vaške znance. Pozval je k nji mlinarja z ro-dovino, Prochazko z ženo, Stoklaso in velikodušno i Vojteha. Za vas je bila to velika dogodba, ko je Josip v krasni svoji livreji postavil bliščeči samo var na sredo mize, pod lipe prinesene in s finim prtom pokrite, in so se pozvani gostje useli na okol k dobrim porcelanastim čašam. Okna okolnih hiš napolnila so se z zvedavimi glavami in kopo zijale pro-dajajočih otrok vzdrževal je samo iokaj se svojo veljavo v spoštlivi vzdalenosti. Ko se je svetil uprav gospod Škočdopole v sredi spoštovanih gostov v največji slavi, pokaže se nakrat od zad za voglom hiše kvart papirja. Naprej stopi dostojno visok mož v dolgi črni suknji, okrašen z velikimi bliščečimi se gumbi, z lesketajočo se rožico na vrhu čepice in z balo papirja pod pazduho. Za njim stopa oni domišljavi pravnik, kojega sta bila Vojteh in Stoklasa opazila v gostilni malega mesta v pogovoru z bivšim slugo okrajne sodnije, v spremstvu nekega sina Izraela. Od zad pa se je lomil ne smelo rusolasi mladenič s turobnim obrazom pod starim slamnikom, v kojem je vzpoznal Vojteh ne malo presenečen obraz prijatelja svojega Stanislava. Sin Izraela pošepeče nekaj vodji te skupine in precej za tem položi kvart papirja na mizo pod lipami in obstane pred Skočdopolom baš v trenutku, ko seje ta, gledavši proti ostali družbi, k njim obrnil. Ko je na jedenkrat opazi pred seboj, zbledi, se zgane in jeclja nekoliko nerazumljivih besedij. Pa že vzame mož z bliščečimi gumbi balo papirja iz pod pazduhe in govori slovesno: „Ne rači se družba motiti! Gospod, h kojemu prihajamo, je tu g. Škočdopole —" „—-ki se je s svojimi spoštovanimi upniki dosti dolgo igral slepe miši in kojemu smo slednjič prišli na sled," seže v besedo sin Izraela. Uradni sluga pokara ga z ostrim pogledom za to prekinenje in nadaljnje: Tu se gre samo za rubežen tega gospoda od upnikov, rekso tukaj gospoda Arona Pašelesa, gosp. Boleslava Potrebnega, krojača, g. Filipa Brzobbhštega, zastopanega in sub-stitutione po tem gospodu, ki ga poslal k izvršitvi kot svojega pooblaščenca." tako velika država, katera bi jih no le pomanjšala a bi jim utegnila še nevarna postati. Njih zahtev pn bi ne bilo mogoče drugače zadovoljiti, kakor da bi se zopet vzelo Turčiji nekaj ozemlja. To bi pa utegnilo spro/iti vse orijentalsko vprašanje. On meni, da nikdo ne misli, da bi za nas vojna v teh krajih utegnila biti koristna. Ker je Falk na to ministra vprašal, ali za status quo zniatra le določbe Berolinske pogodbe, ali pa tudi vzhodnjerumelijski statut, odgovoru je minister, da le prve, poslednji pa ni del Berolinske pogodbe ter se bode premeni 1, če bode treba, se ve da le * dovoljenjem Turčije. Minister je rekel, da sedaj ne more vsega natančno povedati, ker se še ne ve, kako se bodo stvari razvile. Zato on tudi ne more povedati, ali se bode kaka vlast s silo mešala vmes. Avstrija tega ne želi, in on misli, da se to ne zgodi, vsaj do sedaj še ni nobena vlast kake take želje izjavila. Ker jo poslanec Szilagvi še želel daljših pojasnil zaradi Srbije in izrazil misel, da se morda I ha to državo ni dovolj oziralo, odgovoril je minister, da gotovo ni nikomur več na prijaznosti Srbije j ležete kakor njemu. Sedanje razmere s to državo 1 so vsled modrosti kraljeve in vladne najboljše, pa je tudi upanje, da bode ves srbski narod vedel ceniti naše prijateljstvo. Vzhodnjerumelijski dogodki so sprva jako razburili Srbe. Javno mnenje ni čakalo, da se stvar pojasni, ampak je mislilo, da je združenje že dognano. To je uzrok, da se je tako navdušeno in hitro mobilizovalo. Srbi znajo prav ceniti prijaznost, katero smo mi jim pri tej priliki pokazali. Kralj se je postavil na jako pravilno in modro stališče, katero zahteva, da se spoštujejo dogovori. Srbija pravi, da bode popolnem zadovoljna, ako se ohrani status quo ante, zadovoljnejša, kakor če bi se pa razširilo njeno ozemlje. Minister misli, da se v tem slučaji bilo dobro ohraniti status quo ante, ker se je Berolinski dogovor ha neopravičen način rušil. Ko bi se sedaj dovolile kake premembe dogovora, utegnila bi kaka druga državica na ravno tak način prelomiti dogovor in na Balkanu navstala bi anarhija. Omenjalo se je tudi, da si ruski in naši interesi nasprotujejo v orijentu, vendar misli on, da se bode dalo ohraniti sporazumljenje s to državo. Po njegovih mislih koristi obema tema državama, ako sta si v prijateljstvu; dolžnost vsacega avstro-ogerskega ministra je, gledati na to, da se ohrani prijateljstvo z Rusijo. