£5*0 VI., it. 115. Poltnina p!ačana ifgcKfoflnt. V Ijubljani, v nedelje 21. maja 1922. Posam. It. 75 p. IflPREJ glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rae. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 ram 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. ZAVIJANJE. ‘Jutro« — nagrade v bolniški blagajni — Kocmur.) torei naiožji prijatelj ra«. ie hotel v Celju pokazati sociali- k!6 ol koritarski luči. Razbil je nagrade. SO si ..........-_________ * Vod« k i . ijujuiibuvaii ruziu od ^ Eniške blagajne. Pri tem je dobil Koren°^es:a ^ed^dnika SSJ sodruga !- pouk. da socializem ni kriv. če ima g v —• v*“ ——- “i ^ SDrotjin mur kapitalistične talente. Nanj^ tota800*3^26111 dokazal, da zna LTiuriev •00 katerih se otrese vseh Koc-rabiij d ? Dodobnih lažisocialistov, ki so Pri {e; eli?vn0 ljudstvo samo za lestvico, vij, (ja ®™iki je sodr. Koren izrecno izja- strai)kj^ocmur že dolgo ni več v naši ie ver'* 'e to razumelo. Ne samo, da ttidi Sa^!° ore<1sedniku stranke, temveč bojih .e,^lu sebi. Saj ie pazno čitalo o ki -fe ? “h >e vodil g. Kocmur proti stran-Drilik.i ? bedelo ie. da ie g. Kocmur o Dom sfUDanskih volitev deial proti sklc-yedelo !^n^‘neRa izvrševalnega odbora. ]e< da je g. Kocmur proti progre-s° na “ da^ku v stranki. Temu davku, * Srot°vali razni »socialisti« z leve Ooštenne ^ni° zato, da jim ne bo treba ti način lahko odpravili vsakr-vaJo, ta . *’°, toda »Jutro« ie nasproto-zeni Da h,e kapitalističen list — kaoitali-2ato s? • z korupcije ne more obstajati. f°ciajije *Jutro« norčevalo in zmerjalo narjtj. f- *da merijo prepričanje po de-»Jutro 5 °ktobra 1921). V isti notici je čeDrg.J 516 .ce*° Kocmurjevo ime navedlo, ti nje ^aŠi članki niso bili naperjeni pro-2 ’ temveč ideino proti vsem takim, ljudi fLCe^ski predlanski kongres je take bovaiv?s.0^^’ §e bolj temeljito pa lani tr- ikoncrr^Q Tudi r\ tAm ip »Intrrv kongres. Tudi o tem je »Jutro« Se ze*° an,'ma za na^° stran-Š6y V‘er vse to ve. nas ne hodi več spra-Včasih • b! socialisti n. pr. v vlado. Uj0 ,n 1e bilo to drugače in radi veruje-dočn fnovi časi »Jutru« niso všeč. Bo-viia •, mu 150 še manj všeč, čeprav za-o tf- J? f,® zviJa’ da ljudstvo ne bi izvedelo strank--'llMem in farnem čiščenju v naši Štefnr,1- v;a vsa zavijanja meščanskih in zn?v^lčevskh list°v - vendar spo-be ni\ vstvo bolj in boli. da niso ose- n*t.. organizacija pa vse! tia«-ro^^rV?* n°tici Pravi »Jutro«, da niso in Ar! • so ^ Prejeli Kocmur. Rožanc Vili sarno take. kakor smo iih obja-tetnveč večje. Natančne številke pa Nad".lU x niso znane- Cujte in strmite! oddSn? 0 nad bolniško blagajno ima dar; socialno politiko, tam gospo- "redrIiSn a f Ribnik‘?r- Ta «*fiod je v se ! i xvu *Jutra« kuhan in Pečen. Tudi sftiosno govoo'. da se hoče vsesti na da Kocmurjevo mesto. Pa da ne ve. kako toplo ie to mesto? Osiveli »Slovenski Narod« vodi isto politiko. Temu se ne čudimo, stari Ljubljančani si socializma brez Kocmurja še misliti ne morejo. Sai so taki še celo tisti ljuhlianski socialisti, ki so od mladih nog navajeni na »Narod«: držali so se Koc-muria tako dolgo, da ie morala stranka lani Kocmurjevo »organizacijo« črtati! Nekateri so šele letos 1. maja spoznali ta socializem in je zato strankin pokrajinski odbor še 7. maja sklenil priznati vsem stare pravice, ki vstopijo v stranko do konca maja (pogl. »Naprei« 11. maja, med sklepi 5. točka). Da je pa Kocmurjeva organizacija vodila še lanske občinske volitve. temu