r 1 y Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 a Za pol leta ..... $3.00 1 Zrn New York celo leto - $7.00 1 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CBdm S—3878 HQ. 304. — ŠTEV. 304. AR0DA List: slovenskih delavcev v Ameriki« Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New lork, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—Wt9 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 20, 1931. — TOREK, 29. DECEMBRA 1931' VOLTJME XXXIX. — LETNIK JAPONSKO VOJAŠTVO PRODRLO DO MESTA TAWA JAPONCI NE BODO PREJ MIROVALI, DOKLER NE 0SV0JE MESTA ClNČOV Sedaj so Japonci ne bore več z bandit i, pač pa z rednimi kitajskimi četami. — Kitajsko vojaštvo se je zabarikadiralo za kupi ledu. — Japonski zrakoplovi igrajo važno vlogo. —Boji se vrše v velikem mrazu. — Toplomer kaže dvajset stopinj pod ničlo. — Lin Sen je postal naslednik Kaj Seka. Revščina in pomanjkanje vsepovsod NOVA VOJNA V HARLANU Unija je sklenila, da bodo majnarji zopet zastav-kali. — Zahtevajo državno varstvo. — Delavci prosijo za zaščito proti šerifom. IIARLAX, K>\, 28. decembra. Na veliki soji majnarske unije v Wall ins Creek, Ky., je bilo sklenjeno, da prično premolar ji z 1. januarjem splošno stavko. Meti tem pa preiskujejo linijski Uradniki zadnje poboje, ki imajo vzrok v delavskih nemirih. MUKDEN, Mandžurija, 28. decembra.—Japonsko vojaštvo je pričelo danes prodirati iz Yinkova proti severu ter se vprvič spopadlo z rednimi kitajskimi vojaki. Redna kitajska armada se je v boju z Japonci istotako slabo obnesla kot so se banditi. Japonci so prodrli do Tawa. Na svojem pohodu so se posluževali letal, kavalerije, infanterije in artilerije. Boji so se vršili v velikem mrazu. To plomer je kazal dvajset stopinj pod ničlo. Deputy šerif Virgil Sizemore je bil na sveti večer ustreljen. Ponekod so se Kitajci zabarikadirali za ledenimi Virgil llutton in Kike Hali sta bi-ploščami, niso pa mogli nuditi zadostnega odpora, jla ^dolžena, da sta usmrtila še- r i rita. llutton o v tast pa je obdol- Japonci nimajo več daleč do važnega železniške- da je pomagal pri umom. ga križišča Kowpangze, pa tudi tam se ne bodo u-stavili, kajti njihov cilj je mesto Cinčov. Mirovali bodo baje šele tedaj, ko bodo zavzeli mesto Cinčov in pognali japonsko armado iz Mandžurije. V tukajšnjem japonskem glavnem stanu je bilo rečeno, da je svrha japonskega prodiranja, pregnati vse nezaželjive oborožene sile iz ozemlja, ki leži j ustrelil, dokler ga »i Sizemore u zaadno od reke Liao. To vključuje tudi Cinčov. Današnji boi ie bil najbolj vroč, kar se jih je za- > ko«a atrial v.. . „J w J ... . v J i . i f j ! da je llutton streljal vršilo v Mandžuriji izza časa, ko je bila armada mandžurskega generala Mah pregnana iz okolice Cicihara. Soglasno z uradnimi poročili tukajšnjega japonskega armadnega vodstva, se je pri Sanchiaze spopadel močan japonski oddelek z 2000 rednimi ki- in ™ v avgustu r . • i • r» v • - * - i sent ubil dva majnarja. tajskimi vojaki. Po vec ur trajajočem, izredno vro-1 William Burnett .premogar, čem boju, so se Kitajci, kolikor jih ni obležalo na bo-, bil oproščen umora prvega jišču, umaknili. ZDRAVNIK SE NI DAL MOTITI Zdravnik je bal pri operaciji, ko je začela goreti njegova hiša. — Zena mu je telefonirala. — Zdravnik obesi telefon. CONCOURSE SANATORIUM, N. V., 28. decembra. — Mrs. Man-dell iz Iironxa je telefonirala v bolnišnico svojemu možu in rekla. da je zelo važno porodilo njenemu možu dr. Edward Mendell. Ogenj, ki jp nastal v sosednji hiši se je razširil tudi na zdravnikovo hišo, ki je pričela goreti in to pove žena po telefonu svo-jumu maožu, ki je bil pokliea.il k telefonu iz operaeajjske sobe. ! : Deputy šerif Jafties I>ixon, ki je bil s Sizemore, ko je bil ustreljen, pravi, tla sta ustavila Ilut-tona in llalJa, ko sta raznašala tiskovine, ki so pozivale majnarje na stavko. llutton je potegnil revolver in ustrelil Sizemore. llutton se izgovarja, da ni prej — Da, da, — odgovori dr. Mendell, je zelo zanimivo, to vem. toda povedala mi boš pozneje, — in obesi telefon. iNato gre naglo zopet k bolniku in konča operacijo. Ko se pozneje zdravnik vrne domov, je videl, da je požar na-pravil na hiši precejšnjo škodo. PREPREČENA NESREČA V VATIKANU Prenesli so 15,000 knjig, ko je pričelo deževati. Poškodovani del bo popravljen. — Popis poškodovanih stvari. RLM, Italija. 28. decembra. — V sled dežja je bilo treba prenesti 1 ">.(XX) knjig iz Sala Sifttina v druge prostore vatikanske knjižnične, ker se je prejšnji teden podrla streha knjižnice. Vsled dežja je bila nevarnost, da bodo poškodovane vse knjige in vsi u-službentii knjižnice so delali noč in dan, da so prenesli knjige. Pregledovanje knjig je dokazalo, da je treba večioma knjige preveza t i. Papež Pij XI. bo dal streho popraviti, kar najhitrejše mogoče. Popravilo bo zelo manjka sredstev, so otroci slabo DIREKTNA ZVEZNA POMOČ ABSOLUTNO POTREBNA WASHINGTON, D. C., 28. decembra. — Senatni Relief Investigating Committee je danes zaslišal veliko število narodnogospodarskih izvedencev, ki so soglasno izjavili, da državni skladi in privatne pomožne organizacije nikakor ne zadoščajo v sedanjih časih sile in potrebe. Izvedenci so opisovali bedo, ki je posebno v velikih mestih neznosna. Vsi sogalašajo v mnenju, da za-moro edinole direktna zvezna pomoč nekoliko olajšati trpljenje. J. iPrentice Murphv, voditelji otroškega urada v Philadelphiji, je rekel ,da vladajo v onem mestu take razmere kot niso vladale še nikdar v peteklosti. V državi Pennsvlvaniji je stopetdeset tisoč otrok odvisnih od javne dobrodelnosti. Ker pomožnim organizacijam j daril po glavi, tako da je izgubil, toda gasilci so požar o pravem | zavest. Tedaj tudi ni vedel, na, času omejili, tako da je s svojo Hali tudi trdi, družino še vedno mogel ostati v v samoob- svoji hiši. rambi. Neki deputy šerif je bil prva žrtev delavskih nemirov, ki so se pričeli v aprilu. Mesec pozneje so bili v bojih ubiti: dva deputija, en uradnik premogarske družbe pa je VELIKA NESREČA VSLED POŽARA TOKIO, Japonsko, 28. dV^embra. — Japonska časniška agentura Rengo por<^ca, da sta dve japonski letali napadli pri mestu Tawa kitajski oklopni vlak. Bombe so vlak popolnoma razdejale. NANKIN, Kitajska, 28. decembra. — Po tri tedne trajajoči dobi brezvladja, je Kitajska zopet dobila novo vlado. Naslednik generala Kaj Seka, ki se je umaknil na svoje posestvo ter obljubil, da se ne bo več vmešaval v politiko, je postal Lin Sen, ki je star 67 let ter je bil dosedaj predsednik zakonodajnega sveta Sun Fo, bivši kitajski železniški minister, je postal predsednik upravnega sveta. Njegova služba je slična službi ministrskega predsednika v evropskih ministrstvih. Z AVTOMOBILOM V REKO j0, šerifa z izgovorom, da je šerifa u- j streli! v samoobrambi. Tajnik ; krajevnega društva United Mine j "Workers of America, W. I>. Jo-je bil obsojen na dosmrtno jeco, ker mu je bilo dokazano, da je bil udeležen pri štirih umorih. Deputy šerif Lee Fleenor, ki je pod varščino v zvezi z umorom dveh premogarjev. še ni bil obto-| žen