Političen list za slovenski národ.
P« poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/a6. uri popoludne.
Štev. 28.
V Ljubljani, v četrtek 5. februvarja 1885.
Letmk XIII.
Vinski Schiilverein pa kranjska hranilnica,
ali
občni zbor nemškega Schulvereina in njegovi najnovejši nameni.
(Podučno berilo za višjo deželno in šolsko oblast.)
(Konec.)
Že unidan, ko smo pisali o vstanovi dijaškega društva „Carniola" v Ljubljani omenjali smo žalostne prikazni, da med ščuvalci zoper narod slovenski v prvi vrsti nahajamo nektere c. k. profesorje tukajšnjih srednjih šol. Mislili smo, da bo naš deželni šolski sovet v tej zadevi vendar-Ie kaj storil in c. kr. profesorjem zatrobil, da se tako hujskanje s službo odgojiteljev slovenske mladeži ne strinja. Namesto tega našli smo v „WochenbIattu" v štev. 233 z dne 24. januvarja t. 1. basen „Die Nachteule und der Sonnengott" s podpisom „Aesopus redivivus", kteri je na prvi pogled spoznati, da jo je sostavil pesnik, ki je zložil tudi himno na dijaško društvo „Carniola", in kteri hoče s to novo psovko menda pokazati, da sme čez narod slovenski slobodno zabavljati, komur koli se to zljubi. Tudi pri občnem zboru nemškega „Schulvereina" ni smelo biti brez c. kr. profesorjev, kterih eden je popisoval zaničevanje in zatiranje, ki ga imajo nemški gimnazi-jalci že v spodnjih razredih prenašati od svojih zdivjanih in nahujskanih slovenskih sošolcev, in kterim se bode le s tem v okom prišlo, da se v Ljubljani napravi nova nemška gimnazija. To od c. kr. profesorja v javni seji izročeno obdolženje nam ne gre prav v glavo. Gosp. profesor pravi, da slovenski učenci v spodnjih razredih psujejo in preganjajo svoje nemške sošolce. Vemo pa, da obstoje na spodnji gimnaziji za slovenske učence paralelni razredi, in da imajo nemški učenci svoj poseben razred. Kako bi bilo toraj mogoče, da bi slovenski učenci zatirali in psovali nemške sošolce, kterih nimajo? Tudi to, kar ta profesor pripoveduje o surovosti in zdivja-nosti slovenskih učencev, se nam nekako čudno dozdeva. Večkrat smo iz merodajnih ust čuli, da so slovenski učenci v paralelnih razredih veliko mir-
nejši, pohlevnejši in pridnejši, kakor pa učenci nemškega razreda, kteri so kot otroci premožnejših ro-dovin kruha siti, in ritajo ter razgrajajo kolikor morejo. Ako je toraj nemškim učencem od sošolcev prenašati veliko britkega in hudega, se to nikakor ne more očitati slovenskim učencem. Ako se pa res tudi slovenski učenci tako surovo in divje obnašajo, kakor je omenjeni g. profesor popisoval v nemškem „Schulvereinu", jih nikakor nočemo zagovarjati, ampak moramo marveč od gimnazijskega vodstva zahtevati, da naj strogo kaznuje take divjake, kteri le nečast delajo narodu slovenskemu in ne dajo nikakorš-nega upanja, da bi mu kedaj koristili. Ravno tako očitno, kakor je o m en j e n i pr o fesor slovenske učence obdolžil divjosti in surovosti, toraj tirjamo od c. kr. gimnazijskega vodstva, in ko bi ono ne hotelo, od c. kr. deželnega šolskega soveta, da naj strogo preiskuje, je li res, kar je nek profesor pri občnem zboru očital slovenskim gimnazij alnim učencem. In ko bi to res bilo, potem naj sedotični naj ostrejše, kar je mogoče, brez vsakterega ozira drugim v zgled in svarilo kaznujejo in brez usmiljenja zgimnazije zapode. Ako je pa g. profesor slovenske učence le neopravičeno sumničil ali obrekoval, potem zahtevamo, da se njemu in drugim enakim možem enkrat za vselej pokaže, da mora že skoraj konec biti vednega ščuvanja in hujskanja zoper narod slovenski, ki ga pri vsaki priliki tako nepotrebno naprav-Ijajo.