ie krivo prizauašanje nekaterih. ki so še vedno upali in zato nasprotovali razpustu. G. Kocmur je svoje protisocialistične rožičke pokazal najlepše s tem, da je sklical za 1. maj vsg uslužbence v Ljubljano v službo, da se ne bi mogli, udeležiti proslave praznika Dela. Prejeli smo in objavili 27. aprila dopis proti njemu in pozneje še več jih. Proti vsem tem napadom smo prejeli samo 2 pritožbi: neki nastav-lienec bolniške blagaine je zato odpovedal »Naprej« — to ie popolnoma v redu; druga pritožba pa pravi, da osebno ne smemo napadati, to bi znalo stranki škodovati. To pa ui v redu! Dolgo smo molčali o Kocrruiriu in o mnogih drugih, ki so že davno izven stranke, čeprav marsikdo še misli, da so v nji. Molčali zato, ker osebe pri nas pr&v ni£ ne pomeniio. o vsem od-ločuisio Le organizacije, v teh pa imajo besedo samo člani. Kadar pa začne kak bivši socialist delati proti nam, takrat ga bomo udarili še rajšL nego kakega liberalca. Liberalec vsaj misli, da sme vse, kar hoče, g. Kocmur ie pa včasih sam pridigal o 1. maju. o izkoriščanju delavstva, o plezanju po delavskih hrbtih, o nagra«* dah in drugih takih nelepih rečeh... Ni-, kakor torej ni v redu., če ga kdo brani, češ, osebnosti na stran! Naj ga brani »Jutro« in z njim vsi tisti, ki ne marajcu da bi ljudstvo vedelo, koliko in kakšnih dohodkov imaio njegovi od Boga. od vlade ali pa od slabih organizacij postavljeni voditelji! Učiteljska stavka. V petek je stopilo učiteljsko osobje tukajšnje trgovske šole in pa trgovske akademije v — stavko. Že pet mesecev ne prejema nobenih zakonito priznanih nagrad za nadure. Na obljube se ne more več zanašati, zato je i>osegk> po zadnjem sredstvu. Odpovedalo je delo, ker ne prejema zanj plače ter poučuje samo tiste ure, ki jih ie v okviru svojih obveznosti dolžno poučevati. Ker so vse nadure posameznih moči že vnaprej uradno kot take označene, odpadejo v tej stavki že vnaprej označene ure, druge seveda ne. Pouk se vrši v zelo skrčenem obsegu. Ogrožena je vsled tega dosega učnega cilja, ogrožena klasifikacija (nekateri predmeti odpadejo namreč kar v celoti, na akademiji jih odpade celo toliko, da je tam prenehalo vse delo). S tem pa zavzame pomen stavke čisto novo lice: mladina, ki se je trudila skoro celo leto ter čaka na končne vidne uspehe svojega truda, na izpričevala, je v nevarnosti. da teh sploh ne prejme: brez klasifikacije je to nemogoče. Torej naj izgubi celo leto? Starši, ki v veliko slučajih komai čakajo, da pride sin — hči do svojega kruha, naj čakajo in žrtvujejo celo leto zastonj? To pač ne gre. Prepričani smo. da se učiteljstvo ni odločilo za takšen korak, ki more imeti težke posledice za mladino in za starše, nepremišljeno, in je gotovo storilo vse, da prepreči zlo. In vendar ga ni moglo preprečiti! Nasprotno, čujemo. da strokovno učiteljstvo, podrejeno istemu ministrstvu za trgovino in industrijo, stavka tudi v Splitu in v Sarajevu: na trgovski akademiji v Beigradn Pa se sploh ne vrši več pouk.- Že to nam da misliti. Krivda ne more zadeti učiteljstva in tudi ne naše po krajinske uprave, vzrok more tičatLle v Belgradu. Prepričani smo, da bodo dotični, ki so na dobrem trgovskem šolstvu naiboij prizadeti, to so trgovci sami, pošteno nastopili in zahtevali osvetlitev cele zadeve. Seveda pa tudi nam ne more biti zadeva nepomembna: Visoko izobražen trgovski stan je važen faktor za gospodarski razvoj. Peče nas krivica, ki ogroža mladino in starše, peče nas pa tu tudi krivica, vsled katere je moralo biti prisiljeno učiteljstvo v ta korak. Ne motimo se, če rečemo, da je glavni vzeok neumevanje in neupoštevanje razmer po posameznih pokrajinah na najvišjih mestih ali z drugimi besedami: slepi centralizem. Zdi se nam nemogoče, da bi moglo priti do takih za nas popolnoma nepojmljivih razmer, če bi na odločilnih mestih res bolj upoštevali gospodarske in kulturne potrebe posameznih pokratin. 