ISSN 0351-6407 9 770351 640019 če je Ruperta jasno nebo, bo malega srpana ravno tako. VREM Sprva bo oblačno z manjšimi padavinami, nato pa jasno in vetrovno. Murska Sobota, 21. marec 2002, leto LIV, št, 12, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit Kmetijska panorama, kako si pomagati ob suši str. 21*30 Aljoša nas bo zastopal v Cannesu str. 1 1 ZVEZDA-DIANA Murska Sobota, d. o. o. OBIŠČITE TRC v hotelu DIANA Murska Sobota za materinski dan... na ples s HELENO BLAGNE in njenim ansamblom v soboto ob 20.00 v hotel DIANA v Murski Soboti NAROČNIK AKTUALNO 21. marec 2002 fHIB Obmejne prepustnice po SOPS-u s Hrvaško začeli izdajati tudi v Ljutomeru in Lendavi V Beltincih o prekmurski avtocesti Prepustnica se ne mehča meje Ponovno brezplodno srečanje Rahlejša meja šele po 1. oktobru 0 petek so dobili navodilo, v ponedeljek pa so začeli sprejemati vloge za izdajo obmejnih prepustnic po Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško tudi na sedežu lendavske in ljutomerske upravne enote. V Ljutomeru so prejeli dve vlogi za obmejno prepustnico in eno za . kmetijski vložek, v Lendavi pa do torka niso prejeli še nobene vloge. In kdo bo lahko dobil obmejno prepustnico in kdo kmetijski vložek? Obmejno prepustnico bodo lahko prejeli v lendavski upravni enoti občani občin Lendava, Črenšovci, Odranci ter Velika Polana, v ljutomerski upravni enote pa jo lahko dobijo prebivalci iz Babi-nec, Cezanjevec, Cubra, Cvena, Desnjaka, Gibine, Globoke, Brezo-vščaka, Bovec, Jeruzalema, Koprive, Ljutomera, Mekotnjaka, Mote, Noršinec pri Ljutomeru, Nunske Grabe, Plešivice, Podgradja, Pre-sike, Pristave, Radomerja, Radomeščaka, Razkrižja, Rinčetove gra-be, Slamnjaka, Sp. Kamenščaka, Stročje vasi, Šafarskega, Šprinca, Veščice in Železnih Dveri. Za nov osebni dokument torej lahko zaprosijo odrasle osebe s stalnim bivališčem na obmejnem desetkilometrskem obmejnem območju, v prepustnico pa je mogoče vpisati tudi otroke do petnajstega leta starosti, na podlagi vloge zakonitega zastopnika pa lahko dobijo otroci, stari nad petnajst let, tudi svojo prepustnico. Za pridobitev je treba predložiti dve fotografiji in osebni dokument ter plačati dva tisoč tolarjev, za kmetijski vložek pa dokazilo o lastništvu nepremičnin v sosednji Hrvaški, kar so lahko posestni list, sklep o dedovanju, kupoprodajna pogodba, najemna pogodba, za obrazec pa je treba plačati štiristo tolarjev. Lastnik kmetijskega vložka mora imeti tudi obmejno prepustnico, kar pomeni, da so izključeni lastniki nepremičnin čez mejo, ki ne živijo v obmejnem pasu. Postopek za izdajo prepustnic je preprost in jo je mogoče izdati takoj, pri kmetijskem vložku pa je veliko daljši, saj je tu potreben dogovor s policijo. Za državljane na dvojezičnem območju so obmejne prepustnice dvojezične, njihova veljavnost pa je pet let z možnostjo podaljšanja še za pet let. Na upravnih enotah večjega povpraševanja po obmejnih prepustnicah zaenkrat še ne pričakujejo, bolj v jesenskem času ob spravilu kmetijskih pridelkov. Sicer pa o začetku izdajanja le-teh javnost tudi še ni bila obveščena. Do prvega oktobra bo z obmejno prepustnico mogoče prestopati mejo le na obstoječih mejnih prehodih ali tako kot doslej, torej na podlagi policijskih zapisnikov, po tem datumu pa naj že bile znane in med državama odprte dogovorjene krajše poti prek meje. Obmejna prepustnica torej ljudem ob meji še ne prinaša nobenih posebnih ugodnosti, pravo težo pa ji bosta dala šele število in postavitev novih maloobmejnih prehodov - načrtovanih sedemindvajset prehodov naj bi bilo zgrajenih do konca prihodnjega leta - in število mest za direkten prehod meje. M. H. ■ www.p-inf.si Popelje za tnfenmrBBjg, d. d.. Ul. a. Nsvafc« 13. Murska Sebota ra ra Čeprav je zelena varianta ugodnejša, še vedno vztrajajo pri izdelavi idejne rešitve tako za zeleno kot rdečo varianto petek, 15. marca 2002, so se v Beltincih na povabilo župana Jožefa Kavaša z več kot trimesečno zamudo ponovno srečali odgovorni za načrtovanje in gradnjo avtoceste v severovzhodni Sloveniji. Kakor da bi vsake tri mesece poslušali enako vsebino: študija še ni dokončna, varianta še ni izbrana, cena še ni znana, ponovno se srečamo čez tri mesece. Prav zanimivo in hkrati žalostno je bilo poslušati levo (kjer so sedeli predstavnice Urada za prostorsko planiranje in vodarji) in desno stran (kjer so sedeli predstavnici DARS-a, DDC-ja in projektanti), kako so si podajali žogico, ko se je pojavilo vprašanje domačinov, kdaj bo torej končno izbrana varianta in kdaj se bo začelo resno planiranje avtoceste. Za Antonom Polajnkom z Ministrstva za promet in zveze, ki je pač seznanil navzoče, da hidrološka študija še vedno ni končana, je predstavil dosedanje načrtovanje avtoceste projektant Milivoj Ročenovič (BPI Maribor). Navzoče župane je spomnil, da je bila od predlaganih 16 variant rdeča dejansko najugodnejša, vendar so jo nekatere občine za- Občine Beltinci, Turnišče, Dobrovnik in Lendava so zadovoljne s predlagano rešitvijo gradnje avtoceste po zeleni vali3 ti, saj bi s tem hkrati uredili tudi vodovarstvene probleme in dotrajane nasipe Ledave. Foto: Jure Zauneker vrnile in se nato skupno odločile za zeleno; ta ni bila sprejemljiva zaradi bistvene cenovne razlike, ki bi jo povzročila križanja Leda-ve. Viktor Pirc z Vodnogospodarskega inštituta je nato predstavil rešitve hkratne regulacije Ledave in gradnje avtoceste, zaradi česar bi se prvotni visoki stroški zelene variante občutno zmanjšali. Ker so nekateri prehitro sklepali, da je zdaj že dokončno vse rešeno in bo izbrana zelena varianta, jih je Abdon Peklaj z Darsa ustavil z besedami: Ni tako enostavno, kot ste vi zaključili. Zdaj naj bi bil spet na vrsti Urad za prostorsko planiranje, ki je - po besedah Barbare Raduvan - že konec leta 2000 sklenil primerjalno študijo rdeče in zelene variante; ena je bila bolj ekonomsko, druga pa družbeno sprejemljiva. Zdaj naj bi na osnovi hidrološke študije ponovno izdelali optimalizirane idejne rešitve in nato ovrednotili obe varianti, tako da bi do srede junija lahko imeli pripravljen strokovni predlog ene ali druge variante. Pri tem ne smejo pozabiti, jih je spomnila Marjeta Rejc -Saje z Agencije RS za okolje, da bodo tudi pri rdeči varianti potrebni določeni posegi v strugo Čeprav gostje iz Ljubljane niso želeli govoriti o številkah in ceni gradnje avtoceste, nam je projektant le posredoval informacijo predvidenih stroškov (ki se seveda še lahko spreminjajo). Gradnja 19,4 km prekmurske avtoceste brez regulacije Ledave bi stala 15,8 mrd sit, druga varianta gradnje 19,8 km, s hkratno prestavitvijo in regulacijo Ledave bi stala 18,2 mrd sit, in tretja varianta, dolžine 19,9 km, zgrajena tik ob Ledavi, bi stala 17,9 mrd. Ledave. Doslej to dejstvo in® nitev teh posegov nista bila up tevana pri ekonomskim vrednosti gradnje »cenejše«f variante. Dejstvo je, kakor so op^ poslanci, da je treba z odl° vijo pohiteti. Če ne bo itbf variante na terenu, prekninp avtocesta ne bo več vkljuc® nacionalni program gradnj tocest kot prednostna (priP Ija se rebalans), brez pa tudi ne bodo mogli j’ ti za sredstva iz evropskih in skladov. v 4 Bernarda B. 08 Klic Je brezplačen, 13 VESTHIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za inlormiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Johnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprava: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, letna naročnina za naročnike v tujini je 12.000,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št 103. Naklada: 16400 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera; venera@p-inf.si. Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran; http://www.p-inf.si. N ra ** GO Bolniki še ne čutijo večjih Okrnjeno delo na manjših oddelkih bolnišnice, v zdravstvenih domovih še brez težav odstvo murskosoboške bolnišnice in predstavniki Fidesa v bolnišnici so se dogovorili, da bd v času stavke delo potekalo v treh izmenah po osem ur. Predstojniki oddelkov so tako razpisali razpored zdravnikov, da bi delo teklo čim bolj nemoteno,«... vendar pa si ne delamo utvar, da bo vse potekalo normalno. Stavka namreč vedno povzroči škodo na obeh straneh, čes^r se zavedajo tudi pogajalci v Ljubljani.« Tako je dejal prvi dan stavke direktor murskosoboške bolnišnice Bojan Korošec, dr. med. Pri organizaciji dela bodo imeli največ problemov na majhnih oddelkih, težave pa se bodo po nekaj dneh začele pojavljati tudi drugje, saj s sedanjo kadrovsko zasedbo v bolnišnici in z omejenim časom dela zdravnikov ne bodo mogli opraviti vsega dela. »Mi še nismo sprejeli rigoroznih ukrepov, kot so jih že nekateri drugi. Predstojnikom je le naročeno, da če ne bodo zmogli organizirati dela, lahko pokličejo na delo specializante in zdravnike na dopustu ali izobraževanju. Vendar pa računam na sposobnost pogajalcev in na to, da stavka ne bo trajala tako dolgo, da bi prišlo do takih težav,« je povedal direktor bolnišnice. Upa tudi, da zaradi zmanjšanega obsega dela zdravnikov ne bo treba posegati po ukrepih za omejevanje dela preostalih zaposlenih. V specialističnih ambulantah murskosoboške bolnišnice, predvsem na večjih oddelkih, prvi dan stavke naročenih bolnikov na preglede ali posege niso od-slavljali in jih tudi ne prenaroča-li, saj je delo potekalo nemoteno, je pa v ambulante prišlo manj bolnikov kot druge dni. Pričakujejo tudi, da stavka ne bo trajala dolgo in da do prenaročanja večjega števila bolnikov vendar ne bo prišlo. V času stavke bodo na vseh oddelkih, tudi na manjših, nemoteno delale triažno-ur-gentne ambulante. »To pa zato, da res ne bi prišlo do napačne odločitve na škodo zdravja bolnikov,« je poudaril dr. Korošec. Stroka pa je po zakonu o zdravniški službi v času stavke dolžna poskrbeti tudi za zdravstveno varstvo otrok, starostnikov, nosečnic in porodnic. S štirideseturnim tedenskim delom zdravnikov z desetimi dodatno opravljenimi nadurami bodo tudi v murskosoboški bolnišnici občutili pomanjkanje zdravnikov. Po mnenju vodstva bolnišnice bi jih potrebovali za nemoteno delo od sto do sto deset, sedaj pa jih imajo štiriinde-vetdeset, vendar jih je zaradi specialističnega študija petnajst odsotnih. Podobno kot v drugih slovenskih bolnišnicah bodo opravili tudi pri njih v enomesečni stavki zdravnikov trideset odstotkov manj načrtovanega programa dela, za toliko pa bo manj tudi finančnih sredstev. In kako poteka delo v zdravstvenih domovih? V lendavskem zdravstvenem domu zdravniki delajo v dveh izmenah, v nočnem času pa imajo podaljšano delovno obveznost. Običajni delavnik je tudi sobota, zdravstveno varstvo v nedeljo pa zagotavljajo z nadurnim delom. V času stavke zdravniki ne smejo kori- stiti dopusta, preklic^0 tudi strokovno izobra^ tako da so na svojem del° mestu vsi zdravniki. Ob organizaciji dela bolnik1 stavke niso za nič ' tako organizacijo dda ’ nae™ 2dravniko'' ™es je na letake, s nS '7’™°“ in h01™1«’. zapisal, da bodo 40 , “pravniki Stavkali tako, da bodo G „ . na teden ‘kot vsi državljani«, predstav'1’’(l nika '’|Zdra''S,Vcnem Sistemu ter delavnik2G tviin’ n akatn° sPoročilo pa so sklenili z naihnr 3 Ure^en in stabilen zdravstveni51 jo vlade n Pn,a2en d° boInik°v. Tako d0 zvezi f3 T nasIoviIi Pet stavkovnih zahtev, P^ druoa 2akonom 0 sistemu plač v javnem J v z^ 3Mski načrt vlade za odpravki zadnii d tfet,a o kolektivni P0^ zve7i 7SC nana^ata na trejo zahtevo, i11 j/ lu deL 6 °Vnim ^som in odpravo kršitev Pf av Podaljšanem delovnem času. KM 21. marec 2002 AKTUALNO 3 Irma Benko, direktorica Podjetja za informiranje o novi frekvenci Murskega vala Širitev v slovenski pro- stor prek 105,7 MHz Komentar tpKi0Va frekvenca, boljša jtvt slišnost v Mariboru, Cel-in Ptuju, je bila že dol-S^leta želja vseh na Murskem Va Ui Pridobiti novo frekven-c°v slovenskem prostoru, pa ’a^or ni preprost projekt. ® ko kronološko opišete pot, ! stej° morali prehoditi kot Rektorica Podjetja za in-^miranje, v okviru katere-a oddaja Murski val? Slišnost Murskega vala se je vključitvi radijske postaje na ^“jskern na isti frekvenci 94,6 2 močno poslabšala in od ta-smo iskali možnosti, da s . J'm signalom bolje pokrijemo tet ^°' burski val je namreč ako zaprt med tri državne *n razen Porabja na Ma-dab' nima ^ost* možnosti, L 18a poslušali tudi v Avstriji ^Hrvaškem, imamo pa ambi-$ ’bhi bolje slišani v sloven-Prostoru. Tudi zavoljo in- Pomurske regije. Leta kov Smo na^*s Pomočjo stroko r. v Bnž. Ervin Kolar) toč-djp ‘ bila najugodnejša, ker ^a°riu in Boču pač ni več Jr *a- Naša pobuda je bila pri r®c °®em državnem organu ve-N|^*ain leta 1999 razpisana. tli edini interesent, na pe^.Pa smo bili na razpisu us-Pričp ^enim, da smo bili pre-sU 1Vj Zaradi naših program-Sm0 C1*jev in zaradi ugleda, ki C v svojem dolgoletnem bi(0 ustvarili. Najtežje je M. gagati ovire po pridobi-k*er ie oddajnik, ie kit, p C10nalizacijskem postop-daaje avnim naslednikom nek-ha $ a Ustnika grofa Herberste-8oči]j n ZaklVala> so nam omo-tasa s‘ldaljnje postopke. Veliko w 0 Porabili za pridobiva- posledic i 'ahk 01 Nravstvenem do-Ui ali (i° vNržali največ deset 2ato Vehkonočnih prazni-^iaus11^0’ se bodo P°’ VZdra^00 m hitro končala. si ^adpnVslVenem domu v Gor-z0 ^l0 ni So uvedH triizmen-s^^vij j s°b°to in nedeljo pa kidali Nravstveno varstvo bež?0’111 delom zdravni-h^ždrav'1? shižbo opravlja vendar pa, kot J?lo. j. ’ dolgoročno tako ne rir>1IllerU n b° okrnjen že v kater^Pridakovane odsot- ne * ^t0^a °d zdravnikov. erskem zdravstve- ^'^7' ?r8anizaciji dela dti, iuvpA-.^^uikov ne pri- lovptirr>i zdJ11 Problemov, saj z in enim s po-Ovnim časom ob šti- ^rsko društvo za boj proti raku % URSKa SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B tačurnOStovoline Pr>sPevke občanov in organizacij na Ljubyanski kankk 02340-0019232476 °VANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! jnf °r>hacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 nje soglasij in druge zahtevne postopke, ker gre za oddajnik, močnejši od 1 kW. Izdajatelj enotnega gradbenega dovoljenja za takšno moč je Ministrstvo za okolje in prostor republike Slovenije. Dovoljenje smo pridobili decembra 2001 in kljub zimskemu času, k sreči je bila zima suha, opravili vsa dela. Nekaj tehničnih podatkov o novem oddajniku in investiciji? V torek ob 10.10 je bil oddajnik vključen. Zdaj bomo opravili meritve sevanja, čeprav izračuni kažejo, da so minimalna in ne dosegajo niti pet odstotkov dovoljenih, in druge še potrebne postopke za pridobitev uporabnega dovoljenja. Na frekvenci 105,7 MHz oddajamo z 1,5 kW sevalne moči z najvišjega vrha Slovenskih goric Grmade, ki meri 460 m, če k temu dodamo še stolp z antenami, je višina blizu 490 m. Investicija je bila zahteven projekt, tudi finančno je bila za Podjetje za informiranje kar velik zalogaj, okrog 15 milijonov rideseturnem rednem delu in desetih nadurah med tednom lahko zagotavljajo nemoteno zdravstveno varstvo, vrzel pa bi lahko nastala ob koncu tedna. V murskosoboškem zdravstvenem domu zaradi stavke zdravnikov organizacije dela niso spreminjali, saj lahko zagotavljajo s sprejeto delovno obveznostjo med tednom popolno zdravstveno varstvo, vrzel pa bo morda nastala le ob koncu tedna, zato se bodo o načinu dela ob koncu tedna še dogovorili. Bolniki, ki obiščejo murskosoboški zdravstveni dom, stavke ne čutijo, težave pri zagotavljanju zdravstvenega varstva ob koncu tedna in praznikih pa lahko nastopijo, če bo stavka trajala dlje časa. M. H.« tolarjev smo doslej že porabili in nekaj stroškov še bo. V zvezi z novo lokacijo v občini Spodnji Duplek Je bilo med domačini nekaj negodovanja. Na zboru krajanov ste morali celo osebno zagovarjati naš projekt. Prepričana sem, da ta oddajna točka ne bo v ničemer poslabšala bivalnih razmer okoliških prebivalcev. Izračuni sevanj so bistveno pod dovoljenimi, meritve bodo po mojih pričakovanjih to le potrdile. Ni pa bilo nobenega formalnega zadržka, da tega objekta mi ali kdo drug na tej lokaciji ne bi postavljal, ker sicer enotno gradbeno dovoljenje ne bi moglo biti izdano. Opravili smo tudi meritve TV-signalov, ker je bila bojazen, da bomo z vklopom našega oddajnika vplivali pa kakovost sprejema. Prepričana sem, da zaradi nizke moči oddajnika nikogar ne bomo motili. Kakšne so vsebinske in tržne ambicije Radia Murski val na območju nove slišnosti? S kakovostno slišnostjo na območju Štajerske se Murski val približuje študentski in dijaški populaciji mladih Pomurcevv Mariboru. Verjamemo, da bomo vplivali na boljšo povezanost gospodarskih subjektov na obeh področjih, ker menimo, da je veliko skupnih interesov Pomurja in Štajerske - kmetijstvo, regionalni razvoj, infrastruktura in drugo. Smo tudi v osmi volilni enoti, ki jo poslej s svojim signalom celovito pokrivamo. Vsebinsko bomo zagotovo posegli na vsa področja Štajerske, pomembna za vso SV Slovenijo, vendar pa ostajamo predvsem pomurski radio. Verjamem, da bomo za poslušalce iz drugih krajev zanimivi zlasti v zabavnem delu programa. ki le bil tudi že ob seda- Na Vestnikovi okrogli mizi o oskrbi s pitno vodo v Radovcih je obisk občanov potrdil, da gre za res velik problem, ki potrebuje rešitev. Obiskovalci ob tej priložnosti, ko je pred njimi sedela celotna gorička županska ekipa, niso postavljali v ospredje svojih suhih vodovodnih pip alipresahnjenih vodnjakov in svoje odvisnosti od gasilskih cistern, ampak so predvsem strpno poslušali, kako daleč je omenjena ekipa pri reševanju oskrbe s pitno vode za celotno Goričko. Odzivnost občanov je pokazala in potrdila, da ljudje - občani le niso tako ozko zaprti za svoje ograje, kot se pogosto poskuša prikazati. To podobo nemalokrat ustvarjajo pogosto ravno tisti, ki so sedeli pred njimi, in drugi lokalni veljaki. Morda bo kdo temu oporekal in trdil, daje to zaradi tega, ker je v njih že zakoreninjeno spoznanje, da problema preprosto ni mogoče rešiti za to ali ono občinsko ograjo. Vendar se s tem ni mogoče strinjati, ampak predvsem poudariti, da v prostoru le obstaja zavest o pripadnosti, kije dovolj dober temelj za ponovno integracijo na neki višji ravni. Ni samo vodovod tisto izhodišče, na katerem bi se dalo govoriti o regiji, verjetno je teh skupnih točk, še posebej v sedanjem času, veliko več. Vodovod je morda le tisti izhodiščni v Skupna pot njih problemih s slišnostjo izjemno priljubljen vse do Celja, Slovenskih Konjic in še dlje. To je povezano s tržno uspešnostjo. Murski val je že zdaj zanimiv za oglaševalce iz vse Slovenije, s to pridobitvijo pa postajamo še prepričljivejši in ponujamo oglaševalcem še večjo učinkovitost. Marjan Dora I projekt, ki lahko ponudi vsebino tej novi povezavi, To. ni niti državno pogojevanje in pogojevanje Evrope, da se finančno vključi v reševanje problema ob skupnem reševanju problema, ampak je tudi izhodišče, ki lahko da regionalni instituciji konkretno vsebino. Tako ta ne bo več odvisna od ozkih županskih ali svetniških interesov in njihove dobre volje, da tak skupni projekt požegnajo s pečati in podpisi, kar je pogoj za učinkovit nastop v odnosu do države, kotje dejal poslanec Geza Džuban. Drži pa tudi trditev župana Janka Halba, da takšna povezava potrebuje materialno državno podlago, ki bo lahko učinkovito uravnavala in izvajala regionalne projekte. Vodovodje že tak projekt, ki ga samo z lobiranjem za uvrstitev v državni proračun glede na njegovo težo ne bo mogoče uresničiti. Tu smo ob skupnem projektu, vprašanje pa je, kaj bi se dogajalo, če bi na podoben način razpravljali o trasi zmeraj bolj »viseče« avtoceste od Beltinecproti Lendavi. Po tej izkušnji bi se zgodba verjetno ponovila in bi se prekladanje barv verjetno izredno hitro končalo, ker prizadeti občani kljub »masi« k reševanju pristopajo bistveno bolj pragmatično in učinkovito. Ne zanima jih toliko kratkoročni finančni učinek v občinski blagajni, ampak predvsem dolgoročni učinki. Ali recimo za krajana Beltinec, Odranec ali Črenšovec ni dolgoročno vredno več, če ga iz minute v minuto »ne ubija tovornjak« na njegovem dvorišču. Videli bomo, kako bodo ravnali župani sedaj, ko jim bo država začela ponujati lokacijo za odlagališče jedrskih odpadkov in denar za sprejem le-te. Očitno pa ta pozitivni naboj ne ustreza vsem in tudi ne kažejo nobene pripravljenosti, da bi ga podprli in iz njega potegnili učinke dolgoročne učinke. Kaže, da »raja« (naj mi bo oproščeno pri uporabi izraza) ne zanima »regionalne razvojnepooblaščenke« RRA Mure. Približno tak odnos do okolja, v katerem deluje, naj bi imela v primeru vode tudi lendavska Nafta. Namesto da bi načrtovalcem pomagala z vsemi razpoložljivimi raziskovalnimi podatki, kijih ima v svojih arhivih in jih je nekoč dobila plačane iz davkoplačevalskih žepov, jih sedaj izsiljuje z visokimi cenami in novimi vrtžmji pri iskanju zalog pitne vode, kot da bi šlo za globalno multinacionalko. Ob tej pozitivni naravnanosti ljudi, kiji nihče ne prisluhne, je še zmeraj preveč bojazni pred večjo povezanostjo, ki bi sama po sebi postopoma uničevala pridobljeno moč, ki pa nima realne podlage. 19.900 SIT Vsi Siemensovi izdelki so od 15. marca do 15. aprila I 0 % cenejši * * Popust ne velja za ponudbo podjetja Mobitel! V času akcije lahko z izpolnitvijo ankete sodelujete v nagradnem žrebanju. Izžrebali bomo dobitnike treh ISDN paketov, desetih telefonskih aparatov Gigaset 200 in dvajsetih majic. Obiščite nas na novi lokaciji: Teletrgovina Murska Sobota.. Trg zmage 6 9000 Murska Sobota 080 80 80 w . te Jekom, si Telekom^) Slovenije sa LOKALNA SCENA 21. marec 2002 VENIM Iskanje lokacije za nizko in srednje radioaktivne odpadke Kupovanje krajevnih skupnosti Ko je celotna severovzhodna Slovenija označena na zemljevidu kot geološko primerna za gradnjo odlagališča, človeka spreletijo mravljinci - in dvomi red kratkim je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), ki jo vodi direktorica dr. Irena Mele, objavila, da so začeli z novim postopkom iskanja najprimernejše lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Prvi poskus iskanja ustrezne lokacije v času od 1990 do 1993 je propadel, saj je javnost zelo nasprotovala. Po mnenju dr. Meletove zato, ker je bila prepozno vključena, zato je pred kratkim izdana geološka karta potencialnih območij za iskanje lokacije šele prvi korak, kjer so upoštevali zgolj naravne danosti, trdijo na ARAO. V naslednjem koraku bodo upoštevali poseljenost, oddaljenost od infrastrukture, zaščitna območja in podobno, iskanje lokacij pa bo potekalo v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. za omejeno rabo prostora. Kolikšno naj bo, še ni mogoče povedati, vendar so v svoji reviji RA-OPIS v decembrski številki zelo nazorno prikazali, kako se bo krajevni skupnosti materialno splačalo, če bo nekaj kvadratnih metrov zemlje odstopila za gradnjo odlagališča. Šele po soglasju javnosti naj bi natančneje presojali in raziskovali teren. Geološki dejavnik jim daje veliko možnosti sko- Pravzaprav je tako, da naj bi krajevne skupnosti same izrazile željo, da želijo sprejeti njihovo ponudbo. Sredi februarja so imeli že prvi informativni sestanek z občinami, a udeležili so se ga le predstavniki iz dvajsetih občin. Za pretok informacij med ARAO in občinami bo v prihodnje skrbela mediatorka, posebna posrednica. Za zdaj razpisa še ne bodo objavili, ampak bodo »neformalno vzpostavljali stik z občinami«. Občini, ki bo privolila v sodelovanje, bodo zagotovili sredstva za neodvisne eksperte, ki bodo nadzirali korektnost ra- Občina Radenci Poznamo nizke, srednje in visoko radioaktivne odpadke. Ti odpadki nastajajo zato, ker so počeli nekaj koristnega, npr. v medicini, industriji in jedrski elektrarni. Pred nizko radioaktivnimi odpadki potrebujemo le minimalno biološko zaščito, pred srednje radioaktivnimi se je treba že močneje zavarovati, visoko radioaktivne odpadke pa je treba poleg vsega še hladiti. ziskav na terenu in drugih postopkov. Občini, ki se bo odločila za odlagališče, pa bo pripadlo ustrezno finančno nadomestilo Do zdrave pitne vode? Postojna vin Agencija ARAO, GeoZS ijublj^^J okotevje X Karta izhodiščnih potencialnih območij slovenskega ozemlja, ki smo si jo sposodili iz časopisa Delo, prikazuje tisi ■ Prioritetna območja Iskanja lokacij z podzemno in površinsko odlagališče območja, na katerih bi zaradi geološke sestave tal lahko iskali lokacije za NSRAO. V decembrski številki revije RAOPIS je bilo objavljeno tudi vabilo: dravstvena inšpekcija je imela gotovo dovolj tehtne razloge, da je v radenski občini, kjer so tudi širša območja vrelcev mineralne vode, zahtevala natančno oblikovanje varstvenih pasov in ukrepe za zavarovanje zalog zdrave pitne vode. Tod je namreč precej vaških vodovodov. To velja predvsem za območja Grab, Hrašenskega Vrha, Melov in Murščaka, zato so se s tem aktualnim vprašanjem spopadli tudi občinski svetniki, ko je bil govor o varovanju podtalnice. Razumljivo je, da sta na ožjem zaščitnem pasu celo prepovedana kakršnokoli gnojenje polj ali zaščita posevkov, na širših območjih pa bo morala biti zmanjšana dovoljena intenzivnost pridelave poljščin. Tako bi namreč lahko bolj zavarovali vire pitne vode in omogočili širitev javnega vodovoda. Prav to pa ni pogodu marsikateremu kmetovalcu. Menijo namreč, da bodo na ta način zelo oškodovani, zato naj bi jim zagotovili ustrezno rento, ki postaja kamen spotike. - Toda dejstvo je, da se bo treba nečemu odpovedati, če želijo doseči konkretne premike pri zaščiti podtalnice. To pa pomeni, da ne bo več mogoče intenzivno kmetovanje, k čemur so težili v preteklosti. Če vemo, da je na omenjene štiri vaške vodovode priključenih 228 gospodinjstev, se je treba resno zamisliti. Tem bi verjetno bolj ustrezala povezava s sistemom javnega vodovoda v radenski občini. Ta se skupaj z Radensko in sosednjo občino Križevci pri Ljutomeru dogovarja za zaščito povsem novega vira pitne vode v Vučji vasi. Edinole vprašanje, od kod vzeti denar za širitev javnega vodovodnega sistema, je še zavito v meglo. rajda po vsej Sloveniji. Predvsem bo sedaj odvisno od vodstva občin in krajevnih skupnosti, ali imajo v resnici ustrezne lokacije ali pa so bolj potrebne finančne pomoči - te pomoči pa so najbolj potrebne prav manj razvite občine, zato ne čudi, da se pristaja na razdrobljenost Slovenije z občinami, na zavlačevanje pri ustanovitvi regij in zaščitenih območij - v Pomurju naj bi dobili Krajinski park Goričko in Regijski park Mura, toda napoved zaščite očitno ne ovira investitorjev. Pri tako majhnih občinah, kakršne so v Pomurju, je tudi vprašanje, ali res lahko o tako pomembnih zadevah odloča zgolj ena krajevna skupnost ali ena občina? Bernarda B. Peček ■ Kaj ima krajevna skupnost od odlagališča? Pomanjkljivost Prednosti Nekaj hektarjev izgubljene površine za kmetijsko in druge gospodarske dejavnosti Zgrajena in vzdrževana cesta, železnica, vod° daljnovod, delovna mesta za nekaj deset do n’ 1 sto (med gradnjo) ljudi Milan Jeršei Dimnikarstvo v veržejski občini Največ gospodinjstev s tekočimi gorivi občini Veržej je 273 gospodinjstev, ki so vključena v opravljanje dimnikarske službe koncesijskega pogodbenika KDS Dimnikarstve storitve Ljutomer. Gre za pregledovanje, nadzorovanje, čiščenje in meritve dimnih emisij iz kurišč ter izdajo zapisnikov o novih, prenovljenih napravah. V minulem letu je bilo v občini Veržej opravljenih 29 strokovnih pregledov in izdanih nekaj opozoril glede neustreznosti določenih naprav, dimnih vodov ali dimnikov. Trenutno se ogreva s tekočimi gorivi 170 gospodinjstev v veržejski občini, od tega 128 v Veržeju, 32 v Banovcih in 18 v Bunčanih. Za trdo gorivo pa se je odločilo 95 gospodinjstev, od tega 56 v Veržeju, 11 v Banovcih in 28 v Bunčanih. Po novi uredbi opravlja ljutomersko dimnikarsko podjetje meritve na manjših napravah najmanj enkrat letno. O velikih prihrankih ob dobro izkoriščeni kurilni napravi pa ni treba posebej govoriti. MilanJeršei I Redno finančno nadomestilo krajevni skupnosti, s katero lahko gradi šole, vrtce, investira v gospodarstvo ali kmetijstvo Zaradi racionalizacije na OS Sv. Jurij razmišljajo o zaprtju podružnic Bo Pertoča ostala brez šole’ Ker postaja vse bolj realno, da bo nova rogašovska šola odprla svoja vrata še letos, se ob tem pojavlja vprašanje, kaj bo z njenima podružničnima šolama na Pertoči in v Serdici edno več govoric je o tem, da naj bi prišlo do zaprtja obeh, predvsem zaradi racionalizacije stroškov, nova šola pa bo ponudila tudi več prostora in ugodja za vse učence. Več mnenj smo si pridobili predvsem o pertoški štiri-razrednici, saj so o njenem zaprtju v soboto razpravljali na redni seji sveta krajevne skupnosti Pertoča. Tudi člani sami so hoteli več izvedeti o namerah s podružnično šolo, zato so na sejo povabili župana Janka Halba, ki pa se je opravičil in se seje ni udeležil. Tako so sami podali svoje poglede ter predstavili poglede krajanov in tistih, ki bodo odločali o usodi šole. Kot namreč kaže, je svet Zavoda OŠ Sveti Jurij, katerega ustanovitelj je rogašovska občina, v večini za zaprtje perto-ške šole in bo o tem odločal še ta mesec. Seveda bo dal končno odločitev občinski svet, ki naj bi se prav tako nagibal k zaprtju šole. Bolj raznovrstnega mnenja pa so ljudje iz pertoške krajevne skupnosti. Eni pravijo, da bi bilo šolo zaradi stroškov dobro za- preti, poleg tega ^a bi imeli njihovi otroci na novi šoli udobnejši in kakovostnejši pouk, predvsem zaradi novejših in bolje opremljenih učilnic. Drugi kljub temu menijo, da jim je šola na Pertoči vseeno bližje in da imajo manj skrbi, ko morajo svoje otroke pospremiti v šolo. Seveda so tu še drugi razlogi proti ukinitvi šole in so jih omenili tudi člani sveta krajevne skupnosti. Ti se zavedajo, da pomeni podružnična šola večji strošek, toda ekonomija ne sme biti vedno glavni razlog. Kot prvi razlog proti zaprtju so navajali to, da trenutno občina nima nobenih načrtov z zgradbo osnovne šole, ki je bila zgrajena leta 1964. Nekaj naj bi se govorilo o tem, da bi šola os- tala kot triada, to je mala šola in prva dva razreda, ter o tem, da bo stavba namenjena za obšolske dejavnosti, toda jasnega načrta še ni. Kot drugo se jim zdi, da z zaprtjem šole kraj izgublja pomembno družbeno institucijo, s čimer tudi izgublja svojo identiteto. Na Pertoči naj bi osnovna šola delovala že več kot 170 let in mnogo ljudi je tudi emocionalno vezanih na to institucijo. Šola občasno priredi tudi kakšno prireditev, ki se je krajani z veseljem udeležijo. Kot tretje pa navajajo bojazen, da bo zaprtje šole sčasoma verižno sprožilo tudi ukinitev drugih družbeno pomembnih institucij in VE IN 'NIK NA KNETU: www.Rnf.si Mitij« za Inltrmlri.H. 1.I. Ul. a. Hook« 13. Mursta Soho„ skupnosti, ki nekaj p°n „ lf| javno življenje ljudi rjetno pa tudi ni odveč p® j kot so poudarili nekate [/I sveta KS, da postopek vitvi nove občine f>ert°C|jel dno ni popolnoma je vložena pritožba na [ sodišče. In če bi se ločilo v prid novim | lahko zaprtje šole pre ^ji’ i problem, saj je I občino tudi osnovna s° og| Tako so svoja mne° I vali v nekakšen dop'5 ° mu svetu, kjer zaradi I vedenih razlogov in/\0Xi| šolo še vedno °biski>ie AI no število otrok, trem11 I več kot petdeset, Pr° podružnična šola na to j rani. Želijo tudi, da se ^jjU I pripravi javna razPr!lVe(p l^i i tega območja. Ker se' ib | na skupnost in njen' 0 Ji I pristojni za J' šole, so mnenje oc' I zato, da se bodo 0 niki iz te krajevne s ^jot » ko odločili. bo dal torej občin5 j goče že na občinski s povedana za jutri- C' naMR 21. marec 2002 dUEllA 5 Veržejski svetniki sprejeli pomembne odločitve Zaključni račun in kanalizacija pod streho ^vsem pokrit proračunski primanjkljaj Qeržejski svetniki so na četrtkovi seji potrdili zaključni račun občinskega proračuna za leto 2001. S tem je ko-. nec dvomov in ugibanj o razporeditvi denarja. Z ustrez-odlokom so namreč opredelili vse glavne postavke, iz ,p.r’b *zhaja, da so znašali skupni prihodki dobrih 165,1 ...>)ona tolarjev, skupni odhodki pa nekaj več kot 171,8 mi-”sit Po teh podatkih je proračunskega primanjkljaja za . •Mizno 6,7 milijona tolarjev, ki so ga pokrili s prenesenimi arnimi sredstvi na transakcijskem računu. Kot je opozoril župan Dra-0 Legen, je edino večje odsto-anie pri subvencijah kmetijskih d gramov, saj se je povzpel in-teV V pr*meriav*z lanskoletnim alansotn 8,9 milijona kar na j,’ ®dii°na sit ali za okroglih odstotkov. »Na to pa v obči-nismo ntogij vplivati, ker nam penila dr^ava za Pom°č po d 1 Milijonov tolarjev,« je še be[ -?ovs°d drugje pa niso za-tohkšnega razhajanja , u načrtovanim in uresniče- Ta ’ ‘o navsezadnje pomeni, da občini Veržej v minulem •aieorqa ° raz9|asili na zabavni prireditvi v športni dvorani v Radencih rezultate letošnjega ocenjevanja salam in klobas, ki r ’ ’®kst niZ'.al° turistično društvo Radenci. Strokovna komisija, ki ji je predsedovala Vladka H. Barbarič, je ocenjevala: vi-^Ic, 'n voniter okus- Največ točk je prisodila salami Marjana Kralja iz Ihove, na drugem mestu je Marija Rožman iz Se j2 p16 mesto pa je pripadlo Zvonku Gabercu z Noričkega Vrha. Med prvo deseterico (vseh vzorcev je bilo več kot sto) uvrstili še: Oto Vogrinčič iz Mahovec pri Apačah (peto mesto), Edi Štanta iz Podgrada pri Gornji Radgoni es,°/ Viktor Šiftar iz Bodonec (osmo mesto) in Feliks Petek iz Črešnjevec (deseto mesto). - Š. S., foto: N. J. M salama je iz Ihove Občina Sveti Jurij ob Ščavnici u Cest N ■so uredd' že pre-k°taj pe5Večja naložba je bila kilometrska cesta, ki TAe,.. tovce, Vidonce in Ra-fklk ž° §radili bodo revitali-pr? pitne vode v Polani’ mimo Htkaljk1 ^desarska pot. ' ^h.^Pro^^knni klubi, skr-sJ^ipa ntt10 varnost mla- 0.2 e klopi septem- letu dokaj realno predvideli možnosti lastnega razvoja, zato so svetniki brez kakršnekoli razprave soglasno potrdili odlok o zaključnem računu za leto 2001. Na seji so nekoliko težkega srca sprejeli sporazum o delitvi sklada za razvoj občine Ljutomer, ker v preteklosti niso mogli najti stičnih točk za skupno delovanje. Bolj navdušeni pa so bili nad načrtovano informatizacijo Krajevnega urada Veržej, saj si želijo, da bi z novo vsebino njihove storitve čimbolj približali strankam. Se bodo odrekli traktorski taksi? dlok o plačevanju takse za uporabo poljskih poti za traktorje je bil v občini Sveti Jurij ob Ščavnici sprejet že minulo leto. Toda vse doslej je bil ta odlok le na papirju. Lastniki kmetijskih traktorjev, ki sicer plačujejo razne prispevke, so namreč od vsega začetka, še preden je »sporni« odlok sploh zagledal luč sveta, odločno nasprotovali takemu načinu dodatnega zbiranja denarja. Tako so občinski svetniki pod težo pritiskov kmečkih predstavnikov popustili in se preprosto odrekli uresničevanju povsem legalno potrjenega občinskega odloka. Tako se sploh niso lotili zaračunavanja in zbiranja traktorske takse, s katero bi bila občinska blagajna »težja« za skoraj dva milijona tolarjev. Še več! Na nedavni seji občinskega sveta pri Svetem Juriju ob Ščavnici je večina svetnikov nasprotovala pobudi, da bi omenjeni odlok končno zaživel v praksi. Prevladalo je namreč prepričanje, da je odlok o traktorski taksi nesmi- Precej pozornosti je vzbudil na tokratni seji občinskega sveta v Veržeju tudi odlok o pogojih za obvezno priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. Upoštevajoč mnenja in pobude občanov iz enomesečne javne razprave ter odbora za gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Sraka, so svetniki v drugi obravnavi prižgali zeleno luč za izvajanje odloka v praksi. Pri tem velja omeniti nekatere konkretne spremembe, ki bodo olajšale priključitev na kanalizacijski sistem v občini. Dogovorjeno je, da bo znašal prispevek posameznega gospodinjstva 70.000 to seln, zato ga nameravajo na eni prihodnjih sej občinskega sveta odpraviti. Vse to potrjuje, da so se v občini odrekli enemu redkih virov za zbiranje lastnih prihodkov. Do kdaj? Tudi izvajanje odloka o zbiranju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ni povsem zaživelo, čeprav so v preteklih dveh letih na ta račun zbrali okrog 22 milijonov tolarjev. V lanskoletnem občinskem proračunu so zagotovili toliko plačil, da so pridobili le dve tretjini načrtovanega zneska. Milan Jeršei larjev, za objekte, v katerih se opravljajo različne dejavnosti, pa je višina prispevka odvisna od vgrajenega vodomera oziroma porabe vode. Hkrati se bo prispevek lastnika takega objekta ob priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje zmanjšal za delež stroškov individualne komunalne opreme. Posebno poglavje pa je ureditev priključitve na javno kanalizacijo v naselju Banovci. V 21. členu omenjenega odloka je namreč zapisano, da bodo prihodnji uporabniki kanalizacije, ki niso pristopili k pogodbi o sofinanciranju gradnje objekta za odvajanje fekalnih odplak, to občutili.v svoji denarnici. Vsi tisti, ki se bodo pozneje priključevali na javno kanalizacijo, bodo morali plačati priključek v višini pogodbenega zneska za sofinanciranje, povečanega za 20 odstotkov. Rok bo seveda opredeljen z izvajalčevo pogodbo. Milan Jeršei Kaj se dogaja na OS I Murska Sobota Temeljite priprave na devetletko Anka Suhadolnik ni več v. d., ampak ravnateljica egotovosti, kdo bo ravna tel j/-ica OŠ I Murska Sobota, naposled ni več. Anka Suhadolnik, ki je bila eno leto vršilka dolžnosti na tej funkciji, je od 1. marca dalje ravnateljica s petletnim mandatom. Tako je kot zadnji člen v postopku imenovanja odločilo (zapisalo v soglasju) Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport. In kaj drugega se dogaja na omenjeni šoli? Kot nam je povedala »nova« ravnateljica, dajejo v zadnjem času še poseben poudarek pripravam na uvedbo 9-letnega programa obvezne osnovne šole, kar jih čaka v šolskem letu 2003/ 2004. Tako se učitelji in strokovni delavci udeležujejo raznih seminarjev in drugih oblik izpo polnjevanja. Izvedli so tudi šolski seminar na temo nadarjeni učenci - kako jih odkrivati, spodbujati in slediti pri njihovem napredku. Veliko dela jim je prinesel tudi projekt Ekošola kot način življenja. Nameravajo se torej vključiti v mednarodno mrežo ekošol. Pri realizaciji te nalo- Stanovanjski sklad vabi varčevalce Se ugodnejša posojila za gradnjo Pričakujejo velik odziv ljudi tanovanjski sklad Republike Slovenije je objavil poziv varčevalcem za sklepanje dolgoročnih pogodb o varčevanju v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Tudi v okviru tokratne, že četrte varčevalne sheme, ki s sistemom državnih premij zagotavlja dolgoročno varčevanje s pravico do nizko obrestovanih bančnih dolgoročnih stanovanjskih posojil, bo mogoče skleniti petletne in desetletne varčevalne pogodbe. Mesečni obrok varčevanja bo najmanj 12.000 tolarjev oziroma večkratnik te vsote. Varčevalne pogodbe bo z varčevalci sklepalo 13 izbranih bank od 2. aprila dalje. Vnovič bo na voljo 13-000 petletnih in enako število desetletnih lotov. Tako naj bi se pridružilo varčevalni shemi za stanovanjsko gradnjo okrog 15.000 varčevalcev, s čimer bi se njihovo število povzpelo na približno 70.000. Pogoji najetja ugodnega stanovanjskega posojila, ki jih s pomočjo komercialnih bank v imenu države zagotavlja Stanovanjski sklad RS, so v bistvu enaki kot prej. Spreminja se le najnižji varčevalni znesek (lot), ki bo letos znašal 12.000 tolarjev. Kot je navedeno v javnem pozivu, so varčevalne obresti za petletno varčevanje realno 1,65-odstotne, za desetletno varčevanje pa 3-odstotne. Poleg tega dobijo varčevalci konec vsakega varčevalnega leta še državno premijo, ki znaša pri petletnem stanovanjskem varčevanju en mesečni obrok, pri desetletnem pa 1,25 mesečnega obroka. Za varčevalce je seveda najbolj zanimiva skupna donosnost, ki dosega 4,9 odstotka in je višja od vsakršne klasične bančne ponudbe. Tako bodo obresti za posojilo na deset let T + 2,45 odstotka, na dvajset let pa T + 3,5 odstotka. Milan Jerše ■ ge sodelujejo tako rekoč vsi učenci in vsi zaposleni na šoli, pritegnili pa so tudi veliko staršev. 24. aprila bodo pripravili dan šole in takrat načrtujejo tudi podpis ekolistine. Čakajo pa jih tudi večji prostorski posegi, brez katerih ne bi izpolnjevali pogojev za uvedbo 9-letnega programa za 1. in 3-triado. Tako je nujno treba dograditi knjižnico in računalniško učilnico (za vse) ter urediti stopnišče s posebnim vhodom (za 1. triado). To je v načrtu že letos, saj so v proračunu Mestne občine M. Sobota v ta namen že zagotovili 25 milijonov tolarjev. Anka Suhadolnik: »Čeprav dajemo nadarjenim učencem že doslej poseben poudarek (dodatni in individualni pouk, raziskovalne naloge, tabor), želimo na tem področju storiti še več.