Posamezna številka Din 1. Št 237. V Ljubljani, v nedeljo 19. oktobra 1924. Poštnina v gotovimi Leto mm 1*1 i4n|h|n|m«n|m|h»h|n«ii|h|n|h|u| ! Izhaja vsak dan popoldne. | Mesečna naročnina: f 4 V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I ? Neodvisen političen list. Uredništvo In upravništvo: Wolfova ulica št.1/1. Telefon 213. | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor,] □- Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Kismet. Kako za vlado vlada zgine, je zgodba naše domovine, vesele in razposajene v državnem svojem mladole-tju, ne meneč se bogznakaj za klavrnost gospodarskega računa. Tlačanila je toliko stoletij, zato je politično njeno osobje še mnogoštevilno, malo izrabljeno in vihravo, kakor sploh v vseh državah, ki preživljajo svojo spomlad. Sigurni smo in brezskrbni, kakor da je naša zgodovina projicirana na stotisoč-letja, tako da nič ne škodi luksus letnih treh ministrskih garnitur. človek se privadi vsemu, tudi ve-šalom, da utegne biti to res, se po ljubljanskih ulicah more te dni prepričati vsakdo. Od politike je ostal med drobnim ljudstvom samo še »hec«, zanimanje !za beograjsko parlamentova-nje je približno tako veliko, kakor ono, ki ga vzbudi prepopanje novih uličnih plakatov. Kar je predvčerajšnjim obljub ljal Pavel, včeraj Peter, kar obeta danes Servacij, bo obljubljal jutri Pankracij in tako se bo to pač vleklo še dolgo, neznansko dolgo, izpolnitev pa ne bo dana nikomur, ker so rojenice našim ministrstvom tako neusmiljeno stroge, nevoščljive. Da vedno vse visi, da bo vedno vse obviselo, to verjetnost in sigurnost se je obrtnik navadil že staviti v svoj račun, kmetovalec tudi in naš uradnik, invalid in upokoj. še posebej. Nekaj časa so ti naivneži mislili da je ta igra le začarani krog, ki mu je možno uiti, sedaj so spoznali že vsi, da je to fatum, ki nas bo moril naše žive dni. Morda dočaka prihodnje pokoljenje nekaj, kar bo normalnosti nekaj podobno, mi sedanjiki smo obsojeni k Mojzesovi usodi. Dobro! Za par dni dobimo novo vlado, danes pa že vemo, kako kratka je nit njenega življenja. In potem dobimo zopet tretjo in peto, ki bodo vse v mladih dneh legle k počitku. Ne uidemo naši zgodovini, ne moremo se znebiti čez noč naše mentalnosti. Oni milijoni mrtvih, ki so v ponižni pokorščini nadaljevali vsaj vegetativno narodovo eksistenco, oni so absolutni naši gospodarji. Neprivajene odnošajem gospoda h gospodu, občujejo naše kolektivne smeri še venomer po metodah načelnega sovraštva, absolutistično nedemokratično, ker ne priznavamo upravičenosti eden drugemu in ne uvidevamo relativnosti našega hotenja. Kako more priti do stalne vlade v parlamentarni državi, kjer ni pravih političnih strank, temveč kvečjemu osebna nasledstva, ozka privrženstva, ki oligarhično zamenjavajo sicer kulise, za katerimi pa je venomer isti nagi egoizem? Spletke, ki pletejo eden drugemu Za las podobna dejanja parlamentarne igre, se odevajo sicer v ustavopravne formule in hlinijo logiko, se izkažejo pa, ako jih pogledamo v evropejski svetlobi, kot prastari' triki iz patrijarhaličnih dok Ni posebna tolažba, ako je v Romuniji, na Ogrskem, v Grčiji in Mehiki še slabše. Tudi našo praktično demokracijo smatra inozemstvo kot »balkanski specijalitet« in nas taksira po tem. Tarnamo na pr. vsled pomanjkanja kredita, na nezaupanje, o katerem pripovedujejo oni, ki so Sli potrkat na bančna vrata v Parizu in drugih mestih, kjer nas poznajo še bolj. Bože mili, kako naj želimo še bolj Rabljeno dete, kakor je Blairovo po-sojilo; kdo bo zaupal državi in njenim ljudem, kjer političen barometer skače neprestano s strašnimi sunki na-vzgor-navzdol in kdo bo investiral svoje solde v podjetja, za katera nobena vlada ne najde časa, da se zanje pobriga. Tuji mamon hoče sigurnost in samo sigurnost in kamorkoli, toda stalno usmerjeni politični pravec. A tega pri nas ni in noče biti. In ne more biti še dokaj časa od nikoder, dokler ne bo prvega pogoja za parlamentarno normalnost, namreč pravih političnih strank. S temi, ki se pričkajo sedaj za vsakdanji kruhek - mandat, ni mogoče skonstruirati pravilne delitve političnega dela. Lomljena v štirih smereh naša politična struktura ne more najti enotnega državnega pravca, dokler bo katoliški imperijalizem izrabljal slučajno ujeto oblast le v osvetne, ne pa prosvetne namene, narodnostna ekskluzivnost zanikala državno skupnost in dog- Sela kiubovih načelnikov pod predsedstvom kralia. Pribičevičevci iz vsake kombinacije. — Volitev ne bo! — Odločitev pade danes. Beograd, 18. oktobra. Na predlog Jovanoviča je sklical kralj na dvor načelnike vseh parlamentarnih klubov na skupno sejo. Seje so se udeležili za radikale: Marko Gjuričič kot predsednik radikalnega kluba, dalje Marko Trifkovič, dr. Srskič in predsednik skupščine Ljuba Jovanovič. Za demokrate Ljuba Davidovič in dr. Kosta Kumanudi, za Jugoslovanski klub dr. Korošec in za JMO dr. Spaho. Udeležba samostojnih demokratov je bila naprej izključena, ker ne pridejo v poštev pri nobeni kombinaciji. (Izgovor v današnjem »Jutru«, da so izostali sam. demokrati po sporazumu z radikali, je prazen in neučinkovit obliž.) Seja je potekla zelo mirno, čeprav so vse stranke jasno razložile svoje stališče. Sejo je otvoril kralj in razložil položaj ter opozoril na vse težke momente sedanje krize. Svojega stališča pa ni povedal, temveč je samo opozoril, da so volitve popolnoma izključene in da se mora vršiti seja na tej podlagi. Ljuba Jovanovič je izjavil, da je vprašanje koncentracijske vlade tako važno, da ga je treba na vsak način ugodno rešiti. Davidovič za koncentracijsko vlado, toda edino na podlagi do-sedanje vladne politike. Trifkovič in Srskič sta nato opozorila na neuspehe sedanje vlade, nakar jima je odgovoril dr. Korošec, da so sedanje napake samo posledica napačne politike P. P. vlade. Nato se je razpravljalo o stranki, ki naj prevzame predsedstvo v novi koncentracijski vladi. Debata je obstala na