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) K ljubu vsemu temu je morala Zagorska cin-karnica zadnje leto svoje delo polagoma utesniti, ker cinkove cene neprestano upadajo. V zadnjih desetih letih so cinkove cene od 30 gld. za meter-cent polagoma upale na 17 gld., in najbrže neso še dosegle najnižje stopinje. To neprestano upadanje cen uzrokuje zlasti a) ogromno množenje ue-avstrijskega, posebno gorenješlezijskega pridelovanja surovega cinka, ki ima veliko predstev nad avstro-planinskiin ; b) visoka uvoznina, ki jo severne ame- ričamke uižave pobirajo od leta 1878 sem za surovi rime in njegove druge -izdelke, da hi ščitile svojo Se mlado obrt. Pobira se uvoznina od surovega/cinka v kosih, kakor tudi v odlomkih 1 '/, cents za funt, t. j. 336 dolarjev za angleško tono-(H 2240 funtov), kar da gld. 6 (50 za 100 kg., m ta. uvoznina se je za dalje obnovila dne 1. julija 1883. leta. Posledek obeh teh činov je, da se uvoz angleškega cinka v Francijo in nemškega v Avstrijo od leta na leto množi. Surovega cinka se je iz Nemčije uvozile v Avstrijo 1881. leta 83.072 me-tercentov in 1882. leta 02.577 metercentov. — Avstrijskega surovega cinka se je izvozilo le 5966 metercentov, od tega pa samo 1408 metercentov planinskega izdelka surovega cinka, drugo je izvozila GiV'cijn. Glavni tekmec avstrijskemu surovemu cinku je pruska Šlezija, ki jo je priroda tako obogatila, da se cinkovica nahaja tik poleg ogljinili slojev, ki dajejo vrlo dobro in ceno pridobivno kameno oglje; ima pa tudi ta dežela prav nizke železniške voz-nine, tako da plača celo za surovi cink od šlezij-skih tanilnic do Dunaja manj voznine, nego naše planinske cinkarnice. Voznine od cinkovih rudnikov do južno-avstrijskih cinkarnic veljajo malo ne ravno toliko, kolikor v gorenji Šleziji ruda sama na lici talilnic. Kazven tega dobiva gorenja Šlezija od blizu cene in prav dobre ncizgorne gline, naše planinske cinkarnice pa si morajo tudi neizgorno glino po visoki ceni in voznini deloma celo iz inozemlja na-ročevati. Koliko imajo avstrijske cinkarnice. nasproti nemškimi po neugodnih razmerjih trpeti, razvidi se najbolj jasno iz njihove nemožnosti, da bi prikupili cinkovice v tirolskem Schneebergu, tako, da se pridelki tega eraričnega cinkovoga rudnika že leta v inozemstvo prodajajo. Ako bi naši planinski cinkar-nici imeli nizke voznine ali te izravnajočo zaščitno eolnino, prikupili bi si tirolski rudnik, bistveno razširili delo in pomnožili izdelek za kacih 20.000 mc. surovega cinka na leto; bilo bi njima možno izdelovati ne le surov cink, marveč tudi druge njegove proizvode — posebno cinkovo pločevino — ter bi s tem povečale vrednost svojih izdelkov. Bilo bi njima sploh možno, da bi rudo draže plačevali, po tem pa bi se iz leta na leto pešajoče pridobivanje rude vnovič oživilo in domače izdelovanje cinkovice ter surovega cinka zdatno pomnožilo. Da bi avstrijske cinkarnice mogle izdelovati več cinka, razvidno je iz tega, da se prideljuje več cinkovice nego se je doma uplavi, in da bi se lahko vsa pridelana ruda doma porabila dokazuje že to, da se mnogo surovega cinka uvažuje. Trošivci surovega cinka bi se s tem ne predali samotrštvu, ker bi se še vedno dovolj cinka uvaževalo, in ker se teži na to, da bi se izdelovanje toliko pomnožilo, kolikor se planinske cinkovice prideluje. Celo Rusija, kjer se glede cinkove obrti na Rusko-Poljskem blizu ravno ista razmerja za izdelovanje, kakor v sosednji Gorenji Šleziji, brani svoje izdelke surovega cinka z zaščitno carino za pud 40 I kopejk, t. j. 3 gld. 60 kr. za 100 kg. Stanislav, ki je pri ^teni pojavu upiral oči sa- | njarsko v daljino, se bojazlivo strese, ko sluga prava tudi nanj obrne občno pozornost, in si ravna v zadregi ruse lase pod slamnikom. „— in drugih gospodov krojačev, čevljarjev, prodajalcev oprave in sploh upnikov", dokonča uradni sluga. Ne zahtevo teh gospodov izvršim žepno ali poulično rubežen na osobi spoštovanega eksekuta. Morda to zlato uro — ta prstan —" Škočdopole grozil se je sicer odločno proti takovi nezakonitosti, ali uradni sluga in domišljavi pravnik zavrneta njegova oporekanja in eksekut se napravi slednjič, neozrši se več na dražbo, s svojimi preganjalci v stanovanje, potrti lokaj pa za njim. Kaj je nastopilo po tem v vasi, misli si čitatelj