pred poroto. Majnerska unija je poslala go- j vernerju Ruby Laffoonu brzo- j javko s prošnjo, da jih varuje j prt*d šerifi, katere označuje kot "besne strelce''. (J o ve mer uniji ni • odgovoril in tudi šerif Blair ni o tem podal riikake izjave. Stavka je bila sklenjena že začetkom decembra. Med tem časom je šerif Broughton umrl in njegova žena je bila imenovana na njegovo mesto. Ko se bo 1. januarja prjčela stavka, bo tedaj poklicana ženska, da vzdržuje red. drago ihi do šo laj papež še ni izdal nikakega. pfrziva na javnost, da bi prispevala za popravo, vendar pa vsi pričakujejo, da se bo papež obrnil na ves svet, da prispeva za pokritje stroškov. Delavci, kri so do sedaj delali dan iin noč, so samo odstranili o-peko in malto ter so postavili za-! časne opore za stene. Vzelo bo še nekaj dni, predno bodo postavili začasno streho, ki bo varovala , knjižnico pred ostriini vremenom, i J Zastopnik Chieaga, David A. kardinal Goldschmtith, je pripomnil, da bo hranjeni in pomanjkljivo oblečeni, kar bo imelo zanje usodepol-ne posledice. 1 A' Združenih državah so celi okraji, kjer potrebni ne dobe no- I bene podpore. JSkoro v vsakem tretjem domu je gospodar brez dela. V premogovnih okrajih vlada- 1 ta strašna revščina in pomanjkanje. Ivakih dvajset tisoč otrok dobi samo enkrat na dan nekaj hrane. • Ravnatelj knjižnice, Ehrle, je obiskal knjižnico in je takoj naročil svojim uslužben- pomožni sklad zadostoval kveč-; jem do 15. februarja, zanaprej pa cem, da poiščejo rokopis nemške-j ne bo m>])en[]l smlstev na razpo- r ga cesarja Friderika II. o sokolrih za lovljenje ptic. Kmalu nato je j našel'Mgr. Broghe rokopis, ki ni bil mnogo poškodovan. Skoda v knjižnici je naslednja : KDO JE BOLJŠI PREROK IiOXG ISLAND CITY, L. I,, se potopila v vodo, toda nista 28. decembra. — Mornariška po- mogla najti sledu o avtomobdu lieija je iskala ves dan trupla o- — 8kisa 1 sem, ko je prihajal seb. ki so v avtomobilu padle v avtomobil, — je pripovedoval i reko Queensboro ino«tom v | Werner, — tekel sem na ulico in nedeljo zvetVr. V avtomobilu so I kp*a!' da bi bile najmanj štiri osebe. ustavil avtomobil. ! Toda vozili so prenaglo in uajbr-že O. 8. A. mad Pubttafcefi by ■LOYEN1C PUBLISHING COMPANY CA Oonwsttoo) L. BenetiBfc, Treu. of the corporation and addresses of above officer!: of Mismim, Htm fMk City, *. X. O L A S N A K O D A (▼•Ice of tbo People) Issued Rrery Day Except Sundays and Holidays la csto Isto yeija 11* u Ameriko.Zs Hew YoA sa celo leto $7.00 In Kanado_______________40.00 Za pol leta-------------$3.50 Sa pol leta--------$3.0Č Za inozemstvo sa celo leto___.t7.00 ti četrt leta ____________________M JO1' Za pol leta____________________.$3.50 6ubscrlption Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izba]a vsald dan lzrsemti nedelj In praaolko*. Dopisi brea podpisa In osebnosti m ne prloMoJeJo. Denar naj se bla-tovcH poMljatl po Money Order. Pri spremembi ara j a naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najde* mo naslovnika. "QLA1 NABODA". tli W. lttb Street, New York. N X. Telephone: CBelsea 3—3878 UPANJE NA BOLJŠE ČASE Na pravil novega leta so lše, bolje in bolj srečno. j Iz Jugoslavije. Obupen beg pred volkovi. j Po 17 letih iz rnskega ujetništva. "GLAS NARODA" — Lirt slovenskega naroda «r Ameriki! — Naročajte gal ■ V severni Dalmaciji jo zavladal zadnje dni hud mraz in .so za-«'-Hi priliajati 7. WIHiita v doline sestradani volkovi. Srljak .loso Harčič v/. Jesenie pod Velebitom so jo zvečer vračal z vozom do-mov. Jyir jo pričel njegov konj divje hrzati. nato pa so jo že spustil v divji beg. Kine tie so spočetka ni zavedel, zakaj gre, hip na-lo pa je /.*' začul za seboj tuljenji* volkov. Ves preplašen je sam pognal konja v še hujši dir. vendar so volkovi konja dohiteli. Pričeli so skakati nanj ter ga spravili na tla. K sreči pa .se je prav tedaj pojavil na cesti avtomobil in so se volkovi svetlobo in ropota prestrašili, ter pobegnili v noč. JJarčič jo bil že stekel tudi hotel pomagati na ta način, toda kri se ji ur hotela ustaviti. Nazadnje so morali poklicati zdravnika, ki ji je kri ustavil. Bil je že zadnji čas. ker bi bila lahkoverna kmetica izkrvavela. Mazača so aretirali. Samomor vlomilca. V Gornjem Vakofu pri Bugoj-nu je žandarmerija v zadnjih dneh zalotila vlomilsko tolpo, ki jo baje izvršila petnajst vlomov. ('lani tolp«* so bile začasno zaprti na orožniški postaji. Ko so se prostori postaje zračili, j«- 24-let-ni seljak Teso Burek porabil u-godno priliko, vzel orožniško pušk o in si pognal kroglo v glavo. Ostali člani tolpe so bili izročeni sodišču. V Srpski Klemir se je vrnil po 17 letihi z Rusije JVKhajlo lier-kovie. ki je služit v jup. dobro-voljski diviziji, pozneje pa v če-hoslovaških • legijah. ŽiveJ je v Orenburgu in šolo lota 1023 je izvedel. da njegov domači kraj ni več madžarskih rokah. V liusiji se je oženil in ima dva otroka, doma jo bil pa tudi oženjen. V pijanosti ubil prijatelja. Iz Bejelovara poročajo, da so našli v okoliei ubitega ."»0-let nega kmeta O juro Konjačiča iz vasi Parinovea. Nad desnim očesom je imel razbiti lobanjo. Drugi dan se je ubijalec sam javil. Piše so Potar Konjaeič in j«' (.loma rz Isto vasi. Svojega prijatelja je bil raz-žalil in slednji ga je kresnil s polico. ki mu jo je Peter iztrgal in ga udaril tako močno po glavi, da ga je ubil. Oba sta bila pijana. Glavo izgubil radi kozlička. V liib in ju pri Biogradu na morju je bil izvršen uboj zaradi kozlička. Andrija Sorič je kupil z Matom Lukičem kozlička, pa sta .se sprla zaradi njega. Ko sta se vračala iz gostilne, kj«»r sta se ga bila malo preveč nacukala. je Sorič napadel Lukjča in ga pobil s kamnom na tla. Našli so j^a težko ranjenega in drugi dan je umrl. ŠE ENO PREROKOVANJE ZA 1932. UMOBOLNl KONJ NASI V AMERIKI V Jordanville, N. Y., je slovenskemu farmerju Kulgaju zgorel hlev. Oblasti so začele preiskovati ter so dognalo, da je sam za-žgal. (Sodišče je Kulgaja obsodilo na petnajst mesecev ječe. — V hišo rojaka Mike Kobe-ta iz Tamarack a, Mieh., sta udr-la dva mlada Finca, z namenom, da ga okradeta. To se je zgodilo okrog desete uro zvečer, kmalu potom, ko je Mike odšel k počitku. Vzbudil ga je šum, ki je prihajal iz kleti, nakar je vstal in šel pogledati, kaj .je vzrok šumu. Ko je pritisnil ua električni gumb. je spozual, da so žiee prerezane, zato je vzel žveplenke in pograbil za kladivo ter se napotil v klet. Ko je prižgal žvcplen-ko, sta ga naskočila dva tatova ter ga nagrabila za vrat. Začel se je boriti ž njim in med tem je enega spoznal. Ko ga je imenoval po imenu, sta oba pobegnila, toda Kobe jo hitro tekel po puško in oddal dva strela na nju, ko sta ravno oddrdrala z avtomobilom. Naznanil je zadevo policiji, katera je se isti.dan aretirala oba in ker nista mogla dobiti jam£evi-ne, katera je bila stavljena na eu tisoč dolarjev, sta bila oba prepeljana v ječo. Orožnika v Neulillyju blizu Pariza sta jahala skozi gozd v vojašnico. Nenadoma se je utrgal oblak. Grmenje je tako preplašilo onega kor.ia, da je vrgel jezdeca iz sedla in