To očitno zahtevo smo dolžni narodu slovenskemu, ki svoje sreče in svojega napredka nikakor neče iskati v surovosti in zdivjanosti, dolžni staršem, ki svoje otroke pošiljajo v šolo, da bi se tam izobra-žili in lepo odgojili, ne pa osuroveli in zdivjali, dolžni pa tudi učencem slovenskim, da ne bodo morda po nedolžnim pred svetom sloveli za največje suroveže in divjake. Zato pričakujemo, da bode slavna šolska oblast izid te preiskave in svojo vsled tega potrebno vkrenitev ravno tako očitno razglasila, kakor je bila ta zahteva od nas očitno stavljena.
G. profesor meni, da bo treba zarad čedalje
veče surovosti slovenskih učencev napraviti nemško gimnazijo v Ljubljani; ako imajo v manjših čeških mestih poleg nemških še češke gimnazije, misli g. profesor, zakaj bi se ne mogla v Ljubljani ohraniti nemška gimnazija, ki bi jako napredovala? Ali g. profesor mar ne ve, da je obstoječa gimnazija v Ljubljani nemška, in da so slovenske paralelke zaukazane od ministerstva le za poskušnjo? Ali naj se toraj poleg že obstoječe napravi še ena nemška gimnazija? Ali bi ne bil g. profesor bolj pravo zadel, ko bi bil rekel, da naj se za slovenske učence naredi nova slovenska gimnazija? Toda on že ve, zakaj tega ne predlaga; on vidi, da sedanja gimnazija s svojimi slovenskimi paralelkami prav vgodno slovensko mladež odgojuje v nemškem duhu, zato naj ta nemška gimnazija ostane kakor je, naredi naj se pa še ena v strogo nemškem duhu, kakor ga razširja nemški „Schulverein". Tolikanj modri g. profesor je samo to pozabil, da od njega omenjene gimnazije v manjših mestih silno hirajo in je ministerstvo že večkrat mislilo na to, da bi te gimnazije odpravilo, ker stroški za nje niso v nika-koršni primeri z njihovimi vspehi. V Ljubljani pa naj se napravi nova taka gimnazija, ko je bila vendar že višja realka naša v nevarnosti, da bi jo bili zarad premajhnega števila učencev odpravili, in še dozdaj tej nevarnosti ni popolnoma odšla.
Še en dogodek pri občnem zboru nemškega „Schulvereina" priča, da so ravno med nemškimi profesorji najhujši ščuvalci zoper narod slovenski. Nek drugi profesor se je namreč britko pritoževal čez predstojništvo evangelijske šole, ktero je učiteljsko službo podelilo odločnemu Slovencu. Načelnik evangelijske občine tej graji ni oporekal, in profesorja ni zavrnil, da njemu ni nič mar, komu da evangelijska občina oddaja svoje službe, ampak skesano je trkal na svoje prsi, da je evangelijska občina zares grešila, in da sedaj spozna svojo zmoto. Dotični učitelj se mora toraj na to pripraviti, da ga bodo, ker je slovensk narodnjak, o primerni priliki odslovili, ako se mu ne bo zdelo primernejše samemu zapustiti te službe. Odveč bi bilo še posebej omenjati, kak hrup bi bili zagnali nemško-liberalni listi, ko bi bil kje kak slovensk profesor kaj tacega govoril o kterem nemškem učitelju. In ravno tako
LISTEK.