lahko sam. Pozvana družba je zginila za kratka od ponosne mize pod lipami in zato so se zbrale okoli nje goste tolpe vašranov, ugibajočih glasno o iznenađeni dogodbi. Vojteh počaka Stanislava in ko iz hiše stopi, ga pozdravi: „Na zdar Stamslave! Kje si se vzel?" „Na zdar, Vojteh! No, Brzobohatv mi je dovolil, da se osvežim z jednodnevnim izletom na kmete, in me poprosil, da bi opravil mimogrede omrzelo so okolnost." „1 kako se imaš?" „Dobro. Eh, pač — dobro. More li meni ke-daj dobro biti. Vesna je prijala izrazu moje ljubezni. Mislim jo zasnubiti, pa me moj položaj pri Brzo-bohatem nekaj ovira. — Ženimo se, brate, ženimo in umremo in pest prahu razleti se v neskončnost ... A dobro, da sem se vzpomnil. Nacrtaj ir:, prosim te v glavnih potezah usnovo izvornega romana, kojega začetek si prekinil pri Brzobohatem. Nadaljujem ga in ne vem, kaj hočem početi s to gručo osob! Toda oprosti, moram te že ostaviti, da pridem za časa k železnici. Še jedno besedo: bi mi ne posodil nekoliko zlatov? Pošljem ti je precej po prvi plači. Vojteh se zasmeja nad to plačo sicer skep-tiško, a pomore ipak prijatelju, ne da zaznamoval. V večer tega dne je izginil i Škočdopole z lokajem za vselej iz obzorja naše vasi. In tisti večer je žarila srebrna luna pri ograji mlinskega ribnika dva mlada človeka, objemajoča se in kloneča k sebi ustuice, ki bi se bile za res srečale v vročem poljubu, ko bi se ne bil ozval za njima karajoči mlinarjev glas: „Aj, aj, vidva se tu lepo zabavata !u Ukor, ki je nastopil, bil je sicer mlačen. (Iviti.uc puh,. Opiraje se na vse to, predlaga odsek za cink eolnino s 5 gld. 7. Za tarif. štev. 322 in 323. Odsek priporoča naj topleje po vis. c. kr. vladi v eolno novelo vsprejeta povišanja in predlaga v tarif. štev. 322 carino za „svinčeni pepel, svinčeni glaj (srebrni in zlati glaj)", z dosedanjega po stavka 1 gold. 50 kr. povišati na 2 gold. za 100 kg.; v tarif. št. 323 pa, da se obteže: „svinčena bel, raa-sikot in menig", ki imajo sedaj carino na 3 gld. določeno, z jednako carino kakor svinčeni cuker s 5 gl, za 100 kg. 8. Za tarif. štev. 324.;— „Kali in natron." Vsled ogromnega tekmovanja mej Anglijo in Nemčijo usilujejo se v Avstrijo hromokisle kali- in natronove soli, neutralne in kisle, zadnji čas posebno iz nemških tvornic (kakor kaže statistika), po tako nizki ceni, da sedaj to blago komaj gld. 40.— za metercent vrže, ki je oh času, ko se je sedanja čolna tarifa urejevala, veljalo gl. 60.—. Razvidno je torej, s kako zgubo delajo tvornice, ker je blago za gld. 20.— v ceni upalo. Ako je visoka vlada že ob urejevanji sedanje carinske tarife uvidela potrebo, da se poviša carina, ko je blago veljalo še gl. 60 —, toliko bolj je opravičena viša carina sedaj, ko velja blago le še gld. 40.—. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. VLjubljani 2. novembra. V soboto so v odelku ogerske delegacije Kalnoky-ja kar obsuli z raznimi interpelacijami. Minister jim je nadolge razkladal sedanji politiški položaj, pa vendar tako, da ni nič določnega povedi! iz njegovega razkladanja smo izvedeli, da av-stronemška zveza še vedno obstoji, ter je tam trdnejša, čim resnejši so časi. V Rusijo živi Avstrija v prijateljstvu, toda ž njo ni sklenila nikoke pisane pogodbe. O balkanskih zadevah se je izrekel, da on upa, da se bode ohranil položaj Berolinskcga dogovora, vzhodnjerumelijski statut se bode pa mOrl^ spremenil z dovoljenjem Turčije. Avstrija bi pa tad i ne imela nič proti združenju Bolgarov, ko se ne bilo bati daljnih zmešnjav na Balkanu. Srbiji Avstrija ni obljubila pomoči, odrekla pa tudi ne. Priporočala jej je zmernost, kakor tudi Grški. Srbija bode najbrže ostala mirna, ker je njej ljubši status quo ante na Balkanu, nego povekšanje države. O konferenci so minister ni hotel nič natančneje izraziti iz diplomatiških ozirov. Vse stvari, katere je Kalnokv povedal, vedeli smo že poprej. Obračal je besede prav diplomatsko, to je mnogo je govoril, pa malo povedal. Hrvatski sabor vsprejel je poročilo o računih za 1885 in konečne račune za 1883, — Subo-tič je interpeloval vlado, ali se je zakon, ki se tiče Srbov, že predložil sankciji. V ICrivoščiji prikazala se je neki peščica ustašev. Oblastva se za to dosti ne zmenijo, ker se bode ustauek brez velike težave zatrl. Zlasti ni misliti, da bi v jesenskem in zimskem času se ustnši mogli kaj časa ustavljati, posebno pa zaradi tega, ker