0 učiteljski stavki srno prejeli od državne trgovske akademije in od državne dvorazredne trgovska šole od g. ravnatelja Gogale sledeče uojasnilo javnosti, ki ga v celoti prinašamo. TRGOVSKO ŠOLSTVO — SKRAJNO OGROŽENO. 1 rgovski, industrijski in obrtniški stan ter kompetentne naiične oblasti so takui do tvorbi naše kraljeyine napravile vse potrebno, da postavijo trgovsko šolstvo na tisto stopimo, katera odgovarja praktičnim zahtevam. Prejšnja Slovenska trgovska šola v Ljubljani se je preosnovala v Državno dvorazredno trgovsko šolo, na novo so pa bile ustanovljene Državna trgovska akademija v Ljubljani in Državni d-vorazredni trgovski šoli v Celju in Mariboru. Absolventje vseh zavodov so pokazali, da šole vzgajajo praktično dobro poraben material, neprestano povpraševanje po absolventih od strani raznih podjetii. katerim ni mogoče vsem ustreči, oa dokazuje, da šol ni preveč, ker je pomanjkanje po izobraženem trgovskem naraščaju še vedno zelo veliko. In v tem momentu, ko trgovsko šolstvo najlepše napreduje, se je pojavila velika nevarnost, ki preti, da uniči trgovsko šolstvo. Ker vkljub razpisom službenih mest ni bilo mogoče dobiti toliko učiteljstva, da bi vsak nastavnik poučeval samo v okvirju svoje službene obveznosti, in ker ie nujno, da se poučujejo vsi predmeti, so morali vsi nastavniki trgovskih šol privzeti še več ali mani nadur in poleg tega morajo pomagati še vnanji učitelji in gimnazijski profesorji. Jasno je. da ie treba prekpmerno delo posebej plačati. Radi določitve višine honorarjev za prekomerno delo je izšla v »Uradnem Listu« št. 79. e\ 1921. kraljeva uredba z dne 15. junija 1921 veljavna za srednje in strokovne šole. Dodatno k tei uredbi ie izdalo ministrstvo prosvete poseben pravilnik, s katerim ie natančno fiksiralo posameznim nastavnikom prejemke.za njihove nadure. Ti honorarji so bili izplačani do 31. decembra 1921. Od tedaj dalje pa nastavniki in vnanji profesorji in učitelji niso dobili za svoje nadure nobenega piačHa. Zdi se neverjetno, da bi kdo ne mogel doseči svojih po kraljevi uredbi zajamčenih pravic, toda resnica ie. da vrše nastavniki in pomožni učitelji ter profesorji na trgovskih šolah svoje nadme od 1. januarja 1922 dalje brez vsakega honorarja. Razumljivo ie. da taka uprava vedno bolj vzbuja nevoljo prizadetih, ki čakajo zaman že več kot 4 mesece in pol. Merodajni faktorji so poizkušali ponovno urediti zadevo glede izplačila honorarjev za nadure, posredoval je neštetokrat načelnik oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani g. dr. Mam in razen niega razni poslanci različnih strank, toda brez uspeha. Nevolja neplačanih na-stavnikov ie prikipela do vrhunca, ko se ie g. dr. Marn. ki ie bil ta teden špecielno radi ureditve tega vprašanja v Belgradu. vrnil 18. t. m. in sporočil, da ie dobil zopet same obljube in nobenega pozitivnega zagotovila. Vsled tega ie učno osobje dvo-razredne trgovske šole v Ljubljani naznanilo ravnateljstvu dne 19. t. m. ob S. ziutrai. da ne bo