kompromisu, da dobe demokrati predsedstvo vlade, radikali pa predsedstvo skupščine. Nato je prešel razgovor na odnoašje s HRSS. Zastopniki vladnih strank so izjavili, da je treba smatrati HRSS kot popolnoma enakovredno stranko in da se ji mora dati zato možnost, da vstopi v vlado. Radikali so nato izjavili, da o tem sami ne morajo odločiti in da mora o tem odločiti klub. Vsled tega je bila seja odložena na danes zvečer, ko pade odločitev. Skoraj sigurno je, da bo prišlo do soglasja in da se bo v pondeljek predstavila skupščini že nova koncentracijska vlada Se zvečer je bil dosežen sporazum med načelniki strank glede sestanka narodne skupščine. Na današnji seji skupščine bo prečitan ukaz, s katerim se 'zaključi izredno zasedanje skupščine in drug ukaz o pričetku rednega zasedanja skupščine v pondeljek, kakor to zahteva ustava. Vsled uspešne intervencije kralja bo kriza rešena hitro in' v pravilni smeri. Brezuspešen nastop Pribičeviča. — Jovanovičevi pristaši računajo s koncentracijsko vlado Jovanoviča. Beograd, 18. oktobra. Po seji v dvoru se je vršila v predsedništvu nar. skupščine konferenca med Jovanovičem, Lazo Markovičem, Ninčičem, Pri-bičevičem,.Žerjavom, Uzunovičem in še nekaterimi drugimi. Na tej konferenci so govorili o stališču radikalov napram koncentraciji in o odnošajih strank na-cijonalnega bloka. Pribičevič je bil seveda proti temu, da vstopijo radikali v koncentracijsko vlado, ker izpadejo v tem slučaju samostalni demokrati sploh iz vsake kombinacije. Njegovi argu- menti pa niso vplivali. Dalje so govorili o potankostih vseh pogojev, pod katerimi bi radikali vstopili v koncentracijsko vlado. Obstoje posebni pogoji, ako so radičevci v koncentraciji in zopet posebni, ake radičevcev ni v koncentraciji. Prijatelji Jovanoviča so sinoči uveravali vašega dopisnika, da je koncentracija v največjem izgledu in da bomo zvečer imeli koncentracijsko vlado Jovanoviča. Nasprotno pa prijatelji Pašiča trdijo, da do koncentracije sploh ne bo prišlo. Seia radikalnega kluba. Radikalni pogoji za vstop v koncentracijsko vlado. Beograd, 18. oktobra. Danes so imeli vsi klubi svoje seje. Najvažnejša je bila seja radikalnega kluba. Ker je bil Pašič odsoten, je poročal mesto njega Jovanovič, Ki je poročal o poteku seje kiubovih načelnikov in povdarjal, da gre za sestavo koncentracijske vlade, ki naj reši vprašanje, če je mogoče sodelovanje s HRSS. Za njim so govorili Trifkovič, Cirkovič, Simonovič, Grgin in Stepanovič. Radi seje skupščine je bila nato seja prekinjena. Po končani skupščinski seji se je zborovanje nadaljevalo in so bili za koncentracijo brez pridržka Tomo Popovič, Dragan Bojovic in Rankovič. Za koncentracijo brez radičevcev je bil Cirkovič. Poslanec Dimitrijevič je bil enako za koncentracijo, toda pod predsedstvom Jovanoviča. Za sporazum brez HRSS so bili še Grgin in Stepanovič. Ko je omenjal poslanec Popovič nacijonalni blok, je izjavil Jovanovič, da v parlamentu ni nacijonalnega bloka. V splošnem so bili vsi radikali za koncentracijo, toda ne brezpogojno. Radikali zahtevajo: 1. Predsedstvo vlade, 2. pritegnitev samostojnih demokratov, češ, da bi bilo nemoralno, če bi ostal Pribičevič osamljen in 3. da se Radiča ne sprejme v vlado. Če pa se gre z HRSS, potem se morajo radičevci javno odreči republiki, opustiti vsako agitacijo proti vojski in Radič mora priti v Beograd. Stilizacija radikalnih zahtev se izvrši popoldne. Stališče vladnih strank. Beograd, 18. oktobra. Na seji demokratskega kluba je bilo sklenjeno, da mora ostati Davidovič predsednik, da se mora ohraniti edinstvo vladnega bloka in da mora priti do vstopa HRSS v vlado. — Isto so sklenili muslimani in matični centralizem silil plemena k odporu. Česar nedostaje, je skupni cilj, torej najglavnejše. Šele, ko bodo te stranke prisegle na enotnost v cilju ne le s teatralično gesto in iz trenutne oportu-nosti, temveč po vsem svojem duhu in bodo le pota k temu cilju predmet diskusije, ko bo torej strankarska raz-Piedeljenost temeljila le na različnosti metod, s katerimi naj se doseže eni in isti cilj, tedaj začnemo novo življenje v zares demokratičnem duhu. Tedaj ne bo več treba obrtniku skrbeti, kako bo goljufal državo, kmetovalec se bo lahko zanesel na vlado tako, kakor na mater zemljo in upokojenec ne bo klel onega dne, ko je svojo službo ponudil narodu. rgn Seia narodne skupščine. Jugoslovanski klub. Na skupni seji šefov vladnih strank, na kateri sta prisostvovala tudi Predavec in Maček, je bilo sklenjeno, da ostane Davidovič, da ne pride Pribičevič v nobenem slučaju v poštev, da se preostre zahteve radikalov za vstop HRSS v vlado zavrnejo. Splošno se sodi, da pride do sporazuma. BLOK NARODNIH MANJŠIN? Beograd, 18. oktobra. Sinoči sta imela Maček in Ferad beg Draga daljši razgovor v hotelu Petrograd. Na sestanku sta razpravljala o položaju. Kasneje je prišel poleg tudi dr. Kraft. Radičevci sklepajo drugi blok narodnih manjšin, ki pa bo še ekstremnejši NEDELJA — ZADNJI DAN RAZSTAVE ČEŠKE UMETNOSTI! VODSTVO OB. U URI. Beograd, 18. okt. Ob 10.40 le otvoril sejo predsednik Jovanovič. Po končanih formalnostih je bila prečitana ostavka Davidoviča, nato pa je bil prečitan kraljev ukaz, ki-se glasi: Mi Aleksander I., po milosti Božji in volji naroda kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev na predlog predsednika ministrskega sveta, na podlagi členov 52 in 75 ustave in po zaslišanju našega ministrskega sveta smo sklenili in sklepamo, da se seje narodne skupščine, sklicane in otvorjene k izrednemu zasedanju z ukazom z dne 30. julija 1924 zaključijo s čitanjem tega ukaza in da se narodna skupščina sklicuje k rednemu zasedanju dne 20. oktobra 19^4. — Aleksander 1. r. T* Skupščina je poslušala čitanje kraljevega ukaza stoje, kar so storili tudi navzoči poslanci HRSS, ki je s tem dejansko priznala monarhistično uredbo države. Ko je bil ukaz prečitan Je skupščina vzklikala kralju. Predsednik Jovanovič je nato