je cela vrsta trdnjav ob meji. i nanje države. Ali je lcoui'evciBca v Carigradu že začela svoje delo ah ne, ne vemo. V petek so še traj 1 i predposvetovanja. Da je položaj jako kočljiv, k o, to, da se začetek konference tako odklada. Ve.epo-slaniki neki še vedno neso jedini. Upanje, da bi konferenca imela kaj vspeha se vedno manjša. Rusija si prizadeva, da bi se ustanovil popolni status quo ante, če treba tudi s silo. Druge velevlasti razen Nemčije bi pa skoro rajše videle, da se z motane razmere na Balkanu, kako drugače mirno razrešijo. Avstrija sicer podpira rusko balkansko politiko, vendar bi tudi ne imela prav nič proti združenju Bolgarov, ko bi le to ne dalo povoda d*Tšim nemirom na Balkanu. Anglija pa neki pregov irja sultana, da bi priznal zjedinenje. Zategadelj je prav lahko mogoče, da konferenca v principu sklene status quo, sultan pa opusti izvedenje tega sklepa. Zapadue vlasti bi na to rekle, kaj hočemo še nr^p o-tovati zjedinenju, ako še sultan nema nič proti temu. Tega se pa jako boje na Nevi, kajti bilo bi blamaža za rusko politiko. Ruski diplomati vse sile napenjajo, da do tega ne pride. Srbi in Grki bili bi tudi jako razdraženi, ko bi se to zgodilo, mogoče je, da bi začeli vojno. Zapadne velevlasti se pa nadejajo, da bodo tema dvema državama kmalu pošl i finančna sredstva za vojno, ako se bodo diploma-tična pogajanja mej vl.istmi še na dolgo vlekla. Crnagora oborožiije se na tihem. Pripravljena hoče biti za vse slučaje, kajti na Balkanu se vsak trenutek utegne razširiti ustaja in priti do krvavih bojev. Tudi majhna Crnagora utegne biti prisil j en;i, da brani svoje koristi. Vsaj črnogorska-tur-šk'a meja še sedaj ni urejena in morali bodo Črnogorci morda s silo pridobiti kraje, katere jim je priznal kongres v Berolinu. Albanci, na skrivnem podpihovaui od turške vlade upirajo se urejenju, ter kolikor je moč ovirajo delo dotičnej komisiji. Turki dobro vedo, kaka nevarnost jim preti, ako začno Črnogorci boj, zategadelj se pa na vso moč prizadevajo odvrniti jih od vojne. Crnogorski agent v Carigradu bil je že drugi pot poklican v Ildiz Kiosk. Sultan se je jako laskavo pogovarjal ž njim in podelil mu Medžidje red III. vrste. «-i'Ui bodo našli hud upor, ko bi začeli boj s Turčijo. Albanci v Epiru že zahtevajo orožje in strelivo, da se bodo bojevali z Grki, če bode treba. Ne le turške čete, ampak tudi domače prebivalstvo se bode tedaj z vso silo upiralo Grkom. Zategadelj se bodo v Atenah še dobro premislili, prodno začno vojno. Turčija bode v kratkem imela 180.000 vojakov zbranih v Evropi. Parniki avstro-ogerskega Llovda so že iz Smirne in Mudanije pripeljali 40,000 mož. Pa tudi od Rudečega morja zlasti iz Keras-sunda privažajo se vedno nove čete. Mnogo turških vojakov je na potu zbolelo. ŠpanjNlto-iiciiiSki odnošaji so neki zopet bolj napeti. Na Španjskem baje razni ministri in generali jako brezozirno postopajo in /aničljivo govore o Nemčiji. V Berolinu nemajo dosti upanja, da bi papeževo posredovanje imelo kaj vspeha. Domače stvari. — („Narodna T iskarna") V zmislu sklepa občnega zbora dne 25. julija 1885 pričela je „Narodna Tiskarna" s 1. novembrom 1 885 z izplačevanjem dividende proti oddaji kupona, glasečega se na 1. novembra 1885 po 3 for. na delnico. S 1. novembrom 1885 zapade doslej ne vzdignjena dividenda iz 1. 188 2 v zmislu §. 28 društvenih pravil na korist reservnemu fondu. — (Pri izrednem občnem zboru „Narodne Tiskarne") dne 31. oktobra 1885 so bili v upravni odbor voljeni: Gg. Fran Bradaška, Fran Hren, Ivan Hribar, dr. Munda, dr. Stare, dr. Voš-njak, Drag. Žagar. — (Pisateljsko podporno društvo) imelo je preteklo soboto svoj prvi zabavni večer. Prisotnih bilo je nad 40 članov, katerim je preJ-sedoval g. V. Petričič. Gosp. dr. Vošnjaka berilo „0 mističnih prikaznih človeškega duha" vspre-jelo se je z živahnim odobravanjem. Prihodnjo soboto bode čital g. Vrbovec razpravo , Ljubljana pred 100 leti". — (Obiskovanje grobov.) Kljubu slabemu vremenu obiskalo je včeraj na tisoče ljudij bv. Krištofa pokopališče, kjer pa grobovi neso bili tako okrašeni, kakor druga leta, zlasti neštevilnih lučie ni bilo, le na nekaterih gomilah gorele so sve-tilnice. Grobovi odličnih narodnjakov: Bleiweisa-Tr-steniškega, .Jurčiča, Vodnika itd. imeli so lepo vence. Na Čopov grob položili so šestošolci Ljubljanski prav lep venec s trakovi in napisom. Čitalnički pevski zbor