sam zdirjal naprej. — Orožnikeva sablja, ki je ostala privezana na sedlo, je konja stalno tolkla po bokih in še povečala njegov strah. Konj je pridirjal v bližnjo vas, kjer s:> bili kmetje zbrani na trgu, ker so slavili rojstni dan nekega starca. Elektrika je med nevihto odpovedala, in množica je v strahu pričela mahati z rokami, ko je v v temi zagledala pobesnelo ž^Vai. Konj je naredil divji skek preko skupine kmetov. S kopitom je razbil glavo 47-letnemu posestniku Hasardu, ki je obležal takoj mrtev. Šest odraslih in trije otroci so dobili lažje poškodbe. Konj je u-tekel na polje. Ko so ga drugi dan ujeli, se je tresel in tako brcal, da ga bxio morali zaklati. -Osebje ži-vinozdravniške šole, kamor so pripeljali žival je sklenilo, da ni konj samo zdivjal, temveč dobesedno zblaznel oa groze. CIVILNI ZAKON NA POLJSKEM Kakor smo že poročali, namerava uvesti Poljska, ki velja za strogo katoliško državo, civilni zakon. — Namen te reforme je čisto enostaven: z njim hočejo poljski držav-jniki izenačiti zakonodajo. Nova Poljska je namreč prevzela tri zadevne sisteme: na ozemlju bivše /Nemčije nemški sistem, na ozemlju -bivše Avstrije avstrijski meščanski zakon, na ozemlju stare kongresne Poljske »pa francoski Code civil. Civilni zakon, ki so ga poljski juristi dodobra proučili, naj postane obligatoričen, to se pravi, da bo državno priznan, Ženinom in nevestam pa bo na prosto dano, da se po poročni ceremoniji v občinskem uradu dado poročiti tudi v cerkvi. Načrt novega bračnega zakona predvideva znatne olajšave za ločitev in razvedbo zakonskega življenja. Zakon bo lahko razve-den, če bosta živela zakonca tri leta narazen. Pogoj pa je, da morata biti zakonska tovariša stara vsak 25 let. Otrok v taksnem zakonu ne sme hiti. Ločitev bo mogoča iz več vzrokov. Na primer če eden zakonec zapusti hišo drugega, če postane fizično nesposoben za zakon, če je zakonec pijanec ali če je zapadel mamilom, pa tudi zaradi raažaljenj in slednjič tudi če eden iamed zakoncev menja vero. Zakonski osnutek ima seveda poleg mnogih zagovornikov tudi mnogo nasprotnikov. Znana fra icoska prerokinja mn-dame Freya je napovedala lani v pogovoru z dopisnikom "United Pressa" padec angleškega funta, zmago revolucije v Španiji, smrt maršala Joftra, vojno v Mandžuriji in Lavalove uspehe, torej z malimi izjemam vse važnejše dogodke. Tudi letos se je zglasii pri nji sotrudnik "United Pressa" in jo naprosil, naj mu pove, kaj obeta človeštvu prestopno leto 1932. Madame Freya pravi, da pojdejo velike katastrofe v novem letu izključno na račun prirodnih elementov. Ne vojne in revolucije, temveč elementarne katastrofe, posebno poplave, povzrošijo v novem letu najhujše razdejanje. Politično se nnm sicer obetajo tudi manjši prevrati, med drugimi bo Brian d umrl ali pa se umaknil iz političnega življenja, — toda lju-! dje se bodo mnogo bolj zanimali za j katastrofalna neurja in poplave, l kakršnih še ni bilo. J Madame Freya se je spomn.la letos posebno Zedinjenih držav z ugodnejšim prerokovanjem. Dejala je, da bo Ameriko čutila gospodarsko krizo približno še leto dni, toda že pred koncem prihodnjega leta nastane odločilen preokret in Amerika se vrne na pot blagosfa-nja. Človeštvo je še vedno izpostavljeno prevladujočemu vpliv« Saturna — od tod tudi splošna gospodarska kriza — in ta vpliv ?e fco pozna] še v prv.h mesecih novega leta, vendar bo pa že pojemal. V nO(.ranji pilitiki Zedinjenm držav nap3veduje madame Freya Hooverov padec. V Evropi se bodo obdržali vai dosedanji prestoli, netoen diktator ne izgubi svoje moči, nobena revolucija ne odpiha vlade in noben državni poglavar ne pade pod a-tentatorjevo roko. V političnem pogledu se obeta Evropi izredno mirno leto. Francoske volitve v maju prineso neznaten preokret na desno. Lavai ostane sicer še nadalje ministrski predsednik, toda mlajši ir 3ž, ki se. bo odlikoval z izredno aktivnostjo, doseže fenomalen u-speh. Kar se tiče Španije je govorila madame Freya podrobno o njeni usodi že ko je sprejela nedavno bivšega kralja Alfonza XIII. Bivši španski kralj spada že davno med njene stalne posetnike, čeprav mu je že več let napovedovala same neprijetnosti. Tako je bila pred mnogimi leti edina, ki ga je svarila, češ, da postane žrtev revolucije. Ko se je nedavno zopet obrnil na njo, mu je odkrita poveda- OB 9COMCV LETA. la. da ni prav nobenih izgledov, da bi znova zasedel španski prestol. Točno napovedovanje dogodkov le prineslo francoski prorokinji velik sloves in ugled, pa tudi bogastvo. Iz vseh krajev sveta dobiva S.- dva dni. pa ho konec leta. na tisoče pisem, na mnogih je za- ki nam je prineslo največja razpisano samo: — Madame Freya ranja. Vsi smo veseli in zado-France. — in to zadostuje, ker ni voljni, da ga bo konee. SL*bše no. v Franciji človeka, ki bi ne vedel. > bilo. skon* biti ne more. kdo je ta ženska. Madame Freya! je nizke, okrogle postave in vedno 1 ^ Jaz Vi,ni bom obujal veselega obraza. S svojim posemiki sr*nkili .spomuiov. kajti moja nasi ne beli posebno glave. Naval na!'OJrit j*'* ^ vum k^J veselega po-njeno stanovanje je često tak^!ve,u* Tudi tej svoji nalogi ue bom velik, da so vse sobe nabito poln" i mojrcl povsem zadostiti, ker je čakajočih. V takih primerih spre- S pristnemu veselju že zdavnaj odjema madame Freya goste kar v kl»:likalo, ni je pa holj žalostue kuhinji in jim napoveduje bodoč-' stviiri na svetu, kot «V mora 0-lo-nost. Zlekne se udobno v svoj na-! v«»k hliniti veselje. Žalostno za ti-slonjač in pusti govoriti svoje mi-'stega. ki veselje Ji lin i, in kislo /.» sli, kakor ji roje pa glavi. CLARA BOW BO PUSTILA FILME CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročit« ca prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City vse, ki jra gledajo oziroma poslušajo. Neko."- mi je rekla neka uioja prijateljica (ce jo sploh snioni imenovati prijateljico) : — t'o IIOU.YWOOI), Pni., 28. dee. I ali ne, vedno, ko zae- Clara Bow. .slavna filmska igral-1 nom ,'i,ati vaAo P™v do- ka, bo napravila samo še eno i bro vem- sto P1*"1* 1Z sre". ;,li igro. potem pa se bo poslovila od H,i Cc ste ]>Lsuli iz sile in IIoHywooda. ki ji ni prinesel sre-! nikdar prikrili, v o. 