izjavil, da se bodo vsa vprašanja, vse interpelacije in vsi zakonski načrti pre^ nesli na prihodnje redno zasedanje in da se bo tedaj razprava o njih nadaljevala. Prosi zbornico, da ga pooblasti za podpis zapisnika o tej seji. . : ; Seja je bila s tem zaključena.. ; Izjava Jovanoviča. Beograd, 18. oktobra. Po seji narodne skupščine je Jovanovič odšel najprej v radikalni klub, nato pa v av-dijenco. Jovanovič je kralju poročal o poteku diskusije v radikal, klubu. Kakor smatrajo, je Jovanovič pripravil v dvoTu teren za popoldansko sejo šefov grup v dvoru. Po končani avdijenci s6 je Jovanovič sestal s svojimi prijatelji in jim poročal o situaciji. Ugotovili so, da je nemogoče dovoliti, da bi stavili pogoje radičevci in da so radikali po- stavili za vstop HRSS iste pogoje, kakor samostalni demokrati. Ako ne ba prišlo na popoldanski konferenci v dv<*' ru do sporazuma, je po mnenju Jovgt* noviča pričakovati morebitnih iznena-t deni, da pride na krmilo kaka nevtralna, vlada, ali pa ponovno vlada Davidoviča, ki bo le začasna in bo sprejela,V£$ potrebnih zakonov. Skoraj gotovo bodo do večera radikali še ublažili svftt, je zahteve ter jih modificirali, da bo p,rjj šlo do sporazuma. »PRAVDA« O POGAJANJIH ZA KONCENTRACIJSKO VLADO. Beograd, 18. oktobra. Današnja »Pravda« piše o seji šefov klubov. Radikali so sicer pristali na politiko sedanje vlade, zahtevajo pa za sebe predsedstvo v vladi. Glede vstopa HRSS v vlado se radikali niso mogli zediniti. Taktika radikalov gre za tem, da, razdvoje blok. Radikali vedo, da je nastala sedanja kriza samo zato, da se da radikalom možnost, da vstopijo v vlado, kljub temu pa radikali niso mogli priti do sklepa. Gotovo je, da brez Radiča ni sporazuma. Radikali da so neiskreni. Paišč je kralju izjavil, da je za koncentracijo, njegovi delegati pa so izjavili, da o tem ne morejo sklepati. Verjetno je, da bodo radikali pristali na vstop Radiča v vlado, da pa bodo stavili zato svoje posebne pogo-jč, ki bi omogočili koncentracijsko vlado vsaj za mesec dni. KRVAVI NEMIRI NA BOLGARSKEM. Beograd, 18. okt. Po poročilih iz Sofije je prišlo na Srednji gori pri mestu Bič do bitke med veliko zemljo-radniško vstaško četo in pa med vladnimi četami. Boj je trajal več ur. Vladne čete so imele sedem mrtvih in več ranjencev in so morale končno pobegniti. V vzhodni Bolgarski se je bila pet dni ogorčena bitka med četo vojvode Jančeva in pa med četo, ki jo je poslala vlada, da uniči četo Jančeva. Vladni sofijski listi javljajo, da je četi Jančeva uspelo, da se je prebila skozi vladne čete in pobegnila na turško ozemlje. Med njo in turškimi četami je prišlo takoj do boja. — Kolodvor Stara Zagora so napadli vstaši in ga zavzeli. Postavili so svojo vlado. Ko je nastopila proti njim večja četa vojske, so se morali umakniti in vojska je postala gospodar kolodvora. ,.r«r - »Samo* SESTANEK MUSSOLINI—SALANDRA. Rim, 18. oktobra. Ministrski predsednik Mussolini je imel danes privaten sestanek s Salandrom. O razgovoru še ni nič znanega. Na vsak način pa sta govorila o razmerju med sedanjo vlado in desno strmo liberalne stranke, kateri načeluje raVno Salan-dra. Današnji tisk spravlja ta sestanek v zvezo z vestmi, da je Salandra izjavil, da ni brezpogojno za podpiranje vlade. Borzna poročila. C u^r i H., 18. oktobra. Zagreb 7.375, Pariz 27.25, London 23.39, New York 5.21, Milan 23.75, Praga 15.50, Dunai 0.00735. Trst, 18. okt. Zagreb 32.75—32.85, London 102.95—103.05, Pariz 119.50—120, New York 22 85—22.925, Curlh 439—441, Dunai 0.0322-0.0326, Praga 68.10-68.40. Ljubljanska in zagrebška borza danes nista poslovali. ZNAČILEN ČLANEK »SAMOUPRAVE«. Beograd, 18. oktobra, uprava« piše v uvodnem članku, da jc ostavka vlade in njena motivacija le enostranski akt, za katerega mora nositi odgovornost vlada. Njena stvar je bila, da pojasni svoj odhod z oblasti Za dober. Vsak kabinet se ustvarja v novi situaciji, ki je nastala po odstopu prošle vlade. Zato se mora vzeti za prehodno točko in razplet današnje situacije ona težnja, ki je privedla vlado do krize. Ta težnja stremi za tem, da se Davidovi* čeva izvajanja politike sporazuma nadaljujejo. Seveda pa se mora prib vprašanju vstopa HRSS, v vlado do dna. Koncentracijska vlada mora biti * formirana od vseh grup, ki so se izrekle za poskus doseči med parlamentarnimi skupinami popoln sporazum in ki sprejo mejo nase tudi vso odgovornost v tem vprašanju. Rešitev krize se mora iz«, vesti na način, ki bo vidna manifesta^ cija te osnovne razlike med dosedanjimi poskusi Davidoviča in poskusi, ki jih bo izvajala nova koncentracijska vlada. Ta razlika pa se bo videla v aktu ustvarjanja vlade, kakor tudi v kompoziciji novega kabineta. Zmaga gospodarsko -' socjjalngga bloka združenih vseh slovenskih strank nad ptujsko nemškutarsko kliko je sigurna, ako vrši vsak slovenski volilee v nedeljo svojo narodno dolžnost. Tudi v Ptuju bi radi Nemci in nemškutarji izzvali nekak plebiscit, kar se pa boje priznati javno iz strahu pred tretjo blamažo, potrjuje pa to njihova skrajno' te-roristična in brezobzirna agitacija o J moža do moža. Pokažimo, da je Ptuj slovenski, da smo pa tudi siti do grla nemškutarskega gospodarstva, njihove nadutosti in zahrbtnosti. 1 v'V V sveti borbi za slovenski;Ptuj bomo pa tem temeljiteje obračunali en* krat za, vselej s stoletnimi našimi na* sprotniki, ako bo zmaga s sodeloval njem vseh ptujskih narodnih ^volilčev’ nad vse sijajna. v Vsi do zadnjega na voU&m ^ažen; trenutek, ko gre za slovenski - značaj mesta Ptuj, ne trpi nobenih*omab]®kg$' in strahopetcev! Volite vsi listo narodnega bloka'-*: vrzite krogljico v . *' I. Skrinjico I Dinarski dan v korist neodreienih bratov in sastar. Obhajati«) četrto obletnico nesrečneža koroškega plebiscita in krivične rapalske pogodbe. 