več poučevalo nadur in ie pričelo takoj izvajati svoj sklep. Ker vsled tega nastopa nastanejo velike in težke posledice za učence in še bolj za starše, je moja dolžnost, da kot ravnatelj zavoda obvestim o tem javnost in io orosim.pomoči. Vsled nastalih izrednih razmer bo odpadlo v I. deškem letniku popolnoma knjigovodstvo, trgovin-stvo. srbohrvaščina, verouk in francoščina. v II. a deškem letniku trgovinstvo. vzorni kontor. nemško dopisje, srbohrvaščina. stenografija, javna uprava in verouk. v II. b deškem letniku trgovinstvo. stenografija in verouk, v 1.’dekliškem letniku bo odpadlo popolnoma računstvo, srbohrvaščina, stenoerafiia in verouk, deloma pa knjigovodstvo in slovenščina, v i II. a dekliškem letniku bo odpadlo nopol-nonia trgovinstvo, javna uprava, verouk in francoščina, deloma pa stenografija. Slovenščina in nemščina, v H. b dekliškem letniku bo odpadlo popolnoma trgovinstvo. verouk in francoščina, deloma pa vzorni kontor in slovenščina. V vseh štirih oddelkih dragega letnika in prvem dekliškem oddelku bo pa odpadlo popolnoma .stroicoisje. kar ie zlasti za dekliške oddelke posebno važno. Iz navedeni izpiememb urnika se razvidi, da ie cel pouk uničen, da ie šola na tleh. In ker naštetih predmetov ne bodo poučevali nastavniki. jih tudi klasificirali ne bodo. vsled česar učenci in učenke ne bodo dobili izpričeval ter bodo vsled tega izgubili leto. Da se to ne zgodi, prosim celokupno javnost, da se zavzame za stvar iu pritisne potom svojih poslancev na g. namestnika trgovinskega ministrstva in zlasti na g. ministra financ, ki naj nemudoma da. na razpolago za izplačilo nadur na trgovskih šolah potrebni kredit. Polltiine vesti. Pustolovščina ruskega krvnika Wrangla. Ruski krvnik VVrangel je izjavil novinarjem. da ie prišla nkitova cari-s.tičng armada kot organizirana sila v Bolgarijo in ne kot armada neorganiziranih beguncev. Sklenil je z Bolgarijo poseben dogovor, ki pa ga ie bolgarska vlada prelomila s tem, da ie pričela zapirati njegove komandante, baje zaradi tega. ker so sklenili na njegovo povelje napasti Sofijo, glavno mesto Bolgarske. General Wrangel je že poslal Bolgariji protestno spomenico, v kateri ji g^pzi z nemiri in krvoprelitjem. Kakor poročajo iz Belgrada. so. v Bolgariji v resnici izbruhnili nemiri, tako da ie kralj Boris že pobegnil iz Sofije v Varno. Meje so popolnoma zaprte, tako. da ne more nihče v Bolgarijo in iz Bolgarije. Ker sp časopisi že neštetokrat poročali o nemirih v Bol-Kariih ki so se izkazali za neresnične, je naibrž tudi ta zadnji nemir samo pobožna zelja c; lične propalice generala Wran-sfla, ki bi hotel zopet v kalnem ribariti! Neizbrisna sramota za našo belgrajsko vlado ie. da ni tega pustolovca že davno izgnala iz naše države, temveč ga še vedno trpi v naši sredi! f Mnenje nemškega zunanjega ministra o gospodarski obnovi Evrope. Sovjetska vlada je na svoji zadnji seji soglasno odobrila rusko-nemško pogodbo, zaradi katere se ie razbila genovska konferenca. Kakor smo že včeraj poročala ie bilt zaključna seja genovske konference v petek. 19. t. m. Med drugimi je izore-govoril poslovilne besede tudi nemški zunanji minister Rathenau. ki je povdarjal, da ie treba vpoštevati pri gospodarski obnovi Evrope predvsem štiri splošna načela: 1. Skupna vsota dolgov posameznih držav ne sme biti večja od produktivnih sposobnosti prizadetih držav. 2. Nobena država-upnica ne sme državi-ddžnici delati zaprek pri plačevanju dolgov. 