'K okla jo: Pa Takf> spretno prikrivale. —- Hollywood mi jo dal posvetno bogastvo, toda mi ni dal srer-e. katero išeojo vsa mlada dekletu. Kdaj sem srerito [wroeona z Hex Bol lom. — Imam dovolj denarja, da lahko živim vso svoje življenje br^z skrbi. ITo«"em potovat i -Ln videt! svet. Hot'em inif-ti. eesar ^lo-slej nisem imela: ljubezen, svobodo in srečo. To so stvari, katerih pri filmih no more nikdo dobit i. • KAROLY1JEV REŽIM S£ MAJE Položaj vlade grofa Julija Kar;-lyija, ki temelji v parlamentu na večin', obstoječi iz 153 poilanrev t a koz va ne Bet hlc nove unitaristične stranke ter 33 poslancev krščan-sko-sccialnc gospodarske stranke, torej skupno 186 od 245 poslane^, ■postaja čim dalje bolj kritičen Do • cim krščanski socialci načelno odklanjajo vsako nadaljnjo redukcijo pokojnin državnih eradnikov, ki jo predlaga vlada k.t neobhodno potrebno v rvrho žtedenja in uravnoteženja proračuna se je dine:, epazil precejšen ode a v Bethl^no-V' stranki, zaradi če..ar je p.st^.la večina Karolyijevega kabineta v parlamentu dvomljiva in se je pojavila možnost njegovega padca. Kakih 15 poslancev Bethlenove stranke pod vodstvzm bivšega državnega tajnika v notranjem ministrstvu Straniackega je namreč zagrozilo z izstopom iz stranke, do-čim obtožuje druga skupina prav take 15 poslancev pod vodstvom Gašper Deja vlado, da je brez programa, in zahteva naj se takoj izvede poenostavljenje državne u-prave, da se dosežejo potrebni prihranki. Razen tega naj vlada de-kretira dveletni notranji moratorij. To je pogoj, ki ga postavljajo za nadaljnje podpiranje Karolyije-ve vlade v parlament. Ce zapustita vlado obe skupini, ki štejeta 30 poslancev, bi vlada i-mela v parlamentu samo še 123 poslancev, dočim bi opozacija štela >;122 poslancev. Ako se grofu Ka-rolyiju ne posreči pregovoriti opo-nirajoči skupini k popuščanju, smatrajo, da je kriza vlade neizogibna. Pr^ebno sovražim tis-te kratke sme.šniee, o katerih predobro vem rla si jih uistf sami izmislili, ampak ste jih v naglici pobrali m-I kaj hi tam, samo da r»opoJnili kolono. Xajbolj smo&n£l no pri tem je. da ni v tistih smešnima h nu-esar smešnega, ('lovek s<* mora smejati, le neumnostim, ki .jilli v^bujr'jo, pa m' to stori iz usmiljenja Lu pomilovanja. Ros je draga moja prijateljica, j Z obema rokama poi*i meni vzroka, kajti vzroki ko j dost i globji. pasi smo Slovenci sihi reven narod, jo naša književnost izredno bogata, le humoristov ji manjka. tXa treh prstih jih lahko se-št.ejnu). To so: Aleitewe. Murnik in Miloiuski. Alesovee je v poznejših letih zašel v pikro satiro. Murnik jt- v primeri z obenui plitev, dobita Milein-ki .ki je med vsemi tremi na f ve t-j i. menda ne producira več. Noben teh se pa ne moro primerjati niti s povpreC-nimi humoristi drugih narodov. Pri vs«*m tem je to najbolj eitd-no, da je v naših preprostih ljudeh toliko zdravega humorja, kot ga ni menara nikjer drugod. V vsakem na.sem kraju žive humoristi. katerih še ni oblizniia kultura in vsledtega je njihov humor n;id vse pristen, davi sompa-taiu nekoliko robat. Nu g;i pa človeka, da bi zbral to narodno blago in q-a objavil. \Tob<»n '-l««v. ii>ki liumomtu-ni list se ni mogel vzdržati ver kot par let. Zaenkrat nimamo nobenega. Oni. ki so jih pisali oziroma, urejevali so delali to t;iko plehko, e stekali milijoni, dajejo zda? "a'ikanu zelo malo. Izostalo je tu- . , . „ . „5A't gara je dal novinarjem nekaj po- J di pet milijonov, ki jih je pošiljn- kako je kaj bilo, in sem videl: nie ^ a J » ni bilo. vseh dvanajst mesecev je praznih prišlo iz praznega in se je praznih vrnilo v nič. vsi dnevi, vse ure, vsi dnevi, vse ure. ves čas mojega življenja, vse je šlo pred menoj kakor vlak pred potnikom, ki je eno samo minuto prepozno prišel na postajo, in jaz stojim j ?daj tu, s.nežen ji reven, praznih • upov in pra?nih rek. Pravzaprav £2m mnogo hodil po tem svetu, mnogckam sem stopil in za mno-gokoga sem se bal, z marsikatero! mislijo in poljube msem se dotaknil kakšnega človeka in kakšne stvari, — toda vse je bilo čisto zaman. nobene stopinje ni nikjer za menoj, vse je ena sama večna, brezupna hoja v noč, cd moleča življenja £e nikjer nič ne pozna. ; Strogi finančni minister Vatikanskega mesta msgr. Bornardlno No- datkov o financah te najmlajše dr- la Vatikanu Španija poleg kralje žave. Vatikanske finance so popol-1 vega prispevka v znesku 1—2 miii-noma loč^ae od tako zvane P ropa- j ;-nov. Severna Amerika si je doslej ganete fide, ki znaša sedaj 50 mili-j največ prizadevala, da bi paoež sam ne čutil svetovne krize. Diplomatska zastopstva stanejo Vatikan zelo malo. ker jih vzdržujejo Katoličani ditičnih držav. Vatikan-itti izdatki, gredo zdaj večinoma za lidanje dostojnh župnijskih secte-posebno v Italiji in pa za rc-organiza' r;o seminarjev ter vseu-cjjiške študije. Mlad francoski inženjer je nedavno vzel za ženo dekle iz dobre družine. Medeni tedni mladoporočencev pa niso trajali niti mesec dni. kajtj mož se ie mal- oziral ni svojo ženo In se je že kmalu p ^ poroki vdal razvadi ter začel pozno ponoči prihajati domov. Mlada žena se je začela pritoževati nad možem. Ni ji bilo pravj da jo pušča doma tako samotno. M-ž se je izgovarjal, da se mora učiti angleščine. Pokazalo pa se je. j da obstoji "angleščina" mladega; zakonca v nečem drugem — v se-| Stankih s strojepisko iz njegove! pisarne. Ta "angleščina" je moža j tako zavzemala, da je žena začela | natančneje poizvedovati po njenih vzrokih, zlasti ko je začel mož po cele noči izostajatl z doma. Zato se je mlada inženjerjeva žena štirinajst dni po por:ki vrnila k staršem in je vložila tožbo za ločitev zakona. Sodišče je njeni zahtevi ugodilo ter ji priznalo pravico do 15.000 frankov odškodnine, ker pomeni j samo 14 dni trajajoči zakon sra- j moto za prizadetega zakonca. Mo- i ža ločenke je so-lišče označilo za! zakonskega dezerterja. bah od Italije. Ta denar je ostal • skoraj nedotaknjen, porabijo se; samo cbresti. Te obresti in Petrov novčič vržejo na leto okrog 780 milijonov lir. Od tega živi 500 prebi-' ^^ 1932 1x3 Prestopno, valcev Vatikana, obenem se pa kri-1 imel° 366 ^ ^rej v februarju en PRESTOPNO LETO 1932 ker bo ZVOČNIK IN RADIO V VATIKANU V rimski cerkvi sv. Petra na- ; pravljajo stalne zvočnike, ki bodo, vernikom v božjem hramu omogočili natančno slediti vsem papeževim ceremonijam in besedam, ki jih govor papež, kar služi cerkveno opravilo. Že 1925 in lani so z u-spehom preizkusili to moderno na- ( pravo, ki se je tako dobro obnesla1 da jo b:do zdaj za stalno uvedli. ; Na željo mnogih bolnikov pa bo; tudi vatikanski rariio odslej naprej vsako nedeljo cb 11. dopoldne od-] dajal najvažnejša dele maše, in sicer dnevni evangelij ter kratke razlago v latinskem, francoskem in italijanskem jeziku ter za dodatek nekaj liturgičnih molitev. Ali imate izvod? naročilo še danes. Vemo, da Vam ne bo žal. Slovensko-Amerikanski Koledar za L1932 SLOVENSKI DELAVCI V FRANCIJI. — Citatelje bo zanimal članek o slovenskih izseljencih v Franciji, kater: je pr ioioe en v letošnjem Koledarju Cen & 0 ■ V - 1 isile ponj se danes SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18TH STREET NEW YORK, N. Y. GENERAL l NAJKRAJŠIM IMENOM In v tej minuti žalosti sem se te h pomnil ni sem si mislil, da je morda tud tebi tako, kakor je z menoj, in sem ti šel pisat — človek je že tak, ob uri svoje naglobije žalosti se bo gotovo ?pomnil tistega, ki jc skoro toliko žal:sti deležen kakor on sam, na svetu je pač malo lepših trenutkov, kakor so trenutki. ko se med sab: poljubi dvoje težkih, žalostnih življenj. Spomnil sem, kako si danes pišejo ljudje iz vseh koncev sveta, kako hodijo danes poštarji po vseh klancih in ulicah sveta s polnimi naročji be- jsjo vsi izdatki v d.;brodelne name- | dan več -ie deljivo s štirimi brez ne. Gradbeni stroški za nove vati- : ostanka. Leto se začne s petkom in < kanske naprave gredo pa iz poseh- i konča s szboto, In prestopni dan ' nega fonda Sv. Petra, ki je znašal j odpade na torek. Leto 1932 pade dc lcj 50 mili jenov li>* na 6645 leto P° julijanskem kole- i Največ nese Petrov novčič. hodki so i-natni. toda zelo meniji vi. Največ prispevata zda i Severna Amerika in Kanada, kjev Do_ darju. po židovskem štetju bo izpr.