10. oktober in 12. no* vember sta dneva ki se jih spominjamo z bolestjo v srcu, kajti odtrgala sta brezobzirno od nas najboljši del našega naroda in ga vklenila v težke verige suženjstva. Pod tujim jarmom ječe sedaj ti naši bratje in proseče obračajo oči proti svobodni Jugoslaviji v pričakovanju, da jim pride od tam moralna in gmotna pomoč, da vstrajajo v boju, ki ga bijejo za ohranitev svoje zemlje in svojega jezika. Naša sveta dolžnost je, da jim priskočimo na pomoč v borbi za ohranitev materinskega jezika in jih tako utrdimo v zaupanju do nas in v veri na končno ujedinjenje. V spomin četrte obletnice teh žalostnih dnevov priredi Jugoslovenska Matica širom cele Slovenije dne 9. novembra 1924 »Dinarski dan« v prid neodrešenim bratom. Ta »Dinarski dan« je zamišljen tako-le: V vseh mestih, trgih in večjih krajih naj podružnice Jugoslovenske Ma- tice ali kjer še te ; . obstojajo, v to svrho sestavljeni odbori organizirajo »Dinarski dan« na način cvetličnih dnevov. Prispevki naj se v steklenice ali pušice zbirajo po ulicah, trgovinah in podjetjih. Na deželi pa naj se pobiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše do hiše. Sicer pa prepuščamo podrobnejšo organizacijo inicijativi lokalnih faktorjev, ki naj zbirko urede kakor najbolj prikladno in koristno. Nabrane vsote naj se potem nakažejo podpisanemu odboru po poštni položnici. Naj ne manjka širom Slovenije nobene vasi, nobenega kraja, kjer ne bi zbirali ta dan za naše neodrešene brate in sestre. Vsi neumorno za delo za nje. Dobrodošel je vsak, tudi najmanjši dar. Za pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani: • Dr. Janko Pretnar predsednik. Fran Finžgar I. podpredsednik Karel Mahkota tajnik. Tržaško pismo. Najvažnejši političen dogodek zadnjih dni v Italiji je brez dvoma sestanek liberalnih poslancev in senatorjev, ki se je vršil preteklo sredo v Rimu. Udeležilo se ea je kakih 60 članov obeh zbornic. Predsedoval je bivši ministrski predsednik Salandra. Zborovalci so bili pristaši desnega krila liberalne stranke, t. j. one skupine, ki je za brezpogojno sodelovanje liberalcev z Mussolinijevo vlado in ki je ostala na občnem zboru v Livornu v manjšini. Ogromna večina liberalnih poslancev in senatorjev spada k tej skupini. Kakor sem omenil že v zadnjem pismu, »e je govorilo takoj po livornskem zborovanju o neizogibnem razkolu v liberalni stranki, ker se je predvidevalo, da se parlamentarno zastopstvo ne bo pokorilo sklepu občnega zbora. Ta predvidevanja so bila točna, kar se je jasno pokazalo na gori omenjenem sestanku liberalnih parlamentarcev. Resolucija, ki je bila sklenjena preteklo sredo v Rimu, ne omenja nikjer niti z eno samo besedo livornskega občnega zbora. Poslanci so torej nastopili popolnoma samostojno in brez vsakega ozira na ofici-ielno liberalno stranko, katere volja ie bila jasno izražena v livornski resoluciji. 2e ta nastop diši p© razkolu. Še bolj pa prihaja ta tendenca do Izraza v resoluciji sami, katera pravi ob koncu, da bodo liberalni poslanci in senatorji obrazovall v parlamentu posebno skupino pod imenom »gruppo libe-rale n a z i o n a 1 e«. Zanimiv in važen je na tem imenu pridevek »nazionale«, ki je priložen k besedi »liberale«, ker dokazuje voljo zborovalcev, da se hočejo tudi formalno razlikovati od drugih »navadnih« liberalcev, t. j. od onih, ki so imeli na občnem zboru v Livornu večino. Na ta način zadobiva sestanek liberalnih parlamentarcev pomen protestnega zborovanja naperjenega proti livornskemu občnemu zboru. Enako važna in dalekosežna je tudi ona točka resolucije, kjer Izjavljajo liberalni poslanci, da hočejo biti v izvrševanju parlamentarnega mandata popolnoma neodvisni. Ako bi bili liberalni poslanci vpisani v stranki, bi tvoril ta njihov korak težko kršenje strankarske discipline. Toda temu ni tako, kakor sem že naglašal v zadnjem pismu: ogromna večina liberalnih poslancev ni vpisana v stranki, temveč vodijo ti veljaki popolnoma osebno politiko. V formalnem pogledu so bili torej tudi do sedaj pravzaprav izven stranke in tako ne daje njih zadržanje nikakega povoda za očitke, da kršijo disciplino, kakor nima na drugi strani vodstvo liberalne stranke nobene podlage za njihovo »izključitev« iz stranke, ker v formalnem pogledu, kakor rečeno, itak niso njeni člani. > Kakor se vidi, je torei položaj, ki je nastal v vrstah Italijanskih liberalcev v zadnjih tednih nekam čuden in neopredeljen. Ako hočemo definirati bistvo tega po- V Trstu, . oktobra 1924. ložaja, moramo reči, da je bil rimski sestanek od pretekle srede pravzaprav ustanovni občni zbor nove liberalne stranke, ki najbrže ne bo hotela imeti v bodočnosti nič ! skupnega z ono drugo liberalno stranko, katera je zborovala pred par tedni v Livornu. Liberalna glasila si sicer že prizadevajo z vsemi močmi, da bi dokazala, da Se da rešiti edinstvo liberalnih vrst kljub rimski resoluciji. Svoja tozadevna dokazovanja opirajo predvsem na dejstvo, da vsebuje tudi rimska resolucija par točk, ki se popolnoma krijejo z nekaterimi zahtevami livornske resolucije. Tako so se izjavili liberalni parlamentarci za nedotakljivost ustave in izrazili so tudi zahtevo, da se morajo podvreči oblasti zakona vse stranke brez izjeme. Vendar pa to sorodstvo ne bo zadostna vez, ki bi mogla kljubovati stremljenju po popolnem razkolu, in sicer radi tega ne, ker igrajo pri tem stremljenju najvažnejšo in morda odločilno vlogo osebni oziri. V oficijelni liberalni stranki prevladuje namreč mladina, parlamentarno zastopstvo pa je sestavljeno iz starih in preizkušenih politikov, kateri bi prišli sedaj v položaj, da bi se morali pokoriti disciplini, ki bi jim jo diktiral liberalni naraščaj. Z drugimi besedami: med italijanskimi liberalci je izbruhnilo v zadnjem času tia dan ono znano nasprotje med »starimi« in »mladimi«, nasprotje, ki je, kakor nas uči izkušnja, skoraj vedno neozdravljivo in mu sledi prej ali slej popoln razkol. Nočem prerokovati, toda vse kaže, da so imele fašistovske intrige naperjene proti liberalcem do sedaj popoln uspeh In zelo verjetno je, da se bo ta uspeh še nadalje razvijal. Vsaj eno je gotovo