« Naslednja faza pa zajema adaptacijo celotne šolske stavbe razen nove telovadnice, in sicer je treba obnoviti fasado, okna, parket v učilnicah, streho nad staro športno dvorano idr. In s katerimi dejavnostmi učencev je prva soboška OŠ znana v širšem okolju? Pomembne rezultate dosegajo predvsem na področju naravoslovja, tehnike in športa. Tako se lahko ponašajo z republiškim kemijskim taborom za nadarjene učence, dobrimi rezultati modelarjev oz. mladih tehnikov na regijskem in državnem tekmovanju (1. mesto fo-tokrožek), uvrstitvijo v polfinale šolskega košarkarskega prvenstva itd. Jože Graj ■ 6 GOSPODARSTVO 21. marec 2002 fpgmn Tovorni železniški promet narašča, a počasi Avtobusni promet M. Sobota Za Madžarsko le povezava »po potrebi« Zaradi obvoza dnevno ti soč dodatnih kilometrov Je javni prevoz res javna dobrina, ki jo podpira država, ali zgolj nujnost iz socialnih razlogov Bodo železniško progo med Slovenijo in Madžarsko znali izkoristiti Slovaki in Poljaki? redvsem v prvih letošnjih mesecih Pomurci lahko opazijo, da je na železniških tirih več tovornih vagonov kot prejšnja leta. Na Slovenskih železnicah vtobusni promet Murska Sobota je največji avtobusni prevoznik v severovzhodni Sloveniji, prav tako pa ni zanemarljiv v slovenskem merilu. Po osamosvojitvi Slovenije pa se njegova osnovna dejavnost - prevoz potnikov - nenehno zmanjšuje, zato so bili v podjetju prisiljeni širiti svoj program in se ukvarjati tudi z drugimi dejavnostmi: turizem, trgovina, gostinstvo, servis, prodaja vozil, avto-šola, avtopralnica. Prav na slednjo so nadvse ponosni, kajti v ne- deljo bo začela obratovati najsodobnejša Wesumatova avto- so potrdili, da tovorni promet po novi železniški progi med Slovenijo in Madžarsko vztrajno narašča. Tovorni in potniški promet sta na novi progi Puconci-Hodoš uradno stekla ob uveljavitvi novega voznega reda 10. junija 2000 in od takrat je tovorni promet na novi progi stalno naraščal. Zaradi sezonskega vpliva in upoštevajoč kratek čas obratovanja proge (manj kot leto) pa je za objektivno ocenjevanje uspešnosti tržne usmeritve še prezgodaj, trdijo izvajalci železniškega prometa. Trženjske aktivnosti za novo progo v tovornem prometu tečejo že slabi dve leti, predvsem na italijanskem, madžarskem, slovaškem in poljskem trgu. Menijo, da bodo prek mejnega prehoda Hodoš tako že v tem letu prepeljali več kot 4.000 intermodalnih transportnih enot, v segmentu prevoza klasičnih vagonskih pošiljk pa se bo večina prevozov začela v jesenskih mesecih, ko bodo spet stekli prevozi žitaric iz Madžarske. pralnica, ki bo odprta 24. ur. Jožef Veren je direktor podjetja od julija 2001. Po zapori ceste zaradi gradnje mostov med Radenci in Petanjci so bili v velikem precepu, vendar so se odločili obdržati potnike in relacije, ki so jih imeli prej. Število potnikov jim neprestano upada (vsako leto za 10 odstotkov), zato bi bila takšna »zamera« z ukinitvijo avtobusov ali linij najmanj dobrodošla. Število potnikov pada zaradi manjše zaposlenosti, izseljevanja, manjše natalitete pa tudi zaradi vedno manjšega vpisa dijakov v srednje šole - takšne so ocene Avtobusnega prometa. Zaradi tega, ker imajo »dvojno pokrivanje« do Petanjec, in zaradi obvoza naredijo avtobusi dnevno po tisoč dodatnih kilometrov, skupno pa naredijo okrog 17 tisoč kilometrov. Drugim avtobusnim prevoznikom to ni nujno, tudi smer prek Križevec pomeni le nekaj dodatnih kilometrov, drugače pa je to za domačega prevoznika, ki mora pokrivati vse okoliške vasi, in se je število potnikov zmanjšalo že zaradi obvoza. Po 14. januarju so spremenili vozni red v soglasju z Ministrstvom za promet, cen vozovnic pa si niso upali spreminjati, saj bi jim v tem primeru število potnikov še bolj upadlo. Dodatne stroške (ne pa tudi zmanjšanje prihodkov) zaradi obvoza naj bi jim pokrila država, kajti javni prevoz je po zakonu definiran kot javna dobrina. »Na žalost je sedaj še prehodno obdobje, ko projekt delitev koncesij javnim podjetjema še ni izdelan, zato je trenutno nekakšen vakuum, kije ovira, da bi direktno pokrili te stroške. Poslali smo vlogo za pokritje teh stroškov na Direkcijo za ceste, hkrati smo obvestili tudi Ministrstvo za promet, ki nam je sporočilo, da je naša zahteva do povračila stroškov sicer upravičena, vendar so nam z DDC-ja odgovorili, da oni za to nimajo sredstev. Po sestanku Z-V prevoz za Madžarsko drugo Z - V skupaj N - Z prevoz iz Madžarske drugo V - Z skupaj Smer Skupaj (v tonah) 10.048 10.083 20.132 31.460 54.261 85.722 105.853 »Promet 's proge prek Hrvaške se je, glede na dogovor o voznem redu in zahteve madžarskih železnic, po naši oceni premalo preusmeril na novo progo. Predlagane redne vlakovne povezave v prometu Slovenija-Madžarska so bile namreč na zahtevo Madžarskih železnic spremenjene v povezave po potrebi. Prevozi za Luko Koper konstantno naraščajo hkrati z dinamičnim razvojem luškega pretovora. Povprečna stopnja rasti luškega tranzita je bila v letih od 1994 do 2000 nadpovprečna in je znašala + 8,4 %. Da so prevozi za Luko Koper strateškega pomena, kaže dejstvo, da predstavlja luški promet kar okoli 35 % skupnega prometa, ki ga opravijo Slovenske železnice. Primerjava pretovora in luškega prometa kaže, da Slovenske železnice prepeljejo kar okoli 73 % blaga, ki ga pretovori Luka Koper (brez transshipmenta).Nova proga proti Madžarski je odprla tudi Luki Koper nove tržne možnosti, saj predstavlja najkrajšo povezavo med vzhodnoevropskimi gospodarstvi ter Luko. Pripravljenost in potrebo po tesnejšem sodelovanju med izvajalci logističnih storitev v Sloveniji pa kaže tudi vključevanje Slovenskih železnic v projekt slovenskega logističnega grozda. To naj zagotovi konkurenčno sposobnost slovenskega logističnega sistema v primerjavi z drugimi evropskimi. Pričakujemo, da bo mogoče s skupnim sodelovanjem udeležencev v logistični verigi zagotoviti ponudbo storitev, ki jih slovensko in tuje gospodarstvo potrebuje in pričakuje,« so pojasnili na Slovenskih železnicah. B. B. P. ■ Novi generalni direktor Radenske Hohnec potrjen v četrtek? Lastnik Pivovarna Laško bo namestil svojega strokovnjaka V četrtek, 21. marca, se bo ponovno sestal Nadzorni svet Radenske, ki naj bi sprejel nekatere pomembne odločitve in imenoval novega generalnega direktorja Radenske, d. d. Dosedanji direktor Alojz Be-hek je svojo funkcijo prenehal opravljati 1. marca, kakor je napovedal na zadnji seji nadzornega sveta. V Vestnikovem intervjuju je Anton Turnšek napovedal, da bodo kmalu imenovali začasno upravo in da bo prišlo do nekaterih sprememb pri delovnih mestih. Več o spremembah I bomo izvedeli na tiskovni konferenci po seji, zaenkrat pa smo uspeli izvedeti, da naj bi postal generalni direktor Radenske finančni strokovnjak Viljem Zlatko Hohnec, rojen 1953., doma iz Velenja, ki je bil že do sedaj tesni strokovni sodelavec Pivovarne Laško. B. B. P. I Prevozi potnikov so za Avtobusni promet še vedno osnovna dejavnost. Vozniki tovornjakov pred Dolgo vasjo nezadovoljni ..t i Jožef Veren upa, da bo država P<^ nala dodatne stroške, ki jih imaj°z radi obvoza. na pobudo GZS-ja in DDCj11/ bil pogovor in zdaj smo ko^ dobili pravi naslov: vlo^. povrnitev 4,5 mio in 5,5 .. dodatnih stroškov v janU^ in februarju smo 4. ma^rj slali Uradu za promet tiko na Ministrstvu za pr0'11 je povedal direktor Jožefovi Ker sami teh stroškov 31 ’ sposobni nositi, upajo na ms' Ministrstva za promet v p0^. vi z Ministrstvom za go?P^ .J»| Kljub zmanjševanju51 x potnikov pa ne zmanjšuje)0j{ pročno števila vozil, amp krčijo nekatere relacije- T3 imajo še 78 avtobusov, ven bo ta številka v prihodnje d11 šala, tudi zaradi predpis3 0 5 sti vozil - čeprav to ni t3^0^ membno, kot je pom0*1’^ tehnična ustreznost. Vsi av > sni prevozi prinašajo vedno 75 odstotkov pri*10 Bernarda B- . Lendavska obvoznica postala parkirišč* Ker policija ne preusmerja več tovornjakov na radgonsko državno parkirišč^ postala lendavska obvoznica zatrpana z vozili in neprevozna za normalen reuranjena zapora ceste med Petanjci in Radenci zaradi gradnje petanjskih mostov in obvoz prometa po obvozni cesti mimo Radenec, Križevec, Veržeja, Dok-ležovja proti Dolgi vasi ima mnogo negativnih posledic. Tisti, ki so vsak dan na cesti, to najbolj čutijo. Najbolj prav gotovo šoferji tovornjakov. Ker policija po 7. marcu ni več preusmerjala tujih tovornjakov na parkirišče v Gornji Radgoni, saj naj bi več let zaman opozarjali državne organe, da je treba poskrbeti za ustrezno opremljenost in signalizacijo tega parkirišča v državni lasti, so tovornjaki na prehod čez mejo čakali kar na obvoznici. K daljšemu čakanju so prispevali tudi mejni organi, ki so spuščali vozila čez mejo samo v eni koloni namesto v dveh, kot je bilo predhodno dogovorjeno (prazni tovornjaki naj bi se brez problemov hitreje vračali mimo kolone čakajočih na pregled). Zatrpana obvoznica pa ni bila všeč občanom; občina je že konec februarja poslala generalni policijski upravi in Ministrstvu za notranje zadeve pisni protest o ogrožanju prometne varnosti na lendavski obvoznici. Svetovali so jim, naj se poskušajo pisno obrniti na Direk- cijo RS za ceste in z njimi rešiti ta problem. Zdaj so postavljene opozorilne table, da je nevarnost kolone! S takšnim reševanjem problemov, ki je ponovno dokaz državne ignorance in izmikanja, niso zadovoljni ne vozniki tovornjakov in ne občani. Ker so policisti začeli kaznovati tiste, ki so se pač želeli znajti po svoje (ali s čakanjem ali prehitevanjem ob polni črti na obvoznici in pri mejnem prehodu), so napovedali šoferji za sredo, 20. marca, zaporo mejnega preho- da v Dolgi vasi. Ker so državni predstavniki obljubili udeležbo na sestanku v sredo ob 11. uri, so zaporo zaenkrat preklicali. Toda problematike cest, prometa, parkirišča -------------- O«''' in mejnega prehoda v država samo s tem s (ki je le eden od mnog* mogla rešiti.-। Skupščina združenja turistični kmetij v Moravskih Toplica*1 , v! Združeni so močneje V sredo, 20. marca, so se zbrali v Zdravil*^ ^jl' ravske Toplice na 4. skupščini Združenj^l^ stičnih kmetij Slovenije predstavnik* c močnejše turistične dejavnosti. Po uvodnem protokolarnem delu so se posvetili dvema osnovnima temama: Pomen zbiranja mnenj gostov in podatkov o obiskanosti turističnih kmetij (Vesna Ču- t) ček in Vilma Topol^e Aktualna problematične zi z registracijo (lop0 dejavnosti turizem o3 liji (Milena Kulovec) „ B- m nm 21. marec 2002 GOSPODARSTVO Elektromaterial Lendava se uspešno vrača na jugovzhodn Poslovali z dobičkom Doma pod pričakovanji Družba Elektromaterial iz Lendave je ustvarila v lanskem letu 25 milijonov tolarjev čistega dobička, kar 22 od-— stotkov več kot leto prej, pa vendar pod načrtovanim. a to, da napovedanega dobička niso dosegli, so vplivala neugodna prodajna gibanja na domačem trgu, ki je najbolj °oičkonosen, zaradi političnih dogodkov v Makedoniji pa s° dosegli slabše rezultate tudi na tem trgu. “Ne glede na zmanjšano pro-aJ° na omenjenih trgih smo do-. Se$li lani enak vrednostni obseg Ptodaje kot leto prej, s čimer Snt° lahko zadovoljni,« je povelj5 direktor družbe Štefan Šoš. 8°dni iztržek so imeli namreč sa Preostalih trgih Hrvaške, Bo-e in Hercegovine, Nemčije, in Češke. V Nemčiji so do-। 1 tudi novega kupca, konec t nskega leta pa so prišli še na 8 Češke, kjer morajo še utrditi ^ePoznavnost blagovne znam-■ Dobro prodajo si obetajo povsem na nemškem trgu. La-^S° začeli trgovati tudi v Srbiji, tosCtaVn^ S° posb na Kosovu’ Pa so začeli neposredno solati še s kupci v Črni Gori. c|ih problemov na področju petina seja sindikata pomurskih gradbenikov Ob nizkih plačah prava kalvarija zidarjev cutno pomanjkanje osnovnih poklicev pUllld.llJft.dHJC UMlUVlllll pUftlK I Bj rU?^a PGP Mutomer ie bila v torek gostiteljica izredne seje Območnega odbora sindikata delavcev gradbenih ^dejavnosti Pomurja, ki je bila v bistvu priprava na t^i J° Problemsko konferenco v Ljubljani. Udeležil se je je ^lav rnei Jeršan, sekretar Republiškega odbora sindikata Cev gradbenih dejavnosti Slovenije. Na, rei so se seznanili z ak-V ta si ^robiematiko v podjetjih, dhtno ie v Pomurju tre-kg j iu^enib 14 družb z ok-^fir ZaP°slenimi. v SGP S°s«bS Petimi družbami pa kratkim odločili za enotnega sindikata. % So^e8a sindikalnega zaup-f vec '^oovali Zdenko Bo-"^cion °'8°'etno sindikalno ?eial Ia„ rko iz Lendave. Kot je sittv p e* Gubač, je bila ta re- V.nia, saj so že zaznali ^Bra^e Premike. Sicer pa n U Za zdai ni kakih po-vi^od Centov, plače, ki so i, 'ektiv C1° od določenih P°godbi, pa redno Pričakovati je, da plitve C °dnem obdobju do V.e8a sindikalnega >tQVano 3 a^e izPeMali vse k 'P^ivr k' ie 9q ,ut°merskem PGP-ju, hv ikha apOsIenih, večinski v> dae Kadek se lahko po-iz5J°sipa7 ?SU direktoro' kanili f, Zadravca v celoti Motivno pogodbo, "b |Vn° *et0 so sklenili letos pa ne n ' *astn*ške sestave odpust0 O Vtem časuiim SvNšati reziiskih dela-S^em ^Predvsem z upo-%ŽJtlitnan-d pa ugotavljajo, mi gradbene po-a imi zaradi težav- trženja v letu 2002 ne bi smelo biti,« je napovedal sogovornik. V podjetju se tudi pripravljajo za predstavitev na mednarodnem sejmu za razsvetljavo in gradbeništvo v Frankfurtu, kjer bodo nastopili drugič, že dvakrat pa so se predstavili tudi na sejmu v Hannovru. Lani za investicije šestdeset milijonov tolarjev Vodstvo družbe je za minulo leto načrtovalo investicijska vlaganja v vrednosti milijon mark, vendar pa so zaradi več dejavnikov le-ta morali prenesti v letošnje leto. Kljub temu so namenili lani za investicije 272 tisoč nih delovnih razmer in neustreznega plačila zmanjšuje, zato imajo sedaj le pet vajencev. V razpravi so sindikalni predsedniki iz Segrapa, kjer so zaposlili osem novih delavcev, Im-grada Ljutomer, Tondacha Križevci in lendavskega Varisa z zadovoljstvom navedli, da imajo dovolj dela, skrbi pa jih nelojalna konkurenca, ki jim zbija cene in jih s tem izriva z domačega trga, zato so prisiljeni iskati partnerje na tujem. Pri tem so imeli srečno roko s partnerji v Avstriji, medtem ko je veliko težje prodreti na zahtevni nemški trg. Spodbudno pa je, da nikjer ne zamujajo z izplačili raznih dodatkov. Kljub spodbudnim rezultatom so sindikalni predsedniki iz omenjenih gradbenih podjetij opozorili tudi na določene težave, povezane s pomanjkanjem osnovnih gradbenih poklicev, kot so zidarji in keramičarji. Ker jih doma ne morejo dobiti, zaposlujejo kadre iz sosednje Hrvaške. To je zlasti opazno v lendavskem Varisu. Poleg tega v pomurskih gradbenih podjetjih z izjemo križevskega Tondacha, ki ga je prevzel avstrijski strateški partner, ne beležijo trajnih presežkov zaposlenih. Pri slednjem se je to zgodilo zaradi prehoda na novo tehnologijo. Še posebej pa so poudarili pereči problem invalidnosti gra- evrov ali skoraj 60 milijonov tolarjev, kar je toliko kot leto prej. Polovico tega so vložili v obnovo in izdelavo novih orodij, preostali del pa za opremo in neopre-dmetena dolgoročna sredstva, kamor sodijo izdatki za pridobi- dbenih delavcev, saj se njihov delež v skupnem številu zaposlenih nenehno povečuje. Samo v PGP-ju jih je 17, še trije pa bodo kmalu imeli ta status. Ker je te delavce težje zaposliti, v Pomurju razmišljajo o ustanovitvi posebne družbe, kjer bi zaposlovali izključno invalidne osebe. Skrb vzbujajoče so prav gotovo mini- Mercator SVS Salon pohištva po meri tukajšnjega kupca V centru Mercator na Plešah popestrili ponudbo s pohištvom petek, 15- marca, so obogatili v Mercatorjevem centru v Murski Soboti ponudbo in odprli nov salon pohištva na 600 oziroma kar 700 kvadratnih metrih. Prodaja pohištva se tako počasi, a vztrajno umika iz središča mesta v nakupovalna središča v industrijski coni, Mercator pa je svojo ponudbo živilskih trgovin obogatil s ponudbo pohištva. Mercator SVS s sedežem na Ptuju ima svoje trgovine na kar 180 lokacijah po severovzhodni Sloveniji. Mercatorjevi sodelavci trdijo, da bo njihova ponudba najboljša; ne le, da bodo kupci ob ogledovanju razstavljenega pohištva lahko popili kavico, ampak so razstavljeni eksponati cenovno prilagojeni kupni moči tukajšnjega prebivalstva, v prvem mesecu poslovanja pa ponujajo različne popuste. Tako kot pri dru- tev znakov kakovosti, brez katerih ne morejo na zahtevnejše trge. »Vse investicije so bile realizirane iz lastnih virov financiranja oziroma obseg ni tolikšen, da bi morali posegati po zunanjih finančnih virih,« je pove- malne 'plače gradbenih delavcev, zlasti tistih, ki so uvrščeni od prvega do četrtega tarifnega razreda. Prava kalvarija je po mnenju Zdenke Bobovec zakonsko določilo, po katerem bi morali opravljati zidarji težja fizična dela do 63- leta starosti. »Vse to ni od danes, kajti upadanje posameznih kazalcev opažamo že vrsto let nazaj. V gradbeni dejavnosti je bilo še pred leti zaposlenih okrog 73-000 de- gem blagu, ki ga prodajajo v Mercatorjevih trgovinah, se tudi dal direktor družbe Elektromaterial Lendava Štefan Šoš. Dobri obeti K trdnemu poslovanju podjetja Elektromaterial še v priho- lavcev, sedaj pa je to število prepolovljeno. Opuščajo se nekateri programi in zaposlovanje za določen čas na daljši rok, edina svetla točka pa je zagotovo stanovanjska gradnja. Zmanjšati bo treba gradbeno režijo, in sicer po tako imenovani mehki metodi, pri čemer, denimo, vpodjet« ju SCT ne podaljšujejo delovnih dovoljenj za določen čas tuji delovni sili. Ob pomanjkanju drugih gradbenih del in nelojalni konkurenci ne bi smeli prezreti motiviranosti, kar je osnovni pogoj za dobro delo gradbincev,« je poudaril Jernej Jeršan, zato so pomurski gradbeni sindikalisti predlagali spodbudnejše nagrajevanje dela in možnost dodatnega zavarovanja za predčasno upokojevanje. Na ta način bi lahko zaposlovali več mladih iskalcev zaposlitve. Milan Jeršei v novem salonu pohištva (na vzhodni lokaciji, kjer je bila prej trgovina s čevlji) lahko pohvalijo, da prodajajo predvsem domače proizvode - med razsta- Po pogovorih vodstva družbe Elektromateril s pomembnejšimi lastniki bo ostal lani ustvarjen dobiček nerazporejen. Notranji lastniki, torej zaposleni in prej zaposleni, imajo 22-odstotni lastniški delež, 17 odstotkov pripada kapitalskemu skladu, večinski ali 61-odstotni lastnik pa je postala z nakupom desetodstotnega deleža odškodninskega sklada Pomurska družba za upravljanje skladov. Tega, da bi za lendavsko podjetje našla kupca, zaenkrat še ni slišati. dnje pa bodo prispevali tudi za skoraj 11-odstotno znižanje zalog in ustvarjena finančna stabilnost. V lanskem letu podjetje namreč ni imelo večjih finančnih težav, zaostalih obveznosti do dobaviteljev nimajo, na rok pa so izplačevali tudi plače zaposlenih in regres. »Na določenih trgih so občasno opazni likvidnostni problemi, vendar smo z dosledno prodajno in finančno politiko v zadnjih letih uspevali zagotavljati normalna plačila, kar je bilo seveda odločilno za finančno poslovanje Elektromate-riala,« je povedal Štefan Šoš. Plače so popravili za deset odstotkov Proizvodne zmogljivosti so imeli lani polno zasedene, povprečna neto plača 271 zaposlenih pa je znašala nekaj več kot 86 tisoč- tolarjev, kar je slabih deset odstotkov več kot leto prej. Plače so se tako glede na sedemodstotno lansko inflacijo realno povečale, za 3,5 odstotka pa so presegli tudi izhodiščno plačo po kolektivni pogodbi dejavnosti. To so dovoljevali primerni poslovni rezultati, izboljšanje plač glede na rast življenjskih stroškov pa so pričakovali tudi delavci. »S tem pa še vedno ne moremo reči, da so plače visoke, vendar si višjih ne moremo izplačevati,« je povedal direktor Štefan Šoš. MAJDA HORVATI vljenimi in ponujenimi izdelki je kar 70 odstotkov izdelkov slovenske pohištvene industrije, svetil in preprog. Kakor se spodobi, imajo zagotovljeno montažo po želji kupca in prevoz kupljenega na dom, vsi prodajalci pa so usposobljeni za računalniško načrtovanje in izrisovanje opreme prostorov. Čeprav Mercator ni šel v neposreden prevzem Potrošnika oz. Živil, pa se je očitno odločil za »prevzem« nekaterih njunih prodajnih programov. B. B. P., foto: J. Z. I 8 UREDNIŠTVO NA OBISKU 21. marec 2002 ■HI n z uredništva Vestnika smo se tokrat odpravili na Goričko, in sicer v Radovce v občini Grad. Tudi tukaj so nas domačini lepo sprejeli in pogostili, okroglo mizo v gasilskem domu pa smo posvetili problemu št. 1 na Goričkem: oskrbi z vodo. Na naše vabilo so se odzvali župani goričkih občin Franc Šlihthuber, Jožef Škalič, Viktor Voršič, Janko Halb, Ludvik Novak in Daniel Kalamar, direktor razvojne agencije Sinergija Stanko Sraka, diplomirani inženir gradbeništva Stojan Habjanič, ki se ukvarja tudi s koristno uporabo vode, in prekmurski poslanec Geza Džuban. Kmalu se je izkazalo, da je bila največja dilema pri projektu vodovoda izbira med enotnim ali parcialnim nastopom občin. Treba je dodati, da nam je pri organizaciji veliko pomagal domači župan Daniel Kalamar, ki je po uvodnih besedah odgovornega urednika Vestnika Janka Vot- »Daje,« je odgovoril Sraka. »To študijo delajo ljudje, ki so najbolj domači na tem področju. Se pravi, nikakršni improvizatorji, ampak strokovnjaki iz vodnogospodarskega podjetja, s Komunale Murska Sobota, in vsi ljudje, ki se že desetletja ukvarjajo s tem, tako da poznajo vodonosne zaloge podtalnice. Študija bo dala enoznačen odgovor na to, katera zajetja so zdaj znana. Imamo primer pri Korovcih, kjer vrtina oz. črpališče ni aktivirano, ve pa se, da lahko daje sedem litrov na sekundo. Tudi take lokacije so vključene pa tudi predlogi, kje so še možnosti. Ena od različic, kjer strokovnjaki vidijo rezervo, je območje med Krogom in Do-kležovjem, kjer podtalnica še ni onesnažena, ni pa še vodnjakov. Vsekakor pa sta trenutno najmočnejša bazena Krog in Lakoš. Nikakor pa niso zanemarljive tudi te lokacije na Goričkem. Tudi gorički župani pravijo - ali iz lastnih izkušenj ali iz ljudskega izročila -, da tukaj je voda in da se bodo vse te lokacije dodat- Po nekaj začetnih vprašanjih se je za omizjem vnela prava razprava. Problematika oskrbe z vodo na Goričkem »Na začetku je voda nuja, potem pa bo postala politika« Domačini in občani so dodobra napolnili dvorano v Radovcih. ka tudi prvi začel z okroglo mizo. Povedal je, da živijo v občini že tri leta od cistern in da vsak dan vozijo vodo na svoje domove: »Naša občina je ena tistih, ki je močno vpeta v ta gorički vodovod. Načrtujemo gradnjo vodnih vrtin. Le-te, ki so že zgrajene in ki se že vključujejo v sistem, imajo veliko večje pretoke, kot jih bomo dosegli mi z našimi vrtinami. To pomeni, da vodnih virov praktično nimamo niti za samooskrbo, zato smo življenjsko odvisni od zgraditve tega goričkega vodovoda.« Za njim je direktor razvojne agencije Sinergija Stanislav Sraka predstavil študijo Vprašanje neoporečne pitne vode v kurji glavi, ki je pri našem odgovornem uredniku sprožila vprašanje o tem, ali ta študija daje odgovor, katera so ključna vodna zajetja, ki bodo povezana med sabo, da bodo omogočala nemoteno oskrbo celotnega Prekmurja. Omenjena sta bila Krog in Črnske meje, ka- no raziskale in upoštevale. Sama študija bo operativna naslednji teden. Vsaka občina naročnica bo dobila en izvod v celoti, seveda pa tudi Regionalna razvojna agencija Mura.« Janko Votek je naslednje vprašanje naslovil županom. »Znano je, da se je k temu projektu pristopilo delno pod prisilo države. Bolj ali manj ste imeli župani vsak svoj projekt reševanja oskrbe z vodo v občini. Ministrstvo za okolje in prostor pa je postavilo pogoj, da v kolikor ne pride do regionalnega projekta, ni realne možnosti, da bi ga država na kakršenkoli način podpirala. Istočasno je postavila ta pogoj Agencija za regionalni razvoj oz. državni sekretar. Ali ste se zdaj toliko poenotili, da vsi stojite za tem projektom, ali pa je to samo navidezna enotnost v odnosu do države?« Prvi je to trditev negiral župan občine Puconci Ludvik Novak, rekoč, da se je že leta 1996 ričko in da je bil že tedaj v programu celovit razvoj oskrbe z vodo na Goričkem. Župan občine Cankova Viktor Voršič pa je naštel, kakšne so cene, ki jih imajo pri njih in v Skakovcih, kjer je mestni vodovod, delno pa potrdil prej omenjeno tezo: »Mi smo si ves čas prizadevali, da smo se poenotili. Moram reči, da se dolgo ni nikamor premaknilo in da so v marsikaterih občinah glede na problematiko, ki so jo imeli, začeli težave reševati tudi parcialno. Poudarjam besedo »začeli«. Mislim, da nobeno ministrstvo ni tako trdo postavilo pogojev, je pa res, da smo sami zahtevali od ministra, da podpira celovit projekt. To pa zato, ker smo želeli, da bo kot tak s težo prišel pred državo in da bo z njene strani sofinanciran. Med temi goričkimi občinami smo mi malo naprej. V tem trenutku potrebujemo na območju občine Cankova 31 kilometrov primarnih vodov s hidrantno mrežo. Ve se, t-nm-Sna ip rpna Kilometer vo- pravi, cena priključka je nekaj nad milijon dvesto. Zdaj bi se pa morali zmeniti, koliko bodo prispevali uporabniki in koliko so sposobne dati občine. Drugi del pa bi morala sofinancirati država. Če ne bo pristopila k projektu, mislim, da realno ni mogoče v nekem določenem obdobju zgraditi sistema oskrbe z vodo. G. Sraka je omenil cifro devet do deset milijard tolarjev. To je to.« Na razmišljanje o enotnem nastopu se je navezal tudi župan občine Kuzma Jožef Škalič, ki vidi rešitev problema oskrbe z vodo v enotnosti županov: »Jaz sem sestavni del teh županov in sem osebno nezadovoljen. Čutim se sokrivega za to, ker moramo reševati te probleme zdaj, ko nas narava prisili, da se v človeški miselnosti začne razvijati ideja o rešitvi. Dejstvo je, da so se nekatere občine - med njimi tudi naša - samostojno lotile oskrbe z vodo zaradi tega, ker je nastal z razpadom nekdanje občine Murska Sobota v desetih letih vakuum v razmišljanju o reševanju oskrbe z vodo na Goričkem. Kronično pomanjkanje nas je pripeljalo do tega, da začnemo sami razmišljati. Vendar dejstvo je eno: sami tega finančno ne bomo mogli speljati, zato smo odgovorni našim prebivalcem, da se povežemo in ne skačemo okrog Ljubljane samostojno, ampak nastopimo kot enotni regijski prostor. Mislim, da je to precedens v politiki, da razdrobljenost, samopašnost in zaprtost goričkih občin enkrat premagamo in da je voda tisti problem, ki ne pozna meje in ki bo porušil lokalno miselnost. Čisto enostavno: na začetku je voda ta skupni projekt v državni pod redno postavko finafltd" nje nerazvitega Goričkega. W je, da je proti temu, da bi občaf nenehno obremenjevali z mi dotacijami za tisti pflin5i vodovod, ki naj bi se zgradb celotno Goričko kot skupen jekt: »Ko sem državnemus£ tarju pred enim letom pove"? da v občini Gornji Petrove*? mamo niti enega metra jaVM vodovoda, je bil osupel: J£» sploh mogoče? Ni primerljivo, da nekje v d? suplju ali na Gorenjskem Pj rajo različne takse, pri tega nimamo. Zato so bi*eT ločene občine, ki so želele M L didirati za določena sred*1. odrezane prav zaradi tega, 4 zadeve niso mogle speljati-'J Dobro iztočnico pa je da®^ slanec Geza Džuban: »Ko«6/, govarjamo o neoporecnG vodi. bi si morali natočiti ek vode. V osnovi se strinja^ Votkom. ker je izhodišču*.« blem v tem, kar je povedal novna napaka je v naslovu-1 smelo pisati Vodooskrba °a ričkem. ampak Oskrba Pf£ « rja ali vsaj upravne enote M11^ Sobota. Pomeni, da motaj0 * vse občine, vsa naselja m , dni viri med seboj povezah0 , bro je, da je država vztraja0 skupnem projektu, ker če 0 ,, dpirali parcialne rešitve, šlo do tega, da bi eni ime*1 J drugi pa ne, oz. da bi en< p neoporečno vodo, drugi p3 dolgo ne bi dobili.« Kot do k razpravi pa je bilo Stojana Habjaniča o tem,* bilo to vodo, ko enkrat P j koristno uporabiti. . Dejstvo je, da Slovencl potrebnem porabimo pf£ a Ob koncu okrogle mize smo slišali dve pesmi v iavpdhi ioinr----------- p v lzvedbl KUD-a Franceta Prešerna od Grada. dovoda stane 15 milijonov tolarjev. Vemo, koliko stane prečr-pališče in koliko vodohrami. Za našo občino je to okoli 520 milijonov za 400 gospodinjstev. Se nuja, potem bo postala politika, na koncu pa tržno blago.« । — .^i. Župan občine Gornji Petro- | drug kot Amer* vci Franc Šlihthuber je apeliral na vse odeovornp Ha na; de, ki je na voljo, pa niki vode na sve j, m 21. marec 2002 KULTURA 9 Kovačičev spominski večer v Veržeju km sPom*n na obletnici rojstva in smrti slavnega sokraja-na, ki se je rodil 25. marca 1867 in umrl 19. marca 1939, Jp® so pripravili krajšo slovesnost Občina Veržej, ZKD-ji jutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje, Sklad RS za ljubiteljsko u turo Ljutomer, OŠ Veržej in KD Slavko Osterc Veržej. 0 velikanu duha in dejanj, .ot so ga poimenovali domačini, pregovoril ravnatelj Pokrajin-5 e in študijske knjižnice v Mur-s 1 Soboti Jože Vugrinec, ki je podoma povedal, da ni samo er^ej> ampak vsa Prlekija boga-ta velikih duhov, ki so v različ-”'h obdobjih s svojim delom ve-j 0 Pomenili za domovino pa 1 1 svet, kot na primer jezi-°s ovec evropskega slovesa Fran '^ošič. Med njimi so bili pe-i pisatelji, narodni buditelji, ' °vniki, cerkveni dostojan-enikt Zgodovinarji, filozofi in 0 bki. Sam Veržej pa se lahko Literarni večer z Milanom Jesihom I f H / v f ‘ h I I H ’ t < s J hi m I ^kka Kondor, ki izhaja že od leta 1956, izšlo pa je že tristo naslovov, je zasnovana predvsem za srednješol-^Solet ■ °’ s sv°iim študijami (spremnimi besedami) pa je marsikoga popeljala tudi izza literarnega teksta,« je dejal Milana jBn,..UreS,nik te zbirke Aleš Berger (drugi z desne), ki je v jubilejno, tristoto številko uvrstil živega pesnika, in sicer Idriji l s. . (drugi z leve), letošnjega Prešernovega nagrajenca. 0 pesniku in njegovi poetiki, predvsem pa o njegovi je J'9' Verzi (Kondor, 2001) je spregovoril pisec spremne besede Peter Kolšek (prvi z desne), ki je poudaril predv-i,iPe|ja|an°Vo Pesniško in prevajalsko ustvarjalnost, naslonjeno na pogumno demokratizacijo pesniškega izraza, ki je t ^nJesV n*e90v'b prelomnih (postmodernih) Sonetov (1989). M ° po ‘e prebral seveda navdušenemu občinstvu v soboški grajski dvorani nekaj svojih sonetov, razglabljal pa je >aPai’enu in moči pesniške, bolje rečeno umetniške besede, ki kljub naglici in potrošništvu ne izgublja svojega po-^snikM||Uc|i ne zvena. Literarni večer, ki gaje organizirala soboška PIŠK, potekal pa je minuli torek, je povezoval an Vincetič (prvi z leve). MV, foto: JZ ^quiem za stolp v sinagogi lavi b°t0 so odprli v ok- V J* Pf^reditev Obiski & v razstavnih w ^odavske sinago- k farjev Dubra-e in Laszla nasl°vom Requi-sPremljajočem G?’ M sta Varga iz Čako-11 'h kk ai8rali na violon-K ^ju. h' * ve aVske Zveze kultur- obm°čne izposta-^U^da kulturne deja-u,U pa Je predstavil h^faler;1 arJcv direktor so-btai ro; ‘, llmgartner iz Pe-eta štu- etnika slikarstva 'im lik°Vn0 Umet' ,eraju e' pri profesorju V'iih Sski, eloval je že na . Prkt>1°nijah ^azstavah in liko-19 iistCei Vez ।1 °ma in V tujini. X Mln ‘k°vnih izkušenj Ja iskanja ima za Mon, mes’ rojen leta hvali s tremi slavnimi možmi. To so teolog in zgodovinar dr. Fran Kovačič, skladatelj Slavko Osterc (oba imata lepo urejeni spominski sobi v domu kulture) ter zgodovinar dr. Tone Ferenc. Dr. Fran Kovačič, je povedal govornik, je že zgodaj spoznal, da je razvoj naroda odvisen predvsem od znanja. V Mariboru, kjer je bilo glavno torišče njegovega dela, je ustanovil Zgodovinsko društvo, tifejal časopis za zgodovino in narodopisje ter odigral pomembno vlogo pri priključitvi Prekmurja k Sloveniji. Njegovo najbolj znano zgodovin- Baumgartner in Nemes ob otvoritvi razstave v Lendavi Iz likovne umetnosti je diplomiral leta 1975, od leta 1990 pa živi v Zalaegerzsegu na Madžarskem. Kot pedagog že nekaj let sodeluje z mladimi slikarji iz Pomurja, doslej pa je imel že 30 samostojnih in več kot 60 skupinskih razstav.V spremnem besedilu k razstavi Judita Krivec Dragan o Nemesu pravi, da je avtor, za katerega se je zdelo, »da je v sko delo Slovenska Štajerska in Prekmurje pa dokazuje, da reka Mura Štajerske in Prekmurja ni toliko ločevala kot povezovala. šel prostor, kjer je še zmeraj mogoče prisluhniti naravi, v teh slikah moral priznati nasilje, strah in nemoč umetnika nad silami, ki ženejo družbo v nenehno ponavljajoče se katastrofe.« Na skupni razstavi gre za soočanje dveh slikarjev, ki ju ločuje tako generacijska pripadnost kakor tudi razumevanje podobe, s katero nagovarjata gledalca. Govornik se je ustavil predvsem pri knjižnični dejavnosti Zgodovinskega društva, za katero je prav tako poskrbel dr. Fran Kovačič. Iz knjižnega fonda prvotnega Društva za knjižnico se je pozneje razvila Študijska knjižnica v Mariboru, ki je darovala leta 1956 1000 knjig novoustanovljeni Študijski knjižnici v Murski Soboti, tako da dr. Kovačiču lahko posredno pripišemo tudi zaslugo za razvoj modernega knjižničnega poslanstva v Pomurju. Priložnostni in lepo izvedeni kulturni program pa so pripravili učenci OŠ Veržej s svojimi mentorji. B. B. L. ■ Sofia in Ivo Kaltchev, kitarska virtuoza iz Bolgarije V klubu PAC smo spet doživeli izvrsten koncert. Bolgarski kitarski - in tudi zakonski - duet Sofia in Ivo Kal-tchev je pokazal in dokazal svoje mojstrstvo, ki mu ga pripisujejo številni kritiki širom po svetu. Dovolj zgovorna je ocena, ki jo je zapisal španski časnik La Guia s Kanarskih otokov: »Sofia in Ivo Kaltchev iz Bolgarije sta eden najboljših duetov sveta, z neverjetnim potencialom in virtuoznostjo, eleganco in popolnostjo na kitari.« Tudi v PAC-u je bilo kakih šti- Ljutomerski gledališčniki .....'J organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Ob-I močna izpostava Gornja Radgona je gostovala ob leto-I šnjem dnevu žena v radgonskem kulturnem domu minulo soboto zvečer gledališka skupina KD Ivana Kavčiča iz Ljutomera. Potem ko so se že uspešno predstavili gledališki publiki v Ljutomeru, Ormožu in še nekaterih prleških krajih, so se čedalje uspešnejši člani gledališke skupine KD Ivana Kavčiča iz Ljutomera s svojo novo zanimivo predstavo, in sicer komedijo angleškega avtorja Raya Cooneya Med dvema ognjema, predstavili in tako nasmejali tudi gledališko publiko iz Gornje Radgone in okolice. Za zanimivo predstavo, ki je bila nekako posebej namenjena ženskam, so vstopnice v hipu razprodali, tako da bo najbrž potrebna še ena predstava za tiste, ki vstop- Madžarski nacionalni praznik ■ b madžarskem nacionalnem prazniku, 15. marcu so pripravili pomurski Madžari osrednjo prireditev tudi letos na prostoru pred Dvojezično osnovno šolo 2 v Lendavi. Na prireditvi so položili vence k spominskima ploščama Lajosa Kossutha in Istvana Szechenyja, pozneje pa še k nagrobnemu spomeniku Janosa N. Ratha na pokopališču pri Sveti trojici v Lendavskih Goricah. Rath, ki je preživel precejšnji del svojega življenja v Lendavi, je bil med pomembnejšimi udeleženci marčevskih dogodkov leta 1948 na Madžarskem, ko sta se, ob revolucionarnem vrenju po Evropi tudi na Madžarskem začeli revolucija in »pomlad narodov«. Osrednji govornik na prireditvi je bil predsed-niL madžarska narodnostne skiinnosti Gy6rgy Tomka, ki je spregovoril o pomenu teh zgodovinskih dogodkov za Madžarsko in se spomnil drugih dogodkov v narodovi zgodovini, ko so ostali mnogi Madžari zunaj meja svoje matične države. Poudaril pa je tudi težke gospodarske razmere na območjih, kjer živi madžarska manjšina v Sloveniji. Poslanico predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana je prebral veleposlanik Madžarske v Sloveniji Gabor Bagi. V kulturnem programu pa so nastopili ob recitatorjih še pevci pevskih zborov iz Čentibe, Žitkovec, Dobrovnika in Doline. Slovesnosti ob 15. marcu, ki so jih pripravili tudi v drugih občinah, kjer živijo Madžari, so osrednji dogodek v okviru prireditev, ki jih pripravlja madžarska manjšina v Sloveniji ves marec v okviru meseca madžarske kulture. Ko bom velik, bom... Prostori MIKK-a v Murski Soboti so bili minuli petek polno zasedeni, saj si je veliko mladih želelo ogledati gledališko komedijo »Gda mo velki, te mo ...« oz. po slovensko Ko bom velik, bom ... V komediji so nastopili štirje mladi igralci, in sicer dve ženski in dva moška: Klementina Cipot, Eva Celec, Simon Poldauf in Vito Vratarič. Predvsem slednjega smo si že dobro zapomnili, saj je že prej nastopal v MIKK-u in tudi na drugih prizoriščih (ob koncu Nadaieve delavnice lani na Vaneči), odmevna pa je bila njegova priredba Gospoda Beana v Bostonu. Tudi drugi so tokrat krepko spravili v smeh mlado občinstvo, ena najboljših scen pa je bila tista, ko igrata Eva Celec in Vito Vratarič ostareli zakonski par, ki gleda Esmeraldo. T. K. rideset poslušalcev tako navdušenih, da izvajalca niso spustili z odra že ob koncu prvega dela. Simpatični kitarski par je nastal leta 1991. Oba sta študij končala z odliko leta 1999 na Visoki šoli v nemškem Weimarju pri’profesorju Jurgenu Ro-stu. Sočasno sta se udeleževala mojstrskih tečajev, med drugim tudi pri Leu Brouwerju, katerega nenavadno skladbo sta zaigrala tudi ob koncu soboškega koncerta. Na nacionalni ravni sta prejela 15 odlikovanj, na mednaro nice niso dobili. Toda to bo zelo težavno, saj so ljutomerski gledališčniki zelo zasedeni, in ker so amaterji, predstave lahko pripravljajo samo ob koncih tedna. Po besedah vodje skupine in režiserja Srečka Centriha je skupina praktično v celoti razprodana, saj jih vabijo iz vse države. To niti ne preseneča, saj so Ljutomerčani spet pripravili enkratno predstavo, ob kateri so se tudi Radgončani »zvijali« od smeha. Komedijo »Med dvema ognjema« je režiral nepogrešljivi Srečko Centrih, ki tudi igra eno glavnih vlog (Johna Smitha), poleg dnih tekmovanjih pa sta zmagala kar šestkrat. Njune najvidnejše nagrade so: 1. nagrada na 4. interpretacijskem tekmovanju za glasbo 20. stoletja v Detmoldu, 1. nagrada na tekmovanju Nurtinger Gitarrenfestspiele (leto 1995), 1. nagrada na 8. mednarodnem kitarskem tekmovanju v Havani, enako tudi nagrada za najboljšo izvedbo obvezne kubanske skladbe, 1. nagrada na 5. mednarodnem glasbenem tekmovanju za kitarske duete v Bubenreuthu (leto 1996), kulturna nagrada mesta Unna na mednarodnem glasbenem tekmovanju v tem nemškem mestu (leto 1997) in 1. nagrada na 19. mednarodnem kitarskem tekmovanju Mauro Giuliani za duetne zasedbe s kitaro v italijanskem Bariju. To, kar dela njune koncerte bogate in raznovrstne, je tudi dejstvo, da par kar po želji spreminja svoj predvideni program. Tako je bilo tudi v PAC-u, kjer so se zvrstila dela Bacha, Joaquina Rodriga, Jacoba.Ter Veldhuisa in Jorgeja Morela, na koncu pa sta gledališko-gla-sbeno uprizorila še majhno medsebojno tekmovanje. Njuna glasba diha z re-nesančno-mediteransko-romanskimi ritimi, zato ni čudno, da vodita mojstrske tečaje v deželah, kot so Grčija, Mehika, Španija, Romunija, Izrael in Italija ter tudi na Češkem in v Nemčiji. - T. K. pa so še: Mira Rebernik Žižek (Mari Smith), Vanda Novak (Barbara Smith), Fanika Zorec (inšpektorica Clifford), Robi Semenič (Stanley Gardner), Andrej Ris (Babby Franklin in časnikar) in Janko Potočnik (inšpektor Portehouse). Scenarist je Albin Rožman, šepetalka Petra Šileč; maskerka Zdenka Pečnik; luč Andrej Rus; tonski efekti Radio Maxi; tonski mojster Gorazd Polanič; fotografija Davorin Toplinjak; odrski mojstri Janko Zadravec; Milan Prelog in Franc Rošker, oblikovanje gledališkega lista in plakata Marjan Kovačič; ureditev gledališkega lista Vanda Novak; likovna zasnova Ivo Žnidarič. Oste Bakal ■ I ria ■ 10(IZ)BRANO 21. marec 2002 m Nina Fras, plesalka in koreografinja I Plešem tudi med pospravljanjem Z Nino sva se srečali v plesni dvorani Kluba Fitko, ko je mlade učila plesnih korakov in ljubezni do plesa. Tudi sama je ples vzljubila že zelo zgodaj, na srečo pa je imela okoli sebe ljudi, ki so odkrili njen talent in ga tudi spodbujali. e dolgo pa to, kar se je naučila, in kar o plesu ve, daje drugim, zato prav nič ne preseneča, da so v obrazložitev, zakaj je prejela priznanje mestne občine za mla- dinsko ustvarjalnost, zapisali, da je dobil tudi zaradi Nine Fras ples v Murski Soboti nove razsežnosti. Poleg tega, da pri nas dela z več plesnimi skupinami, se sama še naprej plesno izobražuje in dela izpite za aerobiko na DIF-u v Ljubljani. »Ostala bom v Soboti, lepo je, da se plesna dejavnost tukaj razvije,« je optimistična. »Prepričana sem, da ima vsaj nekaj plesalcev talent in vsaj nekaj se jih bo odločilo, da bodo s ple- som nadaljevali.