-- 5692 3 let0 ustvarjenja sveta, po | je okrog 20 milijonov katoličanov. Ti dve državi £ta se zavezali, d.t bosta pošiljali papežu toliko, knh-k:r bo zahteval sam. Iz Francije m dobiva Vatikan skoraj ničesar, ker gre vse za domačo duhovščino ;n cerkvene ustanove. Mehika in južnoameriške republike, od koder mohamedaoskem štetju pa 1350 51.! Od božiča 1931 do pustnega torka' 1932 bomo imeli 6 tednov in 4 dni,! pustni torek bo 9. februarja. V novem letu b:mo imeli dva solnčna in dva lunina mrka. 77 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI k ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 21« W. 1S«h Sb*et New York, N. Y. Telephone: CHELSEA Stil POPOLEN CENIK JE PRiOBCEN V TEM LiSTU VSAKI TEPEN Premični prazniki bodo 9. febru- ; arja < pust ni torek), 10. februarja ' (pepelnična sreda20. marca j »cvetna nedelja>, 24. marca (veliki četrtek), 25. marca (veliki petek), 26. marca (velika sobota); velika neč bo 27. marca. V vojni med Japonci in Kitajci vzbuja največjo pozornost general kitajske armade Ma in sicer ne samo po svoji smoli, temveč še bJ' po svojem kratkem imenu. Inozem-l ski listi so ga proglasili za moža z pa 1 najkrajšim imenom, kar pa ni točno. Čast. imeti generala.z najkrajšim imenom, ne pripada Kitajcem, kjer enozložne besede niso redke, temveč Francozom. Zgodovina Henrika IV. omenja generala, ki se je pisal O. Krajšega imena pač ni mo-goce imeti VULKANI IN POTRESI klasično Levstikovo Gnezdo"'. delo "Gadje Vulkani ^o mrsta. s ko/i kntr-ru lahka izstopa iun<;mn. tekore žarern .sprulnjn p I a »t zi-mci j>k<-skorji*. n;i površino. 1'otrrsi sprememhe v zemeljski skorji. Ibsi>-•ra. Podmorski potn-si s.i maiokdfi.i ojfiijeiiiškefra izvora. zluMi t;iic-šui, ki jiovzro«"»ajo vi-likr spr«*-i menihe morskega dna. Tako j<' Po umoru Henrika HJ. leta 1589 [veliki japonski -potre- LJUBOSUMNOST MED SLONI V živalskem vrtu v Leipzigu sta živeli v najlepši slogi in sestrski ljubezni dve orjaški, lepi gospodični iz rodu debele kožcev, Benga in Tilli. Celih pet let sta se dobro razumeli in nikoli ni prišlo med njima do ravsanja, ki je sicer,med ujetimi divjimi živalmi običajno. Komaj je pa prišel v živalski vrt .clon Jacky, je bilo konec domačega rqiru. Takoj se je pokazalo, da se slon bolj ogreva za Tilli kakor za Bengo. Benga je bila seveda u-žaljena in ljubosumna, ker bi bila tudi ona rada imela lanta. Po strani je gledala svojo sestro, dokler se nista spoprijeli. Med strahovitim rjovenjem sta se začeli ljubosumni sestri obdela-vati s iodebi. Vsi uslužbenci m po-setniki živalskega vrta so prihiteli pred kletko, toda vse prizadevanje pomiriti razjarjeni ždvali je bilo zaman. Dve uri je trajala borba in končala se je z občutnimi poškodbami obeh nasprotnic. SVon Jacky, ki j« bil neposredno kriv krvave borbe, je pa ta čas mirno sedel v kotu kletke, kakor da se ga spopad nit ne tioe. KavaUrstvo to-1 rej izumira ie tudi med steni. 19'2'A ti v i- je prišel takratni navarski kralj k jruil celih 700 kv. km m<»rsker razdejiuij«*, nej^o f-c je "sulici". 11 olfimU-i tu dobro VA IT o >o ji'Zi'ro V ŽriMll /.toji ^a Keh'ota na -Javi i/.sušili > i d i r i r;i 11 i m sisTrinom rovov. V«'«*,)«' žr.-lo V sv:jeni uvodu prevoda "An Adder's Nest"' pravi gospa Copeiand: i i i > 111 • -koni- postavili mrtvaški oder in vsak vojak je moral cb kraljevem truplu priseči, da ne odloži orožja, dokler ne bo zaseden Pariz in pomorjeni vsi čylani tiranskih društev, ki so bili pravi m:rilci. Med prisotnimi so bili generali Biron, Bellegarde. O in Dampierre. General O je bil gube ma tor mesta Pariza in vrhovni finančni kontolor. Pozneje je postal poveljnik zasedenega mesta St. CI cud. se je ralzil takrat rez obrežju in je zahteval deset tiso«'- eh>veških življenj, je bil visok 7 m. Delo podmorskih ognjenikov v splošnem ni tako strašno, vendar so ogrnjeniška mesta v. morjih, ki so na slabela glasu. Spomniti se moramo samo na grozovite posledice izbruhov ognjenika K tava. V skupini Kiklanov v Herojskem morju je skupinica Santo- Tudi napram potresom wi «-lo-vek risi o hre/. mori. eeprav Takšnih naravnih katastrof gotovo ne l>i» mogel nikoli prepreeiti. Zininji veliki potres na .lapon-skem. ki je puilrl sto tisoee luš na pr. ni mogel zrušiti po rakunih geologov ter inženirjev zgrajenih mostov in modernih jeklenih stavb v Tokiju. Že dolgo skuša elovek i/kori-šeat.i ogromne energije, ki lieijo v unieujoi'-ih silah ognjenikov. Tako gojijo kmetje lin »itoku 1.seli i ji ž<- stol.-tja paradižnike v vulkanskih toplih virih. Italijanski knez (!iuori-l'onti pa je blizu Firence uporabil vulkansko ozem" lje za zgradbo velike elektrarne. Rovi. ki jih je v to svrho izkopal v zemljo, mu «lovajajo 1!»0 stopinj vroeo paro pritiskom 14 čika- atmosfer. Pri Ca^telnuovu daje podobna na]»rava 12.000 kilovatov. Tudi Holadei gradijo na - Kako se spozna človeka p^ pri-v«'do.! jateljIh. tako se spozna pisca po ' njegovih čitateljih. Na Levstikovo "Gadje »nezdo", ki je roman c slovenskem kmetu med vojno in po nji, me j - opozoril neki prljate'j r'^ak, knial-i potem ko sem pil ia. v Ljubljano 1. 1921. Takoj sem odkrila. da je "Gadje gnezdo" ljubljenec povojne generacije, ki je doraščala po u j edin jen ju. V t?m času je bilo moje zna je slovenščine zelo majhno in z veliko težavo sem predelala Levstikov roman, ki je pisan v njegovem tipičnem slogu.... slog, ki izraža značaj in čut slovenskega kmeta, ki v marsičem sli-či značaju njegovega škotskega tovariša. rinskih otokov, ki predstavlja o-[.lavi elektrarne na vulkanski postanke ognjeniškega žrela. To| gon. V Kavi Kamodžangu so > žrelo se je potopilo v predzgodo- j 12K m globokim rovom dosegli vinski dobi. a ni ugasnilo, temveei parni izvir s pritiskom (i atmos-je zaeeJo delovati nekako 200 let | fer. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE pred našim štetjem. Odtlej so se izbruhi ponavljali vsakih sto let. mase izbljuva ne lave >,o ustvar-jjale nove otoke in vsak. ki je pri j sost.vnval kakšnemu takšnemu iz-I briihu. opisuje njegov strahotni j vtis kor nepozaben. Ob izbruhu I. štiri krasne knjige stane-11925 s,> '-kspiozij,- ,.o,.avijai.- v - J v presledkih po »Ive. tri minute. JO S poštnino vred iObteki pare SO švigali s Strašnim j hrupom stotine metrov visoko, še višje so leteli kosi žareeih kamnov. a nad vsemje kraljevala do višine 1500 ni ogromna pinija dima. Voda ima tudi pri celinskih vulkanih svojo posebno, eesto u-sodno vlogo. Voda. ki se nabira v obliki jezer, v žrelih poeivajoeib ognjenikov, zavira nenadne iz- $1.35 GLAS NARODA 216 W. !&th St. New York 7t LEVSTIKOVO "GADJE GNEZDO" V ANGLEŠKEM PREVODU V Londonu v založbi John Rod-ker je izšel angleški prevod Levstikovega -Gadjega gnezda". V angleščino je roman predvedla lektorica angleščine na ljubljanski univerzi F. S. Copeiand. Lektorica F. S.