3. Treba je. upostaviti v Evropi med posameznimi državami resnično prijateljstvo, ki se pa ne da doseči s silo. 4. Treba je skupnega požrtvovalnega delovanja vseli evropskih držav. AMNESTIJA. V zadnjem času so listi priobčili dolgo pričakovano vest. Pričakovali so io predvsem proletarski sloji, ki iim prinese veliko olajšanje v štiriletno trpljenje na osvobojeni zemlji, katere tla so na pove- lje kapitalističnega moloha napojili ^ Listi pišejo, da so v vm*nistrs^ pravde pripravili zakonski načrt za s šno in delno pomiloščenje vseh obsoj . ali še y preiskavi se nahajajočih polita-zločincev, dalie vsebuje akt tudi ostale tegoriie zločincev. Kdaj se bo amnes > objavila, še ni znano, vendar pa mis • da jo ministrstvo predloži kralju v par dni pred njegovo poroko in da bo P°* tem izdana ob tej priliki. 2 . Ni potrebno, da bi danes z nas'eg stališča naširoko razpravljali o aflffl stilskih odlokih sploh in o jugoslovanske posebe. ker smo o tei stvari že dpv ^ črnila porabili v svojem listu, ugotavlja mo pa. da s tem končnim korakom krogi še oddaleč ne bodo zbrisali sraffiY te. ki so io natovorili na svoja ramena, neskončno vrsto svojih ssločinov Pr.j vsej človeški pravici in proti obljubajn. so .tih izustili delovnemu ljudstvu. W prelivalo svojo kri v naivnem zauPa® da bo vsaj po tistih krvavih dneh za:sh soJnce malo lepše bodočnosti. Amnestij ki so io s posmehom obljubovali ob vsa priliki, ko je bilo treba zbuditi P020111^ teotanega naroda za visoke in slavnos® dogodke v visokih krogih, ne bo veČ dila k življenju tisočev, ki so umrli ^ udarci koruptnega sistema, ne bo v ozdravila desettisočev. ki so si v preganjanju nakopali neozdravljive ^ lezni na telesu in na duhu, zakliučji^^ kvečjemu mirneje eno postajo na kr'ŽP§e ki io Uodi jugoslovanski proletariat, vedno pa nam ne bo tisto, kar si n« limo. ne bo nam akt pravičnosti za državljane enako, ker nosi v ^akrj-le tendenco, da popravi del storjen1*1 0 vic. brez iamstva za bodočnost in s^jct bi rekli, brez iamstva. da se bo v reS tudi izvrševala po svojem duhu, k€f aS mo iz bridke izkušnie. da ga ni Pn n£l zakona, ki bi ga oblastna in državotv° , samopašnost ne bila neštetokrat na n surovejši način prekršila. od* Načelno smo proti amnestijskun lokom, ki naj pomenijo pomiloŠ'če v dejanje, odvisno od kaprice ene sluCjV vladajoče kaste ali celo ene same in ne zgolj od čuta pravičnosti in clo nosti. Kdor je zločin zakrivil, naj pravi, sistem pa, ki zločine sploh on goča, sistem družabnih podlosti, naj spremeni pa ne bo treba nobenih ščin. Silno naivno in nazadnjakarsk° J ’ če skuša buržuazija z nji nikdar temveč le enostavno prilaščalo si P1’3'?«)! do poiniloščenja vzbuditi pri ljudeh mnenje, da odpušča radi doDrv. ljivosti svojega srca, ko vendar pop* , lja — m povečini prav slabo in nepof^-V no — le to, kar je zagrešil sistem, k* -vzdržuje. S tega stališča amnestij« f odloka ne priznavamo kot akta m'kuS vladajočih krogov, marveč le kot PoSvkjj| popraviti majhen del tistih barbar^, krivic, ki jih je buržuazija zagrešila P ^ vsem nad proletariatom, z militanz^ in v političnem boju. Ideal in zadošce*£ nam pa amnestija tudi zato ne more ker niti oddaleč ni popolna, koliko razvideti že po dosedanjih poročilih, * ne popravlja vseh grehov jugoslovam- ^ ga kapitalističnega razreda in .nanLva, razred sploh ne nudi nobenega iaI^Lw)r da bo svoje odloke tudi izvrševal. KaV smo že povedali na koncu prejšnjega u