« ž Dobila si priznanje za mladinsko kulturo pri mestni občini Murska Sobota. Občutki? Zelo sem bila vesela, saj sem prepričana, da smo v dveh letih na področju plesa veliko naredili, s tem pa se je spremenila tudi kultura plesa pri nas. Začeli smo s sodobnim plesom, hip-hopom, jazzom in plesom horton. Z mladimi plesalci smo na občinskih tekmovanjih zabeležili lepe rezultate, že drugo leto doslej smo se uvrstili na medobmočno srečanje. Veliko nastopamo, kar je najlepše, saj lahko pokažemo, kaj delamo. Prejeli pa smo kar nekaj nagrad in priznanj. Kako pa si se sama začela ukvarjati s plesom, kdo te je navdušil? Začela sem že v osnovni šoli. Ko sem gledala, kako starejši plešejo, sem še sama hotela poskusiti. Najprej sem se ukvarjala s folkloro, kasneje še z ritmiko, Eko aktivnosti na Ekonomski šoli Murska Sobota Zvončki, ki naznanjajo prijateljstvo □ vončki so znanilci pomladi in znamenje prebujajočega se življenja, povezani v šopek za osmi marec pa znak prijateljstva in vezi, ki osmišlja življenje. Irena s cvetjem v rokah domuje v Domu starejših v Rakičanu, ob njej pa sta prostovoljki srednje zdravstvene šole Sonja in Melita. Ekonomska šola Murska Sobota je druga srednja šola v Sloveniji, ki jo bo krasila eko zastava Za dosego tega cilja je sprejel programski svet eko šole nekaj zanimivih nalog: • ločeno zbiranje odpadkov (analiza stanja v gospodinjstvih in na šoli, uvajanje ločevanja odpadkov, očiščevalne akcije), • projekt Brez vode ni življenja (ugotavljanje kakovosti voda, poraba vode, spremljanje stanja odpadnih voda) - sklepne dejavnosti bodo potekale od 20. do 22. marca, • medsebojni odnosi (odnosi med starši, dijaki, učitelji -ankete, predavanja, pravila eko obnašanja, humanitarna dejavnost v bolnišnici in domu ostarelih). Razpisali smo eko kviz na temo odpadkov, ki bo aprila. Na kvizu se bo pomerilo 15 oddelkov. Objavili smo tudi razpis za eko voščilnico, eko grb, eko himno, eko maskoto in eko skeč. Avtorji treh najboljših izdelkov in tri prvouvrščene ekipe s kviza bodo nagrajeni z enodnevnim izletom. To je priložnost za dijake, da sodelujejo med sabo in s profesorji, da se dokažejo na drugih področjih. Več sodelovanja med dijaki in profesorji pa zbližuje in izboljšujejo tudi odnose in atmosfero na šoli. Po odzivu dijakov in profesorjev je nacionalni projekt • eko šola dovolj zahteven in predstavlja šolam velik izziv. Je pa tudi odprt, saj prepušča šolam svobodno izbiro vsebin, s katerimi se bodo ukvarjale. Zaradi številčnosti dijakov in zaposlenih na šoli, dvoizmenskega pouka in prostorske stiske je izvedba projekta eko šole še toliko večji izziv in prav te okoliščine narekujejo, da smo se odločili posvetiti pozornost tudi medosebnim odnosom na šoli in zunaj nje. Za starše smo organizirali predavanje dr. Zdenke Divjak Zalokar in s tem položili še en kamen za I boljše sodelovanje med šolo in starši. Šola je pokazala, da ima j posluh za težave staršev pri vzgoji otrok in da vidi v boljšem sodelovanju možnost za izboljšanje atmosfere in uspešnosti | dijakov. potem pa sem v Soboti poskusila še z baletom. Ker sem bila nadarjena, so me starši pri tem podpirali. Gimnazijo sem obiskovala v Mariboru, hkrati sem lahko pri Mojci Ussar trenirala jazz in balet. Vso srednjo šolo sem trenirala in koreografirala, po končani srednji šoli pa sem začela učiti ples po osnovnih šolah. Sodelujem s plesnim klubom Dev-žej, ko sem se spoznala S Klavdijo Grkman Zrim, pa se je pred dvema letoma v Murski Soboti ustanovil Fitko Klub. V okviru kluba delam z mladimi plesalci v Murski Soboti, Bakovcih, pri Gradu in Beltincih. Kaj pa je pomembno pri delu z otroki? Začnemo s tri-, štiriletnimi otroki, s katerimi se začnemo gibalno razvijati skozi igro, starejši pa začnejo delati osnove hip-hopa, hortona, jazza in druge tehnike, tudi osnove aerobike, ko osnovne korake obvladajo, pa gredo naprej. Res pa je, da imajo kakšne plese raje kot drugi. Tudi jaz imam najrajši horton in jazz. Nekateri mladi plesalci so zelo nadarjeni. Moram pa poudariti, da nikoli nimamo avdicije, vključimo vse, saj se pri marsikom lahko talent razvije šele čež čas. Če pa kdo ne uspe na avdiciji, pa »Lahko objavimo to fotografijo?« »Lahko,« je brez pomisleka odgovorila Melita. Nobenega najstniškega izmikanja, kot »ah, raje ne bi«, »ne bi raje katere druge«, »na tej fotki sem čudna«, ni bilo. Tudi za prijateljico Sonjo je vedela, da ne bo imela nič proti, samo da takrat ni mogla priti v Dom na obisk k »svoji« babici, ker je bila nekaj bolna. Pa še Irena bo ponosna, da bodo skupaj v časopisu. V tej odprtosti je nekaj velikega, o čemer bolj kot besede govorijo pogledi s fotografije. Za tri ženske, čeprav različnih let, je osmi marec dan zadovoljstva in upanja. S svojo mladostno vedrostjo, optimizmom in vedno novimi zamislimi prostovoljci prinašajo v Dom ne le šopke zvončkov, ki so jih nabrali na gozdni jasi, ampak veliko veselja in s svojo srčnostjo dokazujejo, da so vredni zaupanja in da so upanje za boljši svet. Prihajajo na klepet, z babicami in dedki gredo na sprehod pa še na kakšen izlet, pripravljajo razvedrilne programe in še kaj. »Naš dom sodeluje z dijaki srednje zdravstvene šole pod vo-Hcrvnm mentorice Irene Šumak morda nikoli več ne bo hotel plesati. Kako pa je potem v Mariboru ali Ljubljani, ko se srečujete z drugimi klubi, ki imajo dolgo tradicijo in sploh boljše možnosti. Kako gledajo na vas? V drugih večjih centrih po Sloveniji imajo res več možnosti in dijaki ekonomske šole z mentorico Janjo Divjak. Pionirsko delo na tem področju pa je naredil profesor Jože Glažar iz ekonomske šole. Bil je pobudnik tovrstne oblike dela in opravil ga je veliko, da dejavnosti uspešno potekajo,« je še zapisano v domskem glasilu Zrelo klasje. »Prostovoljno delo je velika dobrina za prostovoljca, za starejšega in za celotno družbo,« dodaja Sonja Kolbl, delovna terapevtka v Domu. Osmi marec v Domu starejših v Rakičanu pa je bil nekaj posebnega tudi zaradi obiska turističnega društva Vrtanek iz Gornjih Petrovec, s svojim obiskom pa jih je počastil še župan Franc Šlihthuber. Veseli Gornjepetro-včani so stanovalce doma obdarili in pogostili, ženskam pa podarili nageljne, ob prijetnih zvokih domače glasbe pa so skupaj z varovanci tudi zaplesali. Svojih sostanovalk pa so se z lepimi željami spomnili tudi moški. »Tako smo jim voščili: vse najboljše za osmi marec, dan žena, radi vas imamo,« je k pogovoru o dnevu, ki je bil lep, pritegnil Maksimilijan. M. H. ■ in jih bolj podpirajo kot pri nas. Vendar nas koreografinje iz Maribora posebno rade podpirajo, nas pridejo večkrat pogledat, pripravijo kakšen seminar, še posebno Mojca Ussar, ki se redno izobražuje v Ameriki in me navdušuje, da bi šla z njo. Ne po-' dtehjtfjejo nas, ampak' nas' spodbujajo, tudi zato, ker smo res do- Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije v novih rokah Nekaj novosti I ^tih usPešnega vodenja Slavističnega ___ in Prlekije je Miran Korošec ^zhar Štefan« ^ošu, ki je dobi^ sestava nn* aSn° PodPoro- Delno se je spremen sestava upravnega odbora, za še en mandat pa je bilf0 j dosedanji nadzorni odbor. Z izvolitvijo novega predsednika je bil sprejet tudi nov program, ki prinaša nekaj vsebinskih in organizacijskih novosti v delovanju društva. Med drugim bodo imeli tudi svojo domačo stran na računalniškem medmrežju. Te dni pa so se v okviru društva pripravljali predvsem na cNETU: www.Rnf.si fUKHii ii Inurimmu,d » u »„,1,, 5,^,, bri in se lahko primerjamo l gimi plesnimi šolami. V bistvu ■ delamo na istih stopnjah kot On hovi plesalci. Prav nič ne23’ stajamo za njimi. Kaj ti je bližje, biti plesal ali koreografinja? Moram se odločiti, kajti^j oboje naenkrat, je zelo težkal Delamo predstavo V vrtincu H bežni in ljubosumja, zakadi sem naredila koreografijo inj brala glasbo, poleg tega se® n meravala zraven plesati. Z* j rada imam občutek, ko oder pa tremo, pričakovanj3' težko pa je plesati in koreogf* rati. Sam sebe ne vidiš, kaj prav in kaj je treba spretnefli11, Ali še vedno rada plešes? Malo manj v zadnjem č3^ ampak doma si zelo rada n^' j jem glasbo in zaplešem, ko ham ali pospravljam. Rada P-dem tudi prej v dvorano, zaf-šem in naredim kakšno kof grafijo. Malo je že delo, saj vsak narediti svoje. Še vedn°l v tem neizmerno uživam, če v tem ne bi uživala, ne biT gla delati toliko, kot delam. | Je kakšna glasba, na se ne da plesati? Mislim, da se na vsako - lahko pleše. । A. Nana Rituper j vseslovensko teknt°v^vo 6 brno in zlato Cank*' .; nanje, ki so ga izve .’ gjA v prostorih OŠ Gotn^ iA’ Udeležilo se ga je 1 osnovnih in srednji 1 j tekmovanja je bil D° so1 J; letošnjim razpisom P)a(jir(i)' usmeriti pozornost j cev v privlačna be«^ znanih slovenskih Branka Gradišnika-ruge, Toma Križna Flisarja. Tekmoval^^,^ tudi pisanje sPisa .egapšeprazk« > V vanju nalog objekti J 21, marec 2002(IZ)BRANO Ljutomerčani bodo na novo uredili Glavni trg Mama, žejen sem, vode bi! Na njem ne bo prometa Kalra le na območ|U puconske občine? 'adomestna parkirišča bodo uredili na sedanji tržnici ec kot deset let je minilo od takrat, ko so v Ljutomeru rji razgrnili idejne zamisli o prenovi Glavnega trga in “ njegovem zaprtju za promet, občina pa jih je začela urejevati lani, ko je naročila izdelavo idejnega projekta. Pri-'ravil ga je Arhitekturni atelje, d. o. o., iz Maribora, občinski ^taiki pa so dobili februarja na mizo dve različici, ureditev ' avnega trga s podzemnimi garažami in brez njih. Odločili pa 0 Se za slednjo, saj je neprimerno cenejša kot gradnja s pod-e,nnimi garažami, nadomestna parkirišča za 150 do 200 vozil abodo uredili na prostoru sedanje tržnice. Ista projektantska lsabo pripravila tako do srede aprila ureditveni načrt za Srednji trg v Ljutomeru, ki bo podlaga za pridobitev gradbena dovoljenja. Ocenjena vrednost del znaša 380 tisoč evrov skoraj 85 milijonov tolarjev, kjer pa niso všteta dela, potreb-a,za ureditev komunalnih vodov. V letošnjem proračunu so ainvesticij0 rezervirali 50 milijonov tolarjev. ./M 'Glavni trg bo zaprt za pro-na njem pa bo le trško živ-je povedal tajnik občne latonier Branko Novak, s tem lni trg vendarle lahko zapelja-lv°dla za dostavo, interventna °zi'a in vozila na nujne prevo-e,®enja pa so še vedno deljena tenL ali bi nekaj parkirišč ven-a'k naredili ob Mestni hiši že protokolarnihobiskov, število pa tudi ob trgovi-1 esna, vendar le za krajše po- se bo treba še dogo-p,‘ jr povedal sogovornik. tt ^ti z ureditvijo Glavnega V Ljutomeru potekajo ^^'Prave na novo prometno s6(1S mesta, v sklop katere 5W'^' zadnja nadomestnih Po zadnji seji občin-je občinska uprava apriPravo sprememb za-na^rta za °bm°čie se‘ $nice, kjer naj bi zgradili bjenine garaže z možnostjo nekai parkirišč pa bi na Prostem- Enako tot ? P^dvidevajo tudi za pro- Cest0, vendar bodo to P°zneie- Ljutomer bo ^ako v nekaj letih povsem 0P°dobo Glavni trg Ljutomera, kot ugotavlja projektantska hiša, sedaj kaže dokaj klavrno podobo. Razraščena vegetacija duši njegovo mestnost in zakriva pogled tako na stavbe kot na oba spomenika. Trg je nabit s prometom, saj je glavna cesta speljana čez Sredino trga, ob konicah pa je na njem parkiranih do sto petdeset avtomobilov. Pravih trških površin je le za vzorec, saj premore terasa hotela Jeruzalem le nekaj mizic, ob poletnem času, pa strežejo tudi na vrtii(gostilne na nasprotni strani trga. Predlagana nova ureditev temelji na dveh konceptualnih mislih -vzpostaviti osrednje prazne trške površine in ustvariti prostorske napetosti v vzdolžni smeri trga, pri čemer je mestna hiša dominantna. Prvo zamisel bodo udejanjili s kamnito preprogo v velikosti 1860 kvadratnih metrov (celotni trg meri 5960 kvadratnih metrov), ki bo položena v osrednjem prostoru trga, sredi prazne površine pa bo vertikalna dominanta Marijino znamenje. Z iz- praznitvijo osrednjega prostora trga bo vzpostavljena os'trga med mestno hišo in hotelom, ki bo tudi povečal terasni prostor. Spomenik Cirilu Jurešu - Maksu, heroju NOB, ki je postavljen pod drevo, na katerega je bil obešen, bodo premaknili k bližnjemu, na novo zasajenemu drevesu, sled za spomenikom pa bodo uredili s prodnato površino, ki bo kazala na prvotno lokacijo. Ureditev bo ohranila na severovzhodnem delu trga pet dreves in dve na jugovzhodnem, ob katerih bodo zasadili še sedem novih, vendar tako, da prečna os trga ostane prosta, talno vegetacijo pa bodo v korist kamnitih površin v celoti odstranili. Na severni stranici trga vzdolž osrednje kamnite površine bo kovinska pergola, v katero bodo postavljene različne vsebine, okrepčevalnica, kavarna z gostinskim vrtom, manjši kioski za prodajo časopisov in drugo. M. H. ■ Nagrade oglaševalskega festivala tudi za Pomurca Aljoša nas bo zastopal v Cannesu rejšnji teden je potekal v Portorožu 11. slovenski oglaševalski festival (SOF), na katerem je letos sodelovalo skoraj šeststo oglaševalskih del in več kot sedemsto udeležencev. V okviru festivala pa so tudi podelili nagrado »mladi kreativci«, ki jo je prejel Aljoša Bagola, doma s Cankove, skupaj z Barbaro Hiti. Razpis za mladega kreativca je razpisala Slovenska oglaševalska zbornica, ki je presojo o zmagovalcu prepustila žiriji SOF-a. Ta pa se je odločila za oglas Becoming a star, ki sta ga pripravila Aljoša in Barbara. Razpis je namreč veljal za mlad oglaševalski par (tekstopisec, umetniški direktor), in sicer na temo Ugled Slovenije v državah članicah EU. Tiskani oglas naj bi predstavljal Slovence kot enakopravne člane združene Evrope in katere- ga ciljna javnost naj bi bili predvsem državljani članic EU. Oglas, ki ga je bilo mogoče videti v Portorožu, je žirijo očitno navdušil, kar tudi pomeni, da sta si mlada kreativca zagotovila sodelovanje na mednarodnem oglaševalskem festivalu, ki bo letos junija v Cannesu v Franciji. Tam bosta predstavljala našo državo v programu mladih kreativcev. Aljoša Bagola, sicer študent četrtega letnika komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, pa je na festivalu sodeloval tudi z oglaševalsko agencijo Pristpp iz Ljubljane, s katero je prejel prav tako kot tekstopisec enega od oglasov veliko nagrado v kategoriji radijskih oglasov in poleg tega Še dve srebrni nagradi. Prejel pa je še nagrado občinstva za najboljšo predstavitev celostne oglaševalske agencije. C. K. I Jože Ficko, Brezovci: Na območju, ki sedaj spada v občino Puconci, smo se lotili reševanja problematike ž vodo že tedaj, ko smo bili še v veliki občini Murska Sobota. Doslej so priključena na skupno vodovodno omrežje, ki ima zajetje v občini Murska Sobota, gospodinjstva vasi: Puconci, Predanovci, Brezovci, Le-merje, Puževci, Strukovci, Zen-kovci, Beznovci, medtem ko ima Gorica lastno vodovodno zajetje. Letos je v proračunu puconske občine predvidenih za gradnjo vodovoda 331 milijonov tolarjev, od tega je delež države kot prispevek k projektu skupnega reševanja vodooskrbe v Prekmurju 181 milijonov tolarjev. S tem denarjem bodo letos zgrajena omrežja na Vaneči, v Šalamencih in Bodoncih. Pripravljeno pa imamo tudi projektno dokumentacijo za vasi Moščanci, Pečarovci, Dankovci, Dolina, Bokrači, Mačkovci; predvidevamo pa, da bo tudi dokumentacija za Vadarce. Ostane le še najsevernejši del občine: Poznanovci, Prosečka vas in Otovci, kar je razumljivo, saj poteka primarni vod od juga proti severu. Del denarja namenjamo tudi za raziskave novih črpališč na območju naše občine. - Gospodinjstva prispevajo za vodovod 3-500 mark v tolarjih, preostalo pa je delež občine oziroma države. Sicer pa je skupni strošek za priključek okrog 1,2 milijona tolarjev. Prav zaradi povečanih stroškov je nastala pri gradnji vodovoda zamuda. - V nekaterih krajih, kjer ni javnega vodovoda, imajo hude težave z vodo, zato na območju naše občine dnevno pripeljejo s cisternami okrog 30.000 litrov vode. Vrsto let je bilo vode dovolj Janez Slamar od Grada: Imamo srednje veliko kmetijo. Lani so se pojavile težave, ker zbiralnik vode, iz katerega je napeljano vodovodno omrežje v več gospodinjstev, večkrat presahne oziroma so v njem le minimalne količine vode. Zdaj nam vodo že nekaj časa (tudi pozimi) vozijo -približno vsakih deset do štirinajst dni - gasilci. Za vodo iz ene cisterne, ki jo prečrpajo v zbiralnik, plačamo tri tisoč tolarjev, razliko do dejanske cene stro- škov prevoza vode pa poravna občina. Na kmetiji imamo še poseben zbiralnik za deževnico, vendar je ta pretežno prazen, saj na našem območju redko dežuje. Poleg vseh drugih težav, s katerimi se človek srečuje, je pri nas še pomanjkanje vode. Že veliko let odvisni od gasilcev h^ndeset let dr. Jožefa Smeja prekmurski škof lijggp Se je 15. februarja 1922 v Plečnikovi in Baševi Bo- I nocyjevega kroga« (promoviran dJ.udarjenemu kmetu Jožefu in Ani, roj. Ošlaj. V 30. januarja 1976). Nato je postal V*dr^.1 nadarjenemu kmetu Jožefu in Ani, roj. Ošlaj. V tpna>kioln^so bili trije otroci; imel je še starejšega brata le Osta]_ Se ni vrnil z ruske fronte, in mlajšo sestro Marijo, ^dsk na Smeievi domačiji. nocyjevega kroga« (promoviran 30. januarja 1976). Nato je postal Aini jn° je obiskoval v nagi' ’iJ tirUer SklSoboti> kjer je leta pa se ,c B°g°jine. Po , e nč ar Se bojeviti in motivira-'6steb |,an' n's° predali. Zlasti sta i^bžn9^ 'n Benko’ ki sta tudi 5 Snh^-3 Za ne°dločen rezul-^ni °aanib pa ie bil po pri-?Xnai naiboljši Karkovič, ki je |n $e lri Pucončane. Žal pa °cuvan nista bila spo- tov, poln preobratov do zadnje partije. Igra na visoki ravni, posebno zahvalo zasluži Benko, zahvala tudi navijačem za podporo s tribun. Osvojeno šesto mesto je po pričakovanju, vendar ga bomo v končnici poskušali izboljšati.« V zadnjem kolu prvenstva je državni prvak Maribor v Puconcih po pričakovanju premagal Kemo. Moravske Toplice Sobota so bile proste. Moravske Toplice Sobota: Kerna Puconci 5: 5 (Kocuvan : Unger 0 : 3, Karkovič : Benko 3 : 0, Koščak : Pavič 3 : 2, Karkovič : Unger 3 : 0, Kocuvan : Pavič 3:1, Koščak : Benko 2 : 3, Karkovič - Koščak : Unger - Pavič 1 : 3, Karkovič : Pavič 3 : 1, Koščak : Unger 0 : 3, Kocuvan : Benko 0 : 3). Kerna: Maribor 2 : 6 (Benko : Škafar 0 : 3, Unger: Zafošnik 3:1, Pavič : Komac 0 : 3, Unger : Škafar 0 : 3, Benko : Komac 0 : 3, Pavič : Zafošnik 3 : 2, Unger -Pavič : Komac -Zafošnik 0 : 3, Unger: Komac 1 : 3). (M. U.) Maribor 1616 0 0 96:23 32 Preserje 1612 1 . 3 85:54 25 Olimpija 16 8 4 4 76:56 20 Vegrad 16 7 4 5 74:66 18 MT Sobota 16 6 5 5 74:65 17 Koma Puconci 16 4 5 7. 64:70 15 Krka 16 4 2 10 56:84 10 Križe 16 3 1 12 42:83 7 Škofije 16 1 0 15 28:94 2 T1BHA« tibhar •JO ) pomurska banka S^^ria^ Zma3' Po der' h er Mt „Povedala: Miran > -X ^»Izenačen %. p a Prišla izkuše-\i^ ni- r?\la’ ker SnZn°sti’ ki se nanf (k\3n°' S n '9ral' 90stie neo’ za' S P a,i « bo v končnici Si:7“ «nger ml,-tre-rav' derbi, nego- Dobra igra Sobočanov V osmini finala Interpokala, v katerem je sodelovalo 68 ekip iz 13 držav, so se igralci Moravskih Toplic Sobote dostojno poslovili od tekmovanja. Na gostovanju so izgubili po hudem boju s francosko ekipo Henne-bont in prikazali zelo dobro igro. Povedli so celo z 2 : 1, ko je Karkovič presenetil Kitajca Wanga, Koščak pa Charlesa Abrahama, vendar so na koncu le slavili favorizirani gostitelji. Hennebont: Moravske Toplice Sobota 4 : 2 (Wang : Karkovič 1 : 3, B. Abraham : Solar 3 : 0, Ch. Abraham : Koščak 2 : 3, B. Abraham - Wang : Karkovič -Koščak 3 :1, B. Abraham : Karkovič 3 :1, Wang : Koščak 3 : 0). (M. U.) Druga zmaga Nafte V predzadnjem kolu prvenstva v državni moški kegljaški 1. B-ligi je Radenska V Radencih premagala drugouvrščeno ekipo Ljubelja z rezultatom 5 : 3 (5343 : 5233). Radenska: Ljubelj - Kuzma : Mejač 1 : 0 (941 : 913), Šebjanič : Klofutat 0 : 1 (833 : 859), Kučan : Praprotnik 0:1 (816 : 873), Harc : Geršak 1 : 0 (860 : 829), Borovič : Čerin 0 :1 (862 : 885), Kovačič : Ahačič 1 : 0 (1031 : 874). Nafta pa je doma izgubila z Gorico z 2 : 6 (5108: 5243). Nafta: Gorica - Fel-šo : Turk 0:1 (817 : 891), Matko : Prosen 0 :1 (828 : 888), Žalik : Miš-kovič 1 : 0 (876 : 853), Matjašič : Radočaj 0 : 1 (832 : 905), Radakovič : Hlade 0 : 1 (868 : 925), Horvat: Šuligoj 1 : 0 (887 : 784). V zadnjem kolu prvenstva v drugi državni ženski kegljaški ligi je Nafta v gosteh premagala Šoštanj s 3 : 5 (2280 : 2344) in dosegla drugo zmago. Šolanj: Nafta - Prelogar: Stanič 1 : 0 (399 : 388), Kranjc : Varga 0 : 1 (345 : 406), Borovnik : Utroša 0 : 1 (389 : 480), Lozič : Gomzi 0 : 1 (390 : 403), Križan : Ščap 1 : O (385 : 376), Lasnik : Žalik 1 : O (372 : 363). V devetem kolu prvenstva v mariborski kegljaški zvezi je premagala v prekmurskem derbiju druga ekipa Radenske drugo ekipo Nafte s 6 : 2 (4960 : 4688). Za Radensko so zmagali Lesjak, 868, Drvarič, 838, Marinič, 876, in Emeršič, 793, za Nafto pa Bagladi, 810, in Magyar, 791 podrtih kegljev. (M. Ž., F. M.) 1. B-liga moški Sinet 17 14 0 3 98:38 28 Ljubelj 17 10 3 4 82:54 23 Gorica 17 12 1 5 81:55 23 Radenska 17 10 2 5 77:59 22 Hidro 17 10 1 6 73:63 21 Rudar 17 7 1 9 66:70 15 Jesenice 17 7 1 9 64:72 15 Korotan 17 4 3 10 53:83 11 Nafta 17 2 2 12 42:94 6 Adria 17 2 2 12 42:94 6 2. liga vzhod ženske Komcelj 8 7 0 1 42:22 14 Šoštanj 8 4 0 4 33:31 8 Miroteks 8 4 0 4 32:32 8 Fužinar 8 3 0 5 29:35 6 Nafta 8 2 0 6 24:40 4 Po letošnji tekmovalni sezoni v prvi državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera osvojila 20 točk in zasedla sedmo mesto. Z odhodom Svetlane Oletič k ptujskemu drugoligašu je bilo pričakovati slabšo igro ob mreži in v obrambi. Ob številnih poškodbah in boleznih (Kosi, Vrbančič, Šoštarič, Moreč, Praprotnik), ki so se pojavljale med tekmovanjem, je bilo upov ljutomerskih odbojkaric za vidnejšo uvrstitev konec. Nekoliko uspešnejši je bil prvi del sezone s štirimi zmagami (Kamp Pivka, Solkan, Koper, Šempeter), potem pa je sledilo dokaj klavrno nadaljevanje le z dvema zmagama v gosteh (Solkan, Šempeter). Tako so zasedle Ljutomerčanke skromno sedmo mesto. Trener Janko Hoch-statter o minuli sezoni: »Z igro mojih varovank prav gotovo ne morem biti zadovoljen, zlasti smo razočarali kot gostitelji. Sicer pa je sedmo mesto realno in bolj ali manj pričakovano. Svoj cilj, ostati v ligi, smo uresničili.« Zaradi skromnega igralskega kadra in poškodb so dobile priložnost igranja mlajše igralke (Kodila, Jureš, Tretinjak), ki pa zaupanja niso najbolje izkoristile. Po trenerjevih besedah so kar dobro igrale na gostovanjih, povsem pa so razočarale pred domačim občinstvom. Pri ljutomerskem klubu že razmišljajo o novi tekmovalni sezoni in napovedujejo okrepitve v strokovnem in igralskem kadru. Želijo si namreč mesto, ki vodi na evropsko tekmovanje. (Niko Šoštarič) Namizni tenis Rokomet 2. liga moški Rezultati - 16. kolo: Arcont Radgona: Sviš 24 : 29 Radovljica: Drava 34:21 Grosuplje : Ajdovščina 34 : 24 Krim : Črnomelj 24 : 32 Atom Krško: Grča Kočevje 31 : 32 Grosuplje Črnomelj Sviš Kočevje Ajdovščina Krim Arcont Radgona Drava Radovljica Sava Kranj Atom Krško 15 13 15 13 15 11 16 8 15 7 15 7 15 6 15 6 15 5 14 3 14 0 0 2 0 2 0 4 2 6 1 7 0 8 1 8 1 8 010 1 10 014 446:343 26 435:363 26 412:382 22 421:391 18 388:385 15 416:415 14 397:387 13 379:415 13 361;399 10 266:344 7 358:455 0 Kerna II v drugi dižavni ligi V zadnjem kolu prvenstva v drugi državni članski namiznoteniški ligi je izgubila druga ekipa Moravskih Toplic Sobote z Dravo na Ptuju, ki je novi prvoligaš, in zasedla drugo mesto. Ptuj: MT Sobota II 6 : 2 (B. Ropoša, Ocepek). Trije pomurski predstavniki v tretji državni ligi so v zadnjem kolu iztržili pet zmag in enkrat igrali neodločeno. Druga ekipa Kerne Puconci je zasedla prvo mesto in se uvrstila v drugo državno ligo. Koma II: Fužinar 6 : 2 (Gider 2, Gorčan 2, Škraban, Gorčan - Zavec); Ljutomer: Muta 6 : 2 (Puhan 3, Tratnjek, Tkalec, Puhan - Tratnjek); Unior: LM-KO Lendava 1 : 6 (Kastelic 2, Gorinšek 2, Makovec, Makovec - Rošič); Kerna II : Muta 5 : 5 (Gider 3, Gorčan 2); Ljutomer: Fužinar 6 : 1 (Puhan 2, Tratnjek 2, Tkalec, Puhan-Tratnjek); Krško: LM-KO Lendava 4 : 6 (Kastelic 2, Gorinšek 2, Makovec, Kastelic -Gorinšek). M. U. Šport od tod in tam____________________________________________ Rokoborba - V Beogradu je bil mednarodni članski rokoborski turnir za memorial Ljubomira Gedže. Med 67 tekmovalci iz 9 držav sta sodelovala tudi Jure Kuhar (74 kg) iz Murske Sobote in Mitja Sedmak (84 kg) iz Ljutomera in se lepo odrezala. Sedmak je izgubil z Bosničem z 0 : 3 in premagal Stančiča (oba Jugoslavija) ter zasedel šesto mesto. Kuhar pa je premagal Deliča s 3 :0 ter izgubil s Korico z 1 : 3 (oba Jugoslavija) in Madžarom Horvathom z 0 : 4 in zasedel sedemo mesto. (F. M.) Nogomet - V petnajstem kolu prvenstva v drugi državni mladinski nogometni ligi vzhod je igrala Nafta iz Lendave z Dravo na Ptuju neodločeno 1 : 1, kadeti Drave pa so premagali Nafto s 4 : 0. (F. M.) Golbal - V tretjem kolu državnega prvenstva slepih in slabovidnih v Gol-balu v Ljubljani je Murska Sobota (Potočnik, Kisovec, Vogrinčič, Maučec) premagala Zmaje z 11 : 8, Zavod z 11 : 3 ter izgubila z Mladinci s 4 : 10 ter je na drugem mestu in bo igrala v končnici prvenstva. (T. K.) 14 AKCIJE 21. marec 2002 VESI MREŽNI KUPON i IIRUVU VANJE I Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota, jaz sem te iskal, mimo tebe sem šel in pogledal sem te in sem ves vztrepetal... (0. Župančič) Obiščite Dneve Strasti med 21.3. in 23.3. pri pooblaščenem prodajalcu AC Interier, PE Murska Sobota na Kocljevi 5. Uživajte v preiskusnih vožnjah z limuzino novega razreda E. Najljubše sanje... VESTNIK0V0 POTOVANJE Vsak četrtek do 12. aprila 2002 izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči! Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon pošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži. Lepe želje, čestitke in pozdravi TEDENSKI KUPON i--------------------- a) izlet v Gardaland | b) izlet na Madžarsko c) izlet v Benetke i_____________________ Ta teden so bili izmed vseh prispelih tedenskih kuponov izžrebani tisti, ki so jih poslali: 1------ 1. nagrada: KATARINA RENGEO, Štefan Kuzmiča 42, 9000 MURSKA SOBOTA, izbrala si je izlet v Prago 2. nagrada: SPOMENKA GABERŠČEK, Benica 8 a, 9220 LENDAVA, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja, 3. nagrada: Stanko PISNJAK, Satahovci 37,9000 MURSKA SOBOTA, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja. Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti! Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v 51. št., ki je izšla 20. decembra 2001. Polna mreža mora prispeti na naš naslov do 12. aprila 2002, ko bo finalno žrebanje. Nagrada bo vabljiva! Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvo-majske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas. Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51, 530 16 52, faks: (02) 530 16 55, e-mail: t.a.-klas@siol.net Prvomajske počitnice: dalmatinska PODSTRANA UGODNO! Zgodilo se je... Na mejnem prehodu Gederovci so prijeli 18. marca našega državljana, ki je v svojem osebnem avtu skušal pripeljati v Avstrijo tujca, ki je prišel v Slovenijo s Hrvaškega na območju Hotize. Tujec se je predstavil z osebno izkaznico nekega slovenskega državljana. Prevoz v tujino ni uspel. Tujec je moral k sodniku za prekrške, slovenski voznik pa se bo zagovarjal na sodišču. V ponedeljek, 18. marca, okrog 9. ure je zagorelo v predsobi stano-vanjske hiše na Bukovnici. Požar se je razširil v sosednjo sobo in na ostrešje. Pogasili so ga gasilci PGD Bukovnica, Bogojina, Filovci in Motvarjevci. Lastnika, ki se je nekoliko opekel po glavi, so odpeljali v bolnišnico. Ogenj se je menda pojavil zaradi kratkega stika na dovodu električne energije k hladilni omari, škode pa je za 500.000 tolarjev. * Š. S. ■ Kaj pa Kobilje, Prosenjakovci, Martinje? Odkar imamo v Pomurju hipermarkete, za nas ni več tako zanimivo nakupovanje v Avstriji in na Madžarskem. No, ob četrtkih in sobotah pa se občasno vendarle zgrinjajo kolone vozil proti madžarskemu Lentiju. In skoraj vsi bi radi šli čez mednarodni mejni prehod Dolga vas, ki je odprt neprekinjeno, oziroma meddržavni prehod Pince, ki je odprt med 6. in 22. uro, zato je na obeh kar lepa gneča. Policija svetuje, naj potniki ne pozabijo, da imamo z Madžarsko še druge prehode. Meddržavna mejna prehoda Kobilje in Prosenjakovci sta odprta vsak dan med 8. in 16. uro, meddržavni prehod Martinje pa je odprt od 1. novembra do 31. marca od 8. do 18. ure, od 1. aprila do 31. oktobra pa bo odprt od 7. do 21. ure. VESTNIK NA NTERNETU. WWW.p4nf.SI* Danes praznuje štirideseti rojstni dan draga Darja Kous iz Gradišča pri Murski Soboti. Še veliko sreče, zdravja in vsega lepega ji želi - sobotna družba. Dvajseti rojstni dan bosta praznovala Mojca Lipič in njen Robi. Želim jima srečo, dobro zdravje, uspeh v šoli ter uresničitev vseh želja - Zlatko iz Maribora. Naša Natalija Hari iz Krašč 38praznuje drugi rojstni dan. Srečo, zdravje in veselje ji iz srca želiva -mamica in ati. Jožici Težak iz Vanetine pri Cerkvenjaku iskrene čestitke za minulo praznovanje goda z željo, da bi bila še naprej tako pridna doma in v šoli - mama Katica in oče Vlado. Te dni je praznoval rojstni dan in god Jože Hozjan iz Nedeli-ce. Iskrene čestitke, mnogo srče in zdravja ter vse naj... - družina Nemet iz Čikečke vasi. Špeli Mekiš iz Nuskove za osmi rojstni dan iskrene čestitke, veliko uspehov v prvem razredu OŠ Sv. Jurij, da bi se dobro razumela s sošolkami ter gradila prijateljstvo, na katerem sloni sreča - sestra Sonja. V pomladnem mesecu marcu slavi god najin dobri in skrbni sin Jože Mešič od Grada. Iskrene čestitke, trdno zdravje in vse lepo v mladosti želiva - ata in mama. Osemnajsti rojstni dan bo praznovala draga hčerka in sestra Aleksandra Smej iz Kobilja. Obilo zdravja, sreče in uspehov v šoli ji želimo - mama, oče in sestra Sonja. Vsem dragim Jožicam in Jožetom v našem sorodstvu vse lepo za minulo praznovanje. Dobre želje so namenjene na Turjanski Vrh, v Boračevo, Tropovce, Lipovce, Gomilico in Ižakovce - soro- Štirideseti rojstni dan praznuje Katica Težak iz Vanetine. Ostani še naprej tako dobra in razumevajoča žena in mama, dosti uspeha na delovnem mestu, trdno zdravje in veliko poslovnih uspehov želita - mož Vlado in hčerka Jožica. Hitro čas beži in vsak se praznovanja goda veseli. Praznuje tudi Jože Mešič od Grada. Vse najboljše in da bi se mu izpolnile vse skrite želje, iskreno želimo - bratje in sestre. Sedmi rojstni dan slavi Petra Šarkezi iz Petišovec. Ostani še naprej zdrava, vesela in pridna v šoli želi - tvoja babica Helena. Petindvajseti rojstni dan bosta praznovala Gregor Lipič in Vanja Škof. Želim jima trdno zdravje, srečo in da se jima izpolnijo vse skrite želje - Zlatko iz Maribora. Dragemu bratrancu Jožefu Ka-lamarju iz Čepinec iskrene čestitke za god, veliko sreče za volanom, trdno zdravje in da bi se mu izpolnile vse želje, želi - sestrična Danica z domačimi iz Markovec. Sedmi rojstni dan praznuje naš dragi nečak in vnuk Jan Cimerman iz Beltinec. Vse najboljše KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: Mercedes-Benz Prihodnost avtomobila in postani še naprej tako priden, razigran in nasmejan. To želimo - babica in dedek ter stric Srečko iz Lukavec. Prvi rojstni dan je praznoval najin dragi sinko Adrijan Lan-čoj iz Sotine. Želiva mu veselo otroštvo, zdravje, razigranost ter da bi ostal še naprej tako priden - mamica in očka. Dragi hčerki Bernardi Ljubeč iz Unterkochna v Nemčiji čestitamo za osemintrideseti rojstni dan in želimo veliko sreče, zdravja in na skorajšnje snidenje v domačem kraju - vsi domači. Šesti rojstni dan bo praznovala draga hčerka Laura Nemet iz Čikečke vasi. Želimo ji veliko sreče v otroštvu in da bi ostala še naprej tako pridna - mama, oče ter sestri Sandra in Klavdija. V teh dneh praznuje petinosemdeseti rojstni dan dragi svak Franc Holcman iz Ženavelj 22. Čaša vašega nadaljnjega življenja naj bo vedno polna veselja in zdravja. Iskreno čestita - Lidija z družino. Rojstni dan praznuje Simon Sukič iz Lemerja. Obilo zdravja in sreče v nadaljnjem življenju mu želi - njegova babica. Šport od tod ing Odbojka - Na OŠ Beltincih polfinale državnega prvens novnih šol v odbojki za e | skupini A so sodelovale štiri Najuspešnejši so bili Beltina premagali Brestanico z • ■ bor z 2 : 0 in Hoče z 20 W^ dli prvo mesto pred Man* Hočami in Brestanico. Beltin® se uvrstili v finale, ki bo b- I aprila. (F. M.) Rokomet - V petem kolu J stva v slovenski ligi za kad* Bakovci prepričljivo premaga zor iz Ptuja z rezultatom Strelke za Bakovce: Sever« Vaupotičeva 9 in Sreševa ■ i Rokoborba - Na mednaf J rokoborskem turnirju za starejše dečke v avstrgs^ gu so sodelovali med 7 ci tudi rokoborci Ljutomera, nika, Murske Sobote m Pb dosegli lep uspeh. Najuspe.J bili Ljutomerčani, ki so z’ « prva mesta. Zmagali so-grad (25 kg), Niko Horvat ! in Mihaela Čirič (52 kg)-Dt sta so zasedli: Uroš Hlebec Aljoša Lipovec (31 kg), »a . kovec (40 kg) in Maja w J (52 kg). Tretji je bil Vlado (50 kg). Od Sobočanov.^ mesto zasedel David | kg). Od Pucončanov je Andrej Fajs (37 kg), Mitjar, kg) pa peti. Od rokoborce j nika je bil Vito Gybrek(4' j Tomaž Kocon (32 kg) m Vogrinec (41 kg) pa četrta-F. B. F. M.) 5(t; Judo - Judo klub Murska^ organizira 11 - tradiciona m dni turnir v judu, ki bo v 01 marca 2002, v športni dvoj škt> prve osnovne šole- gy vanju, ki se bo začelo o J sodelovalo okrog 20° J štirih držav. Med njimi bo ^(4 vilni pomurski judoisti, W posegli po najvišjih uvrsti Strelstvo - V Ljubljani s 12. do 15. marca Prlpr3Xed i^ strelske reprezentance-ci sta bila tudi mladinec (Tišina) in član Iztok ^re .«1^ r 1 isiria; 111 cian iziu* ■ ko Jurkovič), ki sta z reP^p odpotovala v Solun v bo od 19. do 24. marca prvenstvo v streljanju z orožjem. (F. M.) J Strelstvo - Na regijskem tekmovanju v Dobrovniku Pd članih z zračno P^Jl Maučec (Bakovci) s J Franc Car (Dobrovnik) s 366 krogi tretje mesto- f zmagala SD Bakovci s Med članicami je bila vič s 341 krogi druga, M (obe Dobrovnik) pa s M tretja. V streljanju s P®°l0Lin nih zmagal Dominik Vnuk JI s 562 krogi, ekipno pa^JI vci s 1619 krogi. Med W J bila Diana Benkovič (0° I 253 krogi druga. (F- Badminton - Na drž3^ stvu za igralce do 19 seje izkazala Lendavi^ J Koncut, ki je zasedla nicami tretje mesto. v mešanih dvojicah Pa^pr Pri moških je zasedel I 5. do 8. mesto. (F- /j Badminton - Miha Horvat, člana i“ g s|ov j dave, bosta sodelov na ni.11 uavc, eu, reprezentanco na ^2' j prvenstvu Hrvaške. g; , marca v Zagrebu- .e|H Namizni tenis - Ntuv^/ tem kadetskem tur s| sta se zvlekla skopaj odprtino, stopila na rob 111 in Pri^a p° niem na stran> zapora do konca ^lil^plezala na streho nižje stt^rigradbe in se od tod čez Potila na garažo Sodišča ^^ji zapora. Tako sta si p()i) 1116- uro utrla prosto pot neznano kam. Izginot-hzoij.^^prnih ubežnikov so ^jiJl^^ovili šele med ju- Kdj । uienjem za zajtrk. stekla obsežna poli-V ^riso na mosto’ “dih n ^uro in mejnih pre-privili blokade in na-!,''Ozi[ar^edovali zlasti tovoriš« s 'So Peljala proti meji. ?%one '^‘^Pičile nepregled-^nii^'1 ‘nso sepojarii^i v vcestnempro- t^Pstni esčeni so bili tudi vsi M o‘°r8ani v sosednjih dr- Pa ie bila izdana talita. Mal na tiskovni kon-Moi^kosoboškem za-pomočnik °‘Mske uprave Mur-Posek° ne®udoma usta-komlsll" 2r°k°v in morebit- lVse Usa)o čimprej raz-Mščine, ki so bo- se je... arcih c . % žh’k k0 . |e zg°dila 14. marca ob 8. uri prometna nesreča, litliranega vozila, ki je pripeljal v križišče lokalne it n' uP°števal prometnega znaka stop in je torej %^'ial pyCe' 10 Pa je bilo usodno, kajti prav v tistem trenutku pJpMo.. Prednostni cesti voznik osebnega avta, ki se je v S^tt pp škodoval. Prav tako njegova sopotnica. ri^ilja so do 15. marca ob 22.55 pridržali pod nad-44-letno F. N. iz Gornje Radgone, ki je kljub 2>> Ievala z vožnjo osebnega avta, čeprav je alkoskop 5(j lenega reda in miru pa so policisti PMP Zavrč 18. . Jtirjj °dredili pridržanje do streznitve 30-letnega D. Š. od Ravnici. e^a avta, ki se je peljal 16. marca ob 11.35 po ulici ha ^“rski Soboti, je križišču zavil v desno na Slo-je prečkala cesto peška, saj je na semaforju ^°v0avtomobilist ni uspel ustaviti, je trčil v peško, Ati?'le in se hudo poškodovala. (Vepr '^Poralr^03 v naravnem okolju prepovedano kuriti, ap,ati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali ^kte' SnovL ki lahko povzročijo požar, se nekateri za te SPC ne menijo, zato je bilo v zadnjem času na ob-Pet več travniških in drugih požarov. trovale temu neljubemu dogodku. Zanimivo je, da je bil eden od dveh paznikov, ki sta lani preprečila zelo resen poskus pobega iz zapora, ob zdajšnjem pobegu v nočni službi. Po Petkovih besedah imajo pripravljen projekt za uvedbo sodobnega tehničnega varovanja, vendar se zatika pri denarju. »Zaradi drugih dodatnih varnostnih ukrepov se je število uspešnih pobegov iz slovenskih zaporov v lanskem letu zmanjšalo. V letu 2001 je tako pobegnilo osem zapornikov in pripornikov, od katerih smo jih polovico že prijeli,« je pripomnil. Angažiranih je bilo kar 168 policistov »Po obvestilu o pobegu dveh pripornikov smo takoj izvedli blokado širšega območja, kriminalisti in policisti pa so začeli intenzivno zbirati obvestila na tistih lokacijah, kjer bi lahko kakorkoli zvedeli koristne informacije za prijetje pobeglih pripornikov. Sam dogodek je imel takoj po objavi v javnosti izreden odmev. Ljudje so dobili občutek, da se ne morejo več varno gibati. To je bil dodatni razlog, da smo se maksimalno potrudili in angažirali. Istočasno smo prišli s klasičnimi in tudi prikritimi metodami dela do nekaterih podatkov. Tako smo okrog polnoči dobili obvestilo, kje sta pobegla pripornika. Nahajala naj bi se v objektu na območju Lendavski Goric. Tja smo takoj poslali policijsko patruljo in kriminaliste, ki so blokirali območje, da bi preprečili pobeg pripornikov. Na predlog načelnika kriminalistične policije pa sem se odločil za aktiviranje naše posebne policijske enote, ki je posebej izurjena za delo na terenu in iskanje oseb. Ker je obstajala nevarnost, da bi pri prijetju nudila oborožen odpor, smo generalnemu direktorju slovenske policije predlagali, da na območje, ki smo ga blokirali, pošlje tudi pripadnike specialne enote Slovenske policije. Ta je bila aktivirana ob 2. uri zjutraj in bila v zelo kratkem času pripravljena za vpad v objekt in prijetje. Ta enota, ki se aktivira le izjemoma, je posebej usposobljena ta tovrstne akcije. Njeni pripadniki so izredno strokovno podkovani in učinkoviti. Ob 6.05 je prišlo do odločitve o vpadu v objekt, kjer sta bila prijeta oba pripornika in lastnik vinske kleti,« je povedal na tiskovni konferenci direktor Policijske uprave Murska Sobota Aleksander Jevšek. Zvedeli smo, da sta oba ubežnika in domačin, ki jima je pomagal, spali in da pri akciji ni bil nihče poškodovan. »Ker gre za pripornika, osumljena hudih kaznivih dejanj, so policisti morali varovati tudi določene osebe in njihove družine. V akciji je sodelovalo 168 policistov, od tega 18 kriminalistov PU Murska Sobota, 8 kriminalistov PU Maribor in Celje, 15 pripadnikov specialne enote slovenske policije in 11 pripadnikov posebne enote PU Murska Sobota. Vsem izrekam pohvalo za požrtvovalno delo, saj so hitro in učinkovito prijeli pobegla pripornika. Zahvalil bi se tudi medijem in občanom, ki so nas obveščali o pobeglih. Odziv javnosti je bil izjemen,« še dotiaja Aleksander Jevšek. Zvečer z avtobusom do Lendave Načelnik kriminalistične policije Drago Ribaš pa je razkril še nekatere podrobnosti o pobeglih pripornikih. »Po naših ugotovitvah sta bila pobegla pripornika čez dan na širšem območju Murske Sobote, zvečer pa sta se z javnim prevoznim sredstvom odpeljala v Lendavo. Zatekla sta se v vinsko klet v Lendavskih Goricah. Da bi preprečili poškodbe tretjih oseb in da osumljenca ne bi med aretacijo zajela tal- V murskosoboškem zaporu je trenutno 17 pripornikov in 27 zapornikov. Zanje skrbi 20 delavcev. V nočnem času sta v službi praviloma dva paznika, ki morata varovati celotni objekt. Predzadnji pobeg je bil leta 1998, ko je iz nerazumljivega vzroka pobegnil obsojenec slab teden pred iztekom kazni. cev, smo se odločili za bliskovito akcijo. Specialna enota Slovenske policije je vdrla v vinsko klet ter aretirala ubežnika in osebo, ki jima je ponudila zatočišče. Po prijetju jima je bila dana zdravniška pomoč, vendar ne zaradi posledic aretacije, ampak zato, ker sta bila poškodovana. Pove- skušala s strehe skočiti na bližnje drevo, vendar sta ga zgrešila in padla na tla. Eden si je poškodoval nogo, drugi pa roko, zato so ju najprej odpeljali v murskosoboško bolnišnico.« Ali bosta po tem dogodku še sanjala o pobegu? Milan Jerše, 16 IZ NAŠIH KKAJfcV 21. marec 2002 mio Obisk pri vas doma Krampačevi iz Koprive živijo za vin« Včasih je težje kot pridelati - prodati ....1 ed tistimi (redkimi) vinarji, ki za promocijo in s tem povezano prodajo vina koristijo slovenski vinski internet- —_ ni portal (www.slovino.com), je tudi vinogradniška kmetija Štefana Krampača iz Koprive pri Razkrižju. Tega pa ne počnejo zaradi »mode«, ampak ker je pač treba izrabiti določena komunikativna sredstva, da bi lažje unovčili velik pridelek. Krampačevi se že dolgo ukvarjajo z vinogradništvom. Vrsto let so imeli dva hektarja vinograda, zdaj pa obdelujejo štiri hektarje z 18.000 trsi. Največ je sorte beli pino, nato pa: souvignon, chardonay, renski rizling, laški rizling, traminec, šipon, nekaj sto trsov pa je muškatnega oto-nela. Po trsu dosežejo v poprečju dva litra vina. - Ima taka pestrost prednosti ali pomanjkljivosti? »Pri prodaji je to vsekakor prednost, saj je tako ponudba vin pestrejša in se najde kaj za slehernega kupca. Imamo pa tudi predikatna vina: souvignon -izbor, chardonay - izbor, laški rizling - pozna trgatev in laški rizlig - ledeno vino,« je povedal gostitelj Štefan, nato pa povabil na pokušnjo v klet, ki je v sestavi domačije v Koprivi št. 1. - Vaša vinogradniška kmetija je na meji s Hrvaško. »Da, vendar te meje ne občutimo, saj je tudi na »drugi strani« veliko lastnikov iz Slovenije. Tudi mi obdelujemo nekaj vinogradniških površin, ki so v sosednjem (medžimurskem) Robadju. Pridelek lahko nemoteno odpeljemo.