* Copeiand si je pridobila že velike zasluge pri napornem delu, da upozna svet z našimi prirodnimi kulturnimi lepotami Znano je. da je v posebni knjigi v angleščini .popisala krasote naših planin. Zdaj je pa svojim rojakom Angležem predstavila i Že v tsni uv:du je gospa povedala. zakaj je izbrala ravno Levstikovo "Gadje gnezdo", ko je hotela predstaviti nas Slovence Angležem. Vendar so zanimive tudi še tele njene besede: — Nekaten su me nf:eovarjali. naj prevedeni kuters izmed Cankarjevih del. Vendar se nn je zdelo, da Cankar ni tako čisto slovenski kakor je Levstik v svojem "Gadjem gnezdu". Ali bolje rečeno: "Gadje gntzdo" prikazuje t.oij kot vsako drugo ae-lo Slovene kot obmejen narod, ki se je bor,j za svoje pravice in ki ie bil veda i pon:=en na vse, kar je čisto njegovega. S tem je pa dokazana s:i!r.obirnost tegi naroda. — C ankar je že bolj mednaioden. Zato sem se z veseljem lotila prevoda "Gadjega gnezda" v prepričanju. da bom rojakom s tem delom prestavila Slovence v vsej njih veličini in ponosu. V is*,: založbi je izšel tudi angleški prevod Cankarjevega "Hlapca Jerneja". ADVERTISE in "GLAS NARODA" OLII If A B O D I new york, tuesday, december 29, 1931 TBI LARGEST SLOVENE DAILY M V. if amBiaiiaaiaiaia^ Pomladni Sen roman iz življenja. aiaraiaiHiaiaiBfig Za Glas Naroda priredil I. H. KMaiiSiaiaiaiaia^^ 4."» f Nadaljevanje. i Ve. mih^tljiva gospa, na to nisem nikdar mislila. \ časih -.eni siinjala v svojem mladem, neuuaiem. dekliškem srcu o sreči in ljubezni, /.atem pa priile življenje s svojo trdo roko in pokaže, tla J,- kone.'no prava sreča samo vestno izpolnjevanje svoje dolžnosti. Ua se inora |K»samezmk podrediti splošnostL — Moj poklic mi prjuaša samo v**- Ije. Ne morem vam popisati, kaj sem občutila, ko «eiu prejAnji teden nekemu neutolažljivemu očetu treh ljubkih o-jrok, ki s«, zboleli na škrlatinki, mogla prepustiti ozdravljanj", aedtein ko je mati «4rok ležala v otnočnici. Ali si morete predor iti občutke uboge matere, ki je morala ležati in si ni mogla pomagati? Zli mene je bilo zelo utrudljivo; ta postrežba — in vendar, kako em bila poplačana s solzami veselja v očeh starišev! O, mogla bi vam mnogo povedati; mnogokrat dobi čl« vek pogled v marsikatero človeško življenje in človeško tujro. česar ne bi nikdar mislil in pre brezskrbno mimo vsega tega. (Jabrijela molči nekaj trenutkov, nato pa pravi: Se nikdar nisem a tem premišljevala; človek marsikaj ne — Sestra, sestra, kaj bo iz tega? vije bele roke. — O. vsa sem iz sebe. — Samo pogum. — ji prigovarja Marija, na najboljše. M is lite pa tudi na sebe in ležite. stoka fiabrijela in v obupu tudi zdravnik upa —- tu j. bodi pametna. Kaj naj j In zašepetal storim, da mi poveš najprej prav-, nagajivo : a mu je od daleč Ijico, potem x»a daš poljub Zasmejala se je. — Morala bi se počutiti prosto. Leo Dartey: ZAKAJ POTOČKI ŽUBORE Kašelj poneha ii I "bogi ofrok! Zgodilo se je to v mrzli deželi galski, kjer so rusi možje m že-' ne tako dražestue. (ilaukos, mlad rimski vojskovodja, je moral <*stati nekaj časa tam in med diplomatskimi pogajanji z galskiin generalom je popustil uzdo svoji radovednosti ter se izprehajal po zelenem drevoredu in cvetočih livadah. Kmalu j«* opazil na svojih iz- lite (die dami in poslušate težko otrokovo dihanje. Ta-j ves ob žuborečem potočku. eej časa. ne da bi katera izgovorila le besedo. — Kdo si, deklica \ — jo je lie la. opazi - - Lužo postane zopet nemiren; prične se mu mešati in v vročici i li.-e pa pa na in starega očeta. S trdno roko ga drži Marija in ji. To je bila gotovo strežnica, katero je poslal tir. Kornelius. Njenega obraza ni mogel videti. Tiho stopi k svoji ženi in jo vpraša : — Kako je Lazofu ? »Je boljši — malo je sedaj zaspal. — je bil njen odgovor. Hvala Bogu. — mu pride globok vzdih iz prsi. Wolf, — nadaljuje (iabrijela. — Wolf, sestra Konsuelo nam je res v veliko pomoč. Zdravnik bi nam jo bil lahko že prej poslal. Čudovito zna pomiriti Lazota. Wolf se obrne k sestri in hoče nekaj reči. toda beseda mu je zamrla v grlu. .Marija dvigne oči in mirno počiva njen veliki polled na nekdaj tako ljubljenem možu, medtem ko ji srce tako čudno utripi je, da se je hala, (la bi «ra kdo slišal. Trd od presenečenja »topi Wolf in nobene besede ne more izpregovoriti. Krčevito zpra-. ;.i njegova roka rob p,atelje in globoko se skloni, da hi poghnlal ievet,ice Tor ^čela Plesti venec, j" stri v obraz. 'J^^^^H '[*] • i — Torej se moram predstaviti. Ali gi-da vanj kak strah? Toda tukaj sedi ona. na katero je j Glaukos. rimski vojskovo-'ii >1 l .lan in noč. nj.-gova Marija, ob postelji njegovega otroka! To 1 d-'a -; ,Tu vol-ii svojega iiis > sanje bila je resnica! .Nobene beseda ne pride skozi njego- j t* • ar-'a M* • • • ve ustni«-. mm......kmrod« <"*-i vjm v njen obraz. • ^ « Glankos.' je deja- I la malomarno. K a j ti j-. Wolf? mu udari na ušesa plas njegove žene. j _-p j je znano moje ime? >";ine s. ;,» >i / roko potegne preko čela. Samo en pogled v napeti i _ Slišala sem govoriti o tebi «iebrijelin obraz z zmagoslavnim izrazom mu je povedal, da je tu-. in tvojem poslanstvu, toda to bi ili ona spoznala Marijo, da se je veselila njegove zadrege, v njem ; vedela tudi pa je zrastlo veliko zaničevanje do njegove žene. ki je bila brez v< sti, brez srca. — "Ne. ne. — zavpije Gabrijela. — ostanem pri svojem otroku; pri vas. tla vam pomagam; saj vi tudi. ne spite. Cujmo tedaj sku- j svobodno. Opustite nabiranje vo-paj. /jjakov. prelepi general. — Zadnje dni -sem skoro samo spala seni popolnoma trdna in j — Kaj pa cesarjevo ukazi? Na sem navajena čut.i; meni to ni nič. Toda vi. gospa pi. Wolf, tega ne te si pozabila. morete vzdržati; spite saj nekaj ur, potem boste močnejša in trd-j — Glejte, pokorimo se vašim nejša. Po dnevu mi lahko malo pomagate in boste pri otroku ne-j poveljem. Gospodarja ne morem ka časa, kadar bom jatz nekoliko legla. Moramo se zamenjevati. j imeti rada. — A vi ste gospodar - - i ♦ i i-+- * i- i- . , ---i-ii. nad ljudmi naše vasi, saj odve- Manja je hotela biti sama tudi zaradi tega. ker ji ic bila Ga- , „ , . , , .. , . . , , , . . dete nase tante k vojakom, brijela pri postrežbi otroka Je v na pot je; toda tega ii ni smela re- _ , J ,- . ..........1 — iz katere vasi pa si? • Koneeno ste je vklonila Marijini prošnji m ie odšla. , £. , ...... . A . — Iz Šolana, štiri milje od tod Mat ija je bila sama. Nekolikokrat se ji je zdelo. kot bi pred ! ob potoku, vrati slišala korake. Iz Lazotovega zmešanega govorjenja je izpre- , — No. torej, dušica, ali bi mi videla, kako je bil otrok naklonjen očetu. <> svoji materi pa ni ho-i pripovedovala pravljico, če bi iz tel ničesar slišati. vaše vasi na moje povelje niko- gar ne odvedli? — Prisegam ti. — je odgovorila. samo hočem še enkrat pogledati otroka. 