že sedaj in sicer to, da je nevarnost eksodusa liberalnih poslancev iz vladne večine popolnoma odstranjena. V novem zasedanju poslanske zbornice, ki se začne 12. novembra, Mussolini najbrže zopet razpolagal s celokupno dosedanjo večino. LTdruženja frontnih bojevnikov in vojnih pohabljencev so sicer sklenila, da se ne udeležijo proslave obletnice pohoda na Rim, ki jo pripravljajo fašisti za 28. oktobra. Ta sklep je brez dvoma nova moralna pljuska fašizmu, toda njihovi poslanci bodo najbrže posnemali liberalce in nadalje podpirali vlado. Isto velja tudi glede onih demokratov, ki so biH Izvoljeni na vladni listi. Skratka, ob -otvoritvi poslanske zbor-ce ne bodo nastopile nikake posebne izpre-membe in Mussolini bo mogel poljubno »delati« s svojim parlamentom, in seveda topot brez sodelovanja opozicije, katera, kakor vse kaže, nikakor ne namerava spremeniti svoje dosedanje taktike. Ena sprememba pa bo kljub vsemu nastopila tudi v sestavu vladne večine. Ta poslednja bo precej zrahljana. Kakor sem omenil že zgoraj, so sklenili liberalni poslanci na svojem sestanku med drugim tudi to, da osnujejo posebno parlamentarno skupino, Do sedaj je Mussolini parlamentarne skupine odločno odklanjal in celokupno večino je vodi! poseben odbor. To se v prihodnjem zasedanju spremeni, in sicer ne bomo imeli samo liberalne skupine, temveč si ustanovijo po njihovem zgledu skupine tudi bojevniki, pohabljenci in demokrati, ti poslednji morda skupno z onimi liberalnimi poslanci, ki ostanejo zvesti ofi-cijelni liberalni stranki. Teror nad tukajšnjim slovanskim ljudstvom se nadaljuje toliko postavnim kolikor tudi nepostavniin potom. Odgovorni urednik »Goriške Straže* ie bil v enem tednu dvakrat obsojen, prvič radi članka »Ne boj se njih, ki umorijo telo«, katerega je objavil omenjeni list v svoji velikonočni številki, drugič radi članka »Zakaj plačujemo davke«, v katerem se naglaša, da ima- jo Slovani pravico do šole, ker plačujejo davke. Odgovorni urednik g. Kemperle je bil obsojen na 9 in pol mesecev ječe. Proti obema obsodbama je vložil priziv. Vse tukajšnje slovansko časopisje, posebno »Edinost«, je protestiralo proti neupravičenemu preganjanju goriškega lista. Človek bi pričakoval, da bodo klerikalci to drugače upoštevali, nego v resnici delajo. Privesek »Goriške Straže« tržaški »Mali list« prinaša namesto tega v vsaki številki nizke napade na tržaško politično društvo in njega či-nitelje. Posebno si privošča v zadnjem času poleg dr. Wilfana tudi novega osrednjega tajnika g. Gabrščeka. Vse to se dogaja v imenu nekake krščansko-socijalne ideje. V koliko je taka grda in protinarodna gonja »socijalna« in celo »krščanska«, to je seveda vprašanje, ki si ga en del tukajšnje slovanske duhovščine nikakor ne postavlja, ki pa si ga bo končno vendarle moral enkrat postaviti. A. Z. izgrememba v Heiasu. Glasom angleških vesti prosijo ugledni meščani mesta Meke kralja Huseina, naj se odpove prestolu v prid svojemu sinu Aliju, ki pa ne sme postati kalif. Vesti iz Orijenta pa se glase, da so domačini odstavili kralja Huseina in da se dogovarjajo z Abdala-zizem, vladarjem Uahhabovcev, naj pride v Meko in prevzame vlado nad celim Heža-som. Bodisi, da je res, kar trdijo Angleži, aii pa, kar trdijo v Orijentu — gotovo je, da je angleška politika dosegla v arabski politiki nov neuspeh. Velika Britanija je največja muslimanska država in ni čudno, da je hotela dobiti v svoje področje kalifat. Takoj početkom vojne se je pričela pogajati z velikim šerifom Huseinom in mu obljubila vse arabske turške province, na katere je reflektirala Francija Mislila je, da bo velika arabska država +rden temelj arabskega kalifata in da bo ta kalifat odvisen od nje, če ona zgradi to državo. Husein je s pismenim zagotovilom stopil na angleško stran in se proglasil za kralja in za kalifa, aele, ko se je obrnil proti njemu celi muslimanski svet, se je Husein zadovoljil le z naslovom kralja vseh Arabcev. To je težko prenašal Eben Saud, vladar Uahhabovcev, drugi zaveznik Anglije, ki je dokazal, da obvlada skoro tri četrtine Arabije in da ima torej, večjo pravico do naslova vladarja Arabcev Eben Saudov cdpor je povzročil, da je Anglija uradno priznala Huseina le za kralja Heža-sa, a ni nikdar določila mej te zemlie. Ko ni bilo mogoče pregovoriti muslimanov, da bi priznali Huseina za kalifa, je londonska vlada prepeljala odstavljenega turškega sultana in kalifa jeseni 1922 v Žeddo in odtod v Meko. Upala je, da mu 'ostanejo muslimani zvesti, tudi če bo v Meki, ona pa bo imela direkten vpliv na kalifat. Toda muslimani so proglasili kalifa za odpadnika, ker je sprejel varstvo nevernikov in Uahidaddin. odstavljeni turški kalif se je 1. 1923 spomladi preselil v Italijo. Nova ugodna prilika je nastala, ko je jeseni 1. 1923 velika narodna skupščina v Angori zrušila turški kalifat in odpeljala zadnjega kalifa Abdulmežida v Švico. V arabskem svetu se je začelo govoriti o obnovi arabskega kalifata in za kalifa je bil naravnost označen kralj Husein. Pripravljanje javnega mnenja je stalo mnogo denarja in bilo podpirano v zemljah, ki so bile poverjene angleškemu mandatu. Da bi se pogajanja pospešila, je bil Husein pozvan v Zajordan, kjer vlada po volji angleške vlade njegov nesposobni sin Abdallah. Varčni Husein je razmetaval an$eško zlato s polnimi rokami v Palestini in Iraku in ga pošiljal tudi v francosko Sirilo, kjer je bilo na vladin ukaz konfiscirano in poslano na- zaj. Po dolgih razgovorih z visokim angleškim komisarjem in s privoljenjem angleške vlade, je Husein že januarja sprejemal vsa počaščenja, ki gredo kalifu in početkom marca naznanil celemu muslimanskemu svetu, da je prevzel dedščino svojih prednikov in postal kalif in vladar vseh vernih. Toda vsi, ki so trdili, da se je angleška težnja po varstvu nad kalifatom uresničila, so.se zmotili. Vsaj celo angleške vesti trdijo, da Huseinov naslednik Ali ne računa na naslov kalifa. Če pomenja Huseinov odhod angleški neuspeh, kar se tiče kalifata, prinaša angleški politiki znatno olajšanje v zadevi sionske Palestine. V dogovoru iz 1. 