stavka. . Nai sledi nakratko. kar so listii dos' daj mogli poročati: Najvažnejša točka nas ie. da bodo individualnega poimio . nia deležni predvsem komunisti, ki s obsojeni aJi ki so v preiskavi radi 'in w- 1"vršenih Drec^ kraljevo zaroko 2e.nd vse^uje dejanja po srbskem ka-zakJ,??” zaJlonu oziroma dejanja proti žen o 0 za.fciti države. Istotako bo dele-na smrt obsojeni atentator zaHinA r vsi ostali obtoženci v še ne procesu zaradi atentata na DrtJvc 1 s tuzlanskimi rudarji in čem n.a smr* obsojenim Keroševi-se n'^1* n* na^nčneje znano. Oprostijo in rvm • .vsi Politični tiskovni oregreški VQia?u 1Ve? de,an'a vojaškega značaja po neiA k01 *azenskem zakoniku. Podrob-febpmo še poročali ____________________ Dnevne vesti. njg v„e5a v bogove. Cesta iz delavnice NarnHo -PSaic dau »krog trdnjave »Slov. ^ed nm, 111 se večkrat tišči precej ljudi Do zlepljenim časopisom, ki so lyane ,ei” mnenju na vsak način duševne koliko Z- *a^ni- Ustayim se tudi jaz ne-^Veea11]/008^3311, ’e ^avzaprav ‘tico- za^ene moi pogled na no- va št,! • ^ni demokratje in Kocmurje-tam tkt'naoleg stotino rfen'^ svojemu tovarišu: »Glej, so-kaje ®emokracijo jemlje hudič,« in po-na nifBlen?eni članek. Pogledam bolj-sjgga j~adeniča in spoznam v njem ti-Hariujjg • ^ v sprevodu 1. maja na vse živio DFedvsem klical: »Živio Ljenin, : Čerin!« Po teh klicih in tudi po »ocialni demokraciji sem dobil ta človek od svojih političnih ve. Y vzgojen v močni veri v bogo-dejauj ie Kocmur vsled svojih cen, p-rpZ Da*tenih socialističnih vrst izlo-?° delav+°c5a^izem k hudiču! Socialistič-iskalo n ’ ^ sv°ieffa končnega cilja ni Drizna Dr' sam<> Pri bolniški blagajni, detavsty ^ bil posameznik vse. To *^zalo, h rajnim naivnežem že še do-s°cijiijyr~a 2 S- Kocmurjem še ni konec teni v ”la.v Ljubljani. Vi pa, ki ste vzgo-ali da . er‘. da je Ljenin alj Čičerin vse, ^izem Kocmur v Ljubljani ves soci-*ena DJ^.Se bridko motite. To je zidano e ie na • in te^a mi danes nočemo več. stYa ]e j1Sa^ Marks, da je rešitev delav-da fe _ 0 delavstva samega, vidimo. f vanskega Akademskega Glasbenega Društva »Mladost« iz Zagreba, ki se vrši v ponedeljek, dne 22. maja ob 8. zvečer v dvorani Filharmonične družbe, so najboljše jugoslovanske zborovske kompozicije, katere ooie zbor »Mladosti« na svoji koncertni turneji v Angliji. Zastopani so najboljši jugoslovanski skladatelji, kot Ma-nojlovič, Miloievič, Moknanjac, Dobronič. Hatze, Konjevič, Jozefovic Stolzer ter Dev in Fajgelj. Večina na spored stavljenih kompozicij do danes ni bila še nikjer °0azlci „ , Socialn' delo naDa^gra v absolutno moč posameznika ve«k, posameznik more biti sicer So oio]e^a r ne vse. Tega pa še mno-svoje c-ev ne uvideva, ker živi, vsled ROve' ^^agogične vzgoje le v veri v bo-svojo’ v zaupanju v sebe in v sjjjo se ^ *n,° moč. Socialistični delavci Saiuo s ■ °*res*i vere *n verujemo s Voj; za°^ lastni moči, katero vidimo v Verj v Vfidnosti in ne v slepi udanosti in . Posamezne bosrove. a^eins*to oevsko društvo »Mla-Na koncertnem sporedu Jugoslo- izvatana. UubEiania. lilJElBI IEPEII1IIJ 21 Mili Dramatični odsek izobraževalnega društva »Svobode« v Spodnji Šiški vabi vse resne prijatelje dramatike, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v torek. 