1 Drugi dan je prišel zgodaj in ves žareč. Od daleč je zagledal (Dalje prihodnjič.) Klaudijo. j — Bodi srečna, — je dejal. — nisi naša sužnjžT. po svoji moči sem oprostil vašo vas vojaške j dolžnosti.. Iz vaše vasi ne bo odveden noben legijonar. Zdaj mi pa menda poveš svojo krasno pravljico in mi daš poljubček. P.ilo je okoli polnoči, ko se vrata tiho odpro in Wolf stopi. Prestrašena skoči Marija pokonci. Wolf pa migne z roko in pravi tiho: — Ne boj se. Marija. — Zato tujče, da bi se ne slišali poljubi, ki jih dajejo dekleta svojim fantom, kadar so očetova ! ušesa čisto blizu. In graeijozno je odhitela, da1 poišče starega pastirja, ki jo je čakal. Glauka je pa pustila očara-j nega in razjarjenega obenem. In ni se več vrnila... Mislil ie, I da ji je oče prepovedal hoditi z doma in smilila se mu je . . . Kar mu je pa skrbno prikrila in česar, ni izvedel, je bilo to, tla je bil naj-' mlajši in najlepši meti fanti, ki bi 1 jih bil moral vzeti Glankos k vojakom. in ki jih je Klaudija tako spretno osvobodila, njen zaročenec in često sta se skupaj smejala pretentanemu rimskemu vojskovodji. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia fn najbolj ugodna pot sa potovanj« na ogromnih oare'tclli! PARIS 15. jan.; 14. mala (10P.M.) (12.0S A.M.) ILE De FRANCE 30. jan.; 17. leb. (12.05A.M.) (12.05A.M.) VajkraJAa pot po £e!«ziilcl. Vsakdo J» r po*ebitl kabini t vsem i ibodernlm' ; idobnur.jni — Fijafa in nlavna frmn 1 OR k a kuhinja izredno nizka can«. a Vpraiajlo kateregakol j pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. V V PETIH MINUTAH OBSOJEN NA SMRT — Kaj — je vzkliknil razbur-eno. — ti veš, da sem prišel . . . vprašal nekega dne prijazno. Toda dekle ga je osorno zavrnilo: — Odgovorim ti. ko zvem, kdo si ti. tujče. — Zaslužil sem to lekcijo. Bogme, dekleta, te dežele imate pa res namazane jezičke. — Ženske so dobile dar govora, da se lahko branijo še tako grobo in surovo oboroženih moških. — Ilvala ti, — je dejal smeje. — Vaše vzhodne sestre rabijo to orožje malo. Ni se ji zdelo potrebno odgovoriti nž ta pok Ion. — Z neznanci ne govorim. — je dejala resno. — To sem vam že povedala. — in pobrala je Ni«'-! pravi trdo in gre iz sobe, ne da bi rekel le besedo strežnici, ki je sedela s skloneno glavo. Zaničevale« nasmeh je ob-krvžil Gabrijeline ustnice; ta trenutek jo je odškodoval Za mnogo. Sieer ni nobena poteza na Marijinem obrazu razodevala 11 je-iicga notranjega čustva, toda s čutom, ki ga ji je poostrila njena ljubosumnost, je Gabrijela videla, v kaki zadregi je bila Marija, ko je zopet videla njenega moža. In on sam! »Nikdar še ni bil tako presenečen. Ves potrt je šel iz sobe; tako ga je to nenadno svidenje prevzelo. ('••z nekaj minut reče Gabrijela sestri: Ali .smem sedaj za nekaj časa oditi? Lazo spi in se moram tudi nekoliko pobrigati za svojega moža. Že se pritožuje, tla ga zanemarjam. Toda, odkar je otrok bolan, nimam nobene misli za kaj drugega. brez skrbi lahko greste, — sicer. —- Kaj si čarovnica? — Sem hčerka njiv; sicer pa. fili se ne spozna tvoja domovina po tvoji tuniki ? — To mi ni prišlo na misel. — je odgovoril jezen, tla se dekletce norčuje iz njega. —-- ln vendar boš moja. Namen mojega prihoda ti gotovo ni znan. — Seveda mi je, — je dejala nagajivo. — Znan mi je tako dobro, kakor tebi. — Da odvedeš od tod . . . je nadaljevala. — Sto najkrepkejših fantov v rimsko vojsko. — Seveda, to sem vedela, — je pritrdila pastirica, — a ti. generale, me ne poznaš niti po imenu. Norčevala se je iz njega. I11 zapoved al je: — Povej mi ga ! — Prav rada, — je odgovorila mirno. — Pričakovala sem. da pfideš na dan s prošnjo. — Sem Klaudija. hči pa.stirja Klaudija. gospodarja te črede. — Všeč si mi Klaudija, ker imaš tako namazan jeziček. Ali znaš kakšno pravljico svojega kralja ? — Znam jih mnogo in sicer najlepše, — je odgovorila skrivnostno. — Znam, pravljico o govorcem obešene u, o lahkonogi kožici, o žuborečem potočku ... — Ah. to mi pripoveduj, o gal-ska hči! — Kad bi jo znal, — je vzkliknil navdušeno, da bi zbudil njeno zanimanje. — Zares? Iločete. prelepi general ? Toda kdo je vam rekel, tla hočem tudi jaz, Klaudija? — Zakaj si tako huda? — No. torej, jaz pa nalašč hočem, — je izjavila odločno. — Zakaj pa ne? — Ker.. . ker me prav nič ne mika pripovedovati naše krasne pravljice tujcu, ki ravna z nami kot z ujetiki. kot s sužnji . . . — Kako to? — Pa vej mi. Glaukos. — je nadaljevala z izpremenjenim glasom, — zakaj prihaja Rim. ki ima najlepše može sveta, k nam po naše fante? Ali ni njegov edini namen podjarmiti nas? Ponosno in zadovoljno se je vzravnal. — Ali nas res tako visoko ceniš. deklic ? v t — t'molasi ste. — je odgovorila kratko. Te besede je smatral za nov po-klon in ves očaran je dejal: Klaudija je smeje vprašala : — Je to res? — Glej, — je odgovoril. — tu je listina, ki sem 11a nji la.stno-ročno napisal ime tvoje vasi. No torej . . . najprej poljub. 1 — Galska hči vedno izpolni obljubo. — je dejala Klaudija. — toda biti morava previdna, go-spod, oče me je. hotel davi spremiti in zdaj je tu. čisto blizu, za onimle grmom. — Ha, — je zagodrnjal razočarano, — ali nisi mogla tega preprečiti ? —- Nikakor ne. gospod. — je zašepetala. — hči ne sme nikoli nasprotovati očetovi volji. Tu imate svoj poljub! NARAVNOST v JUGOSLAVIJO' Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta (,«'li<-n;i meti največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. 1'zor-na. žbu vas čaka! Uljudni, I>ozor:ii uslužbenci, ki guvore ■lovensko. so vam na razpolag«., in hrana je taka kot v najboljSili hotelih. 1 ta parno jmmisiiie na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in br. zplačni vizej. OHI-O'-ITB i-K za Potovanje VNAPREJ! Naravnost v TRST SATURNIA 9. JANUARJA < 4 I*. M. > 19. FEBRUARJA <4 I*. M > l Katerikoli .'ig^nt vam bo reserviral kabino cosul1ch line 17 Battery Place New York Samo pet minut je trajala pred sodiščem v Manchestru obravnava proti 271etnemu delavcu Petru Mc • Vaju iz Arwicka pri Manchestru, ki je bil obtožen umora Sare Ane Eatonove. Na sodnik-vo vprašanje, če je kriv, je obtoženec odgovoril: Kriv sem! Sodnik se je sklonil naprej, da bi ga opozoril na važnost tega odgovora, ko se je začul v o- j aUGI'STUS (N.G.i.) —14- marca j zadju sodne dvorane obupen krik. Neka ženska se je zgrudila in morali so j o odnesti iz dvorane. Ko je zopet zavladala tišina, je sodnik ponovno vprašal obtoženca, ali se zaveda pomena svojega odgovora in ga opozoril, da bo porota podrobno obravnavala vprašanje njegove krivde, če prekliče svojo izjavo. Toda obtoženec je odgovc-ril. da vztraja r.a svoji izjavi, da je kriv. Preiskovalni sodnik je izjavil, da je bil obtoženec od umora pod njegovim nadzorstvom in da se mu je zdel popolnoma normalen. Preiskava je dognala, da si je hotel McVay leta 1925 k:nčati življenje. V" Ah Na sodnikovo vprašanje, če hoče POZIV! »Naglo se je nagnila k njemu in ga tako rahlo poljubila na ustnice, da ni imel kdaj okusiti njenega poljuba. Ko jo je hotel objeti, je odskočila. — Pravljico, pravljico, — prosil v nadi. da io zadrži in iz-1 je umora obteženi pred manehest-! » • __• i__ ,. . , ' .. .... , T . , . ■ znosu cimprei obnove.