1915 je Velika Britanija obljubila Huseinu celo Palestino in vendar jo je 1. 1917 obljubila Si-joncem kot narodno domovino. Husein bi se bil s Sionci lahko dogovoril, posebno, ker je tlakoval cesto z zlatom, toda bal se je muslimanskih in kristjanskih domačinov v Palestini, ki so ga podpirali, dasi mu niso zaupali. Foreign Office je poslalo Huseinu več načrtov novih dogovorov, toda Husein ni niti enega podpisal, ako ne bo v njem pripomnjeno, da je židovska narodna domovina Palestini zrušena in Palestina združena z ostalimi arabskimi zemljami. Foreign Office tej zahtevi ni moglo ugoditi, vendar mu ni bil všeč očitek, da ni izpolnilo obljub iz 1. 1915. Huseinom pade tudi obveza in če bi se Aliju vendarle posrečilo vzdržati se z angleško pomočjo na hežaskem obrežju, ne bo mogel nikdar izsiliti preklic židovske narodne domovine v Palestini. Mogoče propade s Huseinovim odhodom hežasko kraljestvo. Hežas ima dvoje ognjišč: Meko in Medino. Prebivalci obeh se ne pečajo z ničemur in kdor je bil kalif ali vsaj varuh kalifata, jih je moral vsaj hraniti, oblačiti in tudi braniti. Vsled tega so se izrekli proti Huseinu, ker jim ni dajal dolžnih debav in pošiljal proti njim tuje vojake. Uahhabovci bi ustvarili red in si zagotovili vlado v Hežasu, Če bi se jim po srečilo ustanoviti tam par utrjenih taborov svojih bratov, Echuanov. Muslimanski svet ne privoli nikdar, da bi Uahhabovci ostali trajno na vladi. Zahteval bo, da pTide Meka in Medina znova pod varstvo kalifata. Ta nujnost le ojači glas onih, ki danes hočejo, da bi postal novi kalif vladar Egipta. Sad paša Zaglul in celi egipčanski narod dobi močne Zaveznike, ker se bo cel muslimanski svet trudil, da dobi Egipt ne samo notranjo, ampak tud' zunanjo neodvisnost in da bi tako njegov vladar in kalif ne bil odvisen od nobenega tujega vpliva. Egipčansko-angleški spor je spremembe v Hežasu le poostril. Uradniško voraianie w Frand2P. Končno je postalo tudi v Franciji uradniško vprašanje nad vse pereče. Je nad vse čudno, da je postalo uradniško vprašanje ravno v Franciji, kjer so uradniške plače skoraj najnžje, tako pozno akutno. Vzrok je v sledečem. Francoski uradniki se večinoma rekrutirajo iz uradniških rodbin, ki imajo največ dvoje otrok. Ker so vsi Francozi poleg tega štedljivi, je imel skoraj vsak francoski uradnik svojo rento, ki jo je s srečno poroko navadno še pomnožil. Pred voino je bila francoskemu uradniku plača skoraj le postranski zaslužek in sredstvo, da se mu ni bilo treba dotakniti svoje glavnice. Med in zlasti po vojni pa je postalo to drugače. Plače so bile sicer podvojene toda zato so se vse življenjske potrebščine tudi do desetkrat podražile. Pri tem pa je vrednost rent stalno padala, frank pa je bil vreden komaj petino svoje predvojne vrednosti. Pred vojno je vsak uradnik že- lel, da je bil nastavljen v Parizu. Sedaj se vsak uradnik Pariza boj", ker so stanovanja v Parizu tako draga, da dostikrat ne zadostuje za nje niti vsa plača. Iz vseh teh vzrokov se je začelo med francoskim uradništvom močno gibanje za povišanje plač. Nacljonalni blok ni hotei o tem ničesar slišati, ker V vsako povišanje plač silno povečalo, že Itak velik francoski državni primanjkljaj. Posledica tega ie bila, da se je uradništvo skoraj celotno izreklo za Herriota, ki mora sedaj izpolniti obljube, dane uradništvu za časa volilne ra boja To pa je silno težko, ker je francoskih uradnikov več ko en milijon. Da dosežejo zvišanje plač, so hoteli uradniki pričet' s stavko. Ker pa je francoska vlada izjavila, da bo odgovorila na vsako stavko z najstrožjimi odredbami, so opustili francoski uradniki m/sel na stavko. Vlada je hotela povišati plače linearne, čemur so se pa Jan Nerada: Vdova. V kupeju drugega razreda sta sedeli le flve osebi. Sedeli sta si vis-a-vis pri oknu. Ena je bila žena približno šestindvajsetih let, visoke rasti, rjave polti, črnih Iskrečih se oči in bogatih črnih las. Izraz njenega obraza je bil nenavadno plemenit. Vsak njen, tudi najtajnejšl zgib je kril v svoji plemenitosti nekaj ganljivega. Odkar je vlak odpeljal Iz Prage, je srepo zrla skozi okno v daljavo. Vzrok je bil prav blizu. Ko so zavozili s kolodvora, je pogledala svojega nasproti sedečega soseda in srečala iskreče se in črne oči, ki so jo motrile tako vidno In pozorno, da je naglo umaknila svoj pogled In se ni več zmenila za soseda. Sosed lepe dame je bil enako zanimiva Osebnost Bil je visok in vitek. Njegova vpadla in .suha lica je pokrivala vendarle zdrava Tdečica ta njih moška rjava barva »e je dobro prilegala vranje črnim, dolgim In skrbno gojenim brkom. Obrvi so se bočile v loku in pod njimi — dama je prav storila, da je motrila pokrajino in da se ni podajala v nepotrebno zadrego; kajti, kakor z isto napetostjo in nezgibnostjo, s katero Je ona zrla skozi okno, je strmel on vanjo. Toda njegov pogled ni očltoval sovra-»tva, pač pa se je odražalo v njem nekakšno pomlrjenje. Ko je opazil, da dama ne obrne oči od okna, mu je zaigral skoro sarkastičen smehljaj okrog ust. Čakal je skoro eno uro molče, potem pa je naenkrat stegnil roko In se dotaknil lakti dame. Ta je zadrhtela presenečena. »Prosim, po kom žalujete?« - Dama se je ponosno zravnaia in zrla tnolče skozi okno. Njen sosed se Je zopet nasmehnil. »Vprašal sem, lepa gospa, po kom žalujete?« ; »Čudno vprašanje,« je odvrnilakrat- kem molku. »Če je to vaš običajni način razpredanja razgovora, se mu vsaj originalnosti ne more odrekati.« Ni se mogla premagati, da bi se ne nasmehnila: obrnila je oči od okna in vprašujoče zrla drznega vpraševalca. Ta je zadovoljno pokimal. »Tako, tako, lepa dama! Le nikar nobenega sovraštva, ga ne morem potrebovati. Glejte, milostljiva, iz lastnega interesa vprašujem, in mi je veliko na tem, da bi odgovarjali. Če bodete potem hoteli, lahko vi vprašuiete In jaz vam povem vse.