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
Že nas je pozdravil Morfej; že si je naše telo po svojem vravnalo zašilo pripravno ležiče; že smo sanjali sladko o lepem Dunaji, — kar se velike vrata odpro in hišni gospodar velikega psa spusti k nam v družbo. Ako bi bil ta velikanski pasji varuh imel namen, stražiti našo obleko, naš denar in nas, — bi bilo pač dobro; v tem slučaji bi bil pa gotovo tudi toliko človekoljubnosti do nas imel, da bi nas bil lepo čuval in pri miru pustil, ne pa nadlegoval, kar jo res vso noč nam delal.
Ta sitnež si je kar pri nas izbral svojo posteljo; ja, še več! Vrh kupa — toraj nad nami si je on postljal: se jo toraj pač čutil domačega in nas poznal za tujce. Toda, hvala Bogu I da smo bili pod streho in pri ljudeh; to malenkostno pro-ziranje, ki je prišlo lo od pasje duše, bi bili tudi še prav lahko in mirno potrpeli, ko bi nam bil ta
pasji čuvaj le mir dal. Čujte! Ker nas je njegov prihod zbudil in smo vsled tega nekoliko pokukali vsak iz svoje „povhevke", ter zaklicali: kdo? in kaj? — nam je kar osorno odgovoril ta pasji strah: „Ruum! Ruum!" — Ždaj smo spoznali, kdo prav za prav je on in kaj hoče od nas. Toraj si za-šepetamo, da: „tiho! pri miru!" —Toda človek se še doma na dobri postelji obrača in obrača po noči sem ter tje; bomo toraj mi, utrujeni peš-potniki mirno ležali na tako bodeči postelji in sladko spali, ko bi nas bil kdo „ubil"? To jo bilo nemogoče; in kadar je eden izmed nas hotel in poskusil nekoliko poravnati „svoje kosti", je že ona pasja žival na vrhu slamnega kupa zarenčala svoj: „Ruum! Ruum 1" ter nam klicala tako nekako, kakor so včasih mati djali: „Otroci! tiho!" — ali pa, kakor včasih c. kr. žandarm ponočnjakom zaukaže k po-koji z besedo: „Fantje spat!" — In tako jo Šlo dalje in dalje; toda — vse na svetu mine, in tudi ta pasja mogočnost je šla za drugimi v kraj minljivosti, ko v jutro zapustimo „ježevo" posteljo, ter vnovič vberemo pot, pot proti Gradcu.
Sicer že blizo pred nami razprostira se memški Gradec, a — vendar bo treba marsiktero stopinjo še storiti, prej ko bomo gledali ono starodavno in imenitno uro na „Graškem gradu", ktero nam je ondotni čuvaj pokazal in smo mu — vsak majhen „bakšiš" stisnili v roke.
Toda, stoj! — «Tukaj si hočemo pri pravem studencu nekoliko svoja grla omiti in omehčati!" — si mignemo, ko stopimo pred pivarno „Puntigam-sko". — „Tii ne bode brozge, tukaj bode prava in čista studenčnica!" si že tolažimo vedno večo željo; akoravno je bilo še dobro zgodnjo jutro, bi bili vendar z veseljem pokusili vrček iz te slavnoznane pivovarne. Toda, kdor ima smolo, ima smolo; ako so ga enkrat smola prime, potem ona „vse smole" kakor magnet k sebi vleče; pač smo si — pozneje rekli: „Gliha vkup štriha!" — „Smola k smoli!" — Kamorkoli smo pogledali tii na Puntigamu, povsod je bilo še vse zaprto. — Stoli in mize na velikem vrtu pri pivovarni stali in ležali so pa sem ter tje, razmetani ko stavčevi stavek, ko je že natisnjen; — ni bilo čuti ne videti žive duše — po-
nam ni treba praviti, kaj bi se zgodilo slovenskemu profesorju, ki bi se predrznil v kakem nemškem mestu zoper nemško narodnost tako govoriti, in bi pri vsaki priliki hujskal in ščuval zoper nemške prebivalce, kterih kruh je, in med kterimi živi.