in delavsko pevsko društvo „Slavec" nesta pela, kakor je bilo namenjeno, na pokopališči, ampak v cerkvi, in ljudij se je vse trlo, da bi slišali krasno petje. Ker se je petje v cerkvi posebno lepo čulo, priporočalo bi se, da bi se tudi v bodoče le v cerkvi pelo. — (Slovensko gledališče.) Dasi je Rau-pachova žaloigra „Mlinar in njegova hčia že stara in jo je vsakdo vsaj parkrat že videl, napolnila je vender včeraj zopet gledališče. Igralo se je jako dobro. Posebno pohvalo in odobravanje stekle so si gospice Zvonar jeva, Vrtni ko v a in Nigri-nova, izmej gg pa Kocelj, Danilo in Jeloč-nik. Grajati moramo nekatere razposajence, ki pri najresnejih prizorih ne morejo zadržavati smehu in pa godce, ki so jedno točko tako ueukretno svirali, da se je čula glasna nevolja. — (Gosp. major Roman Grampošič) poveljnik deželnega žandarmerijskega poveljništva št. 12 v Ljubljani imenovan je podpolkovnikom. — (Šišenska Čtalnica) priredi, kakor običajno, tudi letos na Martinovo nedeljo dne 15. novembra veselico s petjem, godbo, tombolo in plesom. Podrobnostni spored sledi. — (Vreme) je silno neugodno. Včeraj in danes brez prenehanja dežuje in Ljubljanica je že močno narastla. — (»Dolenjskih Novic") izšla je 21. številka. Opozarjamo posebno na g. Antona O g ul i na spis: „Vinoreja na Dolenjskem in nevarnost po trtni uši". — („Zadruge") izšla je 10. številka. Vsebina : Vabilo k rednemu občnemu zboru. — Pritožba posojilnice v Slovenjem Plajbergu do justič-nega niinisterstva. — Prva gorenjska posojilnica v Podbrezjah. — Dopis iz Istre. — Banka „Slavija" in posojilnice. — Izplačevanje zadružnih deležev. — • Hranilnica Slovenjegraškega okraja. — Pregle- dovanje posojilnic. — Gospodarska zadruga za okraj Podgrad. — (Konkurs..) Firma C. Golobi Comp na Vrhniki ustavila je plačila. Dolgovi znašajo baje 70.000 gld. — (Nasledki konkurence.) Pri okrožni sodniji v Rudolfovem bila je dražba za pometanje dimnikov v obeli sodnijskih poslopjih. Za vse leto bila je cena na 70 gold. določena. K dražbi prišla sta dva dimnikarja, katera sta drug drugemu ceno tako zniževala, da je naposled pometanje dimnikov ostalo onemu, ki bode ta posel opravljal vse leto, za — dva krajcarja. — (O železnici čez Ture) se piše iz Gradca: Stavbinaki podjetnik Ceccpni, ki je zgradil arlberfiko železnico, dovršil je elaborat o raznih načrtih za Tursko železnico ter izročil ga trgovskemu ministerstvu. Le-to pa ga je oddalo ravnateljstvu avstrijskih železnic, da ga pretresa ter o njem poroča. Cecconi se ozira samo na tri načrte Lienz-Kitzbichl, Sachsenburg-Lend in Špital ob Dravi-Radstadt. Zadnji čas pa je došla vladi še četrta proga in sicer v peticiji trgovske zbornice v Ljubnem. Ta peticija prosi, naj se misli tudi na štajersko deželo, kadar se rešuje vprašanje glede na železnico čez Ture. Drugi načrti so osnovani na Predilski progi Terbiž-Gorica, a trgovska zbornica v Ljubnem poudarja gradnjo Loške proge na karavanski železnici Po njenem nasvetu naj bi Tur ska železnica tekla od šeiflinga čez Murau po gorenji Murski dolini in po Lungau-u do kakega mesta Gizeline železnice mej Sladmingom in Bišofsho-fenoin. V bodoče bi zveza mej Trstom in Solnogradom bila ta-le : T r s t - II e r p e 1 j e - D i v ač a - I d r i ja -L o k a - Launsdorf - Šef ling - Radstadt. Zbornica v Ljubnem predlaga progo v vzhodno-zahodnji smeri, ostali predlogi pfl jO izpeljujejo v severo-južni smeri. S tO zbornico zlagajo se tudi na vzhodu jem Ko- I roškem in Tržaškem. — Vprašanje o tej železnici i pa s tem še ni prišlo daleč, ako se proge takisto ! na s vetu jej o in načrti od vlade vzprejemajo. Mero-I dajni krogi trdijo, da ni denarja, da ne morejo ob-; ljubiti financijalne podpore. — (Akade mično društvo „Slovenija" ' na Dunaj i) napravi v četrtek dne 5. novembra t. 1. ! redni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3 Volitev odbora za zimski tečaj in sicer: a) predsednika; b) 6 odbornikov in 1 2 namestnikov; c) 3 revizorjev. 4 Slučajnosti. Lokal: I. Kohlniarkt „Zum Lothringcr. Začetek ob '/a 8 zvečer. Gostje dobro dolši! K obilni udeležbi vabi odbor. — (Razglas obligacij kranjske zemljišne odveze,) ki so bile 31. oktobra 1835 iz-srečkane s kuponi a po 50 gld. št. 110, 230, 205, 317, 321 in 394. a po 100 gld. št. 833, 887, 1022, 1020, 1118, 1578, 1790, 1878, 1940, 2027, 2101, 2177, 2211, 2298, 2329, 2421, 2479, 2001, 2955, 8026, 3033, 3095, 3138, 3209, 3213, 3230 in 3231. a po 600 gld. št. 70, 127, 184, 229, 201, 347, 397, 401, 474 491, 709, 751, 771,790,801,806, in 828. a po 1000 gld. št. 0 4, 472, 51 1, 547, 013, 030, G84, 685, 693, 757, 768* 815, 862, 805, 1101, 1309, 1350, 1550, 150O, 1931. 