« Da je »meja« le navidezna, sem se prepričal, ko sem prisedel v Štefanovo dostavno vozilo Peugeot in sva se zapeljala v stričevo klet v Robadju. Lepa hiša. In kako velika in modernizirana klet. Pa toliko sodov in različnih sort vina! Spet pokušnja. Vrnila sva in potem še malo poklepetala v domači polnilnici vina. - Vino torej tudi stekleničite? »Približno šestdeset odstotkov količin prodamo v rinfuzi (odprto), preostalo (štirideset odstotkov) pa stekleničimo in prodamo kot buteljčna vina. S stekleničenjem je veliko dela in tudi drugi stroški so, vendar se splača, saj dosegamo na tržišču s prodajo buteljk primerno ceno.« Gostitelj Štefan je povedal, po čem prodaja buteljke in po čem odprto vino, a tega ne bom zapisal. Prav gotovo pa je kakovost kapljice tista, ki vpliva na dobro prodajno ceno. - Kdo vse pa pravzaprav obdeluje te velik površine? »Smo družinska kmetija. Ob Štefan Krampač iz Koprive obdeluje (ob pomoči domačih in občasnih sezonskih delavcih) štirihektarski vinograd z 18.000 trsi, neguje in stekleniči vina, skrbi za prodajo (tudi tako, da prireja promocije in vino dostavlja), povrh pa ne zanemarja dela na kmetiji, kjer imajo deset glav goveda. Ko pa bodo ponudbo razširili še na sprejem in pogostitev gostov, bo dela še več. - Foto: Š. S. meni so še: žena Jožica, ki je sicer zaposlena v Muri; hčerka Natalija, ki študira v drugem letniku Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor; hčerka Danijela, ki je končala gostinsko šolo, in mati Marija, ki je naša kulinarična mojstrica. V vinogradu delamo vsi, resda največ jaz. Za večja de la, tudi za trgatev, pa najamemo in plačamo tuje delavce.« Štefan Krampač, ki se bo čez leto dni srečal z Abrahamom, je bil nekoč šofer v ljutomerskem Komgradu; leta 1987 pa je službo pustil in poprijel na domači kmetiji. Poleg vinogradniško-kle-tarske dejavnosti se ukvarjajo tudi z rejo goveje živine. Imajo deset glav, od tega štiri molznice. Tudi svinjski hlevi niso prazni, saj imajo v njih deset beko-nov. Sama po sebi se ponuja misel na turistično kmetijo oziroma kmetijo odprtih vrat. »Tudi o tem razmišljamo. Tu in tam že zdaj pripelje kak avto- bus. Odkar pa imamo asfalti^ cesto, je sploh urejen dostopi-naše kmetije. Imamo tudis'” leseno prešo in bomo urt prostor, v katerem je postavi na. Pod brajdami pred hi^ bomo postavili mize in W razžaganih hlodov...« Pa ne samo to! Človek srkne, če nima praznega'" dca. Dobrodošle so torej do®' če dobrote iz tiinke oziro®1^ bra. Mati Marija je postaj mizo zaseko z vloženi® P®; nim mesom in klobasami j skusiti sem moral tudi do®’ beli sir in zaužil sem tudi W domačega rdečega sira, nega v obliki stožca. PotemP*! bilo treba vse to poplakni® Gostitelj Štefan Kra®^ priznal, da je v vinogradnik kletarstvu predvsem s2®0, čeprav je končal tečaj za«^ stekleničenje vina in drC čaje. Ima pa dolgoletne i^ Ne čudi torej, da je vinog'1 štvo Krampač prejelo odličij, na primer veliko 5^ častno diplomo na sej®" . Ljubljana '94, zlato me^L laški rizling - pozna trgate''*J na sejmu v Gornji Radg*! istem sejmu zlato medaljo zaj donay, letnik ’98... Med odličij sem opazil tudi veli' to medaljo za vzorec vina W trgatve, dan v pokušino v«h graševine (rizlinga) nitem hrvaškem vinograd'1’ območju Kutjevo. Štefan Društvo kmečkih žena in deklet Kapela in Kmetijska svetovalna služba Gornja Radgona sta organizirala na Kapeli kuharski tečaj, ki ga je vodila upokojena učiteljica gospodinjskega pouka Marija Fras. Trinajst tečajnic je pripravljalo sladke dobrote s sadjem po učiteljičinih receptih, zapisanih v njeni kuharski knjigi. Frasova nam je razkrila, da so tako želele obiskovalke tečaja, in dodala, da je bilo nekoč na podeželju veliko več jedi, ki so jih gospodinje pripravljale iz sadja. Zdaj bo, vsaj na Kapeli, spet tako. In bolj zdravo. - Foto: L. Kr. Negovčanke bodo kuhale še bolj zdravo Zaposlitev v domači delavnici Marija plete štrike ----------------- , __riO^ V sestavi Gasilske zveze Slovenije deluje Mladinski svet, katerega poslanstvo je skrb za strokovni in tehnični'razvoj dela z mladimi v gasilskih organizacijah. To delo opravljajo gasilski mentorji. Zanje je bil v Beltincih tečaj, ki se ga je udeležilo osemindvajset gasilcev z območja gasilskih zvez Beltinci, Murska Sobota, Lendava in Gornji Petrovci. Teoretično in praktično znanje bodo prenesli na mlade gasilce. - Foto: J. Ž. Bratkovičev! ne kupujejo metel rija je namreč po očetu podedovala znanje in potrebne naprave za izdelovanje štrikov iz konopljinega in lanenega prediva. Na Breznikovi, sedaj Bratko-vičevi kmetiji v Gornjih Ivanjcih so tradicijo ohranili v sedanji čas. še ne tako davni preteklosti so na kmetih koristno izrabljali zimski čas in so marsikatero preprosto orodje izdelali kar sami. kazala, kako s pomočjo^) naprave za pletenje id0 Zakonca Marija in Matija Bratkovič iz Gornjih Ivanjec pri izdelavi štrika. - Foto: niti, lahko spletemo Matija pa se bolj delavi raznih izdelkov'ZL sto let stari delavnici porišča za motike, go orodje. Izdeluje ter brezove in sirkove ® p to potrebujejo na k®^ usmerjena v živine Gospodinja Marija in gospodar Matija zimski čas, kolikor jima ga je na voljo potem, ko opravita delo pri živini, namenjata izdelavi različnih izdelkov. Ma- Na domačiji imajo tudi 150 let staro laniščnico, kjer so vse do pred dvajset let trli konoplje in lan. Nekaj prediva je še ostalo, zato sta Bratkovičeva lahko po- L. Kr. karstvo ter imaj° O dobite strojne oP de)0 v 'J zatrdila, da jima I ^i p delavnici svoje'® ■G Najljubše sanje... VESTNIKOVO POT0^J «WI!1 21. marec 2002 i<- iMAOin rvnnucv 11 Milan Gašpar se je pošalil na svoj račun Takšen sem kot bin Laden t ferarno ustvarjanje na Benkovem Bregu a ^ustavljiva želja, / nemir srca / v meni tlita, / da bi povrnil se v preteklost, / da bi se sprehodil/po pozabljenih stezah, /kjer nekoč sva skupaj/z roko v roki, /opojna ^spomladanskih rož, /jutranjo roso božala, / enake sanje sanjala, v nežnem objemu /pod staro smreko obležala, / kjer sta se najini telesi / združili v eno... Prebrali ste verze pesmi Žel-i3, ki so je napisal Milan Gašpar 12Sulinec na Goričem. Ti stihi niso ne prvi ne zadnji, saj je sko-'a' On še pesnikuje) okrog sto Pesmi, predvsem ljubezenskih. P,Se Pa tudi aforizme oziroma duhovite domislice. Milan Gašpar, ki pa se včasih Odpiše pod svoje stvaritve le s ^'inia zlogoma imena in prii- 1 MiGaš, živi s svojo življenjs-0 s°potnico v zaselku, imeno- Benkovski Breg, ki je se-se ana bregu. Proti večeru, ko ^SePeljal dol, je že zmrzova-'navto je drsel kot sani, a se Prevrnil. v । lan je v tem zimskem času »vnem doma na toplem in s J^ikom v roki. Da, s kala-JS°n> saj mu je pisalni stroj d Predal, računalnika pa seve-ta^no mi pisanje gre od rok. %-in Zgodbe sem začel sesta’ s^lžev osnovni šoli. Pozneje t^ pisovalv razne časopise, fc^ostnik. Aforizme pa sem s^lasti v Pavlihi. Napisal 51O(, koliko pesmi in aforiz-Mj’ Uh hilo za knjižico. To t^^ravam izdati, vendar .^oja deh malo spiliti, Wr'"’ Predvsem Pa na)ti P°' t1’ k’ b’ finančno podprl kislim, da bi bila knjižica rana,« je razkrival svoje načrte. Sam sem mu sicer predlagal, naj bi potrkal na občinska vrata; toliko bolj, ker je v glasilu petrovske občine objavil nekaj svojih del. »Rad bi spoznal nekoga, ki bi mi dokazal, da obstaja nekaj bolj črnega, kot je naše življenje,« je vsebina enega od aforizmov. Da, življenje! Le kdo pa nima v njem tudi kaj »črnega«? Milan najbrž ne bi mogel pesnikovati, ko bi se gnal za materialnimi dobrinami. Te mu kaj veliko niti me pomenijo (vse pustimo na tem svetu), zato pa je toliko bolj duhovno bogat. »Kreditno sposoben ima šansepovsod, kreditno nesposoben je oplel že pri kurbi.« »Razlika med harmoniko in žensko je očitna: prvo raztegneš, drugo pa nategneš.« Milan Gašpar iz Šulinec z oblačenjem (ne)hote oponaša razvpitega bin Ladna. - Foto: Š. S. »Kdor vstopi v kupleraj s praznim žepi, bo izstopil s polnimi jajci.« »Seks z gumico je podoben umivanju nog v nogavicah.« Tudi to so MiGaševe domislice. So sicer »mastne«, s piscem pa upava, da ne bova pohujšala Vestnikovih bralcev. Če se malo zberemo, preberemo, pomislimo ... spoznamo, da ima pisec še kako prav. Milan Gašpar ima črno brado, malo mu je opešal vid, zato brez očal ne gre več; na glavo pa si daje štrikano kapo. »Takšen sem kot bin Laden,« se je predstavil proti koncu krajšega kramljanja na Benkpvem Bregu v Šulincih. Torej bin Laden! Razlika med prvim in drugim pa je očitna: prvi je milijonar in vojni zločinec, drugi pa boem, ljudski pisatelj in pesnik, nikomur nevaren, nevarno (pohujšljivo) pa ne more biti tudi njegovo literarno ustvarjanje. Umetniška svoboda pač! Milanu, MiGašu, bin Ladnu (on je tako rekel) zaželim, da čimprej izda svoje tako želeno knjižno delo.' Š. S.i Dilema ptičarjev Kam spadajo? . hio ^‘10-fch0 letosPraz-V^0o> Sai i Co’ dobro op-110111 cisterno Mer- 2akllp ^t. n° »n družabno soba j knpžnica >n spo- ^deLdaVske i ,Zdaiai° duhov-SS j "'^k-obo-obki j° b(>gato ^^Sa^^ovbla-& •"* • predveliko-si% hCnodru5e Pogovor z vSžv^raz^ Murske &e o^ trpanje o smi. lAu Iitni8kemVer Priče‘ R kandidatu ^ek^^Mli n i rik° Lllč izlcn' S^o^nje 8aobno-%i?atika7e Posodo- Triindvajsetega februarja 1952. leta sta se v Murski Soboti poročila Marija in Štefan Vogrinčič. Do 1962. leta sta živela v Murski Soboti, nato pa se je družina preselila v Bučečovce. Marija je skrbela za dom in podpirala tri vogale v hiši, kot pravimo in je tudi res, Štefan pa je vse do upokojitve delal na železnici. V zakonu so se jima rodila hčerke: Dragica, Marija in Milena. Jesen življenja jima bogatijo vnuki: Nataša, Sonja in Sašo. Zlati jubilej sta praznovala v krogu družine. Čestitamo! - Marija Tivadar Utrinki iz Sebeborec Bisernoporočenca Pal Verona in Franc Pal iz Kocljevega naselja v Beltincih, oba pa rojena v Lipi, sta pred kratkim v družinskem krogu proslavila šestdesetletnico zakonskega stanu. To je bila tudi priložnost, da sta se nekoliko bolj poglobila v leta skupnega življenja. Franc je bil delavec KG Rakičan. Delo na zemlji in pri živini ga je veselilo. Verona je gospodinjila, skrbela za tri otroke, hodila pa je tudi kuhat na gostije. Palova živita pri sinu Francu, imata sedem vnukov in šest pravnukov. V zahvalo za srečen zakon sta darovala za sv. mašo. Ob jubileju so jima čestitali in ju skromno obdarili tudi predstavniki upokojenskega društva. - Foto: J. Ž. □ udi člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota se dobro zavedajo, da so zlati časi za društveno dejavnost že zdavnaj mimo, zato je po njihovem nadvse pomembno, da znajo držati čimbolj skupaj. Opravljajo dvoje poslanstev, in sicer varovanje ptic v naravi s postavljanjem krmilnic in valilnic ter vzgoja sobnih ptic, čemur namenjajo največjo možno pozornost. Predstavitev najrazličnejših vrst ptic, predvsem papig, kanarčkov, eksotov in drugih, najširši javnosti na številnih tekmovanjih in razstavah jim je v posebno zadovoljstvo. Ker se stroški iz. dneva v dan vrtoglavo zvišujejo, so veseli vsakršne gmotne ali druge pomoči. Pri tem postavljajo v ospredje dotacije Mestne občine Murska Sobota, Zavarovalnice Triglav in soboškega podjetja Komunala. V zadnjem obdobju pa so se znašli pred novo dilemo, ker si praktično ne znajo razložiti, kam spada njihova društvena dejavnost. Eni jih namreč uvrščajo v kulturo, drugi pa med šport, medtem ko večina članstva razmišlja drugače. Najbolj logično se jim zdi, da bi jih morali uvrstiti pod okrilje ministrstva za okolje in prostor, posebej zato, ker svojo dejavnost skušajo čimbolj prenesti na mlajši rod. Tesno sodelovanje z nekaterimi osnovnimi šolami, zlasti v Murski Soboti in na Cankovi, je že prineslo določene rezultate. Naravoslovni programi v šolah dajejo neslutene možnosti za osveščanje otrok o pomenu ptic. Vsakršni mačehovski odnos do malih pernatih živali se nam pogosto vrne kot bumerang, zato je prostovoljno delo ptičarske-ga društva, za kar ne dobijo niti prebite pare, toliko bolj vredno posnetnanja. Milan Jeršei Rizling in burgundec s tradicijo V sosedstvu dvoje pokopališč .. “| ebeborci so razvlečeno obcestno naselje ob Marijanskem potoku. Vas zaznamuje slikovita, na pol hribovita — lega na južnem obrobju Goričkega. In tukaj se razkazujejo vedno lepši domovi. Nad vasjo so vinske kleti in počitniške hišice. Rodovitna ilovnata in peščena tla omogočajo od nekdaj razvoj umnega kmetovanja. In poudarek je dan sadjarstvu, vinogra- dništvu, čebelarstvu. Redki vedo, da imata tukajšnji rizling in burgundec staro tradicijo. In tukajšnje vino, jabolka, perutnina, jajca so pred drugo svetovno vojno dajali marsikateremu Sebe-borčanu pomemben zaslužek. Pred drugo svetovno vojno je živelo v Sebeborcih v 123 hišah kar 529 prebivalcev. In bilo je prek sto posestnikov. Danes so mnogi vaščani zaposleni in kmetujejo »po službi«. Ugodna lega omogoča, da je prirast prebival- stva, v primerjavi z drugimi prekmurskimi kraji, dokaj stabilen. Prebivalstvo Sebeborec je večinoma evangeličanske veroizpovedi. Evangeličansko župnijo imajo v Puconcih. Posebnost kraja je dvoje pokopališč, ki sta v neposrednem sosedstvu. Manjše je katoliško. V sredini stoji tradicionalni križ z Materjo Božjo v vznožju. Večje poslednje počivališče je evangeličansko oziroma ekumensko. Na njem stoji lepa, sodobna mrliška veža. Z druge strani se ozira na njivo mrtvih tradicionalni evangeličanski zvonik. Ozadje obeh pokopališč lepo dopolnjuje začetek Goričkega z vinogradi, vinskimi V Sebeborcih imajo v sosedstvu večinsko evangeličansko oziroma ekumensko ter katoliško pokopališče. V ozadju je južno obrobje Goričkega. Foto: F. Š. hrami, počitniškimi hišami. V Sebeborcih je bil rojen leta 1887 Adam Luthar. Bil je evange- ličanski župnik v Puconcih, nabožni pisatelj in sodelavec verskih ter posvetnih časopisov. Bil je tudi glavni urednik evangeličanskega koledarja in Duševnega lista. F. Š. ■ 18 MULARIJA 21. marec 2uuz mina Tjaša Kovač, 8. b, OŠ Apače “Kat-a Sata ^Ctaaa^Cj^C a ^te&c&a ^C file,levao-... Glasba že od nekdaj navdušuje in sprošča ljudi. Ob njej lahko pozabimo na vsakodnevne skrbi, v njej utapljamo žalost, z njo izrazimo svoje hrepenenje ali zaplešemo. Če znamo, seveda. Kaj pa če ne? Ja, potem se je treba plesa naučiti. Smo učenci osmega razreda. Ker se bomo junija poslovili od osnovne šole in vseh, s katerimi smo preživeli teh osem let, nas čaka valeta. Na to se pripravljamo že kar nekaj časa, saj plesati ni tako enostavno, kot se sliši. Vsak petek imamo plesne vaje. Plesnih korakov nas uči Dadi. Skupaj z njim preživimo dve šolski uri. Naučili smo se že dunajski valček, roc’n roli, rumbo ... Ob tem se tudi zabavamo. Upam, da bomo ob koncu obvladali vse plese in da bomo na valeti dokazali, da smo usposobljeni tudi na tem področju. Doma imamo psičko, ki ji je ime Sara. Je moja najboljša prijateljica. Stara je sedem let. Je zelo lepa. Zelo rada se igra z žogo in pogosto želi biti v stanovanju, čeprav ji mama in midva z atijem tega ne pustimo. Velikokrat gremo z njo na sprehod. Ker je tudi meni ime Sara, včasih obe prihitiva na atijev poziv. On jo v glavnem tudi hrani. Njene iztrebke včasih počistita babica in ati, čeprav naj bi bila to vedno moja dolžnost. Ko smo skupaj na travniku, Sara uboga le atija, mene pa noče poslušati. Nekoč je nastala prava zmeda, ko mi je na travniku ušla, in to zelo daleč. Vsa objokana sem stekla domov po atija. Skupaj sva se odpravila po njo. Sara naju je že pričakovala pri najbližjih sosedih. Z njo hodimo tudi na pasja tekmovanja. Osvojila je že več prvih mest. Imela jo bom vedno rada, ker je moja najboljša prijateljica. Sara Bolkovič, 5. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru (% ^ADLAJCI U« Mene barve. Ca fetacUcCek ita Mata joze.graj@p-inf.si Ko je bila moja prababica mlajša, je veliko delala. Živela je na kmetiji, kjer so vse delali ročno, kajti strojev niso imeli. Nekoč sta se skupaj s pradedkom vpregla v plug in ga vlekla. Tako sta preorala veliko njivo. Ročno so tudi kosili in želi. Velikokrat sta hodila pomagat tudi na druge kmetije, da sta še kaj zaslužila, da so bili otroci siti. Prababica ni bila zaradi tega nikoli slabe volje. Danes je stara 96 let. Ob mislih na tiste čase se le nasmehne. Jernej Hanc, 2. b, OŠ Tišina Vsak obroč po&' četudi je železeO’ le eden ne poč'' ki skuje'ga ljubek Ljubiti je lop0’ če sta dva za ta če pa eden noče’ je to nemogoč6- Vse mine, vse se le roža ljubezni do Or0 M Jaz sem lisička zvitorepka. Prebivam v lisičini. Družim se z volkom. Moja najhujša bolezen je steklina. Zime ne prespim tako kot medved. Sem oranžne barve. Včasih se razjezim in poškodujem človeka. Hranim se z mišmi, kokošmi in jajci. Pozimi imam najrajši zajce. Rok Roudi Jaz sem zajec. Hranim se s senom. Moj sovražnik je lisica. Imam kratek rep in dolga ušesa. Pozimi dobim topel in mehek kožuh. Pomaga mi lovec. Pred sovražnikom se skrijem v duplo. Ne znam govoriti. Sem zelo hiter in spreten. Urnš Baoari. 2. a. OŠ III M. Sobota Že res, da so fantje ll6 ,1 in da so tudi za P vsak pravi, da te samo da te v gLeP $ Zbrala: Patracija Taid^^jirif’ OŠ P. Voranca Srednja Nekaj dijakinj in dijakov ter dve profesorici Gimnazije Murska Sobota smo preživeli letošnje zimske počitnice drugače kot po navadi. Odpravili smo se namreč na dolgo pot z avtobusom v Anglijo. Po petindvajsetih urah vožnje po cestah in s trajektom smo končno stopili na angleška tla v pristanišču Dover. Sledila je močna kontrola angleških carinikov. Vsi smo morali stopiti iz avtobusa in najprej kakšno uro stati v vrsti med trakovi kakor na kakšnem na novo od terorizma prestrašenem ameriškem le- tališču. Nato je moral vsak odgovarjati'na vprašanja angleških carinikov. To je bila za nas prva preizkušnja v znanju angleščine. Na srečo smo jo vsi uspešno prestali. Lahko povem, da sta me London in Anglija navdušila. Prepričan sem, da bom čimprej ponovno potoval tja. Hkrati pa svetujem vsem srednjim šolam, da podprejo podobne izlete, kajti tako si dijaki uspešno širimo svoje obzorje v vse manjšem in lažje dostopnem svetu. Samo Kočila, 2. a, Gimnazija M. Sobota Marko si je zaželel 0 Qe^ b nev je vlil olje in jo dal na a|i M časa je s prstom pos^d vroče. Pri tem se je hudo ,p j umivalniku in držal opece , z vodo. Nato si gaje namaoOvoje!jF opekline in si ga povil s a, Rok Rantasa, KMiR 21. marec 2002 NA 3UENI 19 Vaše pesmi To smo mi: 4. c Srednje zdravstvene šole Murska Sobota damo tisto cesar treba Sonja ^mini _______ . c smo: Jolanda Bezjak, Peter Celec, Kristjan Dani, Petra Farkaš, Sandra Farkaš, Jerneja Fujs, Daniela Henzel, Andreja Hodošček, Jasmina Horvat, Tanja Horvat, Marko Kerin, Niko Ko-povod za strah?« se v.sak dan spra- IRT, Matej Kovač, Aleš Sama ^jupada dež, mene greš, ^krasijo mi obraz, v ai naJ rečem jaz, a'nan se smehljaš, poslavljaš, ’nclPot odhajaš. Zavpijem v nebo, Smirne s sabo, ^as mi je Zaostal, S Postal, 0 tupna' bila Sp0ZnanJa in odkritja sam Saasem a s spoznanjem tem. Mislit ■ kOnii ■ aPevse zaman, ta^,s’c,a ostal si sam, k^ii^fmninadan’ krat^pomni spomni hstih lepih dni’ spo^ ■ polPubov gorečih, inna ‘Se obJemov drhtečih '^^t, n,si imel rad. Sandra B. \^spoznala, a^e vse minilo. sem te spoznala, samo zate, Si me trPeti tni%K,ebolevino, Zakopano, vse tiste dni, ene vrneš ti. y . Mateja Huber tebi eztebe neživi, SZzatemenb h’ Ver^emi mi, >Zhllbipb &orelo bi, «« bi mo dijaki 4. c Srednje zdravstvene šole, smer zdravstveni tehnik v Rakičanu. Oddelek šteje 29 dijakov. Tri smo izgubili, a to še ne pomeni, da smo tudi mi omagali. Ponosni pa nismo samo nase, ampak stoji za nami tudi naša razredničarka, gospa prof. Gena Virag. Prav ponosni smo nanjo, kot je ona na nas. Skupaj preživljamo lepe trenutke, se veselimo in zabavamo, mimo težkih in najtežjih trenutkov pa gremo pokončno. Prav z njeno pomočjo dosežemo cilje, ki si jih zastavimo. Čeprav smo pridni in marljivi, smo v očeh profesorjev še vedno tisti, ki nič ne vemo, obvladamo pa vse tisto, česar ni potrebno. Najbolj nam gre od rok in glave vse tisto, kar je povezano z ginekologijo. Zakaj pa prav to, vam ne bi radi razkrili, saj si vsak lahko misli svoje. Kot oddelek smo velika družina. Za vse je sreča, da smo se rodili, saj prinašamo pozitivne odnose, razumevanje in pomoč na vse poti tega sveta. Prevlado v oddelku imajo dekleta, zato fantje samo sedite, poslušajte in bolje, da ne poveste o nas nič slabega. Slabo se vam piše. Glede šolskega obiska smo raje tiho. Vsak dan nekdo zamudi, zamudi avtobus ali stopi na napačnega ali doma pozabi torbo. Bolezni, za katerimi zbolevamo, pa so tako različne in pestre, da jih še najboljši in najbolj znani zdravniki ne poznajo. nos, Andrej! t. k.b Ih Majica lih za le^"’ kOtS0 lah' hi0l^udie’ ki se PrePri(^SVetJe bil na' i^sv^asem bila’da ^«1 h°ljubezen živ' si ■ ne morem ve-hfaep^^injejka- nJej ka> p J4 ^sth e’ kotsi meni ^etCl V bok>ateri ^red seda^in slepa od ljubezni sem bila v začetku na njo ^'i^Se, 0 če Se mi le smdi- vem’ kakšen si. Ker se je ure-y ^r so govorili ljudje okoli naju. O tem, kar so ^<1, / Zavtda. ratjim nisem verjela in sem bila prepričana, da W 'n naJu belijo spraviti narazen. A jaz sem ti pu-v svojo lepljivo mrežo, da sem se zaljubila, rasti«. In vso omamljeno od ljubezni si me ^o-la daJe met^ nama konec.« In odšel, za ved- ' da si ne želiš prave ljubezni, ne z mano in ne s V katerokoli drugo, ni ti toliko do človeka kot do tega, da človeka prizadeneš. Tudi mene si, veš. Vse pa se ti bo nekoč povrnilo in morda bo tudi tebe nekoč kdo prizadel. Boš videl, da to niso bile zabavne igre, kakršne se greš danes. Ne ljubim te več in nič ne želim imeti s tabo. To, kar sem zapisala, pa mi je že dolgo ležalo na duši. Želim, da zvedo vsi na svetu, kakšen kreten si. Tina Profesorji se pritožujejo nad našim neznanjem, mi vsi pa trdimo, da je svet že toliko napreden, da vsi dojemamo nova spoznanja, nove formule, dejstva drugače, Informacije, ki padejo v oči ričujoči posnetek smo naredili ob oglasnem prostoru, ki ga ima MIKK v Murski Soboti. Prej ga niti niso toliko uporabljali, sedaj pa nam je padel v oči ravno zato, ker je postal izredno pester, razvejen in zanimiv, na njem pa najdete informacije o vseh mogočih prireditvah in nastopih, kot npr. tule, kjer je spekter segal od povabila na glasbeni koncert v varaždinskem klubu do poziva soboških navijačev Black Gringos za čimvečje število gledalcev na Murini nedeljski tekmi. Prava informacija je tudi vidna informacija oz. taka, ki pade v oči. V Gomilici zrasla Sunčenca Nočemo brezdelno posedati naokoli ladi marsikje, še posebej na vasi, pogosto, kot jim radi očitajo starejši, svoj čas zapravljajo s posedanjem v gostinskih lokalih ali z zabavo v diskoklubih. Vseeno se najdejo posamezniki, ki želijo svoje proste urice zunaj šole preživeti dejavno, ustvarjalno in koristno. Težava je le zaradi neorganiziranosti in prostorske ter finančne stiske. V Gomilici je skupina zagrete mladine že pred slabima dvema mesecema ustanovila Mladinsko-športno-kulturno društvo Sunčenca. V tem času so pripravili v vasi dve odmevnejši prireditvi. Prva je bila pustni sprevod po vasi, v katerem so predstavili tradicionalno poroko. Druga je bila proslava ob dnevu žena, v kateri so sodelovali učenci turniške osnovne šole, prihodnji člani društva in vaški pevski zbor. Za obiskovalke so pripravili tudi majhna pozor-nostna darila, ki so jih ob večerih sami ročno izdelali. S tem so dosegli prvi namen društva, ki je po njihovih besedah prav druženje in ustvarjanje in ne brezdelno posedanje. Do Sedaj je bil namreč edini način preživljanja prostega časa obiskovanje gostiln ali roj-stnodnevnih zabav, v društvu pa ob večerih lahko v stari šoli ust- da odkrivamo nove bolezni, saj je bil svet v času, ko so se oni učili, bolj nazadnjaški. Dejstvo je, da vemo več kot naši profesorji, zato nas nenehno sprašujejo stvari, ki jih oni ne vedo. To nam potrjujejo ocene in dolgovi, preneseni iz ene konference v drugo. Vedno so neporavnani do zadnjega trenutka, ko nam voda že teče v grlo. Dolgovi in strah pred ocenami pa niso najhujši, vedno bolj nam razjeda kosti strah pred poklicno maturo. »Zakaj pa je,to KOZ MO se VELKI TE MO..: 21 sat FALL Igramo: Eva Celec Klementina Cipot Simon Poldouf Vitomir Vrataric GDE? VM.I.K.K.e KOA? 15.3.2002 ob 19.00 VSTOPNINAZJa kak pa načilit! 300 SIT MM Ni IJS Im'« FANTE MAS Ki b Ktr, eiejs 17.03.2(102 cb 15.00 «i.Ptfev dl vetjem srt; da pokažemo kdo in kaj sito. ZborjeoblMDtfvparto. ASIH 1 iitat j ital V Mlrtn. lite 16.3.200? vihmn vse ml »dr holwrje. “t bokit.irje.
  • ij(»< M-moLidelavnici. GOVOREČI BORNI. iMMrom MIRANA CM l.CA w m v r«uMo nmn « «b m m m«. varjajo in načrtujejo prihodnje akcije. Te prostore bi sami želeli prenoviti, urediti in nadgraditi z šujemo. Če nam bo sreča naklonjena, jo bomo izkoristili in uspešno opravili maturo. Več pa vam ne morem izdati. Za konec pa še to: Držite pesti za nas, da bodo cilji doseženi. Ker pa bomo dobri zdravstveni delavci, boste lahko srečni, če pridete »pod naše roke« in čudežno okrevate. Lahko vam povemo, da so rezultati vidni že sedaj, le povprašajte in pozanimajte se. Daniela Henzel 4. c ■ Vabimo vse navijače na tekmo med: novim nadstropjem, a ne morejo, ker zgradba ni v lasti krajevne skupnosti. Lastnik je Župnijski urad Turnišče, ki namerava ohraniti v stari šoli vse dejavnosti, ki so se tam že prej izvajale. Na določitev lastništva je krajevna skupnost vložila pritožbo. Dokler pritožbeni postopek ne bo končan, in ta naj bi trajal še kar nekaj časa, nobena stran ne more ukrepati ali v zgradbi karkoli spreminjati. Ob ustanovitvi društva je prispevala Krajevna skupnost Gomilica dobrih 100 tisočakov, kolikor po pravilu pripada društvu, in ta finančna sredstva trenutno imajo na voljo. Vendar to ni dovolj in za uspešno delovanje si želijo pridobiti čimveč pokroviteljev. NA VESTNIK NAM POŠIJITE KAKŠNE ZANIMIVE FOTOGRAFIJE Z VAŠIH žurov, zabav, koncertov in trenutkov, ko ste se imeli lepo. Radi bi objavili nekaj vaših najbolj norih trenutkov mladosti. Veseli pa bomo vseh vaših pripomb, mnenj, pisem o vaših čustvih ter vsem, kar vam leži na duši. Naš naslov je: Vestnik, Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: Nasceni@hotmail.com. Rubriko uredila: A. Nana Rituper Rodež Kranjc, Tadej Kreft, Mateja Lasič, Andreja Magdič, Matej Maruško, Simona Kranjec, Barbara Puhan, Martina Smej, Manja Šalamun, Ljudmila Šef, Marinela Ši-mon, Dominik Ternar, Daniel Turha, Anita Vajda, Daniela Zakoč in Mihaela Žilavec. rONEIMUtKjlgSOOS, OB1S.0OVR1 v UuCK-u Ktoceu Avpra -. J MR SU.N&LES fJfZZAKu ____________n f ANTOMAS. V SREDO, 20.3.2002, ob tB.OO url prcth^Jiinio film bOOM GtiMCRATION Zaenkrat se mladi v Sunčenco še ne morejo včlaniti, saj je treba sprejeti proračun. Drugače pa so določili, da bo članarina simboličnih 1000 tolarjev letno. Član je lahko vsak vaščan, vendar mora biti starejši od 15 let, medtem ko zgornja meja ni določena. Tako je trenutno v skupini najmlajši član star 16, najstarejši pa 28 let. V večini so oziroma bodo člani prav srednješolci, svoj prosti čas v društvu preživljajo tudi nekateri zaposleni, še najmanj pa je študentov. Prav slednji pa prevzemajo največ odgovornosti za skoraj vsako akcijo, ki se je lotijo. So pa tudi v manjšini, ker je v vasi zelo malo študentov. Lidija Magdič ■ Blagodejno sevanje pri sv. Vidu Za vsako bolezen je energetska točk* Neverjetno: Locirali tudi samostan 0 vsakodnevnem ritmu in napetostih pozabljamo na notranji mir, duhovno in telesno moč, ki ju vedno bolj potrebujemo. Vsi darovi, ki nam jih daje narava, so božje delo in prav je, da iz njih živimo. Čeprav včasih dvomimo o različnih sevanjih, ki nam jih tudi daje narava, je vedno bolj čutiti, da se vračamo k Naravi, ki nam daje polnost življenja,« je menil g. Benedikt Lavrih, jezuit iz Ljubljane, ki sem ga srečal ob studenčku pri kapelici sv. Vida. Tja je »zašel« ob sprehodu k Bukovniškemu jezeru. Med 9- in 17. marcem je sodeloval v misijonu v dobrovniški župniji. Akupunkturne točke zemlje Da je pitje vode iz Vidovega izvira, še bolje pa umivanje oči koristno, ljudje že dolgo vedo. Dobro de seveda tudi zadrževanje ob Bukovniškem jezeru. Na Vidovo proščenje pa tako in tako vsi pridemo. V zadnjem času pa prihaja vedno več ljudi zaradi blagodejnega sevanja oziroma določenih energetskih točk, ki so jih ugotovili radiestezisti in bioenergetiki: Ilija Čosič iz Lendave, Mustafa Ramič, Marjan Trstenjak in Igor Ziernfeld iz Rodice pri Domžalah. »Kombinacije zemeljskih in vesoljnih sevanj predstavljajo nevidne, vendar ra-diestezijsko merljive linije v različnih poljih, na katerih so mnoge akupunkturne točke zemlje povečanih blagodejnih Misijonar Lavrih: »Vsi darovi, ki nam jih daje narava, so božje delo ...« ukvarjajo. Nad to mejo pa so intenzitete moči, na katerih smemo biti brez posledic le določen čas, odvisno od posameznika.« Tako je zapisal Igor Ziernfeld, ki se poklicno ukvarja z radiestezijskimi preiskavami. Objem kozmične in naravne inteligence Za to, da je prišlo do omenjenih meritev, pa je precej »kriv« radiestezist Ilija Čosič, Lendavčan, ki je odpotoval usodnega 1. oktobra 1999 k Bukovniškemu jezeru oziroma h kapelici sv. Vida, da bi, kot pravi, spoznal naravo in sebe. »Zdaj, ko je mimo večletno raziskovanje, harmonizacija območja v objemu Boga in mojega Bistva, ko je naravna in- Radiestezist Ilija Čosič ljudem pojasnjuje zdravilnost sevanj. diestezist Ilija Čosič, s katerim sem se pogovarjal v nedeljo popoldne, ko se je kar trlo obiskovalcev. Večina jih je imela s seboj list papirja, na katerem je zapisanih šestindvajset energetskih točk, njihova energijska vrednost, zdravilnost za posamezne boleznih in priporočljiv čas zadrževanja. Ne da bi radiestezisti delali kako posebno reklamo, so ljudje zvedeli za novo-odkrito blagodejno energijo pri sv. Vidu in začenjajo prihajat meditirat k studenčku in drugim oštevilčenim točkam. Skozi tamkajšnje območje tečeta, kot ugotavljajo radiestezisti, dve liniji moči, ki se sekata v območju kapele sv. Vida. Na tem območju premera približno 450 metrov je okoli 50 zdravilnih mest različnih vrednosti in učinkov. Že znano koristnost vode iz studenčka so potrdili tudi radiestezisti: »Ima energijsko vrednost 30.000 B in zdravilne učinke za vid, sluh, prebavila, živčevje in kožo.« Radiestezisti pa so z meritvami (poz neje pa tudi ob pomoči jasnovidca) ugotovili tudi točko, na kateri sta stala v letih 1562-1582 cerkvica in samostan. Bila je dolga 22,5 metra, široka pa okrog 15 metrov. V centru, kjer je stala (pred lesenim mostom, čez katerega vodi pot k sedanji kapelici sv. Vida), so izmerili 57.000 B. Locirali so tudi oltar in pet grobov ter ugotovili letnice pokopov. Podobno kot druge energijske točke so tudi območje cerkvice, samostana in groba označili s količki. Ilija Čošič je menil, da bi bilo nesmiselno tam prekopavati, pametneje bi bilo, da bi postavili oltarček, na katerem bi ljudje lahko prižigali sveče in,se seveda, če bi to želeli, zadrževali na tamkaj-šnih zdravilnih točkah. Območje bi moralo ostati odprto (nobene vstopnine). Denar za vzdrževanje (določen odstotek) pa naj bi prispevali tisti, ki bodo imeli koristi: gostinci, spominkarji itd. Sam je sicer »energiziral« model (spominek) kapelice sv. Vida in ploščico z relie- fno podobo kapelice sv. Vida,® pred vsemi negativnimi, dinami statičnimi vplivi, ki povzročajo n Obesil sem ga na avtomobilsko Radiestezisti so v sklepu svojo ročila o meritvah zapisali: »Iz Pf sledi, da bi bilo treba opraviti za P tev celovite energijske slike ugot0 ga področja še dodatne in koi> meritve, da bi ugotovili preostaja Ina mesta. Seveda je treba doslej vljena zdravilna mesta izkustven, diti (podčrtal Š. S.) na podlagi pd« ljudi, ki bodo prihajali, in potem staviti širšemu krogu, nakar bila . stalo to območje turistična zfl tosf« ' i Ilija Čosič: »Želim vam co, da je to območje v objem11 edinstveno v Sloveniji, celo mi čudeži Narave v Evropi. objema tega območja in začud Resnico.« Besedilo in foto: Štefan 5° , V telegrafskem slogu povzemamo (za morebitno vodilo pri sv. Vidu) zakoličene točke, energijsko vrednost, zdravilnost in priporočljiv čas zadrževanja. 1: 12.000 B, prebavila in urinarni trakt, 8 minut; 2: (mesto izvira), vid, sluh, prebavila, živčevje, koža, 8 minut; 3: 5.00 B, revme, artritis in srčna obolenja, 30 minut; 4: 85.00 B, rak v trebušni votlini, 11 minut; 5: 120.000 do 190.000 B, okončine, mišična vnetja, osteoporoza, 8 minut; 6: 60.000 do 150,000 B, težave trebušne votline -splošno, maksimalno 13 minut; 7: 180.000 B, vitalne energije, ni zdravilnih vibracij, maksimalno 30 minut; 8:17.000 B, bolezni dihal (astma), 12 minut; 9; 25.000 B, bolezni glave (migrene), 20 minut; 10: 30.000 B, bolezni hrbtenice, slakorna bolezen, holesterol, 20-25 minut; 11: 50.000 B, kožni rak, psoriaza, 30 minut; 12: 60.000 B, ožilja (od pasu dol), krčne žile; 13: 60.000 B, prsna vretenca, 25 minut; 14: 30.000 B, bolezni dihal, 30 minut; 15: 40.000 B, bolezni želodca, dvanajsternika, debelega črevesa, 40 minut; 16: 47.000 B, rak, razen levkemije, 25 minut; 17: 25.000 B, normalizacija krvne slike, 30 minut; mentalne težave, 15 minut; 18: 30.000 B, alergije: cvetni prah, hišni prah, pršice, arome, 20 minut; 19: 45.000 B, odvajanje od kajenja, 20 minut; odvajanje od alkohola, 15 minut, odvajanje od drog, 30 minut; 20: (pot - sredina med kapelo in izvirom), 7.000 B, zdravljenje težav s srcem, 18 minut. intenzitet; v presečiščih takih pasov, ki jih imenujemo tudi zmajeve linije, pa so tako imenovana mesta moči velikih intenzitet. Poleg teh linij se pojavljajo v naravi tudi področja kozmičnih in zemeljskih blagodejnih sevanj različnih razsežnosti od enega do več deset kvadratnih metrov. Ta sevanja so tudi koncentrične oblike, pri katerih se intenzitete različno zmanjšujejo iz centra navzven. Blagodejna sevanja običajno merimo v enotah po Bovisu (znak B), pri čemer predstavlja spodnjo stopnjo blagodejnosti okoli 1.000 B. Nad to mejo do 10.000 B je stopnja, ki jo večina ljudi koristno stalno prenaša; nad 10.000 B pa nekje do 25.000 B je koristna intenziteta za ljudi, ki se z radiestezijskimi energijami stalno teligenca opravila vse obrede in dobila vero vame, so se energije razkazale in potrdile svoj močan obstoj. Gre za območje prijetnega objema sil kozmične in naravne inteligence visoke ravni, ki nas lahko po naših željah, znanjih in potrebah pripeljejo do vseh sfer in nas ločijo od vseh nemirov, napetosti, stresov, vseh drugih bremen ... Po svoji volji, videzu, občutkih... vstopimo v ta prostor posamezno ali skupinsko, izberemo čuteč kotiček za izvajanje raznih vrst meditacij v krogu 450 metrov. Energije začno delovati samodejno, iz nas izginjajo nemir, napetost, osamljenost, vsi strupi iz telesa, celo iz življenja. Vsak začuti sproščenost, umirjenost, zbranost, koncentracijo, nežnost, blagostanje, osvobojenost za telo, um in dušo,« je pripovedoval ra- Priprave na novo življenje ob petanjskem mos Samo s pobrano plastiko bi lahko kaj hitro napolnili traktorsko prikolico. ..."H a jak kanu in rafting klub »MOST« Petanjci je organiziral v soboto, 16. marca, že enajstič ekološko očiščevalno akcijo, ki so jo letos poimenovali MURA 2002. Letos so se osredotočili na poplavno območje reke Mure med Radenci, Kuč-nico, Zatonom in območjem pod pe-tanjskim mostom. Pravzaprav bi lahko rekli, da se člani patanjskega kluba, ki so že ves čas tesno povezani z Muro in so med prvimi uvedli turistične spuste po reki Muri, pripravljajo na novo obdobje življenja ob reki Muri. Razmere so danes, ko je most čez reko Muro podoben velikemu gradbišču, na katerem brnijo stroji od jutra do večera (tudi tega sobotnega dne), povsem drugačne kot takrat, ko so se prek mostov in skozi vasi vile kolone tovornjakov. Muro in pešpot so si »prilastili« pešci in kolesarji, ki se kar množično podajajo na sprehode ob reki. Resda so vsi, ki delajo ali se šolajo v Radencih, prisiljeni, da hodijo peš v Raden- Le kdo je vozil globoko v obmursko šumo odpadke - po napisih smo videli, da Prl1 Dokaz, da se mostovi čez P° snici temeljito obnavljajo- ^Jl j ce, toda poleg teh je Vd’ narave in zdravega življe poa^ ob reki Muri, upajo, da * nji0 novljenih mostov s P^^gnje^/, za pešce in kolesarje ži' ’ 5tal in prijetnejše in da b° breg Mure turistično pripravili letos še z vcC^ , čevalno akcijo, kajti preP ^1 v prihodnje le še bolj^ J' . marec 20 A Kmetijska »1 ____ss____ panorama kmetijska SVETOVAL^ SLUŽBA 1 SLOVENIJE 4PMV. Živeti s suso ' ■■■■■■■■■■■■■■M Temelj uspešne pridelave sladkorne pese. Prednosti sredstva Goltix: * širok spekter herbicidnega delovanja ■m fleksibilne možnosti uporabe (pred setvijo, pred vznikom in po njem) * delovanje preko listov in preko tal ■■ izredna selektivnost za peso ■ ■ nobenih znakov fitotoksičnosti ■ ■ dolgotrajna učinkovitost ■ ■ popoln partner za herbicidne kombinacije ■ ■ odmerek 2-3 kg/ha pred vznikom oz. 1-2 kg/ha po potrebi večkrat po vzniku pese in plevela Bayer® PREDSTAVITEV KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE KMETIJSKO-GOZDARSKEGA ZAVODA MURSKA SOBOTA Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota je s svojo dolgoletno tradicijo nosilec selekcijskega dela na področju lisaste pasme govedi. Tukaj na ravninskem svetu v vasi Nedelica so se najboljši rejci lisaste pasme združili in začeli z načrtno selekcijo govedi lisaste pasme že v prvi polovici prejšnjega stoletja, leta 1928. Živali govedi lisaste pasme so bile takrat namenjene prvenstveno za prirejo mesa in tudi kot delovna žival za delo na polju. Današnji cilji so seveda drugačni. Lisasta pasma se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno razširila. Njena značilnost, kombinirani tip živali, ki daje primerno mlečnost in dober prirast mesa, daje gospodarsko učinkovitost mnogim kmetijam, ki redijo lisasto pasmo. Danes obseg dela v Živinorejsko veterinarskem zavodu za Pomurje zajema celotno kmetijstvo, vse kmetijske panoge, ki so pri nas prisotne. To je rastlinska pridelava, od vinogradništva, sadjarstva, tržne pridelave poljščin in vrtnin ter pridelava krme za govedo in prašiče. Tako je celotno delo v Živinorejsko veterinarskem zavodu povezano od kmetijsko svetovalne službe preko laboratorija do selekcije in kontrole mleka v govedoreji, kot glavni živinorejski panogi v Pomurju in v drugi pomembni živinorejski panogi v prašičereji. Osemenjevalni center za plemenske merjasce nudi rejcem plemenskih svinj dnevno preskrbo merjaščeve-ga semena. Tako Živinorejsko veterinarski zavod Murska Sobota z distribucijo kvalitetnega merjaščevega semena in vzrejo plemenskih svinj na dvajsetih kmetijah - vzrejnih središčih skrbi za ohranitev in izboljšanje plemenske vrednosti prašičev. Testna postaja za lisasto pasmo, ki ima pomembno funkcijo za selekcijo govedi in osemenjevalni center, kjer se pridobiva seme od mladih bikov, ki so uspešno končali preizkušnjo, je osnovni steber za napredek v selekciji. Tudi v bodoče bo dana osnovna skrb razvoju govedoreje pri nas, kajti sonaravnega kmetovanja s primerno obtežbo živali na ha obdelovalne površine kmetijskih zemljišč si ne moremo zamišljati brez pristnosti razvite govedoreje. 