Mi smo s tem spisom spolnili svojo časnikarsko dolžnost, drugo prepuščamo dotičnim oblastim.
Državni zbor.
Z Dunaja, 4. februvarja.
Kongrua.
V današnji seji bil je najprej v odsek za zavarovalnice izvoljen Coroninijevec, baron Ciani, potem pa je govoril o kongrui levičarski poslanec Kraus, kaj je govoril, ne vem, ker se večini poslancev ni vredno zdelo ga poslušati, za njim pa jo prav toplo za postavo govoril predsednik dotičnega odseka in podpredsednik državnega zbora, grof Eihard Clam-Martinic. Poslancev danes še ni bilo dosti z zbornici, ali kolikor jih je bilo, poslušali so ga z nenavadno pazljivostjo. Ko to pišem, o polu dveh, še govori, zato bom mogel še le pozneje obširneje poročati o njegovem govoru.
Časnikarji.
Preden se podam k drugemu predmetu, naj omenjam, da so danes časnikarji zopet prišli v zbornico, dasiravno v nekoliko manjšem številu kakor sicer. Kakor poročajo liberalni listi, obljubilo je pred-sedništvo državnega zbora časnikarskim poročevalcem, da se hoče kolikor mogoče ozirati na njihove želje. Neko premembo pa je vendar-le zaukazalo na mostovžih, kjer so obesili veliko zeleno pregrinjalo, ki časnikarjem pristopne prostore loči od prostorov odmenjenih za državne poslance. Časnikarjem se je vsled tega zopet razvezal jezik, in danes poročajo — o zadnji seji državnega zbora, ki je bila že v petek 30. januvarja!
Paragrafa 4 in 5 nove pristojbinske postave.
Z Dunaja, 4. februvarja.
Najvažnejša paragrafa postave o nekterih novih določbah glede kolekov in neposrednih pristojbin, ali tako imenovane pristojbinske novele, ki je ravno sedaj na dnevnem redu državnega zbora, sta §§ 4 in 5, ki vravnavata pristojbinske odstotke od zemljiš, kadar se izročajo novim posestnikom.
Dosedaj se je plačevalo od zemljiš, ki jih je kdo kupil ali po zamenji, ali proti kakemu drugemu odškodovanju pridobil, po 3% odstotka od zemljišne vrednosti; ako so se pa lastniki dotičnih zemljiš dostikrat menjavali, in so si lastniki hitro drug drugemu sledili, dovoljevala so se zdatna polajšanja, tako da se je plačevalo:
ako so se posestniki premenjali: v 2 letih, samo 1%,
4	11/ o/
n * n	ri i 12 /oi
R	90/
n u Ji	m	/o»
8 21/ °/ n u n r /2 /O'
v 10 letih, samo 3%, čez 10 let „ 3 V 2%, vselej s 25% priklado.
§ 4 nove pristojbinske postave določuje, da se imajo ta polajšanja odpraviti, in da se bode odslej zmerom plačevalo po 3%, naj pride zemljiše po enem ali pa še le po desetem letu drugemu posestniku v last.
Ako si ogledamo gori navedene številke, bi mislili, da bode ta nova določba zdatno pomnožila pristojbinske odstotke, ker jih v štirih slučajih po-vikšuje, in le v enem slučaji znižuje, v tem namreč, ako je bilo prodano posestvo že čez 10 let v prodajalčevih rokah.
Toda zemljiša prehajajo navadno še le čez 10 let, in le izvanredno in redko kdaj prej, drugim posestnikom v last. Zadnje se navadno godi po večih mestih, kjer špekulantje pri vsaki priliki kupujejo in zopet prodajajo prostore in hiše, ter ž njimi kupčujejo kakor' s kakim drugim blagom. Po deželi se pa le redko kdaj primeri, da bi kako posestvo vsakih par let imelo druzega lastnika.