23. t. m. ob 8. zvečer v dvorani »Zadružnega doma«. Spodnja Šiška. Žibertova ulica. Podružnica Ferialnega saveza na univerzi v Ljubljani gostuje v nedeljo, dne 21. t. m. na »Ljudskem odru« v Ljubljani z igrama: »Volkašin«, igra s petjem in »Doktor Hribar«, veseloigra. Predprodaja vstopnic v trgovini Gajšek, Sv. Petra cesta, v prodajalni Kat. tisk. društva (preje Ničman), Kopitarjeva ulica in v trafiki g. Sušnik, Sv. Petra cesta 52. Cisti dobiček je namenjen postavitvi Ferialnega doma na Bledu. Vabljeni so vsi prijatelji omla-dine. K obilni udeležbi vabi odbor. Drjjštvo slus. fjl. fak. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v nedeljo. dne 21. t. m. ob 10. dopoldne. Predava gosp. univerz, prof. dr. L. Hauptman: »Priroda in zgodovina v jugoslovanskem razvoju«. Vstop prost. Maribor* + Nesramnost gospodujočega razreda je brezmejna. Ko je prišlo delavstvo južne železnice v petek zjutraj v delavnico, kjer bi nadaljevalo že več dni trajajočo pasivno rezistenco, ie našlo vrata delavnice zaprta in,zastražena. Na vratih je stalo zapisana, da je vlada ugodila zahtevam delavstva po draginjskih dokladah. toda ker se delavstvo pred izplačilom teh noče povrniti na delo, je bila uprava južne železnice primorana zapreti delavnice. To oznanilo je povzročilo med delavstvom silno razburjenje. Na ta način ie vrženih na cesto kar nad 3000 delavcev. _________________ »SLOVENČEVA« DEMAGOGIJA IN DELAVSTVO TOBAČNE TOVARNE. »Slovenec« z dne 19. maja, prinaša pod »Ljubljanske novice« daljši članek, ooln demagogije in srda, v zadevi shoda tobačnega delavstva v sredo, na katerem je baje po »Slovenčevem« domnevanju govoril, demokrat. Pravi, da so eksponen- ti — neke — organizacije, katera baje ne obstoji, sklicali ta shod. Informativnemu biroju »Slovenčevega« uredništva bo res treba nasaditi očala na nos, da bo videl, kdo ie sklical in kdo ie govoril im shodu. Pravi, da se ie na tem shodu lagalo in hujskalo proti tamkaj — obstoječi klerikalni organizaciji —. Vprašuje se, od koga so ti neznani sklicatelji zopet plačani za to protidelausko hujska njo? Veseli nas, povedati »Slovencu«, da je shod sklicalo razredno boreče se delavstvo samo. Ko smo vam to povedali, potem vam vendarle ni potreba nadaljevati in naglašati. kdo je govoril na tem shodu. Delavstvo si ie želelo našega govornika, ki iim naj razjasni in odkrito pove. kdo ie krivec razkola v delavskih vrstah, da isto ne more do svojih pravic! Sodrug Meznarič je v lepih besedah, naravnost v dirnljivem govoru, ne da bi žalil klerikalnih demagogov, orisal krivce in posvaril delavstvo pred nesrečo, ki jo pripravlja duhovna hegemonija. Zavedajoč se vseh odstavkov, poznejšega pisca v »Slovencu« z dne 19. t. m. o trpljenju delavstva v tovarni, ie razredna zavedno delavstvo odglasovalo — seveda brez klerikalnih demagogov — ki so demonstrativno bojkotirali javen strokovni shod. resolucijo v kateri zahteva, da vlada ukrene vse potrebno, da monopolska oblast reši svoje delavstvo trpljenja. Dokaz, da je zavedno delavstvo brez hinavcev in kapitalističnih podrepnikov na delu za zboljšanje eksistenčnega položaja ne samo sebi. pač pa za zboljšanje vseh prizadetih! Delavstvu so se oči odprle ter bo v najkrajšem času obračunalo s krivci, ki. so zakrivili in vsadili mržnjo med delavstvo. Merodajnim oblastim pa povemo, da ie skrajni čas. da posežeio vmes in urede neznosne delavske razmere. To »Slovencu« v album in delavstvu tobačne tovarne naznanie. Večina tobačnega delavstva. Clospc&darsfom* = Denarni trg. (Zagreb, 19. maja.) Ameriški dolar stane 67 Din, češkoslov. icrona 1.30 Din, napoleondor Din 200, italijanska lira 3.62 Din, 100 avstrijskih kron 0.72 Din, 100 nemških mark 23.25 Din, 100 madžarskih kron 8.82 Din. = Žitni trg. (Novi Sad, 17. maja.) Kilogram pšenice stane 3.80 Din, kg koruze 2.70—2.82 Din, kg ječmena 3.05 Din, kg ovsa 2.90 Din, kg moke (štev. 0) 5.30 Din. — Kilogram svinjske masti 21.88 Din.