« »Nisem radovedna,« in se je nasmehnila. »Ne? To je lepo, zelo lepo. Bom torej pripovedoval sam. Tudi jaz nisem radoveden, toda vas moram izpraševati. Je važno zame.« »2e vidim, da bi me celo pot nadlegovali, če bi vam ne odgovarjala. 2alujem po soprogovi smrti.« »Soprogovi? Tako! Me veseli.« »Kako to, da vas veseli?« »Ne, ne, oprostite! Naenkrat sem se zamislil, pa mi je ušla fraza, kakoršne se človek v navadnem življenju stokrat na dan posluži. — In j prosim, kaj je bil vaš soprog?« »Polkovnik v pokoju.« »Aj, potem je bil že zelo star.« »Ne, ni bil — ni bil. Ko je pred dvemi leti umrl, je Imel šele dvainsedemdeset let,« je naglo spravila iz sebe kakor bi opravičevala pokojnika. »In vi že dve leti žalujete, za.njim?« Dama se je hitro zopet obrnila v stran. »Saj vas nisem žalil?« »Saj že veste, kar ste hoteli vedeti.« »O ne! VI žalujete — morda vam je umrl oče?« Odkimaje je vzdihnila. »Ne trpim, da vzdihujete! Zakaj vzdi-hate ob spominu na očeta?« »Gospod, vaša vprašanja so mi že neznosna.« »Vi ste gotovo edini otrok.« »Nisem,« je odvrnila zlovoljno. »Morda še kakšen brat.« »Dva brata in pet sester,« je odgovorila zlovoljno, vendar se ni mogla obraniti lahkega nasmeška. »In kaj je, prosim, gospod oče?« »Cesarski davkar, prej stotnik, šestdeset let star, rimskokatoliške veroizpovedi in meri celih šest čevljev.« Oba sta se zasmejala. »Le še eno zelo neskromno v; "ie; potem vam morda dam mir.« »Morda?« »Seveda morda, saj tega še ne morem vedeti. — Prosim, vam je zapustil gospod soprog imetje?« > Dama se je zopet molče okrenila. »Veliko Imetje?« »Zadošča mi pokojnina in njegovo ime,« je odvrnila ponosno. * »No, to me veseli. Zdaj bom pripovedoval jaz. Sem bogat posestnik iz Poljske. Imel sem nekoč še večje premoženje, kakor ga imam pa sedaj, dasi je to tudi precejšno. Toda kmalu sem zapravil in razmetal pcy milijona — potem se ml je pa pohajkovanje zagnusilo in vrnil sem se domov. Kljub temu, da sem bil sploh povsod znan kot lah-kcživec, se mi je vendarle ponujalo mnogo nevest, ki bi me rade vzele, dasi sem se jim kazal kolikor mogoče gnusnega; gnusnej-šega, kakor sem pa v resnici. To me je odbilo in ostal sem samec. 2ivel sem kakor pu-ščavnik; končno mi je to življenje pričelo presedati In sklenil sem, da se vendarle oženim. Od hčera v okolici nisem hotel nobene In drugih nisem poznal. Podal sem se torej na pot, da si najdem ženo. Ce ne najdem nobene, se ustrelim. Vi ste mi všeč — hočete biti moja žena?« Glasno se je zasmejala ob njegovih besedah. Toda izraz njegovega obraza je bi! resen ia>b. njenem smehu je postajal boiJJiL bolj žalosten, da je naenkrat udušila svoj smeh. Gledala ga je dolgo in nepremično. »Če ml obljubite, da ne zlorabite mojih besed; vam povem dva vzroka, zaradi katerih nočem. Predvsem nimam razven svoje Pokojnine ničesar in to bi izgubila, če se peročim — dočim pa gre mojemu očetu in moji družini ravno sedaj tako slabo, da jim nesem denar za nekatere svoje \prodane stvari, ki sem jih dobila od moža, ko je bil še živ in da moram deliti ž njim! svojo pokojnino.« Pokrila sl je z robcem oDraz. »In drugi vzrok?« je silil on in radost se mu je že iskrila v očeh. »Sem govorila o dveh vzrokih? — Toda obljubila sem, da bom odkritosrčna. Predno sem se poročila, sem ljubila. Toda Šele po smrti svojega soproga sem se sešla s tovarišem svoje mladosti. Toda komaj je potekel rok žalosti po mojem možu — je umiri moj ženin —« »In vi sedaj še žalujete za njim?« »Sem vdova po dveh,« je potožila vsa žalostna — in se hitro obrnila k oknu. »Bližamo se Litomeficam. Tu sem doma, pri očetu.« Vlak je vozil počasneje. »Prvi vzrok je z ozirom na moje premoženje malenkosten, drugi pa je sam po sebi zrušen. Če hočete, vzemite me. Ne bodete se zmotili! Meni prinesete srečo in sebi, kolikor bo mogoče, morda tudi. Dovolite, da bi z vami obiskal vašo družino, svoje bodoče sorodnike.« Molče je zrla nanj. Zdelo se ji ie, da je v njegovih očeh popolna odkritosrčnost in dobrota. Vlak se je ustavil in Izstopila sta oba-dva. Poljak je dal sprevodniku dva tolarja in mu naročil,' naj pošljejo njegove stvari nazaj. Potem je pohitel za črno oblečeno, visoko damo, ki je bila že malce pred njim. Ponudil ji je roko in ona se ga je .oprijela uradniki uprli in zahtevali, da se vsakega uradnika nagradi po njegovih zaslugah in po številu službenih let. Nato je dejal«* vlada, da je pripravljena uvaževati uradniške zahteve, če pristanejo uradniki na to, da se odpusti 200.000 uradnikov in da se bo v uradih delalo osem ur dnevno. Skoraj gotovo je, da bodo uradniki morali predlog vlade sprejeti. Plače uradnikov pa tudi z novim povišanjem ne bodo zadostne in posledica tega bo, da bodo uradniki le boljše situirani ljudje in da bo vsled tega uradniški aparat izgubil svoj kontakt z ljudstvom in da bo vedno bolj birokratičen. Kako se temu izogniti, je sedaj največja skrb francoske vlade in v tem je predvsem važnost urao-niškega vprašanja za Francijo. Politične vesti. = Mir v Šangaju. Akcija tujih konzulov, ki so kratkomalo ujeli voditelje Tse-kiangovih čet, je končno odstranila nevarnost meščanske vojne v Šangaju. Mednarodne oblasti so prevzele odgovornost za nevarnost, ki preti tujcem. Škodo, ki to je meščanska vojna povzročila v okolici Šan-gaja, cenijo na 100 milijonov dolarjev. = Kongres francoskih radikalov. V četrtek je bil v Boulogne - sur Mer 21. kongres radikalne in radikalno socijallstične stranke. Otvoritveni seji je prisostvovalo malo udeležnikov, pač pa se v prihodnjih dneh pričakuje čez tisoč poKtikov levega kartela. Ta kongres je najvažnejši, kar Uh je radikalna stranka sploh še sklicala in namerava razpravljati o celotnem bodočem delavnem programu v notranje- in tudi zunanjepolitičnem oziru. Kongres je odposlal Herriotu brzojavko, kjer mu čestita za doslej izvršeno delo. = Ostra volltvena borba v Angliji. Kakor poročajo, je v Belfastu prišlo do prvega krvavega volilnega shoda. Par