— rabi to priliko. — Povej mi, de-ierskim sodiscem takoj priznal zlo- r j kle. zakaj potočki žnbore. čin in bil obsojen na smrt. ! Uprava **G N " Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so obtoženec še kaj povedati, je sledil nikalni odgovor in s:dnik je raz- j j glasil smrtno obsodbo. To' je v ^ je kratkem času že drugi primer, da , naproseni, da jo po m o- Knjigarna "Glas Naroda*' 216 West 18th Street New York, N. Y. — Gotovo, milostljiva gospa pravi Marija. Zdaj je bila sama. Globok vzdih ji dvigne prsi — hvala Iiogu. svidenje, katerega se je najbolj bala. je prešlo. Zdaj je morala samo gledati na to, kako bo premagala zapeljivi litis, ki ga je na njo napravil Wolf. O, njeno srce »e ni odmrlo; nepokorno je bilo in njegovo utripanje ji je hotelo razbiti njene prsi. Sklenila pa je. da se bo 7. vso močjo protivila njegovemu vplivu. Xa •stare čase ni hotela misliti, temveč samo na svojo dolžnost in na to, zakaj je bila v hiši. Ijjubeznjivo je njen pogled počival na sladkem obrazu bolnega otroka. Kako podoben mu je bil; ničesar ni imel od svoje pre-h'stne matere. Skoro nehote poljubi otrokovo malo ročico, ki je bila ftklenjena v pest in se je nemirno premikala po odeji. Gabrijela pošlje sobarico, da vpraša Marijo, ako hoče ž njimi jesti; Marija pa se zahvali. Ni hotela pustiti otroka niti z trenutek. Tako so ji prinesli jed v bolniško sobo, toda le malo ,ie pokusila. Po deveti uri pride dr. Kornelius. Otrokovi fctarisi so bili ob njegovi postelji; Wolf ni izpregovoril niti besede. 'Nato pa gre z! H zdravnikom, ki je Mariji še nekatere stvari naročil, Gabrijela pa j 1 oftane sama z Marijo. .Soba je bila le malo razsvetljena; svetilka je | bila zagrnjena, da ni svetloba motila bolnega otroka. i H ! H La20 je imel hudo vročino in je zelo fantaairal; pogosti kašelj • g ga je muči l da je večkrat popolnoma zdelan obvisel na Marijinih fj rokah. Kim™ m .ffliimiuiantiuSiimiMiiiiiiiiuBimiiiraiimiia K Mali Oglasi imajo velik uspeh POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) Vrtnar, (Rabuidrauath Tabore t, tnlo vezano .73 broširano .......................................GO Volk spokomik In druge povesti.,..1.— trdo vezano ................................1.25 Višnjega repatira, roman. 2 knjgi 1.30 Vojni, mir ali iw>jranstvo, 1. zv......35 V pusti v je šla. III. z v......................35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu ....................25 Vodnikova pratika 1. 1927 ................-50 Vodnikova pratika L 192« .................50 Vodniki in preporoki .........................60 Zmisel smrti ......................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......60 Za kruhom, povest .............................35 Zadnja kmečka vojska .....................75 Zadnja pravda, vez............................70 Zgodovina o nevidnem človeku .........35 Zmaj iz Bosne .....................................70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovee, * 3. zv. »kupuj ............1.50 Zlatokopi ................................1..............20 Ženini nase Koprnele .........................45 Zmote in konec gdč. Pavle .................45 Zlata vas ...............................................50 Zbirka narodnih pripovedk: I. del .................................................40 II. del ...........................................40 Znamenje štirih (Doyle) ...................5ft Zgodovinske anekdote .........................30 Z ognjem ln mečem .......................3.— Zločin in kazen: I. in II. zvezek ........................1.— vezana ........................................1.25 Zgodbe Napoleonovega huzarja.........60 vezana ...........................................80 Zgodbe zdravnika Muznika..................70 Zlati panter ........................................90 Zvestoba do groba ............................1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. z v. Vojnomir ali poganstvo .........35 2. zv. Hudo brezdno ..........................35 3. zv. Vesele povesti ...........................35 4. zv. Povesti in slike ______________.35 SPISI ZA MLADINO (GANGL) '!. zv. trdo vezano. Vsebuje 1U po- vesti ..... ..,50 4. z v. trdo vezano. Vsebuje S po- vesti ..... ...50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .50 zv. trdo vezano. Vsebuje 10 1*1- vest i ..... .................... ...r»o IGRE Beneški trgovec, I^rok.-i?. v tiejanj Jifl Oran de Bergerar. Herična komedija v |K*tili dejanjih. Trdo vezano .....................................'............1.70 Rdela, drama v 4. dej........................60 Gospa z morja, ."». dej........................75 Lokalna železnica, dej.................„50 j Balade in romance, trda rez ........1.25 j Bob za mladi zob. trda vez ..............40 | kraguljčki (t'tvai ..............................65 trdo vezano ...................................80 .Moje obzorje, (Cuugh ...................1.25 Xarris (t;ruden), bro.š......................30 Primorske pesmi. MJrudenl. vez......35 Slutne ( Albreht i. tiru"......................3» Pohorske poti (, vez..................45 Revizor, i». dejanj. tr;'a vezana .......75 Veronika Deseniška, trda vez ........1.50 Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih ......................................... ...35 Ljudski oder: -I. zv. Tihotapec. S. dejanj .............60 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .....................................60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ...................-30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklira, Materin blagoslov .............30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ...............................30 JO. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega obroka ..........................30 PESMI in POEZIJE Akropolis Piramide .......................80 broširano .......................................80 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR I Pavčič i Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek jh» .........30 10 zvezkov sknpuj ........................2.5ft 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREMLJEVAXJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih i»esnii ( Prolovee» ...................................KO Sest narodnih pestui (Preloveci .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamiči : I. zvezek.......................................75 11. zvezek .........................................75 Pomladanski odmevi. II. rr........45 Ameriška slovenska lira < Holniar) 1 — Orlovske himne (Vodoplvec) ........1.2J 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .................-................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasltena Matica ...........40 Narodna nagrobniea (Pavčič) .........35 /lorski odmevi (Laharunr 2. 7.v......45 DVOGLASNO: Naši himni MEfiANI ZBORI: ..50 Plaalaake, IL mr Trije (Latutrnir) .. Glasb* 5. zv. Študent naj bo. — Na* vsakdanji kruh .................................-33 Azazel, trdo vez.................................I.— "GLAS NARODA" • 216 W. IS Street NEW YORK