________________ Izdajatelj: Zvonimir Beruot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik : Anton Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. lsti izide v prihodnjih dnevih. kraJ*e v Sloveniji In Prekmurju z dodatkom Visoka n nemsk°-madjarskim besedilom krajev. Ker naklada ni f°cila ’ irof°Slmo\ da ”am vsi interesenti takoj javijo svoja na-.. ’ -v Pozneje knjige ne bo več dobiti. Cena knjigi je A Din. MBiitio jitarja za Slovenijo" v Ljubljani, Sodna ulica 5. »m »v« «'irv * w j i eiii mira FRfliiz FRiom mm trgovina železnine io zaloga ribsrskesa orodja ulica 11. Kdor vporablja Gazela" milo ta štedi perilo in novec. Morska trava za snodroee v vsaki množini se dobi najceneje pri SEVER & KOMP , Ljubljana. Wolfova ulica št. 12. prvovrstno kvalificiranega iz* vežbanega v otranju za železo-betonske konstrukcije sprejme takoj „SLOGRAD“ d. d. tehnična pisarna v tovarni Keršič. Spodnja Šiška. samca, več kolarjev, ter pleskarjev za kočije išče za takoj „SLOGRAD“, d. d. tovarna Keršič, Ljubljana, Spod. Siska. Modo! salon = K. Stadler, Sv. Petra cesta 23-1. priporoča veliko zalogo damskih in mo£kih slamnikov kakor tudi športnih Čepic od najcenejše do uajfinejše kvalitete (original dunajski). Istotam se sprejemajo slamniki v bdenje, preobSfko-vanje, barvanje in kin-čanje. KoSienl B Gumbi Prvovrstni. Brez konkurence Tovarna za gumbe, Slov. Bistrica Razpis gradbe. Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje gradbo nove 4 nadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani, Dalmatinova ulica. Načrti, popis zgradbe s proračunanimi merami in stavbeni pogoji so na vpogled pri tajništvu hranilnice, Prešernova ulica 3, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Skupno ponudbo za vsa dela je vložiti do vštetega 27. t. m. 12. ure opoldan. Hranilnica pri oddaji gradbe ni vezana na najnižjo ponudbo. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. Razpis ponudbenega natečaja. Za linijski urad in za devet uradniških stanovanj namerava mestna občina ljubljanska zgraditi hišo ob artilerijski vojašnici na dunajski cesli. Načrti o tej zgradbi so izpoloženi na vpogled v Mestnem stavbinskem uradu za uradnih ur od 22. do 27. dne t. m. Pri tem uradu in v ravnateljski pisarni mestnega doho-darstvenega urada (Dunajska cesta, 29) je dobiti event. nadrobna pojasnila. Ponudbe je vioZIti v zapečatenih ovitkih do 12. ure Opoldne dne 3. julija 1V22 pri ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada (Dunajska cesta 29). iMeljslio mestna MoMmega uiada, 18. maja 1922. V trgovini 0. Bernatovic Ljubljana, Mestni trs 5 se dobe še po Jako nizki cenil Moške obleke............od 160 din- naprej Raglani.................od 250 din. naprej Moške hlače.............od 80 din. naprej Damski plašči...........od 150 din. naprej Damski kostumi..........od 180 din. naprej Damske modne obleke ... od 200 din. *>aPre! Damska krila od 60 din. naprej Damske bluze od 30 din. naprej W Spomladne novosti vedno v zalogi* Sr Clflrskfl salama Nesnega oddelka je pravkar dozorela. Izdelek je prvovrstnega okusa. Razprodaja potenSI s 15. majem kg po Din 64'-'- V poštnih zavitkih od 5 kg dali6*