Poročevalec pristojbinskega odseka dr. Talif je preračunil, da se bode pristojbina od 100 gld. vrednosti v vsem skupaj povikšala za kakih 60'7 krajcarjev. To velja pa le v splošnje; ker posebej bo ta prememba v nekterih deželah napravila veliko po-vikšanje dosedanjih pristojbin, v nekterih nekoliko manjše, v nekterih pa bodo te pristojbine vsled te premembe še manjši, kakor so bile dosedaj.
Med temi poslednjimi deželami bo, kakor je razvidno iz statističnih zapisnikov, tudi dežela Kranjska.
Tukaj Vam podam zapisnik vseh zemljiš na Kranjskem, ki so po izkazu c. kr. finančnega mini-sterstva št. 39.842 iz leta 1884 v letu 1882 vsled prodaje ali zamenjave, ali proti drugačni odškodnini drugim posestnikom prišla v last, in ki nam ob enem kaže, kako se lastnina posestev na Kranjskem spreminja.
Število prodanih ali zamenjanih zemljiš	V kolikem času je prešlo na druzega gospodarja?	Koliko se je plačalo pristojbine brez 25 odstotkov	Koliko jo bilo zemljiše vredno?	Kolikojezna-šala plačana pristojbina s 25 odstotki priklade?
		priklade?	gold.	gold.
791	v 2 letih	l°/o	424.000	5.300
5C2	» 4 „	IV. °/o	292.460	5.484
469	„ 6 „	2 °/„	212.540	5.314
473	1! 8 „	2»/. °/o	274.440	8.576
364	„ 10 „	3 °/„	176.780	6.629
5830	čez 10 let	3Va %	2,668.500	116.746
8489	—	—	4,048.720	148.049
Med 8489 spremembami lastnikov je bilo toraj pri nas na Kranjskem 6194 takih slučajev, pri kterih so posestva še le čez 8 let prišla v druge roke. Med njimi jih je zopet 364, ki so morali že dosedaj plačevati po 3%, in pri kterih ne bo imel § 4 nove postave nobenega povikšanja. Na drugi strani jih je pa 5830, ki so morali dosedaj plačevati po 3%%, in pri kterih se bo po novi postavi pristojbina za '/»% znižala. V ostalih 2295 slučajih, to je pri prenaredbah od 2. do 8. leta, se bode pa pristojbina več ali manj povikšala.
Opomniti pa moram, da gori omenjene 8489 premembe obsegajo tudi vse slučaje, pri kterih so starši svoja posestva proti odškodovanju izročili
svojim otrokom ali bližnjim sorodnikom. Po § 5 nove pristojbinske postave se pa pri teh premembah dovoljujejo jako velika polajšanja, zlasti ako taka zemljiša niso vredna 1000 gld., ali ne presegajo vrednost 5000 gld. Dozdaj je bilo treba tudi pri takih izročitvah, ako je imel prejšnji posestnik zemljiše čez 10 let v svoji lasti, plačevati po 3*/»%, odslej se bode plačevalo samo po 1 Va %» in ako zemljiše ni vredno 1000 gld., plačevalo se bode celo le po %%, to je, po 75 kr. od 100 gld. vrednosti.
Žalibog, da tukaj nisem mogel zvedeti, koliko je med omenjenimi 8489 takih posestev, ki so jih starši proti odškodovanju izročili otrokom ali bližnjim sorodnikom, in koliko je med poslednjimi zopet takih, ki niso imele vrednosti 1000 gld. Ko bi bil mogel to zvedeti, preračunil bi bil prav natanko, koliko pristojbine bi bili morali posestniki kranjski po novi postavi plačati 1. 1882.
Naj mi bo toraj dovoljeno ta račun sostaviti vsaj primeroma na podlagi enakih skušenj v drugih letih.
V I. izkazu, pridejanem odsekovemu poročilu o novi pristojbinski postavi, nahajamo premembe, ki so se leta 1878 godile po raznih deželah in med njimi tudi spremembe posestnikov na Kranjskem.