27. aprila letos bo minilo pedeset let od prve umetne osemenitve v Pomurju. Danes si brez umetne osemenitve ne moremo zamišljati napredka pri selekciji v govedoreji, kajti umetna osemenitev omogoča, da lahko kupimo seme najboljših bikov v Evropi in tako hitro pridobimo v reji boljše lasnosti za prirejo mleka ali mesa. Direktor mag. JANKO SLAVIČ, univ. dipl. inž. kmet. 22 KMETIJSKA PANORAMA 21. marec 2002 a subpanonsko klimatsko območje, v katerega spada tudi Pomurje, so značilna suha in topla poletja z visokimi temperaturami zraka in primanjkljaji padavin, še zlasti v drugi polovici julija in avgusta. V zadnjih letih smo priča pogostim primanjkljajem padavin že v zgodnjih spomladanskih obdobjih, nadpovprečno visoke temperature zraka in stalni vetrovi pa še dodatno izsušujejo tla. Analize v lanskem letu kažejo, da je dosegla evapotranspiracija v Pomurju v maju vrednost, ki je značilna za mesec julij. Zaradi manj padavin in nadpovprečno visokih temperatur zraka se na določenih območjih Pomurja pojavljajo suše, ki so izrazitejše predvsem na prodnejših tipih tal. To so območja v trikotniku med Turniščem, Beltinci in Odranci, območje Lipovec proti Rakičanu, južno območje Murske Sobote, del Murskega polja in del Apaškega polja. Suša je kompleksen pojav z vrsto predvidljivih in nepredvidljivih posledic, ki vplivajo že na razpoloženje in samozavest ljudi na teh območij. Ker za prihodnost ni nič kaj obetavnih napovedi, bi se lahko celotna regija spoprijela s problemom in ga začela postopno reševati. Kje začeti? Prav gotovo bo treba iskati rešitve tako na administrativnih kot tudi tehnoloških ravneh, v osveščanju in spremembi miselnosti ljudi od tradicionalnih uveljavljenih načinov kmetovanja do nekih novih agroklimatsko prilagojenih načinov kmetovanja. V Kmetijsko svetovalni službi za Pomurje vidimo možnosti v ublažitvi posledic katastrofalnih suš s: - spremembo ekstremnih pridelovalnih območij v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - zadrževanjem vode - spremembami kolobarja - povečevanjem humusa v tleh Sprememba ekstremnih pridelovalnih območij v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost Uvedba ekstremnih pridelovalnih območij v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost sicer ne more neposredno zmanjšati posledic suš, lahko pa ima pozitivne učinke na psihologijo ljudi, ki na teh območjih kmetujejo in živijo. V Uredbi »kriteriji za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost«, ki je izšla v Ur. list št. 62 leta 2000, so opredeljena območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, in sicer: 1. hribovska in gorska območja 2. druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - slabša rodovitnost zemljišč, ki jih ni mogoče izboljšati brez nesorazmerno velikih stroškov in - slabša demografska struktura 3. območja s posebnimi naravnimi omejitvami (območja pogostih poplav, močvirij, močne burje, barja), kjer je ohranjanje kmetijske dejavnosti potrebno za okolju prijazen razvoj podeželja in ohranitev krajine V nadaljevanju so posamezne točke še podrobneje opredeljene, kar niti ni tako pomembno. Pomembno je to, kot je razvidno iz vsebine uredbe, da pri pripravi le-te predstavniki iz pomurske regije niso sodelovali. Osebno menim, da imamo dve možnosti, in sicer da bi lahko uvrstili omenjena pridelovalna območja zaradi neugodne teksturne sestave, manjše vsebnosti humusa v tleh in manj padavin med tista z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo pod 2. točko in da bi uredbo dopolnili, in sicer v 1. členu 3- točke s pripisom »suša«. Termin »suša« imajo v zakonodaji nekatere države EU kot pomemben omejitveni element pri pridelovanju kmetijskih kultur. Seveda če bi želeli uvesti marginalna sušna območja med območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, bi morali dokazati sušo na znanstvenih temeljih. Klima v Pomurju V Kmetijsko svetovalni službi za Pomurje smo analizirali meteorološke parametre za območje Pomurja in rezultati le-teh nakazujejo korenite klimatske spremembe v zadnjih desetih letih. Kažejo se v zmanjšani količini padavin, v povprečju višjih temperaturah zraka, v nadpovprečno visoki evapotranspiraciji in v negativnih vodnih bilancah od ranih spomladanskih mesecev do jeseni. Nad večjim delom pomurskega prostora je kmetijska suša permanenten pojav, ki med leti variira v stopnji intenzivnosti in razpro- Z administrativnimi Kako zoper sušo v Pomurju stranjenosti. To je samosvoj paradoks, saj spada Pomurje med območja, kjer pade v dolgoletnem povprečju 800 mm padavin, pa vendar se vsakih nekaj let pojavljajo intenzivne suše, ki pomembno zmanjšujejo količino in tudi kakovost kmetijskih pridelkov. Za območje Pomurja so značilne tri vrste suše, in sicer meteorološka, hidrološka in kmetijska. Meteorološka suša nastopi takrat, ko v določenem časovnem obdobju pade manj padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, pri daljšem trajanju se ji najpogosteje pridruži hidrološka suša, kjer se zaradi manjše množine letnih padavin zmanjšata raven podtalnice in pretok vodotokov. Kmetijska suša je kombinacija meteorološke in hidrološke suše, ki se pojavi v času rasti in razvoja rastlin. Posledice kmetijske suše so odvisne od njene intenzivnosti in razvojne faze rastlin oziroma od njihove občutljivosti za pomanjkanje vode. Čeprav je v pretežnem delu Pomurja tudi v najbolj kritičnih obdobjih (poletnih mesecih) v dolgoletnem povprečju količina padavin večja od potencialne evapotranspiracije, se suše pojavljajo zaradi daljših obdobij z zelo majhnimi množinami padavin in visokimi temperaturami. Posledice pomanjkanja padavin povečujejo ali zmanjšujejo tudi nemeteorološki dejavniki, ki so povezani s pedološkimi lastno- strni tal (tip tal ter njihova struktura, struktura in debelina) ter z geolo- škimi (kameninska osnova ) in geomorfološkimi značilnostmi po-krajinsko-ekoloških enot (naklon pobočij, ekspozicija). Pretežni del kameninske osnove Pomurja so sedimentne kamenine oziroma klasični sedimenti, kot so pesek, ilovica, prod, grušč, peščenjaki in lapor. Suša je prizadela območje Pomurja v zadnjih dvajsetih letih devetkrat oziroma v zadnjih desetih letih kar šestkrat, in sicer leta 1983, 1985,1988,1992,1993,1997,1999, 2000 in 2001. Preglednica 1: Vodne bilance v tleh za območje merilne postaje Gornja Radgona. Povprečje GORNJA RADGONA 1951/1980 1992 1993 1997 1999 2000 2001 Mesec REZ M REZ M REZ M REZ M REZ M REZ M REZ M Maj 40 0 0 21 0 44 10 0 40 0 0 44 0 20 Junij 33 0 0 31 0 32 17 0 40 0 0 79 19 0 Julij 40 0 0 77 0 62 40 0 40 0 0 13 0 85 Avgust 40 0 0 129 0 45 40 0 29 0 0 93 0 108 Skupaj 153 0 0 258 0 183 107 0 149 0 0 229 19 213 Na območju merilne postaje Gornja Radgona pade v dolgoletnem povprečju 911 mm padavin. V letu 1992 je padlo na istem območju samo 78 % padavin (707 mm), v letu 1993 samo 82 % (752 mm), v letu 1997 je padlo 93 % (851 mm), v letu 1999 je padlo 107 % (977 mm), v letu 2000 je padlo 80 % (726 mm) ter v letu 2001 je padlo samo 74 % (672 mm) dolgoletnega povprečja. Na območju Gornje Radgone dosega v zadnjih treh letih skupen primanjkljaj padavin več kot tretjino enoletnega dolgoletnega povprečja. Zaradi primanjkljajev padavin so dosegale vodne bilance naslednje vrednosti: v letu 1992 je primanjkovalo v tleh 258 mm vlage, v letu 1993 183 mm, v letih 1997 in 1999 ni prišlo do primanjkljajev, primanjkljaj pa se je bistveno povečal v letu 2000 na 229 mm in v letu 2001 na 213 mm. Evapotranspiracija je odvisna od vremenskih razmer, še posebno močno vplivajo na njo visoke temperature zraka in vetrovne razmere, ki ustvarjajo ob tleh negativni vlažnosti deficit. Za območje merilne postaje Gornja Radgona je značilna povprečna temperatura zraka 9,5 "C. V letu 1992 je bilo območje Gornje Radgone toplejše od dolgoletnega povprečja za 1,2 °C, v letu 1993 za 0,5 °C, v letu 1997 za 0,4 “C, v letu 1999 za 1,1 °C, v letu 2000 za 2,1 “C in v letu 2001 za 1,2 "C. . Preglednica 2: Vodne bilance v tleh za območje merilne postaje Murska Sobota Povprečje MURSKA SOBOTA 1951/1980 1992 1993 1997 1999 2000 2001 Mesec REZ M REZ M REZ M REZ M REZ M REZ M REZ M Maj 31 0 0 36 0 51 5 0 40 0 0 35 0 32 Junij 15 0 0 21 0 53 1 0 20 0 0 82 0 3 Julij 12 0 0 95 0 81 17 0 0 44 0 34 0 96 Avgust 0 8 0 139 0 30 0 1 0 21 0 115 0 107 Skupaj 58 8 0 349 0 215 23 1 60 65 0 266 0 238 Na območju merilne postaje Murska Sobota pade v dolgoletne® povprečju 807 mm padavin. V letu 1992 je padlo na istem območju samo 85 % padavin (689 mm), v letu 1993 samo 84 % (677 mm),vW 1997 je padlo 86 % (692 mm), v letu 1999 samo 96 % (772 mm), vl£® 2000 je padlo 81 % (651 mm) ter v letu 2001 samo 77 % (621 m®) dolgoletnega povprečja. Na območju Murske Sobote dosega v zadnjih treh letih skupe® primanjkljaj padavin skoraj polovico enoletnega dolgoletnega p°' Zaradi primanjkljajev padavin so dosegale vodne bilance našle# vrednosti, in sicer v letu 1992 je primanjkovalo 349 mm vlage, vl£® 1993 215 mm, v letu 1997 je primanjkovala neznatna količina vlage,' letu 1999 pa je primanjkovalo v tleh 65 mm vlage. Primanjkljaja s# bistveno povečala v letu 2000 na 266 mm in v letu 2001 na 238 Na območju merilne postaje Murska Sobota je povprečna k1111 temperatura zraka 9,1 °C. % V letu 1992 je bilo območje Murske Sobote toplejše od dolgok® ga povprečja za 1,8 "C, v letu 1993 za 0,8 "C, v letu 1997 za 0,6’^ letu 1999 za 1,1 “C, v letu 2000 za 2,4 °C in v letu 2001 za 1,3 “6- Preglednica 3: Vodne bilance v tleh za območje merilne poswie dava 1993 1999 1992 Povprečje 1951/1980 LENDAVA 1997 Mesec REZ M REZ M REZ M REZ M REZ M REZ Maj 26 0 0 14 0 37 10 14 40 0 0 Junij 20 0 0 58 0 37 17 27 40 2 0 Julij 0 19 0 107 0 60 40 0 40 71 0 Avgust 0 35 0 141 0 8 40 41 0 29 0 Skupaj 46 54 0 320 0 142 107 92 120 102 0 Na območju prečju 824 mm j 2000 M 70 85 12 125 292 i merilne postaje Lendava pade v dolgoletnimi padavin. V letu 1992 je dosegla količina padaV1 dolgoletnega povprečja (680 mm). 0 p® V letu 1993 je dosegla množina padavin skoraj dolg°!et ^je1'*1 prečje (806 mm), v letu 1997 je padlo samo 78 % (645 n101 ^ol’1 1999 je padlo 86 % (708 mm), v letu 2000 (555 mm) in v dosegla množina padavin vrednost 599 mm oziroma 73 %1 nega povprečja. V zadnjih treh letih je padlo na območju več kot dve tretjini manj padavin od enoletnega dolgolet prečja. /j Manjše letne množine padavin so pomembno vpliv®le - pf vode v tleh ter s tem na optimalno oskrbo rastlin. V letu Iz' manjkovalo v tleh 320 mm vlage, v naslednjem letu 142 111 1997 je primanjkovalo 92 mm, v letu 1999 je primanjkova 0 vlage, v letu 2000 je bil primanjkljaj 292 mm in v letu 2001J primanjkljaj vrednost 258 mm. ; V dolgoletnem povprečju dosegajo temperature zraka Z® Lendave 10,1 °C. 0^ V letu 1992 je bilo območje Lendave toplejše za 1,1 za 0,2 »C, v letu 1997 za 0,7 “C, v letu 2000 za 1,9 °C in v 1£ 1,0 “C od dolgoletnega povprečja. tn°w Na osnovi primanjkljajev vode v tleh (M) lahko aridnosti (la), ki ga definira razmerje med primanjkljaje®” j tencialno eyapotranspiracijo. . ki Za vse tri proučevane merilne postaje smo izračun®!’ dobro prikažejo sušne razmere. Ugotavljamo, da se najpogosteje pojavljajo suše v sp0 in letnem obdobju. Kot je razvidno iz preglednic 4,5 >n ’ . ge 5 dnosti v smeri proti severovzhodu počasi naraščajo oZ> njujejo sušne razmere v tleh. afjd”0’ Preglednica 4: Evapotranspiracija (PET v mm) in inde 5 Ji merilno jpostajo Gornja Radgona Mesec PET 1992 la PET 1993 la PET 1997 la PET 1999 la Maj 90 25 110 44 94 0 93 0 Junij 111 28 120 32 118 0 118 0 Julij 121 64 124 62 114 0 121 0 Avgust 140 92 115 45 116 0 134 0 September 75 37 73 4 73 0 101 38 PH 97 131 113 122 73 2000 U 45 6» 76 0 WwHl 21. marec 2002 IMVIt I HANUKAMA 23 in tehnol Pteglednica 5: Evapotranspiracija (PET v mm) in indeks aridnosti Za ®erilno postajo Murska Sobota Mesec PET la PET la PET la PET la PET la PET la 90 40 112 45 95 0 94 33 102 34 104 31 124 17 122 43 119 0 114 19 128 64 104 3 121 78 131 62 111 0 131 76 122 28 131 73 146 95 116 26 113 1 110 0 128 90 124 86 76 29 70 0 70 89 86 0 73 0 68 0 36 0 47 0 28 75 40 0 51 0 0 0 razvidno iz preglednice 5 in 6, se lahko pojavljajo suše tudi Kot je °ktobra. Prednica 6: Evapotranspiracija (PET v mm) in indeks aridnosti ®trilno postajoTendava mesec Avsusi Seplember PET la PET la PET la PET la PET la PET la 90 15 103 36 97 14 97 1 103 68 146 59 115 50 115 32 122 22 128 54 131 65 109 7 131 82 124 48 112 0 131 25 123 10 131 65 146 96 115 7 116 35 116 0 132 95 128 94 83 40 73 0 74 59 88 0 76 0 62 0 38 0 41 0 30 33 45 0 54 0. 0 0 Rezultati analiz r Zu tat* analiz kažejo na spremembo klime. Intenzivnost sušnih er se stopnjuje od zahoda proti vzhodu in dosega med pfouče-s merilnimi območji največji učinek na območju Lendave, kjer Primanjkljaji padavin in potencialna evapotranspiracija zaradi v P°vprečne temperature zraka največji. Manjše množine padavin °ziro tfe^ so bistveno pripomogle k znižanju podtalnice ®a k tako imenovani hidrološki suši, posledice pa so že vidne v Prestige Samo eno! :«iiO J fungicid in insekticid ^binirano sredstvo a dolgotrajno varstvo Pred: , ^oradskim hroščem, , "stnimi ušmi, , srnami in be|o nogo Kr ^^pir varujemo s tretiranjem semena Q, poj ob saditvi in s tem ravnamo 0 Prijazno. ^PINUS Bayer® ■< sssssssssss za propadanju predvsem hidrofilnega rastlinstva in pomanjkanju pitne vode. Namakalni sistemi in zadrževanje vode V preteklosti smo na območju Pomurja meliorirali veliko kmetijskih površin oziroma smo odvedli odvečno vodo, ki je povzročala na nekaterih površinah hidromorfnost, in izboljšali vodno-zračni režim v tleh. S spremembo kemičnih lastnosti v tleh (založno gnojenje, apnjenje) smo izboljšali rodovitnost kmetijskih površin ter jih tako usposobili za intenzivnejšo kmetijsko pridelavo. Polemike, ki so v zadnjem obdobju zelo aktualne glede glavnih krivcev za pojavljanje suš na območju Pomurja, se vrtijo predvsem okoli melioracij in pregloboko izkopanih odvodnih jarkov. Mogoče so bili ponekod res pregloboko zasnovani, vendar jih zaradi tega ne smemo imeti za največje zlo pri sušah. Melioracijski sistemi, ki smo jih izvedli na območju Pomurja, so bili projektirani na osnovi pedoloških analiz in analiz klime, še zlasti temeljito so bile proučene padavine in možnosti pojavljanja katastrofalnih voda. Torej so bili jarki projektirani na osnovi dolgoletnih povprečij padavin ža to območje ter na osnovi pogostnosti pojavljanja maksimalnih količin padavin. Osebno mislim, da melioracijski sistemi nikakor ne morejo biti osnovni vzrok za pojavljanje' suš na območju Pomurja, ampak jih moramo iskati v količini padavin, ki že tretjo leto kontinuirano zaostajajo za dolgoletnim povprečjem. Kot je razvidno iz analiz klime, smo imeli v zadnjih desetih letih kar šestkrat sušo, od tega smo v zadnjih treh letih izgubili od 30 (zahodno Pomurje) do 80 odstotkov (vzhodno Pomurje) dolgoletnega povprečja padavin. Tega pri projektiranju nihče ni mogel predvideti, zato bo treba začeti iskati rešitve v zadrževanju vode na območju Pomurja. Globalno gledano suše na območjih, kjer so bila izvedena melioracijska dela, v glavnem gre za težka ilovnata tla, niso pustile vidnejših posledic pri pridelovanju poljščin v primerjavi z območji, kjer zaradi peščene teksturne sestave ni bilo potrebe po melioracijskih delih. Akumulativna sposobnost peščenih tal je mnogo slabša kot ilovnatih, zato bo treba za ta tla in ljudi, ki živijo na teh območjih’ in je njihovo preživetje odvisno od kmetijstva, poiskati tehtne rešitve. Globalno gledano je zgraditev namakalnih sistemov na teh območjih nesmiselna, in sicer iz dveh razlogov: 1. Največji problem v času suše je pomanjkanje vode. Pretok vode med sušo v pomurskih vodotokih ne zagotavlja niti biološkega minimuma, ne da bi jo še izkoriščali za namakanje, prav tako smo tudi priča zelo nizkemu vodostaju v naši največji reki Muri. Namakanje iz podtalnice pa bi lahko povzročilo v biotopih v pokrajini ob Muri pravo katastrofo. 2. Stroški namakanja so visoki in s tem je vprašljiva gospodarnost pridelovanja tradicionalnih poljščin. Če že, bi dosegli z zgraditvijo namakalnih sistemov največje učinke ob temeljitih študijah (vir vode, načini namakanja itd.) pri delovno intenzivnih kmetijskih panogah (cvetličarstvo, zelenjadar-stvo itd.). Smiselneje bi bilo ponovno razmišljati o elektrarnah na Muri, saj bi z zajezitvijo dvignili nivo vode v strugi ter zalili izsušene mrtvice, prav tako bi bilo smotrno razmišljati o pretočnih zajezitvah vodotokov, melioracijskih jarkov itd. s ciljem, zadržati meteorno vodo čim dlje na območju. To so posegi, ki bi najverjetneje pripomogli k zvišanju nivoja podtalne vode ter k večji relativni zračni vlažnosti, ki ima zelo velik pomen pri formiranju termičnih neviht, za katere v zadnjem času na območju Pomurja skorajda ne pomnimo, kdaj smo jih bili nazadnje deležni, čeprav govori dolgoletna meteorološka statistika kar o tridesetih nevihtnih dneh na območju Pomurja. Zavedati se moramo, da pade v poletnih mesecih v dolgoletnem povprečju največ padavin prav v obliki neviht. Seveda bi bilo treba narediti temeljite študije in se problema lotiti postopoma. Povečevanje humusa v tleh Delež humusa v tleh lahko povečamo le z vnosom organskih snovi. Humus v tleh je namreč skladišče vode in hranilnih snovi. Še zlasti ima toliko pomembnejšo vlogo na lažjih peščenih tleh, kjer v tek-sturni sestavi primanjkuje gline. Glina ima podobne lastnosti kot humus, zato so predvsem na ilovnatih in glinastih tleh posledice suše manj izrazite. Teksturne sestave ni mogoče spremeniti, lahko pa po večamo vsebnost humusa v tleh, in sicer z gnojenjem z organskimi gnojili živalskega (hlevski gnoj, gnojevka) in rastlinskega izvora; žetvenimi ostanki (slama, koruznica), ostanki okopavin (cima krompirja, glave sladkorne pese) in strniščnimi dosevki za zeleni podor (bela gorjušica, oljna redkev, facelija, sudanska trava). Mineralizacijski procesi organske snovi so najintenzivnejši v lažjih tleh. Razmerje med porami gre v korist makro por. Poleg tega da se v njih zadržuje zrak, imajo še pomembno vlogo pri izmenjavi plinov z atmosferskim okoljem. Nenehen dotok svežega zraka v tla bogati tla s kisikom, ki pospešuje presnovne procese pri edafonu oziroma živem svetu v tleh (makro, mikro organizmi). Več kot dve tretjini oziroma 70 odstotkov organske snovi organizmi v tleh razgradijo na aktivni ali hranilni humus, iz katerega nastanejo hranila (kationi, anioni), ki jih rastline neposredno porabijo v prehrani, le ena tretjina oziroma 30 odstotkov organske snovi (težje razkrojljive snovi - pektini, smole, celuloza, lignin) se pod vplivom humifikacijskih procesov spremenijo v trajni humus. Fizikalno-ke-mične lastnosti (sposobnost vezanja in oddajanja vode, zračenje tal; sposobnost reverzibilnega vezanja kationov in anionov - hranilnih 'snovi na humus) so odvisne od oblike humusa, ki nastane iz organske snovi. V agronomiji!poznamo tri trajne oblike humusa, in sicer sprstenino - blagi humus, ki je po fizikalno-kemičnih lastnostih najpomembnejša oblika humusa v tleh, manj pomembna po omenjenih lastnostih je trhlina ali surovi humus, med obema pa se pojavlja še vmesna oblika humusa ali prhlina, Sprstenina je tista oblika humusa, katere si želimo v tleh največ, saj ima na primer zamenjalno kapaciteto za hranilne snovi enkrat večjo (300 miliekvivalentov/100 g tal) v primerjavi s trhlino ali surovim humusom (150 miliekvivalen-tov/100 g tal), poleg tega pa vsebuje še fulvo kisline, ki dodatno zaki-sujejo tla. Nastanek ene ali druge oblike-humusa je odvisen od okolja, v katerem nastajata. V kislem mediju oziroma v izrecno kislih tleh ter iz delno zagnite organske snovi (zlasti zaoravanje organske snovi jeseni ob večji vlažnosti) je pričakovati, da bo nastalo največ manj pomembne oblike - surovega humusa ali trhline. Glede nato, ker imamo na obravnavanih območjih opravka z zelo kislimi tlemi, bi morali dati v prihodnje prav tako prioriteto apnjenju. Sprememba kolobarja Razmišljanje o spremembi kolobarja je nujno in treba je dajati prednost setvi tistih poljščin, ki rastejo in dozorijo v obdobju, ko jim suša ne more do živega. Na sušnih območjih bomo morali najverjetneje pozabiti na pridelovanje koruze, sladkorne pese, buč, krompirja oziroma vseh tistih poljščin, ki jih nekako sejemo spomladi in prehajajo v najbolj kritična obdobja rasti - v generativno razvojno fazo - konec jjalija oziroma v začetku avgusta. To so poljščine, ki so velike porabnice vode, v tem obdobju pa le-te drastično primanjkuje. Na teh območjih bo treba dajati večjo pozornost žitnemu kolobarju (ozimine -pšenica, rž, ječmen, tritikale; jarine - oves, ječmen, pšenica, krmni grah), ki jih spravimo z njivskih površin do začetka pojava suše. Prav tako bomo morali dajati pri pridelovanju krmnih koševin večjo pozornost tistim vrstam, ki jim aridna klima ne škoduje oziroma deluje na rastline manj stresno, in sicer lucerni, pasji travi, tr-stikasti bilnici in rastlinam iz rodu sirka za silažo cele rastline in zrnja. To so vrste, ki znajo racionalno koristiti vlago iz tal in že ob manjši množini vlage tvorijo zadosten pridelek svežega zelinja. Seveda je treba pri pridelovanju naštetih krmnih koševin v tleh urediti kemične lastnosti. Še zlasti je precej občutljiva za nizek pH lucerna, ki sicer po setvi vznikne in zraste do višine 10 cm, nato začnejo listi rumeneti, rastline zaostajajo v rasti in začno propadati. Znano je, da pri nižji pH-reakciji v tleh koreninski sistem sprejema več mikro elementov, kot jih rastlina potrebuje, zato le-ti nanjo delujejo strupeno. To pomeni, da je treba pred setvijo preveriti pH- tal. Suša na območju Pomurja postaja permanenten pojav. Sanacija le-te zahteva premišljen pristop tako na administrativni kot tudi tehnološki ravni. Še zlasti bo treba temeljito preštudirati vse posleSice, tako pozitivne kakor tudi negativne, ki bi jih prinesla morebitna uvrstitev teh območij v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, dr. Stanko Kapun, univ. dipl. inž. agr., specialist za travništvo in pridelovanje krme I 24 l\ME IIJOIKM vnMiviM i. rnaiuu čuuč Vodonosniki v severovzhodni Sloveniji se praznijo Meteorološka, hidrološka, in socialno-ekonomska suša Najnižja gladina podzemne vode od 1953. leta naprej everovzhodna Slovenija je že tretje leto brez pravih, torej dolgotrajnih in obilnih padavin. Posledica tega je ne le kmetijska suša, ampak tudi hidrološka in čedalje manjša količina zaloge vode v vodono-snikih. Ti se namreč napolnijo le s padavinami. Čeprav imamo v poletnih mesecih meteorološko sušo, ko je izrazito odstopanje padavin od dolgoletnega povprečja, temperature, ki so nadpovprečno visoke, veter in nizka relativna vlaga pa pospešijo izhlapevanje, je to manj kritično, če so padavine pravočasne in obilne. Če pa sledi meteorološki suši hidrološka suša, ki je povezana z vodnimi viri in zalogami vode v tleh, kar se kaže v manjših pretokih rek in dotokih v akumulacijska jezera ter v nižjih gladinah podzemnih voda, so razmere že veliko bolj kritične. In take kritične razmere so v Pomurju, konkretno na kmetijskim območju na širšem pasu na levem in desnem bregu reke Mure, že vse od leta 2000. Strokovnjaki z Agencije RS za okolje trdijo, da takšne suše in alarmantnega stanja ni bilo vse od leta 1953, odkar podrobneje spremljajo meteorološke pojave; v Pomurju je 14 postaj v Prekmurju, 4 na Murskem polju in 6 na Apaškem polju. Naši sogovorniki so bili mag. Zlatko Mikulič, mag. Mira Kobold in mag. Iztok Matajc. Mag. Mira Kobold Mag. Iztok Matajc Ko se začne suša, je kmetijski sektor najprej prizadet zaradi pomanjkanja vode v tleh - ker rastlinam primanjkuje vode, je pridelek manjši. Ko se pomanjkanje padavin nadaljuje (kar se dogaja v Pomurju že tretje leto), so prizadeti še drugi viri: površinski vodotoki (potoki), jezera in gladina podzemne vode. To pomanjkanje vode ima vpliv na druge sektorje, kot je oskrba z vodo na različnih področjih, saj ljudje začutijo pomanjkanje te življenjsko pomembne dobrine in pojavijo se ekonomski, socialni in okoljski vplivi suše oziroma lahko govorimo kar o socialno-ekonomski suši, ko je potreba po ekonomskih dobrinah večja od oskrbe zaradi vzrokov suše. Značilnosti suše v zadnjih letih Nadvse skrb zbujajoč je pojav suše v severovzhodni Sloveniji, so opozorili strokovnjaki ARSO že na Mišičevih vo-darskih dnevih konec lanskega leta, saj traja pojav suše neprekinjeno že več kot dve leti, ta del države pa je tudi sicer najmanj bogat s padavinami in zato ima vsak izpad dotoka v vodonosnike izrazitejše posledice. Če je bila lanskega septembra hidrološka suša podzemnih voda prekinjena v pretežnem delu države, se je še vedno nadaljevala v severovzhodni Sloveniji (najprej le na Apaškem polju in osrednjem delu prekmurskega polja, PADAVINE 192 Povprečje Ljubljana 1961-1990 2000 JAN 81.5 3.9 FEB 80.3 34.6 MAR 97.7 114.6 APR 109.4 64.3 MAJ 121.5 93.4 JUN 155.1 103.6 JUL 122 158 AVG 144.4 34 SEP 130 124.7 OKT 115.1 175.1 NOV 135.1 312.4 DEC 101 144.5 LETNE 1393.1 1363.1 352 Povprečje Lendava 1961-1990 2000 JAN 43.2 5.5 FEB 41.7- 16.7 MAR 53.1 19.7 APR 61.9 23.6 MAJ . 78.4 46.3 JUN« 88.3 45.7 JUL 95 111.2 AVG 91.3 7 SEP 69.5 78.4 OKT 60.3 64.8 NOV 76 65.3 DEC 46.8 70.5 LETNE 805.5 554.7 Primanjkljaj 31% 2001 158.5 15.5 200.2 88.9 134.1 147.4 47.9 32.6 304.5 67.8 81.8 48.5 1327.7 2001 44.9 0.2 59.3 67.9 19.6 106 56 8.4 154.4 19.5 44.3 33.1 613.6 •24% (mesečna količina padavin) 310 2002 Povprečje Maribor 1961-1990 2000 2001 19.9 49.2 16.5 67.4 49.6 17.4 1.4 68.3 49 84.5 80 37.2 87.3 94.4 86.6 42.5 118.6 51.4 147.6 117.9 103,5 41.3 128.5 49 83.5 98.5 100.5 200.9 86.8 215.8 40.9 92.8 131.8 53.2 60.5 78.5 17.1 1045.2 937.2 867.6 355 Povprečje Murska Sobota 2002 1961-1990 2000 2001 10.5 49.2 4.9 38.1 49.6 19.7 0.5 68.3 41 79 80 36.7 68.3 94.4 58.2 31.9 118.6 46 100.8 117.9 87.6 49.9 128.5 12.7 16.7 98.5 90.4 180.5 86.8 89.3 23.3 92.8 90.1 32.9 60.5 74 21.1 1045.2 650.6 643 38% 38% 2002 7.6 2002 9 Povprečne količine padavin nato pa že na celotnem območju vodo-nosnika ob Muri). Zaenkrat še ni mogoče ugotoviti, ali gre za naključni pojav oziroma za dolgotrajnejši naravni pojav. Vodonosniki v tem delu Slovenije so področja z najmanj padavinami v državi, in če bi naš del sveta prizadela klimatska sprememba, bi bili ti predeli prvi prizadeti. Ničkaj prijetna napoved strokovnjakov za pokrajino ob Muri, kjer je že od lanskega poletja neprekinjeno suša, ki seje nadaljevala tudi v zimskem obdobju in je prva izrazitejša suša v zimskem času po letu 1988, zadnje mesece pa se stopnjuje; vodnjak v Renkovcih, ki ga opazujejo od 1953- leta, seje pred kratkim prvič posušil. V zadnjem zimskem obdobju je stanje podzemnih voda slabše, kot je bilo lani poleti. Najbolj kritično je praznjenje zalog podzemne vode Mag. Zlatko Mikulič je pojasnil, kaj in kje so podzemne vode v pokrajini ob Muri. Padavine padajo na tla, nato pronicajo skozi gornjo plast do prodnikov; med prodniki je zrak, prazen prostor, ko voda pronica med prodniki, počasi zapolnjuje ta prostor in iztiska zrak. Prekmursko polje je aluvialni vodonosnik, to je depresija, ki je zapolnjena s prodnato- peščenim rečnim nanosom, v katerem imamo to podzemno vodo. Pod tem nanosom so starejše kamenine, ki so bistveno manj prepustne. To je globina dveh, treh metrov ali več, različno. Zaloge, ki se letno obnavljajo, imenujejo »dinamične zaloge«. Pod najnižjo zabeleženo gladino teh DZ se začnejo stalne oziroma »statične zaloge«. Problem na Prekmurskem polju je, da smo že prišli do najnižje točke, na nekaterih mestih pa zabeležili celo najnižjo gladino podzemne vode od 1953- leta naprej. Mag. Mikulič je pojasnil: »Dejstvo je, da so suše po 90. letu pogostejše; sušo smo imeli 1992. in 1993., potem spet v letu 2000poletno-jesensko Mag. Zlatko Mikulič TEMPERATURA (povprečna mesečna temperatura) 192 310 Povprečje Ljubljana Povprečje Maribor 1961-1990 2000 2001 2002 1961-1990 2000 2001 2002 JAN -1.1 -1.6 3.4 -0.6 -1.3 -2.3 1.9 0.5 FEB 1.4 4.0 4.7 1.1 4.6 4.0 MAR 5.4 7.6 8.8 5.2 7.3 8.5 APR 9.9 13.6 10.1 10 14.1 9.8 MAJ 14.6 17.0 17.2 14.7 17.1 17.4 JUN 17.8 20.9 18.4 17.9 21.1 18.1 JUL 19.9 19.9 21.9 19.6 20.0 217 AVG 19.1 22.1 22.9 18.7 22.4 22.0 SEP 15.5 16.4 13.8 15.2 16.0 13.7 OKT 10.4 12.9 14.0 10.1 12.6 13.8 NOV 4.6 8.4 3.6 4.5 8.6 3.3 DEC 0.0 4.9 -2.1 0.1 3.1 -2.2 LETNE 9.8 12.2 11.4 9.7 12.1 11.0 352 355 Povprečje Lendava Povprečje Murska Sobota 1961-1990 2000 2001 2002 1961-1990 2000 2001 2002 JAN -1.1 -1.9 2.1 0.5 -2.3 -3.5 1.3 -0.6 FEB 1.5 4.7 4.1 0.5 3.8 3.6 MAR 5.9 7.1 9.3 4.8 6.6 8.5 APR 10.6 14.2 10.3 9.7 13.7 9.5 MAJ 15.3 17.0 17.9 14.5 16.9 17.2 JUN 18.1 20.6 17.8 17.6 20.3 17.7 JUL 19.6 19.5 21.0 19.2 19.4 21.1 AVG 18.9 22.0 21.7 18.3 22.0 21.5 SEP 15.5 15.9 14.3 14.7 15.4 13.8 OKT 10.3 12.9 14.0 9.3 12.3 13.2 NOV 4.9 8.7 3.4 4.1 8.3 2.8 DEC 0.5 3.1 -2.9 -0.6 2.5 -4.2 LETNE 10.0 12.0 11.1 9.2 11.5 10.6 Povprečne mesečne temperature sušo, leta 2001 pa zimsko sušo, ki pa je nasploh zelo redek pojav. Problem je, da smo sedaj prišli že do najedanja »statičnih rezerv«, in če se bo tako na daljevalo, lahko pride v naslednjih letih dejansko do zmanjšanja vodnih zalog. Kmečki vodnjaki presihajo, če jih hočejo obdržati, jih bodo morali poglobiti. Velika črpališča pa bodo morala črpalke poglobiti, sesalni koš spustiti nižje, s čimer se bodo stroški črpanja vode povečali.« Mag. Mira Kobold je strokovnjakinja za površinske vode. Po njenih analizah so v povprečju letne padavine v letih 2000 in 2001 za postaji v Lendavi in Murski Soboti za 30-40 % nižje; to pa vpliva na površinske vodotoke in zaloge podzemne vode. Pretoki površinskih voda so v upadanju, dosegli so vrednosti z 10- do 20-letno povratno dobo. Lani so beležili hidrološko suho obdobje skozi vse leto. Celoten povprečni pretok na slovenskih rekah je znašal decembra le 33 odstotkov običajnih pretokov in tudi v letošnjem letu se nizkovodne razmere nadaljujejo. Pretoki v januarju so bili majhni in še nižji od običajno malih pretokov. Najmanjši pretoki so bili zabeleženi v vzhodni Sloveniji (Ščavnica v Pristavi, Ledava v Polani), kjer so dosegli že skoraj najmanjše pretoke iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. Padavine v februarju so vplivale na povečanje vod-natosti rek po državi in konec meseca so pretoki rek po državi že dosegli srednje vrednosti, vendar se trend upadnja pretokov nadaljuje in tako bo tudi v prihodnje. Je to zgolj posledica suše v zadnjih letih ali tudi melioracij - izsuševanj v sedemdesetih in osemdesetih letih? Mag. Iztok Matajc kot strokovnjak že dolga leta spremlja tudi pojave kmetijske suše in ve, da je prepričanje mnogih bilo in je, da je izsuševanje povzročilo, da je voda odšla. Temu oporeka. »Prekmurje je bilo tako kot Pesniška dolina osušeno zaradi tega, da bi znižali podtalnico, kije pomembna za kmetijstvo. Voda seje pojavljala že na pol metra, 20 cm ali celo zaplavljala, zaradi tega seje začelo z izsuševanjem, da bi podtalnico znižali na nivo 60 cm ali celo nižje. Vsako nedeljo sem pet let hodil gor, kajti opravljali smo petletne meritve; ugotovilo se je, da je bila drenaža pravilno načrtovana, kajti skozi vse leto je oskr- Junij 2001 Avgust 2001 Oktober 2001 Prostorski prikaz razvoja suše v aluv^ vodonosnikih bovala rastline z vodo, v naspal drugimi lahkimi peščenimi tlerni sušnih letih, lanska je bila četrta' hujša, so bile najmanj prizadete11 tijske rastline v Prekmurju raV^ teh težjih osušenih tleh. Bilanca f v tleh je bila še dokaj ugodna. Hst0' si ljudje predstavljajoče napačn°’ napeljali so drenažo in zato je vsa n odšla. Ni res! Odšla je samo o^6 voda, potem pa ves sistem deliije> naravno, kot bi deloval brez dd11 Od 1968. leta naprej hodim t’Pre > rje, še po vseh tistih močvirjih s6"1 dil; resje še vedno neka mentolih . da voda poplavi mulj in potetn tu na tem mulju nekaj zrase. , voda odteče in nam nič več ne ni res. V Sloveniji je bilo usposO^^ več 10 tisoč hektarjev zemlje, l Je bil kak hektar res preveč toda to so redke izjeme. Zlasti a nati so imeli višje pridelke, prva leta, v nadaljevanju paje p odvisno od vzdrževanja teh sisW , ji Je namakanje v prihajajoče' nem času prava rešitev; se naučiti živeti in kmetovati V ‘Sl1 »Namakanje bi bilo rešitev, sd] maka ponoči in se konča do p ne. Na srečo ima reka Muta, v11 . ju z drugimi slovenskimi reka več vode prav v poletnih mest napolni stopljeni sneg. Vsdk dg »f mora biti spremljan z doloce njem - znati moramo, kakšni i ratura, vlaga, veter, vidijo osnovni podatki so potrebni, $ vzdrževali v tleh optimalno v1 Slovenija je klimatsko zelo Pomurje spada v najbolj suh P venije z najnižjimi letnimi pada kmetijstvu je sicer P°membn° od maja do avgusta - Prekm11 krat v deficitu odkar opravlja Čas bi že bil, da nekdo začne o alternativnih poljščinah, nPr koruze, ki porabi veliko ^1 krmni grah in druge julija že pospravimo. 0if mogoče dobiti semena, ki nejša proti suši. Kmetje in morajo zavedati, da je vsako o y podtalnice v tem sušnem čaSll|(OiiCe| a no; določena onesnaženja rajo pod tlemi, ko pride P15' davin, se to v celoti in hitro > bino v podzemne vode. jjii” (/ Če se bodo napovedan spremembe uresničile, so ejsSi intenzivnejše padavine, o J smo jih bili navajeni do se bodo intenzivnejši: suša, poplave, vse ujme bodo in tii V bistvu se to v vsej Evrop veniji že uresničuje. a fe Bernarda IBMft 21, marec 2002 25 kalia Semenarna Ljubljana, d. d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana ŠIROKO PONUDBO - semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, čebulček - lončnice, semena okrasnih trat - semena poljščin in semenski krompir - lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plasteniki, folije, agrokoprema - sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota - hrana in oprema za male živali SVETOVANJE - vsak dan strokovno svetovanje UGODNOSTI Ponudba meseca akcijske cene vsak mesec od 5. do 20. v mesecu Kartica popustov UREJENO PARKIRIŠČE delovni čas: od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure informacije: 02/530 42 60 Ljubljana, d. d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, tel.: 01/427 33 01, www.semenarna.si Posojilo za kmetijstvo okoristite možnost najema Sodnih posojil namenjenih Povijanju kmetijske dejavnosti načrtujete vlaganja v razvoj vaše proizvodnje ali v posodobitev vaše Orj in so pri tem vaše želje in potrebe večje Ponre^^ev s katerimi razpolagate vam lahko Pfak4^-m° konkurenčna in ugodna posojila Zar Za vse namene-Up3. 2načilnosti posameznih kmetij osn Vamo pri obravnavi posojila različne ■ V °bvisnosti od velikosti kmetije, višine oblil/1 'n bodočih prihodkov ter ponujene 4/aVarovanJa- |ak. na namen uporabe in rok vračila posojila 0 Pridobite pri banki: ^tkoročno posojilo za kmetijsko zgodnjo obrest01 vračila do enega leta. Izhodiščna mera znaša TOM+4,0% letno. Plačilo Cj1* mesečno. ^ščit/k6 narnenieno predvsem za plačila gnojil, storite^ 5redstev' semena, krme, stroškov ^ia>m 'n drugih stroškov povezanih s kmetijsko 43° Povsem pri kro^ .. pr°izvodnji pridelave pšenice, koruze, tadia; Ja' sladkorne pese, grozdja, vina, ■živiZ d.ru9ih kultur ^drun^^ Proizvodnji pitanja govedi, prašičev višina p 'ntenzivne reje se določa v odvisnosti od višine ^lov// Prihodkov, velikosti kmetije, Površin in števila glav v pitanju. ProizvrJ a Posojila se določi v skladu s ° rest/"71 c'klusom. e roere so spremenljive.TOM je °brestna mera in predstavlja m a^navStoPnj° revalorizacije ter se ^sečnih9 ^Ot ar'tmetično povprečje * pr®tek|Ltopenj cen življenjskih potrebščin 'h dvanajstih mesecih. Vabljeni v vrtni center Kalia SEMENARNE Ljubljana ob Tišinski cesti v Murski Soboti, kjer vam za lepši vrt in dom ponujamo: Grovrt„ Z rednim dodajanjem Grovita preprečujemo razvojne, presnovne in plodnostnc motnje, ki jih posebej pri mladih in visokoproizvodnih živalih povzroča pomanjkanje vitaminov in mineralov. Grwil dobite brez recepta v lekarnah. kmetijskih zadregah in drugih specializiranih prodajalnah, Za podrobnejše informac ije smo vam na voljo na našem razstavnem prostoru vrtaminsko-rnineralni dodatek krmi za vse vrste in kategorije domoSh aval: • dolgoročno investicijsko posojilo z rokom vračila praviloma do pet ali sedem let. Izhodiščna obrestna mera znaša TOM+5,75% letno. Temeljne obresti se plačujejo mesečno ali v sorazmernem deležu ob zapadlosti obrokov. Realne obresti se plačujejo mesečno. Plačilo obrokov je lahko po dogovoru mesečno, trimesečno ali polletno. Posojila je namenjeno širitvi proizvodnih zmogljivosti in povečanju intenzivnosti kmetijske proizvodnje ter se lahko koristi predvsem za gradnjo in obnovo gospodarskih objektov, nakup zemlje, mehanizacije, opreme, obnovo nasadov, nakup osnovne črede, plemenske živine in za ostale dolgoročne namene. Višina posojila se določa v odvisnosti od namena, velikosti investicije, reprodukcijske sposobnosti in vrste zavarovanja. Zavarovanje posojila kredit lahko zavarujete z: - zastavo nepremičnin in/ali premičnin - zastavo depozita ali vrednostnih papirjev - zavarovanjem pri zavarovalnici - poroštvenimi izjavami kreditno sposobnih porokov ali - drugimi ustreznimi jamstvi Potrebna dokumentacija Za najetje posojila morate predložiti: - pisno vlogo - dokazilo o opravljanju kmetijske dejavnosti - dokazilo o premoženju in lastništvu - dokumentacijo za ugotavljanje kreditne sposobnosti (potrdila o tržnih viških ali bruto vrednost kmetijske proizvodnje, mnenje kmetijske svetovalne službe, odločbo o odmeri dohodnine in potrdilo o plačanih davkih) - dokumentacijo za namensko porabo kredita Pogoj za pridobitev posojila je poslovno sodelovanje z banko. Prepričani smo, da so možnosti sodelovanja velike, zato vas vabimo, da se oglasite v eni od naših poslovalnic, kjer vam bodo naši strokovni sodelavci - poslovni skrbniki dali podrobne informacije o ponudbi ter vam bodo z veseljem tudi svetovali. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Pomurje VESTNIK NA INTERNETA Podjetje za informiranje, d. d., Ulic^ arh. Novaka 13, M. Sobota Uspešen v pravem trenutku Novo sredstvo proti vsem boleznim žit in oidiju vinske trte Trije načini delovanja proti gilvam (stop Širok spekter delovanja Idealno sredstvo v an^bistenčni stra® 26 IMV1E: i uor\A VAtnvnMmM ii.maicviuui 0WW' Dolgoročni ukrepi za ublažitev suše Uporaba ustrezni agrotehničnih uki k metijstvo gospodari in proizvaja v naravnem sistemu I in je odvisno od osnovnih ekoloških dejavnikov -vode, zraka, toplote, svetlobe in talnih danosti. Vse gojene rastline - ene bolj, druge manj - so se sposobne prilagoditi suši. Pomanjkanje vlage je za posamezno kulturo kritično v obdobju intenzivne rasti listne mase in v fazi razvijanja zrnja. V naši pokrajini na obrobju Panonske nižine, kamor segajo še zadnji ostanki stepske krajine, so razmere, ki jih ponuja ta ekosistem, najprimernejše za pridelavo žit. Sorazmerno velika količina toplote v vegetacijskem obdobju ponuja možnost za uspevanje toplotno zahtevnih rastlin, kot so koruza, buče, paprika, vendar je vedno bolj omejujoč dejavnik voda, zato je za pridelovanje sočnih plodov namakanje obvezen agrotehnični ukrep. Pri poljščinah se investicija v namakalne sisteme finančno ne pokrije, zato je nujno treba začeti gospodariti z vodo. V agroekosistemu lahko le delno gospodarimo z vodo, in sicer tako, da dobro gospodarimo s tlemi, ki so edini vir zalog vode za rastline. Tu velja poudariti povečano skrb za ureditev vodno-zračnega režima tal, ki se kaže v stabilizaciji strukture in povečanju godnosti tal, kajti samo strukturna in rahla tla so sposobna nakopičiti in zadržati dovolj vlage. H gospodarnejši zalogi vlage v tleh pripomoreta predvsem dobra oskrbljenost tal s hranili in humusom ter konzervirajoča obdelava tal. Godnost in s tem rodovitnost tal povečamo tako, da sejemo godilke v kolobarju, najugodnejši vpliv imajo stročnice in deteljno-travne mešanice, ki stabilizirajo strukturo in humus. Postopno prehajamo nakonzervirajočo obdelavo, s katero ohranjamo v tleh vlago in humus. Gola tla zastiramo, mul-čimo ali vsaj razbijamo zaskor-jenost z okopavanjem in preprečujemo izhlapevanje vlage iz tal. Z navedenimi ukrepi izboljšamo fizikalne in biološke lastnosti tal. Na naših tleh pa je treba kar precej izboljšati kemične lastnosti, tla so preveč kisla, kar v osnovi zavira rast kulturnih rastlin, ki so nemalokrat slabo založene s kalijem, to pa pomeni, da so rastline na takih tleh bolj podvržene suši. Vpliv lastnosti tal na pridelovalne razmere za koruzo Koruza lahko razvije zelo velik in razvejen koreninski splet, zato v osnovi potrebuje zemljišče z urejenimi vodno-zračnimi razmerami. Najpogostejši omejitveni dejavniki za rast in razvoj so nizke temperature tal ob setvi in pomanjkanje vlage v fazi metličenja, Želimo vam vesele velikonočne praznike v krogu svojih najdražjih in se v teh lepih spomladanskih dneh priporočamo za nakup IZREDNO BOGATA PONUDBA * Robert Hozjan, s. p. Žižki 9 5 a, tel./faks: 02 570 18 33 * Poslovalnica MELINCI 130 tel.: 02 541 18 28 * * * ★ * MINERALNA GNOJILA KAN - 27 %; cena: za kg boste odšteli 46,6 sit ZAŠČITNA SREDSTVA: PRIMEX EKSTRA GOLD: cena 2.850,00 sit za liter SEMENSKI PROGRAM (semenska koruza, krompir in vsa vrtna semena) KRMILA, OTROBI, PESNI REZANCI KMETIJSKA MEHANIZACIJA (traktorske škropilnice, predsetveniki, trosilniki mineralnih gnojil...) VRTNE KOSILNICE IN KOSILNICE NA NITKO ORODJE ZA VRTIČKARJE ... kar nam narekuje, da moramo najprej začeti gospodariti s tlemi. Zračnost in toploto težkih tal povečamo z dodajanjem organske snovi in s stabilizacijo strukturnih agregatov. Zmogljivost lahkih tal za povečanje vsebnosti vode prav tako lahko povečamo s povečanjem humusa, biološke aktivnosti in godnosti tal. Rast in razvoj koreninskega sistema koruze Najbujnejši splet koreninskega sistema se razvije, če seme sejemo v globino 4-5 cm. Razvoj koreninskega sistema lahko zelo pospešimo s pravilno prehrano in primerno obdelavo tal. Koruza črpa večino hranil in vode iz tal do globine 30 cm v premeru 45 cm. Konkurenčnost za hranila in vodo ne nastane med vrstami (70 cm), ampak v vrsti, posebno pri gosti setvi (manj kot 15 cm v vrsti). Sprejem hranil poteka prek koreninskih laskov, katerih absorpcijska površina na rastlino presega 200 m2, dolžina vseh korenin na rastlino pa meri več kot 10 km. V presuhih tleh koreninski laski odmrejo. Rast korenin se po cvetenju ustavi. Primernost posameznih tipov tal za pridelovanje koruze Koruza najbolje uspeva na globokih tleh (črnozem), ki so sposobna oskrbeti koruzo s 500-600 mm vode - iz podtalja in s padavinami oz. namakanjem. V Sloveniji in v Pomurju so za pridelovanje koruze najprimernejše združbe rjavih tal na rečnih naplavinah. Tla morajo biti dovolj globoka, da zadržijo zadostno količino vode, in obenem primerno zračna, skratka z urejenim vodno-zračnim režimom, če ne, je lahko rast koruze v posameznih fazah omejena. Plitva tla na prodnatem podtalju z nizko podtalnico ne zadržijo dovolj vode za nemoten razvoj koruze do faze cvetenja in oploditve v poletnih mesecih. Neugodna za pridelovanje koruze so tudi ilovnato-glinasta tla v dolinskih depresijah, kjer voda slabo odteka. V takem primeru je večji problem pomanjkanje zraka, tla so spomladi dolgo hladna in pogosto prevlažna, kar najbolj ovira setev in vznik. Na splošno so glinasto-ilovnata tla primernejša za pridelovanje koruze, ker so sposobna zadržati do trikrat več vode kot peščena, kar omogoča boljšo rast koruze tudi ob suši v poletnih mesecih. Ker na splošno nimamo najbolj idealnih rastišč za pridelovanje koruze, moramo dosledneje prilagoditi agrotehnične ukrepe ter dati nekoliko večji poudarek ohranjanju in izboljšanju lastnosti tal - povečati zmogljivost tal za vodo na lažjih tipih tal, povečati zmogljivost tal za zrak na težjih tipih tal - izboljšati vodno-zračni režim tal v os novi. Tipa tal in lege zemljišč ne moremo spremeniti, lahko pa izberemo rastišču primeren hibrid, upoštevajoč ranost, odpornost proti suši... Z rastišču primerno obdelavo tal, kolobarjem in gnojenjem pa lahko izboljšamo fizikalne, kemične in biološke la stnosti tal in zmanjšamo strese med rastjo (strese zaradi nizkih temperatur, suše, moče ...), to je skrb za humus (3-4 %) in stabilizacijo strukturnih agregatov. Čeprav koruza uspeva v zelo širokem območju pH 5 - 8, je treba zaradi dostopnosti hranil in za stabilizacijo strukture naša tla apniti vsaj enkrat v kolobarju. Zaradi slabe pokrovnosti tal je treba med vegetacijo izvajati agrotehnične ukrepe za preprečevanje izhlapevanja vode ter zaskorjeno-sti in erozije tal - okopavanje koruze, setev v mulč, osipavanje koruze in drugi ukrepi postajajo potreba. Poleg vlage in toplote je pri izbiri rastišča za koruzo pomembna še osvetlitev. Koruza potrebuje veliko svetlobe, zato senčne lege, osojna severna pobočja niso najprimernejša. Poškodbe koruze zaradi pomanjkanja Nestrukturna tla so slabo rastišče za koruzo Glede na ekološke zahteve koruze je bistvo obdelave tal globoko rahljanje in plitvo vnašanje organske snovi kot ukrep za izboljšanje vodno-zračnega režima tal in stabilizacijo strukture. Razni obdelovalni stroji, različni obdelovalni ukrepi in čas obdelave omogočajo oblikovanje različnih struktur v ornici. Za nemoteno rast je najugodnejša mrvičasta struktura s premerom delcev 0,5-10 mm oziroma mrvice premera 1 -3 mm. Taka struktura nastaja v tleh, ki so biološko aktivna, imajo dovolj humusa, zraka in dovolj hranil. Če so tla »sterilna« (s pesticidi ali ob suši in/ali moči uničeno življenje v tleh), obenem pa še močno kisla in zbita s težkimi obdelovalnimi stroji, z namakanjem ali ob udarcih dežnih kapljic, postanejo nestrukturna. Delci se prilegajo drug drugemu, zato prevladujejo v tleh le drobne pore, tla imajo majhno zmogljivost za zrak in vodo. Navlaži se le zgornji del tal, preostala voda pa odteče po površju in tako pospešuje erozijo. Stanje vlage, toplote in vode v tleh se hitro menja glede na vremenske razmere. Mikrobiološki in kemični procesi so onemogočeni ali celo začasno prekinjeni, korenine se težko razvijajo. Produktivnost takih tal niha. Strukturna tla lahko v nasprotju z nestrukturnimi vsrkajo padavinsko vodo in jo odvajajo po makroporah globlje, korenine pa se nemoteno razvijajo ter črpajo vodo in hranilne snovi. Propadanje strukture povzroča vedno večje težave, ki se kažejo v upadanju pridelkov. Nestrukturna tla zahtevajo za obdelovanje veliko pogonske sile. Danes imamo močne stroje, ki obračajo in drobijo zemljo ter na ta način mehanično rahljajo tla v slabem strukturnem stanju. Vendar se vode in visokih temperatur obdrži tako ustvarjena struktura ob pomanjkanju humusa, slabi mikrobiološki aktivnosti in pre-koreninjenosti tal le do prvega večjega dežja. Priprava tal za setev koruze glede na fizikalne lastnosti tal Površine za setev koruze začnemo pripravljati že jeseni, da zimski mraz brazdo zrahlja, omrvi in ugodi. Zorana zemlja lahko vpije več zimske vlage kot nezo-rana. Čez zimo nakopičena vlaga je rastlinam na voljo tudi v poletnih mesecih. Spomladi, ko so tla dovolj suha, brazdo zapremo. To naredimo z vlačo ali klinasto brano, zelo grudasta in slabše zorana tla pa zravnamo s krožno brano. Z zapiranjem brazde preprečimo izgubljanje vlage iz ornice. Spomladansko oranje je ustrezno na lahkih peščenih tleh, kjer je zemlja dovolj rahla in ni potrebno, da jo zimski mraz zrahlja. Spomladi lahko preorjemo tudi težka glinasta tla, ki so se zaradi neobstojnih strukturnih agregatov čez zimo sesedla. Tako povečamo zračnost tal in omogočimo, da se ta ponavadi hladna tla spomladi hitreje ogrejejo. Pred setvijo vdelamo v tla mineralna gnojila in pripravimo semenu trdo posteljico (vlago iz podtalja) in mehko pokrivalo (toploto). Zemljo zrahljamo s klinasto ali žličasto brano do globine 8 cm in z dvojno valjasto brano (mrvilniki) zgostimo v globini 4-6 cm. Pazimo, da tal ne obdelamo pregloboko, ker potem seme ne bo imelo dovolj vlage za kalitev. Izogibajmo se tudi čezmernim hodom, ker s traktorskimi kolesi močno tlačimo zemljišče. Preveč mokrih tal ne smemo obdelovati. Na pravilno zoranem zemljišču lahko opravimo predsetveno obdelavo z enim ali največ dvema prehodoma. V zadnjem desetletju se v kmetijsko razvitih deželah^ manj poslužujejo klasične v vencionalne obdelave ta predju so alternativne 0 konzervirajoče obdelave- Konzervirajoča obdelava Osnovni namen kon^ če obdelave je ohranjanje zerviranje organske in hranil v gornjem sloj11 ter preprečevanje erozije- ji Namesto klasičnega P* velikih koruznih območji bolj uporabljajo čizel plu& Ija zemljo z motičicam* °a nih globinah, razbija povečuje možnost z^^/ vode v tleh in nevarnost Primeren je za obdelav° nih in nagnjenih Konzervirajoča °b [^1^ diskastim orodjem alivf brano je primerna ta^j0^| treba zaorati večje k° stlinskih ostankov, in ta ’ treba razbijati plazine a vati zračnosti tal. lahka do srednje težka čedna tla. Obdelava in setev n je primerna za težka ta’ bše ogrevajo. V ZDA j« y na območjih z mon° ruze. Koruzo sejejo vsa iste grebene, ki jih °a v tijo ostankov, PoS^ zemljino in po vzni nim osipavanjem P00«^1^ jo grebene, tako to tal in zadržijo benov in zmulčane tla sposobna zadržat* L Direktna setev K eroziji na nagnjenih -zpi j ukrep za prepre^ nitratov na ravnins Rastlinski ostanki na^yl^U tijo pred izparevanje ter povečujejo biol° J in tvorbo humusa- * J ZitaFLl%^ univ. ^P w 21. marec 2002 KMETIJSKA PANORAMA 27 Namakanje v Sloveniji in Pomurju Okleščen nacionalni program Tudi zdesetkan program namakanja se ne uresničuje Sloveniji so občasne suše dokaj pogost pojav, v zadnjem času pa se sušna obdobja raztegnejo tudi na dalj-si čas. V zadnjem desetletju, po slovenski osamosvoji-’ Je bila v dobršnem delu države skoraj polovica let sušnih, [smo se začeli s problemom suše resneje srečevati že v acetku devetdesetih let. Veliko škode naredijo zlasti poletne Se> čutijo pa jo predvsem kmetijci, saj pomanjkanje pada-ln neugodno vpliva na pridelke. Avgustovska suša leta 1992 je ovenske kmetijce in tiste, ki so 11 odgovorni za razvoj te go-P°darske panoge, spodbudila, kak° Za°eb resneie razmišljati, 0 se zoperstaviti tej naravni ’ astrofi. Porodila se je ideja o 'Pravi nacionalnega programa ®akanja v Sloveniji, uvod v ta °gratn pa je bil posvet z naslo-111 Namakanje v Sloveniji, ki so ^ Pripravili leta 1993 v okviru narodnega kmetijsko-živil-sejma v Gornji Radgoni. oda je nenadomestljiva in Nna dobrina, zato je treba z ^gospodarno ravnati, so med tl| gon ugotovili na tem posve-^ato me'enost količin vode bo gr upoštevati tudi pro-ni nantakanja, saj je razsipno Vod a*anie največji neizkoriščen 1 vir. Sestavljalcem progra Zadnjih dvajsetih letih so se katastrofalne suše v Sloveniji pojavljale dokaj ^osto. Tako smo zabeležili sušna obdobja v letih 1983, 1985, 1988,1992, 53,1994, 2000 in 2001. Če so te suše posledica učinkov tople grede, ki v a31je bolj ogrožajo celotno zemeljsko oblo, potem se bodo sušna obdobja ^navijala. ma so naložili, da to upoštevajo, hkrati pa kmete seznanijo, da je škodljiv vpliv suše mogoče omiliti tudi s prilagojeno obdelavo zemlje. Marsikatera kultura tudi ne prenese stroškov namakanja, zato sta izbira ustreznejše sorte in prilagojena agrotehnika cenejša in učinkovita ukrepa. Na posvetu v Gornji Radgoni so ugotavljali, da so različni namakalni sistemi različno razsipni z vodo in energijo, zato se je treba odločiti za najbolj racionalne. V Sloveniji namakamo okoli 7 tisoč hektarjev kmetijskih površin, kar je glede na potrebe le vzorec, in pri tem zelo zaostajamo za mnogimi državami v svetu. Zanimivo je, da največ kmetijskih površin namakajo v Albaniji, in sicer več kot 70 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč, na Kitajskem pa znaša ta delež 45 odstotkov, saj Kitajci namakajo kar 45 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč. Od poldruge milijarde vseh obdelovalnih površin v svetu se danes namaka okoli 300 milijonov hektarjev zemljišč. Tisti rek, da pride za sedmimi sušnimi leti sedem mokrih let, gotovo ne drži več in tudi strokovnjaki v svetu vedno bolj opozarjajo na vpliv tople grede na povečanje temperature na Zemlji, kar bo povzročilo tudi pogostejše suše v srednji Evropi. Potrebe po namakanju bodo zato vedno večje in pred desetletjem so se tega zavedali tudi v Sloveniji. V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so izdelali jeseni leta 1992 predteze za zakon o nacionalnem projektu namakanja kmetijskih površin v Sloveniji, po katerem naj bi v desetletnem obdobju vsako leto uredili namakanje na 10 tisoč hektarjih kmetijskih zemljišč ob 40-odstotnem finančnem deležu države. V desetih letih bi tako z namakanjem usposobili 100 ti soč hektarjev kmetijskih zemljišč. Načrti so bili utemeljeni in ambiciozni, vendar sta začetna zagnanost in navdušenje kaj kmalu splahnela. Načrtovanih 100 tisoč hektarjev za namakanje so najprej zmanjšali na 30 tisoč in nato le na 10 tisoč. Po študijah, ki so ji naredili za teh 10 tisoč hektarjev, bi uredili v Pomurju namakanje na 1.700 hektarjih. Za uresničitev tega projekta je sprejel državni zbor zakon o najetju milijon dolarjev posojila za financiranje študije o možnostih namakanja na teh območjih. Miran Žilavec, ki vodi Pomurski namakalni konzorcij, pravi, da je bilo posojilo najeto, študija, ki jo je izdelala ameriško-nemška konzultantska firma, pa je zajemala 31 območij, na katerih naj bi uredili namakanje. Žal ta študija ni bila v celoti končana, saj ne vključuje lokacijskih dovoljenj, vzrok pa je gotovo tudi nezainteresiranost države za reševanje te problematike. V Pomurskem namakalnem konzorciju pravijo, da vključuje ta študija v Pomurju štiri namakalna območja in okoli 1.200 hektarjev kmetijskih površin. Največje je območje Lendava -Lakoš - Petišovci, kjer naj bi uredili namakanje na 400 hektarjih kmetijskih zemljišč, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč, uporablja pa jih Kmetijsko gospodarstvo Lendava. Zanimanje za namakanje teh zemljišč je, zakupnik je pripravljen vložiti tudi lastna sredstva v razvodni del na makalnega sistema, tudi v skladu pristajajo na namakanje, vendar delež države zaenkrat ni zagotovljen. Na namakalnem območju Bakovci - Dokležovje, kjer naj bi namakali 370 hektarjev zemljišč, ni večjega zanimanja, saj imajo zemljišča na tem območju predvsem kmetje. Na namakalnem območju Ljutomer - Krapje, kjer naj bi namakali 350 hektarjev kmetijskih zemljišč, si posamezniki prizadevajo, da bi urejanje zemljišč steklo, vendar v proračunu tudi za to območje niso predvidena potrebna sredstva. Na vseh treh omenjenih namakalnih območjih naj bi bil vodni vir za namakanje reka Mura. Najmanjše namakalne površine so predvidene na območju Fokovec, kjer naj bi uredili namakalne sisteme na 70 hektarjih. Vodni vir bi zagotovili z akumulacijo, ker so količine vode omejene, pa naj bi namakali zlasti intenzivne kulture, predvsem sadovnjake. Žal tudi na tem območju kmetje niso pokazali pretiranega zanimanja za namakanje. Mimo nacionalnega programa namakanja je bil na Ivancih zgrajen pilotski namakalni sistem, ki ga je v celoti financirala država, zagotavlja pa namakanje 87 hektarjev kmetijskih zemljišč. Žal ta sistem še zdaleč ni izkoriščen, saj kmetje na tem območju namakajo le od 15 do 20 hektarjev površin, na katerih pridelujejo vrtnine, predvsem papriko in rani krompir. ■ oh • Zanimanje za namakanje svojih površin, prav tako mimo nacionalnega programa namakanja, kažejo na komasiranem območju v Lipi, kjer bodo uredili namakanje na 115 hektarjih zemljišč. Lastniki so sicer pokazali zanimanje za namakanje vseh 400 hektarjev na komasiranem območju, vendar iz obstoječe gramoznice večjih površin ni mogoče namakati. Za namakanje se je odločilo 82 odstotkov lastnikov in v pripravi je že projekt za gradbeno dovoljenje. 60 odstotkov sredstev za izdelavo projektov je prispevala beltinska občina, 40 odstotkov pa Agencija za kmetijske trge, medtem ko naj bi za gradnjo osnovnega dela namakalnega sistema sredstva zagotovila država. Z rezultati, ki smo jih v Pomurju zabeležili pri namakanju, torej nikakor ne moremo biti zadovoljni. Ker tudi vsi statistični podatki kažejo, da pade na tem območju najmanj padavin in so zato tudi suše najbolj pogoste in najbolj katastrofalne, bodo pri razreševanju te problematike potrebni koreniti premiki. Delna sanacija škode, ki jo prizadetim zagotavlja država, je le začasna in najmanj primerna rešitev. Ker so napovedi, da se bodo suše nadaljevale, bo treba iskati drugačne rešitve. Nekaj smo jih nakazali tudi v tokratni Kmetijski panorami in upamo, da bodo naletele na ugodne odmeve in da bodo zaživele predvsem v praksi. Ludvik Kovač oj u^e^ane pri Apačah deluje ojt leta in ima 104 člane, operativnih' Lani sta >hjst desetini osvojili šest-^Onir v Ov’ Zaživela pa je tudi S^aljS k Jerina. Letos bodo nov'ti pročelje gasilske- Mi m ’ z8raditi pa nameravajo starer0^ ’ Prizidek za hrambo ctie brizgalne. (F. KI.) K8r 111 k l^n ? prel vašega . ?.■ , Po čem’ Po popustu' za 1 »•-« ceneje kupite pnevmatike »nam«. Sava. Mtche: r, Gobdyear( Contir-ental Ktebc< ali Kunnuram Če -e odločite zv platišča, IprihraHte 10%, jgelotee paket in Platiše ■ : za 15%'ceneje. . Sta*e pnevmatike shranimo .do nasMnie »zone, to m; boste zopet potreboval' Obiščite svojega konces-onatja ali servis in -.jete v nagradni igo. Kuponflte r .-lete v brošuri. Z ekipo Renault ste vedno zmagovalci. w w vv. r c n a < b t > • wap. rena ul t .si 28 KMETIJSKA PANORAMA 21. marec 2002 fBWh Setev koruze ob ekstremnih sušah Prednost ranejšim hibridom izenačen. Za hibrid se priporoča standardna agrotehniki gostoto 80-90.000 rastlin/ha, odvisno od namena pridelave Neobčutljiv je za vse herbicide, ki se uporabljajo v normali1® količinah v posevkih koruze tudi za sulfonilsečninske pa oruza je za sušo oziroma pomanjkanje vode najbolj I občutljiva v času cvetenja in v fazi polnjenja zrnja, ki UL2 nastopi takoj po cvetenju oziroma oploditvi, in je izmed rastlin, ki spadajo v družino trav, najbolj občutljiva za sušo v tem obdobju. Ta čas je za koruzo kritičen predvsem iz dveh razlogov. Prvi je fiziologija rasti oziroma cvetenja koruze. Drugi razlog pa so vremenske razmere, predvsem zato, ker ima koruza spomladi do cvetenja običajno v tleh še dovolj spomladanske vlage, ki pa ne zadostuje za celotno rastno sezono. Poleg pomanjkanja vlage v tleh suša, ki je takrat običajno povezana še z visokimi temperaturami in nizko zračno vlago, zelo neugodno vpliva tudi na uspeh same oploditve in tako na višino pridelka. Dolžina trajanja cvetenja koruze je odvisna od hibrida, je torej genetsko odvisna, in tudi od vremenskih razmer. Za uspešno oploditev koruze sta potrebna čim daljši čas cvetenja ter ustrezna sinhronizacija med cvetenjem metlice in svile ha storžu, kar pa v sušnih razmerah ni zagotovljeno, saj suša stimulira predčasno metličenje in podaljšuje obdobje med metličenjem in svila-njem. Če ima koruza takrat v tleh na voljo dovolj vlage in ustrezno temperaturo, se cvetenje podaljša na več dni in sta zagotovljena optimalna oploditev in zanesljiv pridelek. Svila na storžu namreč postopoma prodira iz ličja, vsak lasek (vsaka nit) pa pomeni eno potencialno zrno, seveda če je oplojeno. Ob normalni temperaturi in vlagi se postopoma in skoraj istočasno razvijata tako metlica kot storž, kar zagotavlja normalno oploditev. Če pa se pojavi v času cvetenja koruze močna suša, s katero je povezana tudi močna vročina, je oploditev močno zmanjšana, in to zaradi več vzrokov. Najodločilnejše je zelo hitro od-cvetanje metlice. Posamezna metlica lahko cveti tudi samo en dan in konča s prašenjem, preden se svila na storžu sploh pojavi. Torej pride do neskladja med cvetenjem metlice in svile, saj svila za oploditev nima na voljo dovolj svežega cvetnega prahu. Cvetni prah koruze je v optimalnih razmerah kaljiv oz. sposoben za oploditev okrog 24 ur, v sušnih razmerah in ob visokih temperaturah pa občutno manj. Tako praktično sploh ne pride do oploditve, kar povzroči jalovost storža, torej razvoj storžev brez zrnja, in pride do izpada celotnega pridelka zrnja. Suša v času cvetenja tudi močno vpliva na podaljšanje intervala med cvetenjem metlice in svilanjem. Torej tudi, če metlica cveti oziroma praši več dni, lahko pride do slabe oploditve, če je obdobje med metličenjem in svilanjem predolgo. Delež oploditve je torej močno odvisen od sinhroniziranega cvetenja moških in ženskih cvetov pri koruzi. Ob visokih temperaturah se tudi svila izredno hitro posuši in ni več sposobna za oploditev. Zadostna količina vlage v tleh v spomladanskih mesecih in uspešna oploditev pa še ne zagotavljata zanesljivega pridelka. Po fazi cvetenja oziroma oploditve pride faza polnjenja zrnja, na katero pa prav tako močno vpliva suša oz. pomanjkanje vode v tleh. V tem obdobju se formira in razvija zrnje, za kar potrebuje koruzna rastlina zadostno količino vlage. Če nastopi suša, rastlina predčasno preide v fazo staranja, to je sušenja listov in hitrejšega odmiranja posameznih listov, kar zmanjšuje asimilacijo in tvorbo hranilnih snovi, ki so potrebne za ----Qmr7Q in zrnja. Ker je storž v podrejenem položaju, kar se tiče konkurenčnosti asimilatov glede na druge dele rastlin, kot je npr. listje, se bodo asimilati tik po oploditvi prednostno porabili za razvoj vegetativnih organov, namesto za razvoj storža ter oplojenih zrn. Posledica tega so krajši in slabše razviti storži, z zelo malo ali nepopolno razvitim in slabo izpopolnjenim zrnjem. Zrnje je precej drobnejše, slabše razvito ali pa so na storžu samo zasnove zrnja. Žlahtnjenje ustreznih hibridov za sušne razmere Žlahtnitelji koruze poskušajo vzgojiti hibride, ki bi bili manj občutljivi za sušne razmere. Tako naj bi vzgojili hibride s krajšimi zgornjimi internodiji, s tem bi dobili nižje rastline, ki bi za svoj razvoj porabile manj vode. Isti namen naj bi dosegli z rastlinami, ki bi imele manjše število listov, vendar je vse to povezano tudi z nižjimi pridelki. Drugi tip rastlin je povezan s fiziologijo cvetenja. Svila je tudi v sušnih in vročih razmerah sposobna za oploditev tudi do 5 dni, kar omogoča zanesljivejšo oploditev. V normalnih razmerah je to obdobje še daljše, zato je cilj, vzgojiti hibride z istočasnim cvetenjem metlice in svile ali celo s cvetenjem svile pred metlico, saj lahko svila nekaj dni počaka na cvetenje metlice, medtem ko kalivost cvetnega prahu propade že po enem dnevu. Uspeh takega žlahtnjenja se kaže tudi že pri novejših hibridih, ki so v naši priporočeni sortni listi, saj je imela večina le-teh v naših poskusih skoraj hkraten čas metličenja in svi-lanja alrje z 1- do 2-dnevnim razmikom. Vse to pa še ne zagotavlja zanesljivega pridelka, če se močna suša nadaljuje tudi po oploditvi. Proti temu pa se lahko zavarujemo edino s setvijo zgodnejših hibridov. Zakaj imajo v sušnih razmerah ranejši hibridi prednost pred kasnejšimi Setev ranejših hibridov je najučinkovitejši ukrep, da se izognemo izgubam pridelka zaradi suše v kasnejšem obdobju. Kasnejši hibridi so višji, imajo več zelene mase in že zaradi tega večjo potrebo po vodi. Ker imajo daljšo vegetacijo, tudi dalj časa potrebujejo primerne zaloge vode v tleh. Če se pojavi suša v drugi polovici rastne dobe, to je po cvetenju, bo prizadeta druga kritična faza za zadovoljiv pridelek, to je faza polnjenja zrnja, četudi je bila oploditev normalna. V tem času namreč koruza intenzivno kopiči hranilne snovi v zrnje. Če je to zmanjšano zaradi suše, bo storž sicer oplojen, vendar bo zrnje drobno in nepopolno razvito. Ravno v tem je prednost setve ranejših hibridov. Ti hibridi poleg tega, da potrebujejo zaradi svoiih morfoloških in fizioloških 'y' • Storži ranega hibrida Lj-180 (FA0 100, levo) v primerjavi s poznim hibridom (FAO 400-500, desno), Rakičan, avgust 2001 lastnosti v celotni rastni dobi manj vode, dosežejo to drugo kritično fazo polnjenja zrnja, preden nastopita pozna poletna vročina in suša. Ker cvetijo prej kot pozni hibridi, je v večini primerov oploditev normalna, za fazo polnjenja zrnja pa imajo v tleh še dovolj spomladanske vlage. V avgustu, ko pozne hibride suša najbolj prizadene, so rani hibridi v glavnem že zreli in primerni za spravilo. Dokaz za to je bila setev ranega hibrida, vzgojenega na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Lj-180 v letu 2001 v Rakičanu. Kljub izredni suši, predvsem v drugi polovici rastne dobe koruze, je ta hibrid normalno dozorel, razvil normalne storže in dosegel po Regionalizacija Slovenije glede na parametre, ki vplivajo na sušne ra^ Kmetijska suša v Po mu rji* ušne razmere, krajšo sušo oz. sušno obdobje razumemo meteorologi kot »obdobje z nezadostnimi padavinami ali neustrezno razporeditvijo padavin za rast rastlin« (meteorološki terminološki slovar, 1990) ali kot zaporedje več kot pet dni z manj kot 0,1 mm padavin dnevno (Furlan, 1961). Natek (1983) pa je zapisal: Suša je tolikšno negativno odstopanje od normalne količine in razporeditve padavin, da lete ne zadoščajo za uspevanje naravnega in kulturnega rastja ter za normalni potek površinskega in podzemeljskega odtekanja vode. Glossary of Me-teorology (1959) definira sušo kot periodo abnormalnega suhega vremena dovolj dolgo glede na pomanjkanje vode, da povzroči resno hidrološko neravnovesje (poškodbe rastlin. pomanjkanje vode ipd.) v območju vpliva. Eno od definicij suše je zapisal Matajc (1991): Kmetijska suša se pojavi takrat, ko v vegetacijskem obdobju rastlinam primanjkuje talne vlage za normalen razvoj, je premalo padavin ali pa nastopijo ob nepravem času, zaradi česar pride do poškodb rastlin in v skrajni fazi do trajne uvelosti. Stopnja oz. jakost suše se najpogosteje izraža s količino zmanjšanega pridelka s pogojem, da na manjši pridelek niso škodljivo vplivali drugi dejavniki. Tako je z zmerno sušo definiran pri okvirnih izračunih 7 t/ha suhega zrnja. Fazo cvetenja in oploditve, ki je najbolj občutljiva za sušo, je dosegel že proti koncu junija in v začetku julija in bil v prvi polovici avgusta, ko je nastopila močna suša, že popolnoma zrel. V primerjavi s poznim hibridom (FAO 400-500), ki je razvil na sosednji njivi zaradi izredne suše zelo slabe storže, je dosegel hibrid Lj-180 (FAO 100) povsem normalen pridelek (glej sliko). Ena od zanesljivih možnosti za omilitev škode zaradi suše bi torej lahko bila tudi setev ustreznih ranejših hibridov. Tako pri setvi ranih kot poznih hibridov pa ne smemo pozabiti na strukturo tal, saj je znano, da so na težjih tleh posledice suše veliko manjše. delek, zmanjšan do 20 odstotkov, srednje močna suša povzroča manjši pridelek od 2,1 do 50 odstotkov, pri več kot 50-odstotno zmanjšanem pridelku pa gre za močno sušo. Sušne razmere določene lokacije so posledica vpliva številnih procesov nanjo in značilnosti nje same. Med njimi so glavni: - padavine; njihova količina in padavinski režim; časovna razporeditev in jakost oz. intenziteta; - evapotranspiracija, ki je odvisna od atmosferskih razmer, ki jih določajo: sončno obsevanje, temperature zraka, vlažnostni deficit in vetrovne razmere; - lastnosti tal, ki določajo njihovo infiltračijsko sposobnost za padavine in količino vode, ki jo tla lahko shranijo oz. njihovo retencijsko kapaciteto. In kako je z določenimi poljščinami? Pšenica - Pomanjkanje vode sodi med ključne dejavnike pri pridelavi pšenice. Pšenica porabi za asimilacijo kilograma suhe snovi 500 do 600 litrov vode. Za pridelek 5 ton zrnja na hektar porabi Priporočila in primernost setve hibrida Lj-180 za sušne razmere v Prekmurju Lj-180 je ran hibrid in spada v drugo polovico zrelostnega razreda FAO 100. Ima kakovostno poltrdo zlato rumeno zrnje. V poskusih v Jablah potrebuje od vznika do polne zrelosti 109 dni. Je srednje visok in zelo Pridelek zrnja Lj-180 v primerjavi s standardom v poskusih na dveh lokacijah It/hal Hibrid Lj-180 Bc 183 Lj-180 Bc 183 Leto Kraj Setev Metličenje Pridelek zrnja 1999 Jable 3.5. 4.7. 8,94 1999 Jable 3.5. 4.7. 8,28 1999 Ljubljana 5.5. 5.7. 9,69 1999 Ljubljana 5.5. 5.7. 9,37 pšenica 5600 do 6500 ton vode. Za takšno količino vode je potrebno 560 do 650 mm padavin, pri tem pa niso upoštevane izgube vode zaradi evapotranspifacije (višje so temperature, večja je evapotranspiracija) in izgube vode v podtalje in po površini (lažja, bolj peščena so tla, večje so izgube vode v podtalje, ker peščena tla nimajo glinastih delcev, ki so sposobni zadrževati vodo). Pomeni, da je potrebnih za pridelek 5-8 ton na hektar 700 do 1200 mm padavin, ki so vse leto dobro razporejene. Sama množina padavin ne pove dovolj, če niso upoštevani podatki o njihovi razporeditvi po posameznih mesecih. (Dr. Tajnšek, Pšenica, 1988.) Koruza - Da lahko koruza normalno začne in konča svojo rast ter razvoj, je potrebne dovolj toplote pa tudi padavin. Te morajo biti v vsej rastni dobi porazdeljene na način, ki najbolj ustreza vsakokratnim trenutnim potrebam koruze. Po podatkih naj bi bila vsota povprečnih dnevnih temperatur med rastjo koruze okrog 2500 do 2800 stopinj C. Za normalno rast in razvoj koruze je zlasti na tleh s tako neugodnimi biofizikalnimi lastnostmi, kot prevladujejo v Sloveniji, zelo pomembna vlaga oz. z njo povezani količina in razporeditev padavin. Ker potrebuje koruza največ vode od zadnje dekade junija pravke. V spodnji tabeli so prikazani podatki o pridelkih iz poskuse' v Jablah in Ljubljani (poskusno polje BF). Hibrid daje kljub svit ■ji ranosti in kratki rastni dob1 zadovoljive pridelke kakov«’ stnega zrnja. V tem letu v poskusih posledice suše niso bile tako občutne kot drugje p® Sloveniji, kljub temu pa je bil° očitno, da so bile posledico511 še tudi na tem območju huj® pri kasnejših hibridih. Kot se je izkazalo v praksi.ie hibrid Lj-180 kljub svoji rano5" primeren tudi za nižinska o močja, kot je Prekmurje, saj ■ ko v sušnih letih ob norma®1 setvi (konec aprila, zač. ®ai1 kljub suši doseže normalen^ delek, saj konča svojo rast^ času, ko so pozni hibridi še® fazi polnjenja zrnja. Zaradi' nejšega spravila omogoč3 istih površinah še dodatno® tev poletnih ali zgodnjih jR| skih posevkov. Če nam vre® ske razmere spomladi čijo normalno setev, ga®",, sejemo kasneje po preži®3, dosevkih (konec maja ali t junija). S to setvijo dobi®3 Prekmurju septembra norm11 pridelek koruznega zrnja- ® ko ga pa sejemo tudi za pr® vanje kakovostne silaže, sejemo še kasneje, npr. P°fi menu. Setev v tem času P11 priporočljiva le, če nam stnj vlaga v tleh omogoča L malno kalitev in zadovoljil I dostni razvoj koruze. Doc. dr- Bioteh^ fak«1 ( OddMo . —.mOl” do zadnje dekade avgu^ J v tem času pojavi suša^J 10 do 14 dni ni dežja. J va preskrbo koruze z v0^0’^ Učna zlasti morfološka začetka metličenja do ml^jt losti. Obdobje v zadnji lija in prvi dekadi avgusta s svilanjem oz. opJodnj0,‘(i ko le-ta potrebuje največ je v fazi metličenja taka traja listna ovenelost 6 se pričakovani pridelek do 50 odstotkov. Vsako ve^ JI stov v 10-dnevnem obdo^ ^il metličenjem, če to zmanjša pridelek za 10 I Še škodljivejši je vpl‘v j oploditve. Dogodi se,da ki so cveteli, ko je bilo nejo brez nastavka zrnja- I šek. Koruza. 1991) .a/l Oljne buče - V časa pt^l (15. maj) do zrelosti (1 /I ber) mora biti vsota peraturmed 1450 d° pinj Celzija. Če sevča^.pjt vanja (v poletnih javijo temperature, viŠjc I pinj Celzija, se pl^^fj^a l in se začnejo kvariti ( I dnjih letih pri nas I Optimalne temperati|f do 28 stopinj c čeLje^ avgustu zelo vroče (kpof^l krat), buče izgube listj1 AI in pridelek je ^anp^^l vlage potrebujejo nem obdobju rasti in^^ f »BIB 21. marec 2002 KMETIJSKA PANORAMA 29 Preventivni načini zmanjševanja suše v Pravilna izbira priprava in oskrba e v letih 1992 in 1993 je bilo pomanjkanje padavin predvsem v poletnih mesecih tudi v vinogradih. Takrat smo si —j pridobili določene izkušnje, kako dolgoročno usmeriti "ogradniško pridelavo na območjih, kjer je pogostost poja-. ,anla suše. Ugotavljamo, da je območje Prekmurja eno naj-t ° ’ sušnih v Sloveniji, tako je bilo v letu 2001 po podatkih me-oroloških postaj v M. Soboti 6431 dežja, v Dolencih (severo-u ^a° Goričko) 5431 dežja, v Jeruzalemu že 774 litrov in v priboru kar 840 litrov dežja na kvadratni meter. Najbolj kri-no 2a vinsko trto je pomanjkanje vlage v juniju in juliju. K pa dodajo tudi visoke temperature zraka, saj velja, da se lmuacija v zelenih delih trte do temperature 30 stopinj Cel-1 veča, nato pojema in pri 40 stopinjah Celzija poneha. Bile n ,0 na soncu v sušnih letih še višje temperature. Poglejmo si tor%era dejstva, ki govorijo o potrebah trte po vodi in fak-P*1 Za njeno večje ali manjše zadrževanje v tleh. ejstva, na katera Pivatanaravain ^matudi ^gradnik s svojimi ^Moškimi ukrepi J*a ‘Preživi«, če je letno vsaj padavin. j Pešno gojenje mogoče pri •V? min letnih padavin. asu Vegetacije od aprila do °bra je zaželenih vsaj 500 .J Padavin. tlih^*10 °zelenitev je potreb-UiPA^a^ 250-300 mm padavin S*«)«. s&tUre.Zapridelo- 800C PeSe je P°' °° mm Padavin, Za 'ratlsPira * uP°^evani eva-1,avPodtalje. Hfen Zatrem°red^ da ^luk^klh skuPnih ko’ ^do^^cihodno-vJa k Zažeip^’ °d aprila do stuj^esej^mmpada-^ d^bn. ,Un‘ju’ avgu-jak^O m n, ‘n oktobrupa raesec. Na lak Usti- "1Doberpri-Zn° kakovost v,KtastUo (Jr m°’ ee pesa doživlja ^O^ju S°V moteni Slad7ihsnovi-(T. korna pesa, ^^jskj'inž' a8r-> S. d $ozdarski \^ka Sobota ■ snovi je v pridelku 3,3 kg grozdja skupaj z 0,8 kg lesa.) - Dnevno izhlapevanje prek listja je med 0,7-1,5 1 na kvadratni meter listne površine. Trta potrebuje za normalno preskrbo grozdja na kvadratni meter površine 2,5 kvadratna metra listne površine. - Za nastanek 18 cm plodne zemlje je potrebnih 1000 let. - Za dvig organske snovi (humusa) v tleh do globine 30 cm je potrebnih 160-180 ton hlevskega gnoja na ha. - En del humusa v tleh ima sposobnost vezanja 8-20 delov vode. - Z nalivom 301 na kvadratni meter se spere na 30-odstotni strmini 30 ton najboljše zemlje s ha površine. - Kolesnice traktorja zbijejo zemljo do globine 50 cm, če ga uporabljamo na prevlažnih tleh, kar vpliva tudi na življenje v tleh in razvoj koreninskega sistema trte. Da bi tehnologijo lahko prila nrinn^onio naihnliča 7OITllip godili, tako da bi trta najmanj občutila stresne situacije, kot je pomanjkanje vlage, si v nadaljevanju poglejmo, na kakšne načine to lahko dosežemo. Priprava in oskrba tal Osnova je, da poznamo, kakšna tla imamo, saj je sposobnost tal za zadrževanje vode glede na njihovo teksturo zelo različna in jo prikazujemo v razpredelnici. Najugodnejša za vinsko trto so ilovnata do peščeno-ilovnata tla, ki so tudi glede vpijanja toplote in oddajanja le-te v zlati sredini. Pomembno pa je, da damo že s pripravo zemljišča trti ugodne možnosti za razvoj koreninskega sistema. Globina rigolanja ali rahljanja naj bi bila na lahkih do srednje težkih tleh od 60 do 90 cm, na težjih tleh pa 50 . do 70 cm. V primeru trdovratnih plevelov, kot so pirnica ali slak, svetujemo predhodno razple-veljenje takih površin s herbicidi na bazi glifosfata. V nasprotnem primeru so lahko v prvih letih ti pleveli konkurenca mladi trti pri porabi vode. Vsebnost organske snovi v tleh je za zadrževanje vode želo pomembna in naj bi bila za lahka tla vsaj 1,5 %, za srednje težka tla 2 % in za težka tla vsaj 2,5 %. Vsebnost organske snovi je najbolj ekonomično po Tekslurni Sposobnost zadrževanja Nedostopna Koristna Optimalna pH razredi vode v % voda v % voda v % vrednost tal Pesek 10 3 7 5,3-5,7 Ilovnat pesek 20 8 12 5,8-6,2 Peščena ilovica 30 12» 18 Ilovica 35 15 20 6,8-7,0 Glinasta ilovica 40 22 18 Glinasta 45 30 15 nad 6,9 večati s setvijo rastlin za podor, lahko eno leto pred rigolanjem ali v vsako ali vsako drugo vrsto spomladi pred jesensko izkrčitvijo vinograda. Po-dorine sejemo spomladi ali jeseni. Spomladi v primeru primerne vlažnosti. Tam, kjer so bili prej vinogradi, bi svetovali setev face-lije ali krmne redkve, ki imata tudi nema-todni učinek in uničita tudi nematode v tleh, ki so prenašalci virusov. Založno gnojenje opra- Rastline za jesenski podor vimo na podlagi kemične analize zemlje in pred rigolanjem do založenosti z C. Tudi v rodnih vinogradih nam je cilj, da dosežemo stopnjo založenosti z C. Takrat gnojimo le toliko, kolikor je letni odvzem s pridelkom, in sicer potre- bujemo pribl. 30 kg čistega fosforja in 70 kg čistega kalija na ha. Optimalna razmerja makro-elementov med P : K : Mg naj bi bila 1 : 2 : l,Za vinograde pa je pH-vrednost tal, ki jo dvignemo z apnjenjem, prikazana v gornji razpredelnici. Posebno so pomembni še mikroelementi bor, mangan, železo in cink, ki jih je manj tam, kjer primanjkuje organske snovi v tleh (veliki zemeljski premiki - ravnanje terena - mrtvica) in so nedostopni ob suši in zbitih tleh. Veliko potrebne vlage izpari tudi direktno iz tal, zato svetujemo zastirko iz slame, listja ali delno posušene trave prve ali druge košnje, ki se ne uporablja za krmo -živalim. (Dostikrat to travo kurimo!) Z zastirko po vsej novršihi dose žemo manjšo direktno osvetlitev tal, zmanjšanje izhlapevanja, posebej pa še zmanjšanje erozije, ki je na strmih terenih zelo velika in posredno vpliva na slabšo odpornost trte proti suši. Pri zasti-rkah s slamo moramo dodati na vsakih 100 kg slame 1 kg čistega dušika za »hrano« bakterijam za razgradnjo organske snovi, drugače vzamejo dušik trti. Pri zasti-rki s travo dodamo le 0, 2 kg čistega dušika na 100 kg. V naših razmerah, ko so v tleh že minimalne vrednosti organske snovi, svetujemo spontano trajno ozelenitev tal v kombinaciji z zastirko, pod katero hitreje vzkalijo trave in zeli. Tam, kjer tla čezmerno obdelujemo, se letno trajno izgubi sedem ton suhe organske snovi, kar bi morali dolgoročno vračati. Pri minimalni obdelavi pa se izgubijo le tri tone suhe organske snovi. Če puščamo rozge v vinogradu in jih mul-čimo, letno »vrnemo« vinogradu 1600 kg suhe organske snovi, s trikratnim mulčenjem, ko je zeleni pokrov normalno razvit, pa dodatno prispevamo v letno bilanco še pribl. 3,5 tone organske snovi na ha. Tudi s tropinami od 8 ton grozdja letno vrnemo pribl. 600 kg suhe organske snovi. Zelo pomembno glede oskrbe ozelenjenih tal pa je, da mulče-nje izvajamo tako, da usmerjamo sproščanje dušika iz organske snovi. Prvo mulčenje svetujemo nekje konec aprila oziroma v začetku maja, skupaj z rozgami, saj se bo takrat dušik sprostil v fazi, ko ga trta najbolj potrebuje. Druga mulčenja so odvisna od vlage v tleh. Če je vlage v tleh preveč, mul-čimo v večjih časovnih razmakih, če je je manj, pa pogosteje in bolj v »živo«. Mulčenje v avgustu in septembru naj bo na daljše časovno razdobje, drugače pride do izpiranja dušika in posredno gnilobe. V primeru slabe rasti trte, svetujemo podrahlja-nje v mesecu maju in pogostejše mulčenje. Letna potreba trte po dušiku je 50 do 80 kg čistega dušika na ha, od tega se nam v idealnih razmerah ves dušik ustvari v vinogradu s sistemom trajne ozelenitve. V svetu sr izvaia mnnan ra ziskav glede podlag vinske trte, ki bi bile odporne proti suši. To so predvsem podlage, ki imajo bolj strm kot izraščanja korenin, da lahko gredo globlje za vlago, vendar če nismo pripravili dovolj prepustna tla, nas tudi podlaga v sušnih razmerah ne rešuje. Zavedati se je treba, da mora pri gostem sajenju trta razviti globlji koreninski sistem kot pa pri večjih medvrstnih razdaljah in razdaljah v vrsti, kjer so korenine plitvejše, kar vse moramo upoštevati pri pripravi zemljišča. V trajno ozelenjenih vinogradih se koreninski sistem razvija višje, zato ga lahko z obdelamo poškodujemo. Glede odpornosti sort proti suši pa velja, da so za pomanjkanje manj občutljive sorte z zgodnejšim časom cvetenja (chardonnay, beli pinot, rizvanec, frankinja, kerner). Sorta laški rizling je občutljivejša, saj ima najintenzivnejšo rast prav po cvetenju, ko je najbolj kritično obdobje za vodo. Z obremenitvijo tudi močno vplivamo na porabo vode, posebej še v vinogradih, ki prehajajo v rodnost. V sušnih legah svetujemo, kljub letos normalnemu lesu, za 20 % manjšo obremenitev z rodnim lesom, posebej še skrajšamo šparone in puščamo čep, ne reznika. Bujnost trt povečamo tudi z ravno vezjo šparo-nov, zmanjšamo pa z navpično vezjo. Pletev moramo obvezno opraviti čimprej (v fazi poganjkov 5-10 cm). Odstranjujemo odvečne nerodne in tudi čezmerne rodne mladike. Korektura pletve naj bo po cvetenju. Vse odstranjene zelene dele trte puščamo v vinogradu. Dobro gospodarjenje z zemljo, kjer raste trta, pomeni, da imamo poleg vinske trte tudi čimbolj raznovrstno rastlinstvo (trave, zeli in tudi v skrajnem primeru plevele), saj le tako ne bo prekinjen naravni ciklus, ki kljub pomanjkanju vlage na koncu vse postavi na svoje mesto, zato bodimo do narave pravični in to pravičnost bo vračala tudi še našim zanamcem. Ernest Novak, nniv_ dinl in? kmpf. ■ 30 KMETIJSKA HANUKAMA zi. marec zuuz ikip Trgovina Marko Slavič. Ključarovci pri Ljutomeru semenski krompir: sorta pakiranje MFC v SIT/kg desiree 25/1 146,00 agria 25/1 152,00 Obnašanje domačih živali v poletni vročini Poskrbimo za njihovo prijetno počutje marabel 5/1 180,00 romanc 25/1 134,00 mineralna gnojila: ■ NPK 15-15-15 50/1 55,00 NPK 6-12-24 50/1 49,20 NPK 7-20-30 50/1 65,30 KAN Slovaška 50/1 42,58 KAN Kutina 50/1 44,80 UREA 50/1 52,00 NPK 0-10-30+0,2 B 50/1 48,80 NPK 9-9-15+2 Mg 50/1 61,60 sredslva za varstvo rastlin: dual gold 1/1 4.200,00 cuprablau 1/1 760,00 prohelan 1/1 1.540.00 decis 0,1 1.110,00 sekator 1/1 3.340,00 folidol olje 0,2 385,00 volaton ec 500 1/1 3.700,00 py ramin turbo 1/1 4.080,00 goltix 1/1 5.320,00 stomp 1/1 1.630,00 dicuran torte 1/1 6.140,00 mesurol fs 500 1/1 9.090,00 volaton g-5 1/1 635,00 archer 1/1 7.130,00 merlin 140 g 6.680,00 semenska koruza: PR38F70, PR37M81 25 MK 8.565,00 PR37H24, PR37M34 25 MK 8.560,00 PR38F26, PR39K38 25 MK 7.680,00 stira, PR38P05 25 MK 7.680,00 clarica, monalisa 25 MK 7.090,00 danella 25 MK 7.090,00 helga, raissa 25 MK 6.275,00 DK 300 25 MK 7.020,00 DK 312; DK 493 25 MK 6.690,00 lotus 25 MK 6.690,00 jordan, LG 2306 25 MK 7.220,00 gregor, laureat 25 MK 6.717,00 gueen 25 MK 7.890,00 kanada, occitan 25 MK 6.755,00 BC 3786, BC 272 25 MK 6.360,00 KZ Martjanci mineralna gnojila: pakiranje mpc v sit/kg KAN 50/1 49,70 UREA 50/1 51,80 NPK 7-20-30 50/1 70,90 NPK 6-12-24 50/1 53,00 NPK 15-15-15 50/1 58,60 NPK 0-10-30+0,2 B 50/1 54,30 hiperkorn 26% 50/1 44,20 kalijeva sol 60% 50/1 49,20 apnenčeva moka 50/1 10,90 sredstva za varstvo rastlin: dicuran torte 1/1 6.461,60 sekator 0,3 kg 3.482,30 hussar 0,3 kg 14.383,00 modus 250ec 1/1 11.437,50 archer top 1/1 7.762,00 dual gold 1/1 4.544,80 pyramin turbo 1/1 4.361,80 goltix 1/1 ' 5.598,70 primextra gold 1/1 2.797,90 semenska koruza: PR37M81 25 MK 8.585,90 PR38P05 25 MK 7.575,90 PR39K38 25 MK , 7.575,90 monalisa 25 MK 6,996,10 LG 22-44 25 MK 6.729,90 LG 23-06 ^5 MK 7.257,80 DK 300 25 MK 6.729,90 DK 493 25 MK 7.257,80 pactol 25 MK 6.239,80 occitan, peso . 