2007, 2078, 2079, 2107, 2239, 2203. 2305, 2314, 2382, 2384, 2431, 2458, 2468, 2493, 2715, 2884, 2940, 2900. 2902, 2977 in 2979. a po 5000 gld. št. 247, 371, 400, 403, 410 in 428. Litt. A. št. 370 v znesku 10.000 gl. Litt. A. št. 371 v znesku 10.000 gld. Litt. A. št. 1047 v znesku 100 gld. Litt. A. št. 1183 v znesku 1420 gold. Litt. A. št. 1350 v znesku 200 gold. Litt. A. št. 1485 v znesku 50 gld. Litt. A. št. 1506 v znesku 1000 gl. Litt. A. št. 1561 v znesku 4000 gl. L. A. št. 1589 v znesku 200 gl. L. A. št. 1664 v znesku 5000 gold. Litt. A. št. 1800 v znesku 7200 gold. Litt. A. št. 1822 v znesku 5500 gld. Litt. A. št. 1832 v znesku 12.340 gld. Litt. A. št. 1833 v znesku 6400 gld. in Litt. A. št. 1827 v kapitalnem znesku 24 130 gld. z izsrečkanim delnim zneskom 24.090 gold.; neiz-rečkani znesek 40 gold. se bode pa s pobotanjem kapitala v gotovini izplačal. Omenjene obligacije se bodo v izrečkanih kapitalnih v avst. vel j. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjski deželni blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi neizsrečkani znesek 40 gold. litt. A. obveznice št. 1827 z 24.130 gld., s srečkanim delnim zneskom 24.090 gld., s pob -tanjem kapitala v gotovini izplačala Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (akontira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkane obligacije, k .kor tudi vse ku- pone Kranjske zemljiške odveze proti 4°/0 nem natančne po dnevih zračuujenem odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze. Kazen omenjenega se še to naznanja, da se lastniki sledečih že pro-prej izsrečkanih obligacij še neso oglasili za plačilo, in sicer: s kuponi št. 260, 596 a 50 gld.; št. 10, 20, 137, 314, 481, 624, 866, 889, 935, 1045, 1192, 1243, 1421, 1729, 1757, 1780, 1929, 1950, 1958, 1997, 2017, 2147, 2271, 2445, 2G29, 20ii'.». 2095, 2930, 3029, 3030, 3202, 3203, 3204 a 1000 gld.; št. 167, 655, 729, 819 a 500 gld.; št. 250, 290, 570, 857, 870, 992, 1215, 1866, 1009, 2205, 2279, 2539, 257G, 2090 z delnim zneskom 7G0 gld. in s konečnim ostankom 240 gld., in št. 2876 a 1000 gld.; litt. A. št. 1514 za 500 gld.; litt. A. št. 1807 za 1000 gld. Ker po nastopu za izplačanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obresti odpade, se toraj lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplaeanje kapitalnih, zneskov, ter so bodo obresti, ako bi jih priviligovana c. kr. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanji kapitalnega zneska obligacij odtegnile. Poziv. Ko sem bil meseca sušca lanskega leta prevzel Vaničkovo delo iz sanskrtskoga jezikoslovja v predelovanje in s vrše tek, (ime mu bode: lndiscbe Nomenclatur der Naturgeschichte), sem našel v njegovoj zapuščini mnogo listov glasovitih jezikoslovcev, Curtija, Schleieherja in drugih. Takoj sem spoznal, da se iz tega gradiva more sestaviti primeren životopis. Zaslužnim jezikoslovcem se v ži-votopisih stavljajo zasluženi spominki: tako ga je Dlezu, ustanovniku romanskega jezikoslovja spisal Spengel v „Erinnerungen an Diez", tako Lelr anu Schleicherju. Tudi mi Slovani ne smemo zaostati, da bi avstrijskemu in slovanskemu učenjaku« „re-gistratorju primerjajočega jezikoslovja", kakor se sam imenuje, ne postavili spominka. Vaničkov životopis je početkom tega leta v rokopisu prečita! dr. Lindner, vseučiliščni profesor v Pragi in mi je pisal, da je po njegovem mnenji „celo primeren in da se prijetno čita". Kljubu tej ugodni sodbi v treh velikih mestih nesem mogel dobiti založnika; izdal sem ga tedaj na svoje stroške na Dunaji pod naslovom: A. Vaniček, biographische Skitze von Dr. K. Glaser. In Commission bei K. Konegen, Opernring 8, Ileinrichshof. (Velja 80 kr.) Ranjki Vaniček je bil gimnazijski profesor in ravnatelj na Poljskem, Ogerskem in Češkem in je i prišel konečno za rednega profesorja za staroindij-, sko in indoevropejsko primerjajoče jezikoslovje v Prago, kjer je pa čez pol leta umrl. Da ne bi imel jaz kot spisovatelj poleg (ruda še materijalne škodo, obračam se v prvej vrsti do svojih stanovskih tovarišev na Slovenskem, Hrvatskem, Češkem in Poljskem, da si naj omislijo životopis in me tako