sto ljudi je napadlo volitveni shod delavske stranke in je bilo pri napadu na delavskega kandidata in njegove privržence ranjenih preko 20 ljudi. Kandidat sam Je bil ranjen naibolj resno. — K poročlom o sporazumu liberalcev in konservativcev glede omejitve treh kandidatur, treba pripomniti, da je bil ta sporazum izveden le v skrbno izbranih okrajih. V vseh volilnih okrajih, kjer je možnost uspeha za vse tri stranke približno enaka, bodo kandidirali vse tri. V volilnem okraju Mac Donaldovem se bo boril le Fberalni kandidat pri delavski stranki. Konservativci so se odločili, da ne bodo postavili lastnega kandidata in proglašajo, da bodo neoficijelno podpirali Mac Donaldovega 1'beralnega nasprotnika. Tudi proti Lloyd Georgu bo kandidiral le kandidat delavske stranke. Zdi se, da bo po novem dogovarjanju tretja kandidatura preklicana tudi v nekaterih drugih volilnih okrajih. = Vahabiti organizirajo napad na Palestino. Vahabiti bržkone ne mislijo napasti Egipta, kakor se je to prej razglašalo, toda možno je, da pošljejo svoje odposlance na sinajski polotok in pozovejo Arabce, da bi pristopili k armadi sultana ibn Seouda, ki napade meje Palestine. V tem slučaju ostane Egipt strogo nevtralen. = Nova francoska posojila. Kakor se čuje iz dobro poučenih krogov, namerava vlada res najeti dvoje posojil in sicer eno notranje in eno zunanje. Notranje posojilo bi krilo proračunski deficit za leto 1924, zunanje posojilo, najeto v Amerik!, pa bi nai utrdilo francoski frank Kar se tiče prvega posojila, je določeno približno na štiri milijarde, pogoji pa niso še znani. Bržkone odloči prihodnje o tem posojilo, ko predloži finančni minister ministrskemu svetu gotov projekt. Zunanje posojilo je pač v principu projektirano, vendar še brez podrobne formulacije. &m@rS£k! list i © Ljubljani. V ameriškem listu »Prosveta« čitamc sledeč slavospev Ljubljani: Znani veliki bostonski list »Christian Science Monitor« piše pod naslovom »Obiskovalci ljubljanskega sejma se čudijo napredku mesta« sledeče: »Četrti ljubljanski sejem je zaključen. Razstavljajoče ljubljanske zvonove, plrot-ske preproge bosanska veziva in slovenske čipke, je napredno glavno mesto Slovenije odprlo svoja gostoljubna vrata kupcem vsega sveta. Čehi so poslali tekstilno blagot in steklene izdelke; Francozi avtomobile in parfimerijo; Manchester platno, švedska stroje za predelovanje mleka. Po izjavi ljubljanskega župana je Ljubljana leta 1913 imela 35.000 prebivalcev, a sedaj jih šteje 53.000, kar pomeni skoraj dvojno število onega izpred vojne. Industrija in bankarstvo je napredovalo 2a vc* I ke Kake. Osvoboditev n j ivss;ijsImperial< z mizico in stolom se rad! opustitve pisarne pod ceno proda. Ugodna prilika za denarne zavode, odvetniške pisarne, uredništva i.t. d. Informacije daje davčni nadupravitelj Hruška, Vodnikov trg žt. 5. za gospode In dame K EL C, Maribor, Sodna ul. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. srednjo, iščeta dva boljša, spoda. Če 1« mogoče v ms Ponudbe na upravo Usta »Sobac. kraljice Marije za negovanje obraza, nadalje parfume, vsa lasna dela, specialiteta: lasne obročke in kite v vseh barvah, priporoča mladega steklarskega pomočnika, kateri se je te stroke šele izučil, kakor tudi učenca iz boljše, poštene hiše. Nastop takoj. Cenj. ponudbe je poslati na upravo lista pod »Pomočnik in učenec«. neopremljeno ie le mogtej} z souporabo kuhinje v mastil ali predmestju išče mirna žina. Ponudbe pod „ZadoV°*lJ nost“ na upravo lista. ,. . higienična urejeni moderni damski česalni salon v Ljubljani, Kongresni trs **ev. 6. Odprto: od 1I$. do 12. ure in od 1/2 2. do 7. ure, ob sobotah do ure 8. zvečer. in samostojen korespondent v slovenščini, sibohivaščlni, nemščini, češčini, Italjanščini ter francoščini, išče primerne službe za takoj. Ima večletno prakso, ter je vešč organizator. Ponudbe na upr. lista pod „Perfekten v trgovino t mei»nlm bl*gb'ic želi oddati trgovec svojega slnaJ Cenj. ponudbe upravo lista pod »Pošten«*_________________ j močan in zdrav z 2 letno prakso, radi opustitve trgovine, želi nadaljevati učno mesto. Naslov pove uprava lista. (izprašana v Franclji) poučuje temeljito francoščino. Naslov v upravi lista. v hotelu „3uinl kolodvor Miklič" naspr. slav. kolodvora se priporoča ceni. društvom In korporacijam v uporabo. Restavracija le odprta vsaki dan do 24. ure, do prihoda poznih veCernlh vlako*. ♦♦♦♦♦»♦»» FRANC CERAR, druZba x o. z. v Domžalah prlLjubljan tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposka 4. Popravila se sprejemajo vsako ■redo v Ljubljani, Prešei nova ra. 6. na dvor. Kovačič&Tršan. dobro ohranjena konjska ma. Ponudbe na upravo pod »Oprema*. ___________ nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača so mesečno do 1500— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod ..Čimpreje*’. __ mala hiša na periferiji okolici Ljubljane. Ponudb« navedbo cene oa upravo lista* pod »Dom*. w odstranim brez bolečin. Garan* cija 6 do 7 mesecev. Odstranim tudi reu matične bolečine. — Športna, živčna, schvedska masaža. Zalokarjeva ulica 13 priti., M. P. moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. vlose na hranilne knjižice In tekoči račun bi rada pospravljala meseči* sobe ali pišarniške prostora« Naslov prosi na upravo lista' pod »Mesečno 100«. . Jj Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. i Telefon številka 9 Telefon številka 9 skoraj nov, ter par lahkih kbt' matov, nekoliko rabljenih proda' Ivan Molek, sedlar, Vrhnika 112« z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom^ v sredini mesta iščeta 2 gospodični. Ponudbe prosita pod „Mirnlu na upravo lista. Najboljši uspeh Imajo oglasi v Nar. Dnevniku 1 lokal i inventarjem vred £*. daljšo dobo, in sicer na G*, renjskem. Pripravljen je isti sa vsako obrt, posebno za trgovino] Cen), ponuabe na upravo Usta pod »£okal«. 131 v HI. nadstropju (lift) odda takoj Pokojninski zavod, Aleksandrova cetta 12.