25 MK 6.239,80 celest 25 MK 6.239,80 kanada 25 MK 6.677,70 t < A 1 • i udon njih, večja predi niki peko, mače Koke So bajajo ne jih Najbo zmanj oroste neščet to sve ta zak ežo,; iriras ' zaprt cokoš nožne 10 zve pje z empe :ije šk /odn Me ramo Ca njih 10 ko rodi i roda t noran em ži stopati večkra ireve Mja ne »kitni line s< ji s sa io, da cateri no in uha. Kunc Pre lajdej lames e senc ?oroč ci pre Živali vežo ah ko e moj no, vs caj sei rebne :>ega č Praš Za< e njih ■nem limajc urnih igirajc nic in Moto, zpust teli sc do bla em b elo. S /ih in zahtev ventil me) zt rejšir »kozi ki ohk hlajen grajo elikokrat se sprašujemo gamo zadovoljivih rezu Verjetno pri tem ne bo o lačene večinoma zarad Pri udomačevanju pa se je sprememba specifiči tiki udomačenih živali. C jdomačenih živali dobr Kaj lahko stori človek z: nih živali v poletni vroči iši živali, katerih predniki iz-iz stepe. Ekstremne vročile delno onesposobijo. Ij očitno se pozna po šani nesnosti. Pri reji na m jim je treba omogočiti le kopeli in večkrat dnevno pitno vodo. Piščance ol, ki že imajo primerno e najbolje zaklati, saj so tki dokaj skromni. Pri reji ih hlevih lahko ponudimo im in piščancem boljše isti, vendar je vse poveza-tčjimi stroški porabe ener-a vzdrževanje ustrezne rature, vlage in koncentra-odljivih plinov v hlevu. a perutnina 1 vodno perutnino prište-azlične pasme rac in gosi, ovo obnašanje je specifič-panje in iskanje hrane v a pod njo. Prav tako jim istreza za kopanje. Paziti no na čistočo vode, ki jo valim ponudimo. Zaradi ja je priporočljivo vodo t zamenjati, Saj je drugače č onesnažena in predsta-varnost okužbe z bolezen-dicami. Jajca vodne perut-i izredno podvržena okuž-monelami, zato je smisel-jim nastavimo gnezda, v i steljo večkrat zamenja-s tem poskrbimo, da so i dvsem manjši rejci lahko o primerno senco, kamor tijo kletke. Bolj zanesljiva a objektov kot dreves. Pri-i se zaščita z gosto mrežo, preči dostop komarjem, tjaj imajo ves dan na voljo pitno vodo. Krmimo pa jih safllo enkrat dnevno, če je »oče z ohlajeno svežo kr-ekakor pa jim krmimo ne-aa ali vejic, da dobijo po-vlaknino za delovanje sle-revesa. iči iivje prašiče je značilno, da ov življenjski prostor v gla-gozd. Udomačeni prašiči i radi prevelikih tempera-nihanj in nanje stresno re->. Prašiči nimajo žlez znoj-slabo oddajajo telesno to-Idealna reja«za prašiče je z vodno kopeljo. V tej ko-prašiči okopajo in rijejo tu. Tudi poležavajo radi v atu in na ta način ohlajajo odobne reje v zaprtih hle-gostih naselitvah nujno ajo ventilacijo, vendar pa acijski sistemi (razen kli-ak samo izmenjujejo. S hi-n kroženjem zračnih mas ilev se ustvarja rahel veter, ija površino teles živali. Če a ni dovolj, se prašiči radi z napajalniki in škropijo z , zakaj v pasji vročini ne dose-Itatov pri reji domačih živali, dveč, če povemo, da so te živali koristi, ki jih ima človek od je marsikaj spremenilo. Naj-tih navad, ki so jih imeli divji mtovo pa so si našli divji pred-a zatočišča pred poletno pri-boljše počutje nekaterih udo-ni? vodo. S tem početjem se dodatno ohlajajo, posledici pa sta pogosto polomljen napajalnik in čezmerno razlivanje vode. Zelo pomembna pa je gostota naselitve živali na površino. Ovce V Pomurju redimo ovce za prirejo mesa. Reja je običajno polintenzivna. Ovce so v glavnem na paši in si tam naberejo čimveč krme, tako da se jih le malo dokrmljuje. Na pašniku je zaželena senca, ki jo ponudita grmovje ali drevje. Tudi razni hribčki in kotanje so zelo primerno zavetišče pred pripeko. Ovce lahko obrijemo in jih s tem rešimo volne, za katero je znano, da je dober izolator. Ne smemo pozabiti na zadostne količine pitne vode. Koze Podobno kot pri ovcah je tudi pri kozah zaželena paša ali vsaj izpust v senci. Senca, ki jo ponujata grmovje ali drevje, za koze ni najbolj posrečena. Koze izredno rade obžirajo listje ter mlade poganjke grmovja in drevja. Pogosto se zgodi, da olupijo grm ali drevo, ki se kasneje posuši, zato je smiselno, da drevje zaščitimo. Koze temnejših barv slabše prenašajo pripeko kot koze svetlejših in bele barve. Burske koze, primerne izključno za meso, bolje prenašajo vročino od preostalih koz na našem terenu. S tem verjetno potrjujejo svoj izvor - Južna Afrika. Govedo Pasme krav, selekcionirane za mleko, in nekatere kombinirane pasme imajo svoj izvor na severu Evrope. Dolgo časa je prevladovalo zmotno prepričanje, da govedu ustrezajo take temperature kot človeku. Krave brez škode prenesejo nekaj dni celo temperaturo do - 20 °C. Veliko bolj pa so občutljive za previsoke temperature prek + 25 °C. Previsoke temperature stresno vplivajo na njih. Zmanjša se uživanje krme in se poveča pitje vode. Krave ne dobijo dovolj hranilnih snovi za vzdrževanje in mleko. Vsebnost mlečnih sestavin se spremeni, predvsem pade količina beljakovin v mleku. Vročinski stres povzroči večjo občutljivost organizma, pojav mastitisov je pogostejši. Kravam je treba omogočiti izpust v senco ali vsaj nočni izpust, da vsaj ponoči ne trpijo hlevske vročine. Priporoča se tudi nočna in zgodnja jutranja paša. Upajmo, da bo letos manjša pripeka, kot je bila zadnji dve leti. Posledice so bile očitne. Marsikje so bile živali sredi leta že 2 meseca na zimsr kem obroku, kar je podražilo prirejo. Konji Pri nas so največje in najod-' pornejše domače živali. Njihov Turnišče: cene pujskov naravni življenjski prostor so stepe in savane, zato konji dobro prenašajo ekstremno vročino, mraz in veter. Omogočiti jim moramo čim večji prostor za pašo in gibanje. Sestavil: Janez Lebar, univ, dipl. inž. zoot. ■3 eprav je bila že nekaj tednov ponudba pujskov v Tur-[3H nišču pičla in se je celo zgodilo, da je bilo sejmišče brez 1S prodajalcev, se je pretekli teden ponudba spet povečala. Rejci so pripeljali na sejem prejšnji četrtek 34 pujskov, starih do devet tednov in težkih do 25 kilogramov. Za žival so zahtevali —im nnn An t? ooo tolariev. orodali pa so jih 27. Hibridi Pioneer za Pomurje 2002 M ZKJ B O L J SI ZA NAJBOLJŠE Pioneer v Pomurju že vrsto let,.uspešno deluje in vsako leto uvajamo nove hibride, ki so tolerantnejši za strese, ki so v zadnjih letih v Pomurju pogosti. Kot vsako leto, smo tudi v lanskem letu preizkušali naše izbrane hibride na več kot 70 lokacijah po Sloveniji. S pomočjo večletnih opazovanj in preizkušanj smo odbrali hibride, ki so prilagojeni našim ekološkim razmeram. Naše hibride odlikujejo: - visok pridelek z visoko kakovostjo - visoka toleranca za sušo - odlično zdravstveno stanje - dokazana stabilnost in vrednost - ekonomičnost proizvodnje Izbor hibridov za Pomurje: ELITA ! FAO 210, poltrdinka, naknadna PR39K24 ' FAO 280, poltrdinka, izjemno rodovitna, za prašiče in perutnino PR38F26 FAO 290, poltrdinka, visoka kakovost zrnja HELGA FAO 290, dolgoletna stabilnost PR39K38 FAO 290, nova helga, nizka vlaga CLARICA FAO 315, stabilna, za suho zrno Priporočila za setev Ob sedanjih vremenskih razmerah je treba cft prej, če tega že nismo storili, zapreti zimsko brazdo, da ne pride do izhlapevanja vode iz zemlje zaradi kaM: larnega vzpona. Predsetvena priprava tal je enaka kot za druge jarine. Pomembna je priprava setvišča oziro-ma posteljice za seme do globine setve koruze. N8 lažjih tleh priporočamo nekoliko globljo setev, kar paie vsekakor odvisno od vremenskih razmer v času setve. Na ekstremno lahkih tleh ne sejte hibridov pregosto^ upoštevajte priporočila za posamezni hibrid. Na na® vrečah PIONEER so natisnjena priporočila za setev. Setev opravite ob primerni vlagi in s kakovostni^1 sejalnicami. Zavedati se moramo, da velja stari re ■ »Kakšna setev, takšna žetev!« setev MONALISA PR38F70 RAISSA PR38PD5 FAO 352, visok pridelek in nizka vlaga FAO 330, poltrdinka za srednje težka tla, rekorderka FAO 345, za vse načine uporabe, FAO 360, hibrid nadomešča EVO, izjemna prilagodljivost PR37H24 FAO 370, najvišja toleranca za sušo, rekord leta 2001: 17.636 kg/ha suhega T"! PR38A94^-' FAO 380, izjemna kakovost silaže, visoka toleranca za sušo □ANELLA STIRA PR37M81 PR37M34 EVELINA MATEA FAO 390, kakovostno zrnje, prilagodljiva FAO 390, visoka toleranca za sušo FAO 400, za silažo cele rastline, za lažja zemljišča FAO 410, rekorder v zadnjih sušnih letih v zrnju in silaži FAO 410, visoka energetska vrednost silaže FAO 430, za silažo cele.rastline Spoštovani pridelovalci koruze, želimo Vam uspešno setev in žetev jeseni. I COMPANY PIONEER SAATEN Ges.m.b.H., ParndC( Podružnica za Slovenil www.pioneersi. Prihranek pri nakupu Ob nakupu 21 Opus teama ali 21FRONTIERA ali 11 Opus teama in 11 FRONTIERA podarimo 11 Duplosana DP (herbicid za zatiranje plevela v žitih). Opus team Cinkarna Celje'. FRONTIER vrhunski fungicid za zatiranje bolezni žit ŽKG Grad Grad 186b trgovina in servis kmetijske mehanizacije tel.: 02/550 90 60 03 427 6000 Agroprogram 031 504 512 031 539 934 BASF 041 640 246 ali pri vašem trgovcu herbicid za zatiraj plevelovv koruzi’ sl. pesi in krompir TRADICIONALNI S!? ■ vrtn® kosil"'6’ -vrtni kosil"'6 na "I** m"Wr" žafl° HIŠNI SEJEM od 27. do 30. marca - velika izbira - nizke cene Smo pooblaščeni prodajalec, zastopnik in serviser podjetij HUSQVAR-NA, JONSERED, PART NER, BCS, MURRAY, MTT, ALKO, STIGA... OBIŠČITE NAS NE BO VAM ŽAL % PRIČAKUJEMO VAS OD 27. DO 30 MARCA IN VAM ŽELIMO BLAGOSLO V' VLJENE VELIKONOČNE PRAZNIK »Binm 21. marec 2002 UUtiKU Ufa VfcUfall 31 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Pravljenje osteoporoze Ponavadi ni mogoče popraviti kostnine, ki jo z >e osteoPoroza že priti e □’ Pa se da prepreči-Zmna.^inie poslabšanje in 2loaie^al* za kostne ni enostavno, ven-ubl CZni kljubujemo in likokn?? ?'ene P°sledice, ve‘ di 1 Zel° pozno postavljena llsPeh°2a zman^a terapevtski ki v*31?mestu so zdravila, ntosf6-U^e’° kalcij, a za samo-zjdo° n° zdravljenje niso vselej nCk?'Kalc^^^ PriPraVki se ten« |a,° privseh oblikah os-ibgn^r°z^’Zast' P^ »talnem po-vani! an’U kalcija. Ob upošte-stt 1'Pravilnih odmerkov se redkop UČinki Poiav*jajo zeto ' °zorni morajo biti Iju-nom agnieni k ledvičnim kam- Pcifoun?” D PosPešuje absor-iicii C1,a v črevo in vgradnjo Dji^ a v kostnino. Zdravljenje z e Prilagojeno vsakemu po-' faradi kopičenja temina v telesnih tkivih in ker lahko čezmerno zveča raven kalcija v krvi, je treba zelo natančno upoštevati pravilne odmerke in trajanje zdravljenja. Kalcitonin zavira osteokla-ste pri razgradnji kosti in blaži bolečine. Zdravilo je v obliki pršila za nos in se odmerja enkrat dnevno. Kot posledica razširjenja žil se lahko pojavita občutek vročine in rdečica na obrazu. Bifosfonati zavirajo razgra-jevalno dejavnost osteoklastov in pospešujejo vgradnjo mine- Menje h '■uillllUV Jflurja svetuje Mamacija !■ nas Je gospa iz lirske Sobote in nas pomoč. Ku-^staSQ Ornie, na katerih se . er« ^.Pokazala napaka, M vt'U mogoče odpra- prvini so ji povedali, "1doena tovarniško napako, Žanu °rila se je, da ji škor-ttese ^a’° z novimi. Tudi 5? dni ji škornjev še irjeo^jso zamenjali. Ker 5ala in čakanja nave-,SV ° Svetovali, da za-S. v nitev vplačane kup-sojipoveda-N ni k - °dl°ča šef, ki pa h? vrnh ' navz°č, pa tudi ’Prev3li° kupnine niso , POž C ^dušeni. 0 varstvu potro-pn^sti Ir-11 3 ’e t0 ena oti sn r°hiCa J i° lahko zahteva Po?r°a’ sj! raV tako napaka ni M?Jd4g° kovini sami (^^tank tovarniško na-Ct Predah b°dovrnili’bo < ktiji. Aala Pristojni tržni C^laka? n,ekai dni je de-I) kršn ' v kuverti, seveda ^b^dne h a k°H opravičila. *i: te|e)re v Pisarni v M. ^o^ajev. °nsk° in osebno ^12. i^eljek in sredo %^9d0 i?do 17-ure,v ^n?vetoV3n:ureV četrtek ^0 p Zdčik. Je Po predhod- M- Sobo- ^lefon^Pž^mi v Lju-? dn 9 do l svet°vanje v Posebno ^fait^er t r,azova 1 (obči-'(02) 5849 58U61O. Čimer, “Ja pisarne ■ Ho Moje rože m FLAMINGOVEC (Anthurium) je tropska rastlina iz Srednje in Južne Amerike, kot lončnica cveti skoraj vse leto in ima le nekaj zahtev. Rastlina mora biti na svetlem, nikakor pa ne na soncu. Posebej moramo biti pozorni, da se listje ne dotika mrzlega ali pregretega stekla, ker se lahko ožge, postane rjavo in se posuši. Prst naj bo vedno vlažna. Je lončnica, ki potrebuje veliko vlage. Po listih rastlino rosimo z deževnico ali z vodo sobne temperature. Najpogostejšo napako delamo, da jo imamo v prehladnem prostoru, pod 15 °C. Občutljiva je za prepih. Najugodnejša temperatura je 21-25 °C, odvisno od sorte. VEDNO CVETOČE BEGONIJE (Begonia) ob dobri negi cve- ralnih snovi v kosti. Da najučinkoviteje opravijo svojo zdravilno vlogo, je treba natančno upoštevati navodila o jemanju, saj hrana (jedi in pijače) ter druga zdravila okrnijo njihovo moč, jemanje leže ali sede lahko poškoduje požiralnik, poln kozarec navadne vode pa omili želodčne težave. Nadomestno hormonsko zdravljenje z estrogeni upočasni izgubo kostne mase pri ženskah v obdobju po menopavzi, uporaba pa je mogoča več let. Ne smejo jih jemati ženske s tumorji na rodilih, kajti večji vnos estrogenov tijo skoraj pol leta. Če je rastlina preveč razvejena, jo porežemo in čez nekaj časa bo ponovno zacvetela, Ne ustrezajo ji suhi prostori, kjer ni zadostnega zračenja. Najustreznejša temperatura je 15-18 °C. Ne rosimo je po cvetovih, ker postanejo pikasti in zgnijejo. AZALEJA (Azaleja) ljubi vodo, vendar postano ali prekuhano. Trda voda je za rastlino pogubna. Najbolje je, da jo potopimo v vedro vode in pustimo nekaj časa, da se namoči, in nato pustimo, da sc odcedi. Ob pravilni oskrbi nas Z našega štedilnika Riževe palačinke z jagodami Bučke v ovoju iz postrvi Ruladice iz jajčevca na krompirjevi posteljici Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Bučke v ovoju iz postrvi Sestavine: 2 postrvi (4 fileji), 200 g bučk, 50 g ribane kaše, 30 g čebule, 5 g rdeče paprike, 1 jajce, sol, poper, česen, peteršilj, 15 g škrobne moke, 3 cl olja, drobnjak, 5 cl sladke smetane, 20 cl ribje osnove Priprava: Postrvi odstranimo kožo in jo filira-mo. Bučke narežemo na tanke rezine in jih v slani vodi blanširamo. Kuhani kaši primešamo praženo čebulo z rdečo papriko, jajce, peteršilj, sol in poper. Vse skupaj zamesimo v gladko maso. Prozorno folijo za pečenje premažemo z oljein, nanjo položimo ribje fileje, nato rezine bučk in v sredino svaljek kuhane kaše. Vse skupaj zvijemo, z nitjo povežemo in v vodni kopeli kuhamo 15 minut. Med tem si pripravimo omako: olje v ponvi segrejemo, na njem svetlo prepražimo moko, ki jo zalijemo z ribjo osnovo, dodamo sesekljan drobnjak, smetano, začinimo in prevremo. Sredino krožnika prelijemo z gosto belo omako, na njo pa dekorativno naložimo narezane bučke v ovoju iz postrvi. Ruladice iz jajčevca na krompirjevi posteljici Sestavine: 320 g na lističe narezanega jajčevca, 5 cl olja, sol, poper, 50 g sladke čebule, 200 g mletega govejega mesa, 200 g mletega perutninskega mesa, 2 jajci, 30 g lahko pospeši njihovo rast. Ženska se sme zdraviti z estrogeni samo po temeljitem pregledu pri ginekologu. V novejšem času so na voljo modulatorji estrogenskih receptorjev, ki enako kot estrogeni upočasnijo izgubljanje kostne mase pri ženskah, a so brez večine drugih estrogenskih lastnosti. K uspešnosti zdravljenja bistveno prispeva bolnik s svojim življenjskim slogom, dobrimi prehranjevalnimi navadami in telesno dejavnostjo; izogne naj se tudi dvigovanju ali prenašanju težkih bremen, tla v bivalnem okolju pa naj ne bodo iz gladkih površin, ki povzročijo padce. Marija Balažič, mag. farm. ■ Oskrba cvetočih lončnic bo opogumljala s cvetjem 6-8 mesecev. Najpogostejša napaka je prevroč in presuh prostor. Listi se sušijo in odpadajo. Če se cvetovi ne odpirajo, imamo rastlino na prepihu in pri nizki temperaturi. KALANHOJA (Kalanchoe) -poznamo več sort: pokončne, viseče in mini. Najpogostejše barve so rdeča, roza in oranžna. Bela barvna sorta (Kalanchoe Simone) in rumena (Kalanchoe Alexanda) sta novejši. Ustreza jim sončno ali senčno mesto. So zelo prilagodljive in cvetijo 6-8 tednov. Najpogostejša napaka, ki jo delamo, je, da rastline preveč zalivamo, listi pa se povesijo in gnijejo. CIKLAMA (Cyclamen). Da bo .rastlina dolgo cvetela, moramo upoštevati nekaj zahtev: temperatura 16-18 °C, prostor, kamor jo postavimo, naj bo svetel, zalivamo v podstavek, odvečno vodo odlijemo, ali okrog gomolja. Postavimo jo na vzhodno ali zahodno okensko polico. Za propad rastline je največkrat kriv pretopel prostor ali čezmerno zalivanje. Olga Varga ■ DVOJČKA DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON česna, 800 g krompirja, 50 el zelenjavne juhe, 40 cl paradižnikovega soka, 50 g bučnega semena, timijan Sestavine: Mleto meso damo v skledo, začinimo, dodamo na kocke narezano in prepraženo čebulo, jajce in dobro pregnetemo, da se meso lepo veže. Narezan jajčevec posolimo in popramo ter pustimo stati dvajset minut, da odteče grenka tekočina. Vsako rezino jajčevca premažemo z mletim mesom in zvijemo v mladico. Ruladice polagamo v pomaščen pekač, jih premažemo z oljem in pečemo v pečici 20 minut pri 170 °C. Med tem ko se mladice pečejo, pripravimo podlago. Olje v kozici segrejemo, na njem prepražimo drobno sesekljan česen, samo toliko, da zadiši. Dodamo olupljen in na lističe narezan krompir ter grobo sesekljano bučno seme, premešamo, zalijemo s paradižnikovim sokom in polovico zelenjavne juhe. Začinimo s soljo, poprom in timijanom. Pokrijemo in grelni plošči počasi dušimo. Po potrebi dolivamo zelenjavno juho, da se ne prismodi. Ko je krompir zdušen, vse skupaj primerno tekoče serviramo, tako da damo v sredino krožnika krompirjevo posteljico, ki jo obložimo z'mladicami iz jajčevca. Riževe palačinke z jagodami Sestavine: 50 g riža, 300 g zamrznjenih jagod, 10 cl mineralne vode, 2 jajci, 120 g škrobne moke, 80 g sladkorja, sol, 5 cl sladke smetane, olje za pečenje Priprava: Riž v slani vodi skuhamo, nato ga odcedimo in ohladimo. Jajci z dodatkom mineralne vode razžvrkljamo, solimo, dodamo polovico sladkorja, dobro razmešamo, dodamo škrobno moko, riž, razmešamo in pustimo počivati 20 minut. Nato spečemo palačinke. Premažemo jih z jagodnim nadevom, zvijemo, posipamo s sladkorjem v prahu in postrežemo. Priprava nadeva: Polovico sladkorja karameli-ziramo, dodamo jagode in vse skupaj prevremo ter dodamo smetano, da dobimo kašasto maso. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI ONA: Potrebovali boste prijateljski nasvet in obilo pomoči. Edino to vas še lahko reši popolne polomije, ki ste si jo zakuhali. Partner bo prišel na dan z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo upoštevati! ON: Namesto da se mučite s preteklostjo, se raje odkrito pogovorite o svoji prihodnosti. Sicer ste že veliko zamudili, toda še vedno vam lahko uspe. Popazite malo na vaše zelo pogoste čustvene izlive, drugače bo hudo ... ONA: Čeprav vam hoče veliko ljudi na vsak način pomagati, se trmasto otepate kakršnekoli pomoči, saj bi bilo s tem ranjeno vaše samoljubje. Nikar ne bodite trmasti, ampak sprejmite ponujeno pomoč in lažje boste rešili nastalo zmedo. ON: Pred očmi imate en sam cilj, zato pa ne vidite priložnosti, ki se vam kar ponujajo. S silovitim rezom boste prekinili trenutno zvezo, ki vam greni življenje, nato pa se boste posvetili tudi lepšim in prijetnejšim stvarem. ONA: Prijateljstvo se bo začelo ponovno ohlajati, zato boste morali resno premisliti o naslednjem koraku, če ne želite izgubiti še zadnjih prijateljev, pa tudi s partnerjem bi lahko ravnali malo bolj razumevajoče... ON: Vzemite si malo časa tgdi zase, saj boste drugače zabredli v precejšnje težave. Nekdo vam hoče storiti krivico, od vas pa bo odvisno, ali mu boste to tudi pustili. Še vedno imate možnosti, za katere mislite, da so izgubljene. ONA: Pozorno se ozrite okoli sebe in odkrili boste marsikaj, kar vam bo ogrelo srce. Presenetil vas bo prijeten neznanec, ki pa mu ni preveč verjeti. Toda vseeno se boste kar prijetno zabavali, zraven pa se še marsikaj naučili. ON: Nenadoma se vam bo zazdelo, da vas vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli vas dogajalo tisoč zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storite nekaj tudi zase in za svojo srečo. ONA: Prav nič vam ne bo nadomestilo tistega, kar ste po neumnosti izpustili iz rok. Potrudite se, da ne boste ponavljali starih napak, in se končno odločite, kaj sploh hočete. Zadnje čase ste videti preveč izgubljeni. ON: Znašli se boste v precej nelagodnem položaju, vendar bo krivda predvsem na vaši strani. Nekdo vam hoče nekaj povedati, vi pa ga neprestano ignorirate. Toda tudi temu bo prišel konec, zato poskrbite, da se vam ne bo to tudi maščevalo. ONA: Strah vas je resnice, toda to je edini način, da si zagotovite partnerjevo zaupanje. Prišla bo nepričakovana priložnost, ki pa se jo boste kar nekako bali izkoristiti. Raje boste počakali boljši jutri. ON: S prijateljem se boste podali na kratek potep, ki pa se bo končal kar nekako nepričakovano, saj boste odkrili nekaj, kar sicer že dalj časa sumite, vendar nekako niste mogli verjeti, da se bo tudi uresničilo. ONA: Prišel bo nekdo, ki vam je nekoč veliko pomenil, a vas je na koncu pustil na cedilu. Morali se boste odločiti, ali mu boste kljub tveganju ponovno verjeli. V službi vas čaka prijetno presenečenje. ON: Le zakaj se vedno znova trudite narediti na okolico vtis, da ste v vsem najboljši, ko pa vendar ni tako. Napake so in bodo ostale - vsaj do takrat, ko se boste dokončno odločili za korenite spremembe! ONA: Partner vam bo pripravil prijetno presenečenje in izkazalo se bo, da je med vama še veliko več, kot sta hotela priznati. Izkoristite priložnost in si uredite tudi čustveno plat življenja, ki ste jo zadnje čase kar preveč zanemarjali. ON: Vse okoli sebe vidite le črno in neprijazno, kar pa nikakor ne more biti res. Na življenje morate gledati z malo več optimizma, pa se vam bodo odprla marsikatera doslej zaprta vrata. Včasih je treba samo potrkati... ONA: Opravili boste dolgo odlašajoče delo in ponovno boste lahko zadihali s polnimi pljuči. Še vedno pa vam ne bo uspelo urediti vašega ljubezenskega življenja, saj se obnašate, kot da ne veste, kaj hočete. Potrudite se in ne bo vam žal. ON: Še vedno vam ne bo uspelo odkriti nasprotnikove slabe točke, vendar nikar ne obupajte. Z resnim pristopom si boste zagotovili obilo občudovalcev tako v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozrite se okoli sebe - nekdo vas opazuje! ONA: Veselje zaradi uspeha bo samo kratkotrajno, saj vas bo nekdo prizadel ravno tam, kjer ste najbolj občutljivi. Nikar ne bodite toliko zaupljivi, ker vas zaradi tega nekateri že zelo izkoriščajo. ON: Nepričakovan dogodek bo povzročil, da boste gledali nekatere stvari drugače. Nikar se ne prenaglite, ampak delajte z glavo. Tako vam bo uspelo nekaj, kar ste po tihem že dalj časa pričakovali. ONA: Pokazala se bo precej nenavadna alternativa, ki pa utegne še docela spremeniti dosedanji potek vašega poslovnega življenja. Potrudite se in izkoristite ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila. ON: Vsaka ljubezen je na neki način slepa in se vdaja nekontroliranim čustvom. Vaša sreča pa je predvsem v tem, da imate pametno in razumevajočo partnerko, zato je vaš strah popolnoma odveč. ONA: Tekanje naokoli vam sicer ugaja, toda vaši domači ga imajo že vrh glave. Pomislite vsaj tu in tam tudi na tiste, ki vas imajo radi. Partner se vam je začel oddaljevati, zato se raje malo bolj potrudite - vsaj kar se tiče ljubezni. ON: Sprehod v naravo bi utegnil koristiti tako vašemu zdravju kot tudi nečemu drugemu. Srečali boste nekoga, ki vas bo precej vznemiril in vam ne bo šel iz glave. Ne bodite preveč togi, ampak ravnajte tako, kbt želi srce. ... za zdravje in dobro počutje 32 21. marec (ALBERT) NOHTOV (NATALIJA) NEON VESTNIK LISTI OPERNI SPEV JAPONSKA NABIRALKA BISEROV BELORUSKA TENISAČICA SKANDINAVSKO MOŠKO POVRTNINA Z UŽITNIMI LASTNOST ORUME- NELEGA LASTNOST LENEGA ČLOVEKA DEKLICA IZ ČUDEŽNE DEŽELE PREDMET ZA OPORO VELIKO REŠETO OTILIJA (LJUBK.) SMUČARSKI SKAKALEC (JAROSLAV) RUSKI PESNIK (AFANASU) MILOŠČINA PRIPOMOČEK ZA NEGO VEK, OBDOBJE PRIVRŽENEC ELITIZMA ŠVJGRALEC NAM .TENISA (HANS) PRAOČE SEMITOV TENISAČ KORDA ODPRTINA V VRATIH, KUKALO HOL.SLIKAR (JACOBUS) KRAJ V HRV PRIMORJU KIRURŠKI NOŽ INDIJSKI ASKET EVROPSKI VELETOK HOKEJIST (DEJAN) HRVAŠKI NOG.TRENER (PERO) VRSTA VRBE AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK PETDESETLETNICA POROKE DAN SMRTI JEZUSA KRISTUSA ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN NAJZAHOD-NEJŠI RT EVROPE DEL PLUGA DEJAVNIK, ČINITELJ ITALIJANSKI PISATELJ (CARLO) TLAKOMER VESTNIK EVA LONGVKA VERSKA SEKTA OTOK V ALEUTIH S KOVINSKIM PERESOM V ITALIJI NEMŠKA ZALOŽBA F1LOZ.SRED. DROBTINA SLOVENSKI ROKOMETAŠ (JANI) STROJ, APARAT VREDNOSTNI PAPIR KRAJŠA UTARARNA RAZPRAVA NEMŠKI FELDMARŠAL RIM.BOGINJA JEZE STAROGRŠKI ARHITEKT TORBICA ZA PISALA IZMIŠLJENO IME STROJ ZA REZANJE SLAME ALPSKA REKA V FRANCIJI NEKDANJI PREDSEDNIK GVATEMALE (VINICIO) __ 8^ JUN | VRSTA POSMEH APNENCA, IKRAVEC SOVJETSKI POLITIK (KLIMENT) OSEBA IZ BIBLIJE SEJA POLITIČNE STRANKE ZAPRT BALKON V KORALNI OTOK HRANA PO OTROŠKO UMRLI RUSKI PATRIARH LADO LESKOVAR REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 7. 3. 2002: ZMAGOVALEC, VIROVITICA, REK, TRZIN, BRONASTI, JD, SLA, ARNO, LAR, MARASKI-N0, TARDE, AM, OLETA ADAMS, HINDI, ASTAT, LEPENKA, LABAN, AVSTRIJA, TKALKA, LEMA, IZVOLJENKA, OS, LEL, OTOČJE, AA, JAD, AL, NANA, CINABAR1T, MEŽAN, NANKING, ORALO, AMZ, IZA, ADRAR, KERR, TOP, NEUMANN, ARI, OGA-TA, NOVELA, POGAN, RITINA, AVTO, IKA, HASAN, AJATOLA, NEMEC, TRENERKA.,UA, OSEK, ETAPA, ALI, RAAB RADIO MURSKI VAL MESTO NA MORAVSKEM, ČEŠKA SKEDENJ PORABLJENI EL. TOK ŠV1C.SMUČ. (MARIE TH.) PESNIK (TOMAŽ) ŽIVEC PLAČILO ZA NADSTROPJU KOŽNO VNETJE IGRALKA (NATAŠA) TKIVO OBZOBEH LUKA V INDIJI ZELEN PRT NA SEJNI MIZI JANKO IRGOLIČ LONČNICA VITEZOVA ZVEZDA IGR.STARC OŽINA NA MALAKI VEČSLOJNA PLOŠČA ODISEJEV OČE IGRALKA (BERNARDA) GL.MESTO JORDANIJE AM.DIRIGENT (ANT AL) POKLIC NAOMI CAMPBELL RADU HUDOBIJA DREVORED OB CESTI ORAČ (ZASTAR.) NEKDANJA SMUČARKA VVACHTER Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Alojz Granfol, Staneta Rozmana 2, 9000 M. Sobota 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Frida Škerlak, Vaneča 52c, 9201 Puconci CM CM CO 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Milena Borko, Slamnjak 34b, 9240 Ljutomer Zvonka Noč, Tomšičeva 58, 4270 Jesenice Teja Topoljski, Gubčeva 5, 9231 Beltinci Renata Žilavec, Gerlinci 138, 9261 Cankova Irena Jančar, Gregorčičeva 4, 9252 Radenci UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki ih odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - = ta 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročita -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila-24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila-11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP HOLANDSKI SLIKAR (AERT VAN DER) GLAVNO MESTO GANE PRILOGA GLASBENIK starejF NEMŠKI TENISAČ (BORIS) CIRIL KOSMAČ ITALIJANSKI VESTNIKA REKA V PARIZU SREDIŠČE VRTENJA KANON Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo 8°^ žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada. E ", Ime in priimek: Naslov: E 01 to 03 03 E Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, , s pripisom »nagradna križanka« do petka, 29. marca 20°^ Vi boste nam kot kak tampon z Balkanom varnostni balon, če dol se zgodi, da kdo ponori, z orožjem nad nas pohiti- Na topli strani Alp smo zdaj Slovenci še, ki ‘mamo kaj. Pa dolgo ne bo več z nami tako, tja k vragu bo kmalu vse šlo. Če kdo bi se razburil tam dol, prek vas bo moral priti g°r’ za vami bi mi bolj varni biH, prek vas le do nas bi priŠH- Evropa je kot zvita zver, saj ona ‘ma že svoj kvartin Z zakoni miglja, se zvito smehlja navihano vabi nas tja. Brat DžoU^. Nešterni našipregnjejši se tak ovin z Evropske & odzaja notri vličejo, ka se Bela boji, ka lejko toga edne jele luskavico. Mala prednost oko * Ji lejko bila, ka bi se malo več reda vzpostavii0’ ščejo ovi meti, liki je pri nas tou žmetno. vajeni švinglati, ka tudi v ton prikazovanji stvarjamo pa ovin v vodi mejsec kažemo, C pravice, haha, pravosodje, haha, občinepaP° ,(tol haha, cejli den bi se Bela mogo smijati, telk° haha. Rajši si je na tou spopejvo: d 22. da 28. marca 2002 TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Humanitarna oddaja 9.10 Prgišče priljubljenih pravljic 9.30 Fračji dol, lutkovna.nanizanka 9.50 Zaplešimo, francoska serija 10.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.40 Dosežki 11.00 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 11.30 O ljudeh in živalih 12 .00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .15 Dobro jutro 15 .00 Prvi in drugi 15.20 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 Olin, izraelska oddaja 17.55 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Pasja srhljivka 18.25 Deteljica 18.35 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Odprto dan in noč, nanizanka 20.30 Praksa, ameriška nanizanka 21.15 Cikcak 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 Olin, izraelska oddaja 0.55 39 stopnic, angleški film (č.-b.) 2.15 Timna Brauer & Elias Meiri Ensemble 3.35 Šport 5.40 Vsakdanjik in praznik 6.55 Glasbena ogrlica TV SLOVENIJA 2 15.00 Hladna vojna, ameriška serija 15.50 SP v umetnostnem drsanju, plesni pari 17.25 DP v hokeju na ledu 20.00 Sfinga, nemška serija 20.50 Naravna selekcija, ameriški film 22.20 South Park, risana serija 22.45 Tiigra, dokumentarni film 23.40 Iz slovenskih jazz klubov 0.30 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali, risanka -14.35 Power Rangers - 15.30 Mesto angelov, nad. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Mladi Indiana Jones, film - 21.35 Privid zločina, nan. -22.20 JAG, nan. - 23.10 Glavni na vasi, animirana nan. - 23.40 24 ur KANAL A 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Portret Leonarda DiCa-pria - 13.00 Ricki Lake, ponovitev - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nan. -16.00 Ricki Lake - 16.50 Matlock, nan. - 17.40 Podivjani Stark, nan. - 18.10 Roseanne, nan. -18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Nogometna arena - 21.00 Temni horizont, film - 22.40 Legende nogometa - 23.10 Ekstra magazin - 0.00 Šov Jerryja Springerja - 0.45 Paradiž, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8 .00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva f- 15.20 Kulturno razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Štefan Kardoš -15.35 Anketa - 15.40 Kak je inda fajn bilou - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 18.25 Nagradna igra v živo - 18.35 Videojdea, kontaktna glasbena oddaja - 18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Aktualno, ponovitev - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.00 Zakoj pa hej, mladinska oddaja. 11.30 KK Radenska Creativ : KK Jurij Plava Laguna, posnetek košarkarske tekme. 13.00 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 17.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.15 Glasbeni spoti. 21.30 Iz produkcije ZLTV. 22.15 TV dražba z Mariom, prodaja slik 1. del oddaje v živo. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 TV dražba z Mariom, prodaja slik, 2. del oddaje v živo. 23.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.25 Otrokov klic na pomoč, film - 15.00 Poročila - 15.05 Tečaj francoščine - 16.20 Carstvo divjine, serija - 15.45 Portreti -16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna oddaja -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Za srce in dušo - 20.55 Mansfield Park, film -22.50 Odmevi dneva - 23.10 Šport danes - 23.25 Hamburger Hill, film - 1.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.25 Poslovni klub - 8.55 Sodnica Amy, nan. -9.40 Hit-depo - 11.40 Znanost - 12.40 Politični magazin - 13.30 Svet mode - 13.55 Željka Ogresta in gosti - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo -17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Svoboda, nad. -20.55 Polni krog - 21.10 Mesečina - 21.55 Svet zabave - 22.25 Cafe Cinema - 23.05 Pravi čas TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Zgodovina svetovnih prvenstev: SP od leta 1958 do 1962, dok. serija (2/11) - 21.20 Normal, Ohio (11/12) -21.45 V kazni do smrti, hum. serija (1/15) - 22.10 Na zdravje (74/100) - 22.35 Nenadoma Susan (15/ 22) - 22.55 Čas je za jazz: Claude Bartheley - 0.05 Glasbeni program - 0.45 Umetnine svetovnih muzejev - 1.00 Košarka: NBA-akcija - 1.30 Košarka NBA: Boston - Philadelphia, prenos (do 4.00) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes ■ 11.00 Za večne čase, port. nan. -12.00 Poročila -13.00 Odd. regionalnih študijev -14.05 Prvi Američani -15.05 Za upokojence -15.30 Nepričakovano potovanje, O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES inform. odd. kan. nad. - 15.20 Sto slik iz 20. stoletja - 16.30 Eko-vizija, ekološki magazin - 17 00 Izvir, zdravstveni mag. - 17.30 Potepanja po regijah, severna Madžarska -18.00 Poročila - 18.15 Risanka - 18.35 Okno -19 30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Linda, nan. - 21.05 Volitve 2002 - 22.00 Poročila - 22.20 Thema - 22.40 Hiša iz stekla, am. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8. 40 Štafeta - 9.10 Sodbe ljudskega sodišča - 9.50 Nepal -10.30 Volitve 2002 -11.50 Poročila-12.10 Zakaj? -13.10 Gledališče madžarskega naroda -13.50 Prizorišče svetovnih kultur -14.55 Weimar, renesančno mesto nove dobe -15.55 Znanstvena zakladnica -16.25 V ciljnem križu -17.00 Koledar 18.00 Poročila, šport-18.30 Risanka -19.00 Prostor in moč -1925 Skrivnosti vesolja ang. ser. -19.35 Maček, film - 21.45* Poročila - 22.05 Lenny, am. film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.25 Ponovitve nadaljevank - 10.15 Robin Hood - 10.55 Komisar Rex - 11,45 Konfeti - 12.10 Risanke - 16.20 Močna družina -15.45 Herkul in Amazonke - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Prijatelji - 19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 22.00 Prvinski nagon, srhljivka - 0.00 Preizkušnja, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.15 Clarence, škilasti lev, pustolovski film -12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Žarišče -22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 8 .00 Zgodbe iz školjke 8.35 Vesela hišica, lutkovna igrica 9 .00 Pod klobukom 9.55 Čudež, danski film 1 1.30 Študentska ulica, oddaja za študente 11.55 Tednik 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.30 Mostovi 14 .05 Namesto srca, francoski film 16 .00 Grdi raček Tine, risana nanizanka 16 .30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu 17.45 Zapuščina davnine, angleška serija 18.15 Zajec Peter in prijatelji, risana serija 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Barbra Streisand, posnetek koncerta .21.30 TV Poper 22.00 Parada plesa 22.20 Slavospev življenju, norveška serija 22.50 Poročila, šport, vreme 23.25 Oz, ameriška nadaljevanka 0.25 Daviteljev gozd, film 3.30 Zapuščina davnine, angleška serija 4.00 Slovenski magazin 4.30 Lekcija tanga, koprodukcijski film 6.10 Mario, nedeljski večer TV SLOVENIJA 2 8.45 SP v smuč, poletih, prenos s Planice 12.30 Nekaj minut za domačo glasbo 14.05 Ribja zgodba, kratki film 14.20 Horace in Tina, nadaljevanka 14.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.35 Frasier, ameriška nanizanka 15.55 Poljub v Glasgowu, nadaljevanka 16.50 SP v umetnostnem drsanju, ženske 18.20 Evrogol 19.15 Videospotnice 20.00 Nova ženska, francoski film 21.35 Klemperer, nemška nadaljevanka 22.25 Sobotna noč 0.25 Videospotnice POP TV 8.20 Oliver Twist, risana serija - 8.45 Princesa Sis-si - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Power Rangers -10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Gla-vca, nan. - 11.30 Fejst fantje, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno - 13.45 TV Dober dan - 14.45 Prstan, nad. - 15.40 Naša sodnica, nan. - 16.30 Ljubezen ali denar, nan. - 17.00 Dragi John, nan. - 17.30 Omajano zaupanje, film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Vohun, ki me je nategnil, film - 22.55 Zemljevid človeškega srca, film - 0.50 24 ur KANAL A 10.20 ■ 14.25 Obala ljubezni, ponovitev 265.-259. dela ameriške nadaljevanke - 14.30 Nogometna arena - 15.30 Zgodovina nogometa - 16.30 Matlock, nan. - 17.20 Liga Goodyear v košarki -20.00 Liga Goodyear v košarki - 22.00 Helikopterska enota, nan. - 23.00 Resnični razlogi, film -0.40 Mokre in divje, erotična serija IDEA TV-KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra - 10.35 Videoidea, glasbena odd. - 10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Monitor: Tone Partljič - Avtošov, odd. o avtomobilizmu TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Miš maš, otroška oddaja. 10.45 Videostrani. 15.30 KK Radenska Creativ : KK Jurij Plava Laguna, posnetek košarkarske tekme. 17.00 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Ročna dela, mladinska oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.00 I feel good malo inači,-zabavna oddaja, ponovitev. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Govorilnica - 11.10 Felicity, nan. -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 14.00 Hrvaške manjšine - 14.36 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National Geographic, serija -17.35 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Poštar, film - 23.00 Poročila - 23.15 Nema priča, nad. - 0.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 12.35 Kralj in štiri kraljice, film - 13.55 Koncert Simfoničnega orkestra HRT - 15.00 Hišni ljubljenci -15.45 Felicity, nan. - 16.35 Beverly Hills, nad. -17.25 Briljantina - 18.20 Melrose Plače - 19.05 Nenadoma Susan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. -20.10 Boj za preživetje, serija - 21.00 Poročila -21.10 Hit HTV - 22.00 Glamour Cafe - 23.05 Humoristična serija - 23.35 Boyzone, posnetek koncerta TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -16.50 Košarka NBA, posnetek - 18.45 Kros, posnetek SP iz Dublina - 19.30 Top DJ Mag - 20.30 Športni program (vaterpolo Vasas - Mladost) -22.10 Šport danes - 22.25 Animavizija - 22.65 Ekskluzivno, švicarsko-nemški film - 0.15 Od aretacije do sojenja, dok. igrana serija (152/180) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce, izbor - 6.00 Danes zjutraj -7.25 Za otroke - 8.00 Zla- verjeno - /4.05 Dragon Da// - /4.30 Jek/eni Max, risana serija - 15.30 Mesto ange/ov, nad. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Umor ali sp o- / min, film - 21.40 Tretja izmena, nan. - 22.30 JAG, / nan. -23.20 Glavni na vasi, nan. - 23.50 24 ur / KANALA 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. -15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake -16.50 Matlock, nan. - 17.40 Ned in Stacey, nan. -18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Popstars - 21.00 Ekstra magazin - 21.50 Dharma in Greg, nan. - 22.20 Cybill, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Šov Jerryja Springerja - 0.10 Paradiž, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia - 15.50 Pred praznovanjem velike noči - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 S starimi obrtmi v današnje dni: remenke - pisanice - 18.40 Spot na spot, glasbena oddaja z Natalijo in Orlek! - 19.00 Aktualno, ponovitev - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.00 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 11.00 Kmetijstvo, dokumentarna oddaja. 11.30 Videostrani. 14.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 15.45 Nk Era Šmartno : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Moj dom, oddaja v živo. 20.46 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja v živo. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.30 Gospodar sanj, film - 15.10 Poročila - 15.15 V živalskem svetu, serija - 15.55 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Zagreb-z ljubeznijo - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Globalna vas - 20.35 Pol ure kulture - 21.05 Trenutek spoznanja - 21,40_Misli 21. stoletja - 22.35 Odmevi dneva - 22.55 Šport danes -23.05 Ekumena - 0.05 Imitacija življenja, film -2,05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.40 Knjižnica - 10.20 Črno belo v barvah: Prijateljsko prepričevanje, film - 13.20 Forum - 14.20 Moderato cantabile - 15.05 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.08 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Gilmorjeva dekleta, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Dosjeji X, nan. - 22.05 Dokumentarni film - 23.05 Seinfeld, nan. -23.30 Allo, allo, nan. - 0.00 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -17.50 Nogomet: Hrvaška - Slovenija, prenos prijateljske tekme - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Dok. film - 20.50 Nogomet: Anglija - Italija, prenos prijateljske tekme - 22.50 Transfer - 23.40 Glasbeni program - 0.20 Od aretacije do sojenja TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5 45 Agrar ■ 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9 05 Aktualno danes -11.05 Za / čase, port. nad - 12.0O Poročila - 13.00 Hrva-/ tska kronika - 13.30 Ec ran ul nostru - 14.05 Najljub-' ši brat, švedski film - 15.00 Madžarska 2002 - , 15.30 Nepričakovano potovanje, fran. nan. - 16.20 / Sto slik iz 20. stoletja - 17.00 Evropski popotnik - 17.30 Capitaly, nan. - 18.00 Poročila - 18.20 Risanka -18.40 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme ■ 20.05 Milenijske pravljice -20.40 Marija, mati Jezusa, it. film - 22.15 Aktualno, poročila - 22.50 Thema - 23.10 Svetovni dan gleda lišča TV DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Legende madžarskih gradu - 8.45 Rakoczyjev poročnik, madž. -10.30 Volitve 2002 ■ 11.50 Poročila -12.10 Živa cerkev, verska poročila -12 40 Za kmetovalce -13.10 Muzej Ernst-13.50 Heureka! -14.40 Za lep jezik -15.10 Ibsen -16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fran. nan. -17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka -19.00 Strani neba -19.25 Vir naše prihodnosti ■ 19.30 Skrivnosti vesolja - 19.45 lbsen:Peer Gynt, gled. predstava - 21 45 Poročila, šport - 22.05 Januš Pannonius in madž. renesansa - 22.45 klub.dunatv.hu - 23.15 Janos Badal, portret TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.30 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 15.20 Močna družina - 15.45 Herkul -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu -19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Avstrija - Slovaška, prenos prijateljske tekme - 22.50 Most na reki Kwai, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Šumijo gozdovi, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Skupaj in narazen - 14.50-Deželni zdravnik -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Sence preteklosti, kriminalka - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Žarišče -0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Male sive celice, kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Slovenski magazin 11.05 Mario, nedeljski večer 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Dobro jutro 14.55 Svetovni izzivi 15.25 Pisave 15.55 Oddaja o zamejcih 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Dosežki 17.20 Modro 17.55 Na liniji, oddaja za mlade 18.30 Zaplešimo, francoska serija 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Zgodbe Cvetkova 31, 9103 Rakičan. k 9? m? Bou9 žegnjaj bomo poslali Jolanki Novak, Mačkovci. L Čeofiti ”iž, ng $ 0 v oddaji Najlepše želje s čestitkami Ki °0oHna Murski val lahko naroči Boštjan 9222 V bo prejel Jožel Horvat, Gornji Lakoš 89, 'Iževni borno poslali Janezu Kovačiču, Grlava C| HO Lilllnmnrn tev parkov in zaščitenih območij je notranja stvar vsake države. Kakor smo izvedeli, so se nekateri prekmurski župani in krajinarji vseeno udeležili slovesnosti, čeprav niso bili povabljeni. Kmalu naj bi namreč v Sloveniji razglasili tri krajinske parke in med njimi bo zagotovo tudi Krajinski park Goričko z informacijskim središčem pri Gradu. Tudi glede režima zaščite in vrste parka se države menda ne usklajujejo med sabo, je povedal g. Berginc: »Vsaka država ima na svojem področju neko specifiko in jo ureja na svoj način s kategorijami in sistemi, ki jih ima uzakonjene. Pri nas smo se odločili, glede na primerjalno situacijo, ki jo imamo v Sloveniji, glede velikosti in lastnosti določenega prostora, kje bomo katero kategorijo uporabili. In za Goričko smo se odločili za najblažjo obliko zaščite glede na stanje in interese razvoja. Tu je pač avtonomna politika nas in Madžarov na drugi strani. Trideželni park bo v bistvu mozaik vseh teh notranjih zaščit. Ni nujno, da so vsi parki iste kategorije, prek meje pa se bomo dogovarjali o skupnem programu, kakšno politiko izvajati v teh treh parkih. Ne gre za poenotenje treh parkov v enega, ampak za povezavo treh parkov, ki delujejo samostojno, z neko enotno politiko.« Drugo leto bi moral Krajinski park Goričko že zaživeti. Do konca tega meseca naj bi bil izbran izvajalec programa, ki bi pripravil s sredstvi EU ljudi in pokrajino na življenje na zaščitenem območju; program sestavljajo številno podprojekti, npr. grad, informacijski center, delavnice z ljudmi, sodelovanje z javnostjo. Prijavljenih je bilo pet izvajalcev, med njimi tudi pomurska ekipa; prvotno je bilo najavljenih celo več ekip, kajti razpis je bil mednarodni. Če ne bo kakšnih pritožb, bo zadeva pravnomočna in bodo lahko že kmalu začeli z izvajanjem in koriščenjem 2 milijonov evrov. Konkretna priprava na krajinski park in ustanovitev se bo začela torej za Goričance že sredi tega leta. Bernarda B. Peček ■ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR Sektor za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena Telefon: (01) 47 87 126 D Telefaks: (01) 47 87 125 Številka: 350-03-30/01-TŠ/JV Datum: 12.03.2002 Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za postavitev rezervoarjev Dl in A6, investitorja Nafta Lendava, d. o. o., Rudarska c. 1, Lendava OBJAVLJA 1, Dne 11.03. 2002 je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 350-03-30/01-TŠ/JV lokacijsko dovoljenje za postavitev rezervoarjev Dl in A6 na zemljiščih pare. št. 68, 69, obe k. o. Petišovci, in zemljiščih pare. št. 2055, 2203, obe k. o. Lendava. 2. V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je bilo dne 13. 02. 2002 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-148/01. 3. Med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane gradnje na okolje. Mag. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh., DRŽAVNA PODSEKRETARKA _____________________________________________________________________; Tudi rektor mariborske univerze prof. dr. Ludvik Toplak je namenil največ besed delu Antona Trstenjaka. Foto. T. K. ■ rstenjakovi dnevi so doživeli že svojo tretjo uresničitev. V veliki dvorani Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni je minil tokratni ciklus v obilici znanstvenih posvetov na temo Človek - tehnika - izobraževanje. Ob otvoritvi je zbranim najprej spregovoril župan Miha Vodenik, nato pa še rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ludvik Toplak. Oba sta večino besed namenila akademiku, filozofu in teologu prof. dr. Antonu Trstenjaku, ki je umrl leta 1996, star devetdeset let. Nato so se začela petnajstminutna predavanja. Prvi bi sicer moral nastopiti dr. Jozsef Gydrk6s z Ministrstva za informacijsko družbo s temo Vključevanje posameznika v informacijsko družbo v izobraževalnih procesih, a ga je zaradi odsotnosti zamenjala Vesna Prodnik Pepevnik z istega ministrstva. Prof. dr. Vinko Potočnik s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani pa je spregovoril o razpetosti človeka med tehniko in vero. Strokovni referat je nadaljeval prof. dr. Franci Čuš z mariborske univerze s predavanjem o univerzitetnem okolju in globalnih spremembah oziroma o času, ko pride univerza na I dom. Mag. Samo Hribar Milič z Gospodarske zbornice Slove- j nije je predstavil Vseživljenjsko izobraževanje kot pogoj za j konkurenčnost gospodarstva, prof. dr. Majda Pšunder s Pedagoške fakultete v Mariboru pa vlogo učitelja v informacijski družbi. Prof. dr. Martin Kramar z iste fakultete je opisal, kakšni bosta tehnika in didaktična paradigma izobraževanja na daljavo, doc. dr. Matjaž Debevc z mariborske univerze pa je predstavil program razvoja študija na daljavo. O tem, kakšne so izkušnje pri izobraževanju na daljavo na Ljudski univerzi na Ptuju v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto iz Ljubljane, je govorila Klavdija Markež, kakšne so izkušnje J prvega leta izvajanja študija prek interneta na Dobu, pa Mateja Geder. Kaj pa osnovne in srednje šole? Te izkušnje pri razvoju izobraževanja na daljavo prek omrežja je predstavila Alenka Makuc, doc. dr. Milan Ojstršek z mariborske univerze pa je opisal informacijski sistem FERI v funkciji izobraževanja na daljavo. Čast zadnjega razpravljalca je pripadla mag. Bogdanu Dugoniku z iste univerze, ki je prav tako spregovoril o izobraževanju na daljavo, in sicer o uporabi videotehnologij. Tomo Koleš ■ OBČINA LENDAVA - LENDVA KOZSEG, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91,8/96) in prvega odstavka 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS št. 75/94) razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA javnega zavoda GALERIJA MUZEJ LENDAVA - GALERIA MUZEUM LENDVA Za direktorja je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: -visoka izobrazba družboslovne smeri, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, - petletne delovne izkušnje v stroki, - aktivno znanje slovenskega in madžarskega jezika. Kandidati morajo predložiti ob.prijavi vizijo razvoja muzejske in galerijske dejavnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za pet let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Lendava, Trg ljudske pravice 5, 9220 Lendava. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v osmih dneh po imenovanju. 36 Odgovor na članek z naslovom V Ljubljani ugodili predlogu za obnovo postopka V Vestniku je bil dne 7. marca 2002 objavljen članek z naslovom V Ljubljani ugodili predlogu za obnovo postopka, v katerem avtorica prispevka ne prvič enostransko in zavajajoče piše o gradnji poslovnega objekta »Slomškova 2«, ne da bi si v interesu objektivnega pisanja pridobila informacije in mnenje investitorja gradnje družbe SO-BOTA-CENTER, d. o. o. Da bi bila širša javnost objektivno informirana o postopkih in gradnji poslovnega objekta, smo dolžni odgovoriti na članek in z navedbo argumentov ter dokazov odpraviti dileme in namige, kijih je avtorica v prispevku izpostavila. Gradnja poslovnega objekta »Slomškova 2« se je začela v letu 2001 na podlagi pridobljenega in pravnomočnega enotnega dovoljenja za gradnjo, kateremu materialna podlaga je veljaven zazidalni načrt, ki ureja to območje, in na tej podlagi izdelana projektna dokumentacija. Investitorju je znano, da v postopku sprejemanja zazidalnega načrta zakonca Sečko nista dala pripomb oz. izvedla kakršnokoli dejanje, iz katerega bi se dalo sklepati, da nasprotujeta gradnji poslovnega objekta. Znano je, da je stala na parceli, na kateri se gradi poslovni objekt, dotrajana stanovanjska hiša, kije pred porušitvijo že ogrožala sosednje zgradbe, daje pozneje parcela služila kot začasno parkirišče, izvedenov gra-mozirani obliki z vsemi negativnimi vplivi na soseda - zakonca Sečko, vendar ju vse to takrat ni motilo, moti pa ju sedaj novozgrajeni poslovni objekt, ki predstavlja z objektom »Slomškova D za vsakega objektivnega poznavalca razmer na tem območju ustrezno zaokroženo ureditev tega območja. Dejstvo je, daje objekt praktično dokončan, pred tehničnim pregledom, in da postopki, ki jih je sprožil g. Sečko, onemogočajo vzpostavitev objekta v funkcijo, kar povzroča investitorju škodo. Odločitev Ministrstva za okolje in prostor, da se dovoli obnova postopka, še ni pravnomočna in v naslednjih dneh se bo investitor odločil, ali bo odločitev izpodbijal v upravnem sporu. Odločitve Ministrstva za okolje in prostor ne želimo komentirati, čvrsto pa stojimo na stališču, da je z materialnopravnega vidika izdano enotno dovoljenje za gradnjo s strani Upravne enote Murska Sobota pravilno, saj temelji na veljavnem zazidalnem načrtu in na tej podlagi izdelani projektni dokumentaciji. Da je tudi gradnja tekla v skladu s prej navedeno dokumentacijo, je ob opravljenem pregledu ugotovil inšpektor za okolje in prostor dne 7.3- 2002. Tudi obravnava na Upravni enoti v Murski Soboti, ki je bila opravljena dne 11. 3- 2002, v smislu napotila II. stop, organa glede obnove postopka, je nedvomno pokazala, da predmetna gradnja ni sporna z vidika lokacije in načina gradnje, ampak je bilo s strani pooblaščenca g. Sečka za ureditev zadeve primarno izpostavljeno vprašanje ureditve premoženjskopravnih vprašanj. Tako gre pri g. Sečku izključno za premoženjski interes, katerega je uveljavljal pred gradnjo, v času gradnje tudi pisno v obliki dostavljene izvensodne poravnave in odškodninskega zahtevka. Ker naj bi no vozgrajeni objekt jemal svetlobo m sonce stanovanjski hiši, zaradi gradnje pa naj bi se zmanjšala tudi vrednost stanovanjske hiše, zahtevata zakonca Sečko od investitorja - družbe SOBO-TA-CENTER, d. o. o., da jima zgradi nadomestno hišo na ključ v vrednosti 230.000,00 DEM in za gradnjo priskrbi parcelo v mestu Murska Sobota oz. da jima izplača odškodnino za manjvrednost hiše ter večjo ogroženost^ življenja in zdravja tam živečim v višini 22000.000,00 SIT. Z enostranskim prikazovanjem zadeve in s spretno manipulacijo prek medijev poskuša g. Secko v javnosti ustvariti mnenje, da se jim dela velika krivica, kratijo pravice in pri tem ščiti interes investitorja, kot je zapisala avtorica prispevka. Po mnenju investitorja pa obstaja očitno samo en interes, in to interes gospoda Sečka, da bi v celotni zadevi čimveč iztržil, zato za dosego tega cilja ne izbira sredstev. Kljub temu je investitor z zakoncema Sečko poskušal sporazumno urediti odprta vprašanja, čeprav stoji na stališču, da jima v zvezi z novogradnjo ni nastala in ne nastaja nobena škoda, vendar so zahtevki tako visoki, da se jih ne da z ničemer upravičiti. Investitor, družba SOBOTA-CENTER, d. o. o., se v konkretnem primeru ne bo dal izsiljevati, tudi za ceno, da bo do svoje pravice prišel po nekoliko daljši poti. Predmetna gradnja je bila izvedena v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom in projektno dokumentacijo, zato lahko investitor upravičeno pričakuje pozitivno rešitev zadeve, pridobitev uporabnega dovoljenja in predajo objekta svojemu namenu. Vsakršno popuščanje izsiljevanju bi lahko imelo v prihodnje za posledico podobno ravnanje drugih in neko prakso, ki seje ne da upravičiti. Na koncu bi dodal, da sta odveč skrb vaše novinarke o čr Na podlagi 93- člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91) in 6. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I. Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota razpisuje pogoje in merila za dodelitev petih neprofitnih stanovanj v najem. II. Upravičenci do pridobitve stanovanja Do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da ima prosilec stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj tri leta; 2. da se mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem; 3. da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi v letu dni pred razpisom: - za enega člana gospodinjstva 80% - za dva člana gospodinjstva 50% - za tri člane gospodinjstva 20% - za štiri člane gospodinjstva 5% - za pet in več članov največ do povprečne plače v državi 4. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po določilih stanovanjskega zakona; 5. da prosilec in ožji družinski člani niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše oziroma stanovanja; tanju mešane družbe in bojazen, da bo odškodnina pristala pri občinskem davkoplačevalskem denarju. Družba SOBOTA-CENTER, d. o. o., ne posluje z davkoplačevalskim denarjem, ampak z lastnimi sredstvi in je s svojo dejavnostjo prispevala znatna sredstva v občinski proračun ter z zgrajenimi objekti prispevala znatni delež k urejenosti mesta in razvoju različnih poslovnih dejavnosti. Kljub temu si do danes s strani vašega časopisa ni zaslužila objektivhe-ga članka, zato menimo, daje takšno pisanje izključno namenjeno interesu, škodovati družbi, glede postopkov in same gradnje objekta »Slomškova 2« ter o prizadetosti oz. neprizadetosti zakoncev Sečko in o višini odškodnine, ki jo v tej zvezi zahtevata, pa prepuščamo oceno javnosti. Drago RUŽIČ, univ. dipl, prav., DIREKTOR Svet Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci, Ketnyelvu Altalanos Iskola Partosfalva razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, ki jih določajo 53. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 64/01) in Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 35/01), ter imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let. Predviden začetek dela bo 1.7. 2002 oziroma v skladu s soglasjem ministrice k imenovanju. ' Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 29. 3. 2002) na naslov: Dvojezična osnovna šole Prosenjakovci, Prosenjakovci 97 c, 9207 Prosenjakovci, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo obveščeni o imenovanju v 15 dneh po končanem postopku. 6 . da doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (razen tistih najemnikov socialnih stanovanj, za katere je bilo ugotovljeno, da niso več upravičenci do socialnega stanovanja). I II. VLOŽITEV ZAHTEVKA IN DOKAZILA Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci v prostorih Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, II. nadstropje, pisarna št. 15 ali 16, ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sreda od 7.30 do 15.30 in petek 7.30 do 13.30). Vlogi je treba priložiti še naslednje listine: - kratek življenjepis, - dokazilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem bivališču in dobi bivanja v Mestni občini M. Sobota, - potrdilo oz: izvid ustrezne zdravniške komisije o morebitni invalidnosti, - najemno oz. podnajemno pogodbo, potrdilo o lastništvu ali drugo dokazilo o stanovanju, v katerem stanujete, - potrdilo o strokovni izobrazbi (maturitetno spričevalo, diploma, itd.). Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov na vlogi. Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti najkasneje do vključno 12. 04. 2002 v vložišču Mestne občine Murska Sobota. Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota motorna vozila KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. ml 1299 GOLF II D prodam. Tel:: 041 342 757. mll710 BUGGY, registriran vse leto, dobro ohranjen, prodam. Tel:: 041 543 684, Jože Marič, Skakovci 14. ml 1716 TOMOS APN 6 alpino, 1. 99/12, 6.000 km, moder, lepo ohranjen, cena 100.000 SIT, prodam. Tel.: 031 825 306. ml 1724 RENAULT CLIO, 1. 1993, prodam. Tel:: 031 515 319. mll743 LADO SAMARO 1300, letnik 1989, prodam. Tel.: 528 15 70. ml 1746 RENAULT 4 GTL, letnik 1992, ugodno prodam. Tel.: 041 919 351. ml 1747 HYUNDAY PONY, letnik 1991, odličen, prodam. Tel.: 031 640 163. ml 1756 živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Babincih 49. VZREJA NESNIC TIBA-OT, teL: 582 14 01.mllll9 NESNICE, mlade, hisex, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilni Benčec Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilni Čeh, Nede-lica, tel.: 573 51 53. ml 1359 KRAVO, staro 6 let, brejo 9 mesecev, prodam. Tel:: 571 15 38. mll719 TELETA, od 50 do 120 kg, in pujske kupim. Tel.: 041 726 697. ml 1737 KRAVO, brejo v 6. mesecu, prodam. Ivan Vučko, Sr. Bistrica 46. ml 1742 SVINJE ZA ZAKOL, težke okrog 150 kg, prodam. Lipa 44, tel.: 542 11 71.mll744 posesti HIŠO V SREDIŠČU M. SOBOTE prodam. Tel.: 031 211 089. ml 1684 HIŠO Z MEHANIČNO DELAVNI CO in dve zazidljivi parceli v Mar-tjancih ter parcelo v Kušanovcih s kletjo in priključkom vode in elektrike prodam. Tel.: 524 12 90, od 7. do 15. ure. ml 1541 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 031 820 754. ml 1580 V CENTRU RADENEC, blizu kopališča, je naprodaj 4-sobotno stanovanje. V okolici Benedikta pri Lenartu je naprodaj stanovanjska hiša.Vse informacije po GSM 041 726 344, Servostan, d. o. o., Lenart, Kraigherjeva 18. ml 1664 MEDETAŽNO NIZKO PRITLIČNO HIŠO v Radencih, znotraj urejeno, prodam. Telefon 0049 175 69 814 50, 0049 7452 10 55 ali doma 02 565 14 96. ml 1681 V LENDAVI, Glavna ulica 82, prodajo starejšo hišo z vrtom. Tel:. 02 575 15 64. ml 1695 STANOVANJE V BAKOVCIH, 40 m2, opremljeno, oddamo v najem. Tel:: 523 13 09 ali 041 334 581. ml 1696 GOZD, 11.806 m2, ob noršinski cesti - M. Sobota, prodam. Tel.: 01 517 11 51 . mll699 TRISOBNO STANOVANJE v M. So boti prodam ali dam v najem. Tel.: 041 772 447. ml 1703 V POSREDNIŠKO PRODAJO sprejemamo nepremičnine celotnega Pomurja - brezplačen ogled in tržna cenitev. Uredimo ugoden leasing. ADS Petek&LAH, d. n. o., telefon 251 42 08 ali 041 779 930, faks 251 42 09. ml 1709 NJIVO OB GLAVNI CESTI NA HOTIZI, 4156 m2, prodajo. Tel.: 02 251 09 52. mll714 GARSONJERO, 31 m2, v M. Soboti prodam. Vredna ogleda, cena po dogovoru. Tel.: 02 527 11 81,041 746 027. mll715 DVOSOBNO STANOVANJE V CENTRU M. SOBOTE prodam. Tel.: 523 10 20 ali 031 763 190. ml 1717 PRODAM tri parcele, 10-arske, na relaciji Stara nova vas-Bunčani-Ver-žej ob glavni cesti. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan popoldan. Tel.: 587 13 32. mll718 ENOSOBNO STANOVANJE, 42 m2, v Lendavski ul. 19b v M. Soboti, prodam. Tel.: 040 270 514. ml 1722 DVOSOBNO STANOVANJE v cen tru M. Sobote, takoj vseljivo, prodajo. Tel:. 545 12 37 ali 041 269 565. ml 1727 ENOSOBNI APARTMA, dvosobno stanovanje v centru Beltincev, pro-damo„TeL: 541 23 07. ml 1738 LOKAL v Rakičanu pri bolnišnici in enega v M. Soboti, na tržnici, dajo v najem. Tel.: 041 430 119. ml 1739 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in zemljo prodamo. Tel.: 041 835 299. ml 1740 V OKOLICI MURSKE SOBOTE ku pim manjšo njivo, do 10 arov, za vrt. Tel.: 532 18 74, po 18. uri. ml 1741 DVOINPOLSOBNO STANOVAJE v G. Radgoni, novo, z velikim balkonom, opremljeno, oddam v najem. Tel.: 040 576 770,01 529 24 74. ml 1752 kmetijska mehanizacija TROSILNIK ZA UMETNO bi LO VIKON in traktorski meša gnojevko prodam. Tel.: 04171 ml 1678 ŽETVENO NAPRAVO ZA B« Inico, novo, in bočno kosilni traktor Zetor prodam. Jože F rec, Št. Kovača 148, Turnišče 041 565 161, po 19. uri. ml16 CISTERNO ZA GNOJEVKO, 1, cena 700.000 SIT, trosilnik?3 no gnojilo, 2-tonski, cena 23 SIT, 4-brazdni 12- do 16-coliJ za 250.000 SIT in tribrazdni ob ni 14-colni plug za 250.000 SI dam. Tel.: 02 582 14 74,041 332. ml 1687 KUPIJO PAJEK SIP, rotaciji' silnico Sip, cisterno za gnojem ina, nakladalec hlevskega gnoj silnik hlevskega gnoja in sej* koruzo Olt. Tel.: 041 255 46. ■ ml 1689 SEJALNICO ZA KORUZO I matsko, štiriredno, z dogn°: nikom, lepo ohranjeno, ugo®* dam. Tel.: 041 682 9H- ®11W VRTAVKASTO BRANO, ši^ ali 3 m, s polnim ali paličas“ jem, in sejalnico za žito, 2,5 * ugodno prodam. Tel.: 0412 ml 1700 PREDSETVENIK RAU, m, z dvojnimi valji, dobro o prodam. Tel.: 031 795 231-® KUPIJO SEJALNICO ZA#* 2,5 m širine. Tel.: 041 795 1“ mll712 TRAKTORSKI PRŠILNIK PEUGEOT 106 in Opel, 13 “ z ni®i gumami ali brez njih, frezo, s», komplet Gorenje Muta Kombi, TeL: 031 548 925 delo O DELU NA !21T ^°^UJAM. Tel.: 041 747 šev n °.commerce, Danica Male-mil44j’Sercedeva 20, Velen'e' SE ŽELITE UKVARJATI s prodajo v prijetnem kolektivu in pri tem še zaslužiti. Pokličite 01 500 41 62. Bio Nova SKK, d. o. o., Stegne 25, Ljubljana. ml 1736 VAS ZANIMA DOBRO PLAČILO ZA ZANIMIVO DELO? Iščemo zunanje sodelavce za pridobivanje uporabnikov zemeljskega plina na območju občin Murska Sobota, Lendava, Radenci, Ljutomer in Ormož. Stimulativno plačilo po uspešnosti. Zaželene izkušnje! Sprejemamo pisne prošnje z življenjepisom do 30. 4. 2002 na naslov Mestni Plinovodi, d. o. o„ Kolodvorska 2, Koper. ml 1760 storitve ROČNE MASAŽE IN DRUGE STORITVE »ZDRAVILNEGA DOTIKA« tudi na domu in kot darilo. Zdravilni dotik, Černelavci, Gederovska 14, tel.: 521 18 28. ml 1753 Pošt IN NATAKARICO ZA-novci n - ASSO, Ba- ^011612 f°n 588 90 23’ L°ren’ Le dobi dek- vanie STR0JU- 2a hrano >n stano-5»,04?n 8krbl)eno- Tel.: 03 897 18 s' Šoštanj, ml 1711 2) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo! Umirilo se je utrujeno srce, mirno naj počivajo vaše skrbne roke. ^MPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE 1 ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA ZAHVALA V 82. letu nas je po krajši bolezni nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat, tast, dedek in pradedek Stefan Ferko „ iz Radovec 74 °bboleč-. s0se(i 1 iz8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, 1jegOvi ’ Znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na Zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete ^Va[ 'n mr^ko vežico ter nam izrekli sožalje. bePa ]lv a 0Sebju bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč. ^skim j društvom, rogistom za odigrano Tišino, Za od ruštvom, g. župniku za pogrebni obred, pevcem pete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi najdražji Pretiho je doma, sameva vse, povsod je žalost nema... ZAHVALA V 77. letu starosti je zaspal naš dragi oče in dedi Mirko Rous % k , iz Beltinec izgubi • hi &aSu bol *Se iskreno zahvaljujemo vsem Vam, ki ste rvetrazVese|eZni P°magali, očeta v težkih urah vzpodbujali ,e|h, svetj a'*’ si°vo pa obogatili s sočutjem, svečami, Hva. D mi mašami, dobrimi nameni in ga na koncu na nieS°vi zadnji Poti- >n gl- k ma’ 8°vorniku, pevcem za čutno zapete Pogj L e®koma za čudovito zaigrano Tišino. 6 n'8tvu in cvetličarstvu Milorad Jurič, s. p., Kfo^Požn iz Beltinec. u in OsI0Valn™ in prijaznost se zahvaljujemo dr. (It Centr *Z Zdravstvenega doma Beltinci, iz ' Ekološkega inštituta, še posebej pa ’ Maroltu, dr. Sojerju ter dr. Saloberjevi. ^ujoči vsi, ki te imamo radi Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. N SPOMIN 21. marca mineva štirinajst let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Karel Maje iz Doliča 60 Z nami v naših srcih naprej živiš, čeprav v grobu mirno spiš. Z ljubeznijo - tvoji najdražji Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, le zakaj si nam odšla? V SPOMIN 19. marca je minilo leto tihe žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša najdražja mama, babica, tašča in sestra Šarika Železen iz Beznovec Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, se ustavite ob njenem grobu, prižgete svečko ali položite cvet, lepa hvala. Vsi njeni najdražji Lučka ljubezni na vaju v naših srcih nenehno žari... V SPOMIN Rodil se bo dan, 27. marec 2002, in minilo bo žalostno leto, ko si zaprl svoje trudne oči, dragi Marjan Gyergyek iz Radovec 29 Čas neusmiljeno beži, saj bo poteklo 7. junija 2002 10 let, ko vzel si od nas slovo, predragi mož in oče Franc Gyergyek Še vedno vidni so sledovi vajinega dela, ki nas spominja, da nekdaj skupaj smo bili. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in ju počastite s svečko spomina. Vsi, ki nosijo v svojih srcih vajino sliko Minile zate so bolečine, v srcu pustila si lepe spomine. Čeprav si morala neliko trpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. V 90. letu je za večno zaspala naša draga mama, babica, prababica in sorodnica Kristina Sukič iz Doliča 106 Ob boleči izgubi se z veliko bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v druge namene ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Maje iz Kuzme. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Draga prababica - zelo te bova pogrešali! Tvoji pravnukinji Karin in Sanela Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. N SPOMIN 26. marca bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Janez Goubar iz Murskih Črnec 18 V tišini večnega miru te spremljajo naše misli in naša ljubezen. Hvala vsem, ki se ga radi spomnite in postojite ob njegovem grobu. Vs/ njegovi Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, vedno skromno si živel, z veseljem v življenju mnogo delal in skrbel. V SPOMIN 25. marca bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Stefan Horvat iz Srednje Bistrice 13 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči žena in otroci z družinami V SPOMIN Janez Bohar iz Stanjevec, umrl 14.3- 2001 in Irma Bohar umrla 4.4.1987 Čas teče, bolečina za vama ostaja. Hvala vsem, ki obiskujete njun grob ter prinašate cvetje in prižigate sveče. Vajini najdražji K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo! Umirilo se je utrujeno srce, mirno naj počivajo tvoje skrbne roke. V 82. letu nas je za vedno zapustila skrbna mama, tašča, stara in prastara mama Marija Poredoš iz Bodonec 75 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, Malvininim sodelavkam iz Blagovnice, oddelek Svet mode, in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in sveče ali za prispevke v dobrodelne namene. Posebna hvala g. duhovniku, pevcem žalostink, patronažnim sestram od Grada, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V SPOMIN 22. aprila bodo minila štiri leta od takrat,ko nas je zapustil dobri oče, tast, stari in prastari oče Franc Poredoš iz Bodonec 75 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu na ojegovem poslednjem domu prižgete svečko spomina. Njegovi najdražji 38 UULASI Z I. HldlCJU Č.UU6. Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... < garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni • ograje • kovane ograje < zapornice Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota PVC okna PVC vrata zimski vrtovi police tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com SUHOMONTAŽNA GRADNJA PO SISTEMU KNAUF - RIGIPS ROBERT KOZAR, s. p., Hercegovščak19c, G. Radgona, 041 539 204 adaptacija mansard spuščeni stropov! predelne stene suhi estrihi ®0E Tel: 54 59 280 pceeocžsj« Brezovci 69/c 9201- Puconci I STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI Jože Novak, s. p„ Lendavska 29,9000 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 61, 6SM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL HOSEKRA. PVC-okna, vrata in senčila. Pro REMOPLAST Obrtna nocijske cene do 15. marca ALU-okna, vrata in garažna vrata ‘ PE Murska Sobota ul. 24. tel.: 02/534 10 80 POM-NEP Agencija za nepremičnine S 536 18 18 PRODAJA-NAKUP-ODDAJA-NAJEM - uredimo potrebno dokumentacijo - uredimo financiranje (kredit, lizing) - v najem oddamo več pisarn v Murski Soboti DAVČNO SVETOVANJE IVAJNŠIČ, d. o. o. Ledavsko naselje 16, 9000 Murska Sobota, tel.: 536 18 10 ROŽA BELTINCI, Kmečka 4, Beltinci IZPOSOJA OBLEK: poročne prvoobhajilne svečane obleke za konfirmacijo tel.: 02 541 20 80, GSM: 031 53 93 51 ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin, d. o. o.z Dunajska 21, Ljubljana Lendava: 031 797 715, 031 589 448, 02/578 99 80 REALIZACIJA TAKOJ! VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. S ANTIREVMATIČNO Pomaga pri revmatičnih obolenjih, mišičnih bolečinah, bolečinah zaradi vnetja živcev in pri športnih poškodbah. Na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah! Pred uporabo natančno preberite navodilo! 0 tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom! Galex d.d., M. Sobota tel.: 02/521 35 10, faks: 02/521 35 20 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Viktor DRVARIČ, Gorica 29a Jože KEREC, Topolovci 12 Karel OVČEK, Partizanska 52, M. Sobota Terezija BAGAROŠ, Vanča vas 17 Regina SRAKA, Melinci 150 KGZ SLOVENIJE, Št. Kovača 40, M. Sobota KO VEŠ, KAJ JEŠ! KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Rojan Jakšlč, s. p., Gornja Rlstrica 51, tel.: 57 88 200 Mercator DRUŠTVO INOVATORJEV POMURJA VABI vse, ki imajo inovacije ali inovativne izdelke in jih želijo prikazali na razstavi, ki bo maja v Murski Soboti, naj se prijavijo do 20. aprila 2002. Telefonska številka društva za prijavo je 02/522 15 85. IVIercator ©@DDC@[? Pfese 1, Murska Sobota nedelja, 24. marec ob 10. uri MATERINSKI DAN “ Razveselimo naše matere "sodelujte v nagradni igri, v kateri izbiramo najbolj izvirne, simpatične in lepe želje, ki jih poklanjate vašim materam. £ , Od 10. marca 2002 je v vašem § Mercator Centru skrinjica s kuponi, 2 na katere napišite vašo željo in jo S skupaj z vašimi osebnimi podatki S oddajte v skrinjico. f 24. marca ob 10.00 uri bomo izžrebali | 30 želja, med katerimi bo komisija izbrala najlepšo in jo nagradila. ? Vsem materam v čast bo zapel g glasbeni gost IVO RADIN. £ i U WevcsAwnajbo/jši sosed NIK NA RNETU: www.p-inf.si n Mtinnlrakir. 4. ZNAN J/ je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se znanje angleškega jezika za SŠ. - Išče se znanje matematike za SŠ. - Ponuja se znanje slikanja na steklo. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. VERŽEJ, UL.BRATSTVA IN ENOTNOSTI 21, VERŽEJ NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: PO TELEFONU SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR; do 22. 03.02; KUZMIČ SLAVKO S. P. GOSTIŠČE KUZMIČ, SVETI JURIJ 10, ROGAŠOVCI NATAKARICA; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno, slovenski jezik -govorno; ostali pogoji: KATERIKOLI DRUGI POKLIC Z VESELJEM DO DE LA; do 26.03.02; HAMITI ŠEMO, SLAŠČIČARNA TROPIKANO, PANONSKA 15, RADENCI RUDARSKI TEHNIK VRTALEC NA STROJU ZA VRTANJE VRTIN ZA PRIDOBIVANJE VODE; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,D; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:RUDAR; do 22.03.02; G0MB0C ZVONIMIR S. P. KOVINSKA ELEKTRO HIDRO DEJAVNOST, KROG, OB LOŽIČU 22, MURSKA SOBOTA STROJNI TEHNIK VODJA PROIZVODNJE,NABAVE IN PRODAJE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC: INŽ. STOJNI-ŠTVA; ŠIROKO POZNA VANJE STROJNIŠTVA,SPOSOBNOST UMET. USTVARJANJA, POZNAVANJE DEJAVNOSTI UM. KOVAŠTVA; do 03.04.02; MIR JANEZ S. P. UMETNO KOVAŠTVO, GRABONOŠ 27, VIDEM OB ŠČAVNICI TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA ZA TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM (VODENJE TRGOVINE V LOKALU IN NA TERENU); določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami -zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. A WOMAN’S WORTH - Alicia Keys 2. HORSE TO THE WATER - Jules Holland & George Harrison 3. LOVED AMONG FRIENDS - Righteous Boy 4. WRONG IMPRESSION - Natalie Imbruglia 5. ČRNO BELI SVET - Riblja čorba 6. SALVAMI - Jovanotti 7. STRIJELE NA HORIZONTU - Jinx PREDLOGI: ANSWERING BELL - Ryan Adams ALL THE RIGHT FRIENDS - R.E.M. HANDS CLEAN - Alanis Morissette LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MAMA - Regina 2. MOJ PLANET - Katrinas 3. SAMO LJUBEZEN - Sestre 4. MOJA SI - Yuhubanda 5. BOGATAŠ - Ritem Planet 6. ŠE IN ŠE - Karmen Stavec 7. KER NAJIN DAN - Alfa, Romeo in Julija PREDLOGI: NE, O NE - Maya ŠARMER - Mambo Kings ŠE ENKRAT - Leeloojamais LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. PRAVLJICA ŽIVLJENJA - Slapovi 2. VESELI PRLEK - Štrk 3. SAMA - Mlade frajle 4. BREZ KIKLCE AL’ S KIKLCO - Primorski fantje 5. POLONCA - Ans. Lojzeta Slaka 6. MLADI DOLENJCI - Mladi Dolenjci 7. GORA - Gorski cvet PREDLOGI: ATOMČEK - Atomček VESELJE KOSCA - Mikola SLAMNATA STREHA - Unikat LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. IDEMO V POLANO, SOBOTO, LENDAVO - Gnila jajca 2. OSTANI TU-Jože Kovač 3. OB MURI - Halicanum 4. LJUBEZEN JE NARAVNA STVAR - Darko Kegl 5. ZASANJANA - Ans. Š.P.I.K. 6. BABA MALO ME NJAJ - D’Kwaschen Retashy 7. RECI MI, DA SANJAVA - Tjaša & Roman PREDLOGI: LJUBEZEN TO SI TI - Blanka Keršič ZBOGOM, ZBOGOM, DRAGI - Marina Huber EMMANUELA - Comfort Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 28. marca 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 12 - glasujem za skladbo NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: I GLASBA NAŠEGA SRCA: . LESTVICA OBMURSkE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA« .............................. Ime in priimek ter naslov:............................................ ostali pogoji: DRUGI P0KLIC:EK0N0MSKI ALI KOMERCIALNI TEHNIK; SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE Z DOKAZILI IN KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM; do 06. 04. 02; PAPISS D. 0. 0., VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU INŽENIR ELEKTROTEHNIKE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: ruski jezik - govorno in pisno, angleški jezik -govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC: DIPL.ING. ELEKTROTEHNIKE; SPREJEMAJO PROŠNJE; do 22.03.02; PERIČ MILADIN S.P., EKOVIZ, P. P.72,CIRIL METODOVA 50, MURSKA SOBOTA INŽENIR GRADBENIŠTVA INŽENIR GRADBENIŠTVA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: ruski jezik - govorno in pisno, angleški jezik -govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRGUI PO-KLIC:DIPL.ING.GRADBENIŠTVA SPREJEMAJO PROŠNJE; do 22.03.02; PERIČ MILADIN S.P., EKOVIZ, P.P.72,CIRIL METODOVA 50, MURSKA SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK VIŠJI SVETOVALEC ZA OSEBNA STANJA IN REGISTR.DRUŠTEV; določen čas 11 mes.; 51. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:UNIV.UPRAVNI DELAVEC;STR0K0 VNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA,UPORABA PC; do 22. 03.02; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA 40 ZADNJA STRAN 21. marec 2002 Itsi* Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije, 19. marca 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 223,2408 223,9125 224,5842 Hrvaška HRK 191 1 30,2666 30,3577 30,4488 Madž. HUF 348 100 91,1200 91,3900 91,6600 Švica CHF 756 1 152,3204 152,7787 153,2370 ZDA USD 840 1 252,7349 253,4954 254,2559 V. Brit. GBP 826 1 360,8806 361,9665 363,0524 ZDA u>D «40 1 V. Brit. GBP 826 1 360,8806 361,9665 363,0524 mw Radio Murski val 94,6 Mhz TUDI NA 105,7 Z velikim veseljem vas obveščamo, da od danes naprej oddaja Radio Murski val tudi na frekvenci 105,7. Torej dosedanji - 94,6 Mhz - se je z novim oddajnikom na Grmadi pridružila nova, ki bistveno izboljšuje in povečuje dosedanjo slišnost najboljšega regionalnega nekomercialnega radia v Sloveniji. In kaj to pomeni? Pomeni, da nas odslej slišijo globoko v Slovenijo, da dežela ob Muri vsaj po radijskih valovih ni več tako oddaljena od preostale Slovenije in vas. Po najboljših močeh se bomo trudili, da program ostane vsaj tako dober, kot je bil doslej, zadovoljstvo poslušalcev in njihovo število pa še večje. To pa je pomemben poda tek tudi za vas, kajne. V prepričanju, da se veselite z nami, vas lepo pozdravljamo! VENERA, agencija za trženje, Renata Ficko Zadnja vest Policist ustrelil psa P atrulja PP Gornja Radgona je morala v ponedeljek izročiti Matjažu P. na Stari Gori pri Svetem Juriju ob Ščavnici sporočilo sodnika za prekrške. Policista sta stopila do stanovanjske hiše, podobne vikendu, katere dvorišče ni ograjeno, in ko sta potrkala po priprtih vhodnih vratih, je iz hiše pritekel velik »divji« črn pes (domnevno rotwei-ler) in napadel policista, ki je stal pri vratih. Pes je policista dvakrat ugriznil v desno nogo in ga še naprej napadal. Ker mož postave ni mogel drugače odvrniti napada, je uporabil službeno pištolo in psa ustrelil. Takoj po dogodku je direktor policijske uprave M. Sobota Aleksander Jevšek ustanovil komisijo, da ugotovi okoliščine uporabe službene pištole. Policist je dobil zdravniško pomoč v bolnišnici v Rakičanu, kjer so mu oskrbeli rane. Zoper lastnika psa, ki ni zagotovil fizičnega zavarovanja nevarne živali, čeprav naj bi imel na dvorišču štrik, pa bodo ustrezno ukrepali. Š. S. ■ OKNAA RATA-SENČILA Za prvič sklenjeno naročniško razmerje do 31. marca 2002 Vestnik do 30. junija 2002 ZASTONJ! Ime in priimek: Ulica: Kraj: Pošta: Podpis: Datum naročila: VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota ranjo Novak se je rodil 1933- leta v Hlapičini v Medžimurju in bil več desetletij zaposlen v lendavski Nafti, kjer je opravljal različna dela. Iz mladih let pa vse do danes je ohranil stik z naravo, v kateri se sprosti, ko namaka trnek. Torej ribič, član RD Mursko Središče. Francka, rojena 1932. leta v Mali Polani, je svojemu Franju življenjska družica, dobra kuharica, gospodinja in seveda mati hčerkama Slavici in Ivanki. No- vakova sta vesela in srečna, ker imata tri vnuke ter pravnuka Marka in pravnukinjo Lucijo. Dom sta si ustvarila v Gaberju in se lepo vključila v tamkajšnji živelj staroselcev in kolonistov. Franjo je bil celo tri mandatna obdobja odbornik. V tistem času so napeljali elektriko, zgradili vodovod in asfaltirali ulice. Ne, nista se poročila te dni, ampak 1952. leta, torej pred petdesetimi leti, ko je bil Franjo star 21. Francka pa 20 let. Pred kratkim, ko sta slavila petdeset- letnico zakonske zveze, je bilo manjše slavje kar v družinskem krogu, le sveto mašo v zahvalo za srečen zakon sta dala darovati v župnijski cerkvi sv. Katarine v Lendavi, kjer sta se sicer poročila pred petimi desetletji. No, na domačem slavju, kjer je harmoniko raztegnil vnuk Davor, pa sta se mlada dedek in babica malo zavrtela. Živita sicer sama, a jima ni dolgčas, kajti Francka rada dela na vrtu, Franjo pa tudi ni vedno na ribičiji. - Foto: J, Ž. Puconski svetnik in krajanki zovec Jože Ficko razmišlia,f tem, kaj dobrega še lahko sl111/ za kraj in občino. UgotoM^I da lahko največ stori kotžupae Izboljšanje svojega izhodiš^ j volilni tekmi si je želel pop^ j z vključitvijo v najboljši sekcijo v puconskem šport11 I da ne bo kdo mislil, da klub. Želel se je včlaniti^ I cijo za morsko jadranje vP'e I novcih. Zaenkrat si tega gel privoščiti, saj je članarina^ l najnižji rang v posadki ci petsto tisoč tolarjev. Se I čaka, ali bo sindikalistom in izobraževanja uspelo izp^ vati vladni dodatek k P1^1 / nazaj. Ves' >tnik - ponujamo podobe žwi^ nja pokrajine pb Muri. Dobimo se lahko vsak četrtek s pomočjo poštarja ali v vseh prodajalnah, kjer prodajajo časopise, in na poštah. Dostava je redna, Vaša izbira je želena! w