podpirajo. Dve tretjini životopisa ste tako popularno pisani, da morajo zanimati vsacega omikanega človeka, posebno pa profesorje, saj je Vaniček, izimši pol leta, učitelje val in rav-nateljeval mnogo let v raznih deželah. Pa tudi drugi omikani stanovi v Slovanih naj podpirajo početke sanskrtskih studij pri nas in to iz rodoljubnega namena. Naj tedaj ta ali oni slovanski profesor na raznih gimnazijah v slovanskih deželah avstrijskih blagovoli prevzeti nalog, da pridobi knjigi nekoliko kupcev, da se vsaj tiskovni troški poravnajo. Trst 1. novembra 1885. Dr. K. Glaser. prinaša v 21. številki naslednjo vsebino: A. Aškerc: Jek z Balkana; pesen. — Fr. Gestrin: Krvnikov zet; balada. — Dr. Ivan Tavčar: Janez Solnce; zgodovinski roman. (Dalje). — Iz s;>zavskih letopisov. Zgodovinski roman. Češki spisal Vaclav Be-neš Trebisk^; poslovenil —1—r. (Dalje). — Dr. Ivan Kranjec. Životopis. (Dalje). — Dva lista iz knjige jugoslovanske. (Dalje). - Slovenci in ITrVati v Pragi. Spisal Anton Trstenjak. (Konec). — Naše slike: Spomenik na Liparik, Gorenjski korenjak, — Pogled po slovanskem svetu. Ostali slovanski svet. — Slovan izhaja na mesec po dvakrat; velja 4 gld. 00 kr. na leto. l.ilt v «1«»1m'b- Kup. Bolujodim na želodci priporočiti ho pristni „MolI-ovi S ei <11 it z-p rad kj",Kateri imajo poleg nizke cene najboljSi lekarski nspoli. Skatlpcii'z navodom uporabo 1 fclU. a. v. Vsak dan jih razpoSilja po poštnem povzetji A Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, DR Dunajl, Taoblailben V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z nJega varstveno znamki* in podpisom. l(it —7) Loterijne srečke 31. oktobra: Na Dunaji: 7, 51, 74, 27, 58. V Gradci : 40, 12, 7, 48, 66. Tržne ceiie ♦ IJiiblJatil dne 31. oktobra t. 1. k- kr Plenica, hktl. . . . 0 Speh povojen, kgr. - *6| ; Rež, X ... 5 9C Surovo maslo, - — 84 j Ječmen, 1» ... \ 37 Jajce, jedno .... — 3 1 Oves, 1 *2 Mleko, liter .... — 8 Ajda, • ... 4 j;; Goveje meso, kgr. - 64 , Proso, 1» ... b 36 Telečje „ „ — 84 I Koruza, ■ ... b 40 Svinjsko „ „ — b* ! Krompir, n * • I bB Koštrunovo „ „ — 34 i Leča, to ... 8 _ Grah, 8 _ — 17 j Fižol, ... 8 bi Seno, 100 kilo . . 1 H7 Maslo, kgr. . 90 Slama, mm • • Drva trda, 4 □ metr. 1 lh Mast, — 8(1 7 «n Speh frišen, „ — 56 „ mehka, , „ 5 50 Meteorologično poročilo. J Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krioa v mm. 1 31. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer _ 734-84 mm. 732-06 am. 731 46 mm. — 3 2° C 7-6° C 7-0° C brezv. z. svz. si. vzh. dež. d. jas. obl. 108 mm. dežja. 1. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730- 63 mu. 729-87 mm. 731- 58 mra. 6 6" C 8 8° C 9 6° C brezv. si. j z. si. szh. dež. dež. dež. 68-2 am. dežja. Srednja temperatura 3'8° in 8*3°, za 3 7° pod in 1-8« nad normalom. XD-ojn.si3sls:a, "borza dne" 2. novembra t. 1. (Izvirno telegra6cno poročilo.) Srebrna renta ......... Zlata renta...........109 5°/0 marčna renta........ Srebro........... Napol. .... . . C. kr. cekini ....... Nemške marke ....... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 411 \....... , papirna renta 5u/0...... ■')",. štajerske zemljišč odvez, oblig. . . Dunava reg srečke 5°/0 . 100 gld. Zemlj. obč avstr 41',0,, zlati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke ..... 100 gld. Hudolfove srečke . ... 10 „ Akcije anglo-avstr banke . 120 „ Trammway-društ volj 170 gld a. v. 82 gld. 45 kr. 82 ■ 95 p) 109 m 20 rt 99 n 75 V 869 — n 2H3 n — p 125 n 20 9 to m 95 n n 5 m 93 61 i 50 fr 126 t 75 w 171 n 60 a 109 m 20 n 98 55 90 n 60 n 104 m — n 116 n 50 i? 125 ■ 40 n 115 • — n 106 50 * 176 25 rt 17 n 80 n 98 m 50 rt 182 m 75 Zahvala. Za brezštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja O bolezni in smrti nam nepozabljivega očeta g. JAKOBA SPENDE, tržana, posestuika, načelnika okraj, zastopa itd., kakor tudi za obilno podeljene prelepe vence, za velikansko udeležitev pri sprevodu k večnemu spanju, izrekamo vsem, osobito prečastiti duhovščini, družbi nam Uren, Račič, Detiček in Chladek, gospodom tržanoui iz Mozirja, Rečice, Ljubnega in Gornjega Grada, udom okrajnega zaBtopa, zastopniku okrajnega zastopa Vransko, gospodom uradnikom, prostovoljni požarni brambi in pevskemu društvu v Gornjem Gradu, najglobokejšo zahvalo. V Gornjem Gradu, 29. oktobra 1885. (648) Ostali žalujoči. Potovalci za poljedelske stroje se takoj vsprejmejo. (612-5) Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". Od. sobote 31. oktobra naprej wr le neiaj flnij videti T7- jHLOtelio. „StstoLt "^7"ien" v uličnem lokalu, pritlično, uhod Fran Josipova cesta, IZREDNA PREDSTAVA 19 letne herkulice, boriteljice m akrobatke gospodičine ELEONORE predstava MM. H. BRANCHETTA zaloga klobukov v Ljubi Jani, na Kongresnem trgu št. 7, isoleg' grlea.a.liš<£a., priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov iS klobučlne, kap, specijalitet klobukov za dedke, Slamnikov vsake vrste. (495—11) CHAPEAUX-CLAQUES domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in facouu. >a)kulan1nejna postrežba ae zagotavlja. Cvet zoper trganje po dr. .Tlalien a •"»<» kr.. zoper protin ter revmatizem, trganje po tiil ili, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in Vil*1 itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejšin krogov. X Prodaja (C46—1) LIMIa AICVA TIIVIiO(XV 9^"" zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti. ■ >*Bn**«BBU>«l rhutjmarff. Sumit Klctiterjev «5 PAIN-EXPELLER 4 m momklm mačkom, je pristni in ta izdelek, kateri, kakor znano, neizrečeno hitro ozdravi trgarje in revmattzem. To sknieno domače sredstvo, katero se je že večkrat za dobro skazalo, prodaja se po 70 kr. v skoro vseh lekarnah'. Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatem levu, Praga, Staro mesto, n-.is—i) * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J. W. Konig, lekar. v kakem malem mestu, trgu ali večjem kraji na dobrem prostoru i»če s»o v najem. — Natančneje pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". (640—2) Briško vino (sloveča rebula> (632-2> letos jako sladka in izredno dobra, prodaja se na Baguer-Catterinijevi graščini „Dobra" na BrdiH pri O-orici hektoliter po 20 do 24 gold. MT Dobroto prave dr. Popp-ove anatherin ustne vod«1 priznava najvišja arlstokra- Podpisana potrjuje c. kr. dvornemu zdravniku dr. J. G. Popp-u z veseljem, kakor je resnica, da je njega anatherin ustno vodo že dalj časa rabila in jo mora posebno priporočati ne samo zaradi njene dobrote, temveč tudi zaradi prijetnega okusa. Dunaj. (328—2) Terezija knjeginja Esterhazv. Pristni anatherin izdelki imajo varstveno znamko. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, TJ. pl. Tmkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; t' Poatojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krilcem: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. VVarto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: J. Bergman, D. RUzoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J. Rup-reeht, lekar; v Cmomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar VELIKA Vidi se od 10. ure zjutraj «lo 9. ure zveCer. L prostor 20 Ur., H. prostor lO kr. — Vojaki in otroci polovico. (636—*>) l zda tel j in odgovorni urednik: Iva n deležnika (5000001 kot največji dobitek v najsrecne* jem slučaji ponuja velika od llam-burske države majamčena denarna loterija. Specijelno pa: L prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000 Li dobit, a mark 100000 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 0 0 1 4 5 ;oo, 200, 150, 124, 100, 91, 67, 40, 20. 1 dobit. a mark 1 dobit. a mark 2 dobit, a mark 1 dobit. a mark 2 dobit. a mark 1 dobit. a mark 5 dobit, k mark 3 dobit. a mark 26 dobit. a mark 56 dobit. a mark 106 dobit. a mark 253 dobit. a mark 512 dobit. a mark 818 dobit. a m rk 3,1720 dobit. a mark 16090 rioblt a mark » Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih ho bode 50.500 srečk. Za žrebanje določeni skopni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.600 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski nisi in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne. Častiti naročevalci bo prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstriJsk:h bankovcih ali postnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti postnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna srečka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.7.5. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.90. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni na<'-rt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listu dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 14. novembrom 1885 nam direktno doposlati. (610—:) VALENTIN & G0, Bankgeschaft, bostniba in tisk Narodne Tiskam«"