Po tem izkazu prišlo je pri nas omenjenega leta drugim lastnikom v roke:
1.	Vsled prostovoljnih ali eksekutivnih prodaj bilo je prodanih posestev vrednih 2,545.126 gld.
2.	Vsled izročilnih pogodb izmed posestev, ki so bila vredna več ko po 1000 gld., vsega skupaj
zemljiš vrednih...... 802.616 gld.
3.	Vsled izročilnih pogodb od posestev pod 1000 gld. vrednih,
vsega skupaj za ... . . . 288.642 gld.
Vsega skupaj je bilo toraj prodanih ali drugim v last izročenih posestev v vrednosti . . . 3,636.384 gld.
Za nas so merodajni slučaji, omenjeni zgoraj pod št. 2 in 3, ki zadevajo zemljiša vredna 1,091.258 gld., in znašajo 30% cele vrednosti vseh posestev, ki so 1. 1878 prišla drugim gospodarjem v roke, izvzemši posestva, ki so vsled smrti prišla drugim v last, in ki ne spadajo sem.
Primerno bi smeli sklepati, daje bilo tudi med premembami 1. 1882 okoli 30% takih posestev, ki so vsled izročilnih pogodb dobila druge gospodarje. Da bo pa moj račun še bolj gotov, jih nočem računati 30%, ampak samo 20%. Po tem takem bi bilo prišlo vsled izročilnih pogodb drugim posestnikom vlast zemljiš vrednih gld. 4,048.720 X 20 = 809.744 gold. Da se nam ne bo očitalo, da vse lepše kažemo kakoršuo pa je, vzemimo, da je bila med temi posestvi le polovica takih, ki so jih stariši proti odškodovanju izročili otrokom ali bližnjim sorodo-vincem, in od kterih bo po § 5 nove postave plačevati zdatno znižana pristojbina, od cele druge polovice pa bi se bila morala plačati neprikrajšana 3% pristojbina. Ako, po skušnji 1. 1878 sklepamo, da je bilo v prvi polovici v vrednosti 404.872 gold. 26% zemljiš manj vrednih kakor 1000 gold., od kterih se bo po novi postavi plačevalo le %% ali 75 kr. od 100 gold., in da se je od vseh drugih po-
strežnice. A pač! Pri pivovarni najdemo delavce in ti so nam razjasnili, da so tukaj imeli sinoči veselico, ki je komaj ravno dobro minula; — eden teh nas slednjič prav lepo vtolaži in razveseli, da, ako hočemo piti pivo, naj le zbudimo ktero natakaric, ki so se vse ravno k počitku vlegle.
„Lepa reč!" — si prigovarjamo; „že tako ta šmentana smola kakor škrat za nami lazi iu se je ne odkrižamo, in, — ako potrkamo, naj se pa še kaka drugačna smola pritisne, hujša in tečneja od prve" — ter, hajd! — dalje; — „saj ga bomo v Gradcu že kje dobili, pravega Puntigamca; vsaj na tabli, ako že tudi v resnici ne!"
In dalje stopaje smo pač mnogokrati godrnjali nad smolo in klicali:
„O Puntigam ! O Puntigam ! Še krajcarja — za te ne dani!"
In zopet:
„O Puntigam ! O Puntigara! Škoda! — da i. očesom te poznam!"
In zopet:
„O Puntigam! O Puntigam! Ti pivo svojo — pij le sam!"
In tako modrovanje in godrnjanje nam jo bilo bolj in bolj pospeševalo naše korake, da smo ko
vojaki „z bando" kaj lepo po sekiricah stopali, — in tudi v resnici hitreje pristopali v Gradec. Ob 8. uri zjutraj sem že v kavarni za mizo — spraznil kavino škedelco.
Za silo že okrepčani, v gotovem prepričanji, da nam bode naš „cesar" že še kaj boljšega privoščil „čez dan" v Gradcu, napravimo se na pot, ogledat si kaj lepo mesto. Ker ni namen mojim vrsticam, kakor sem že v »ačetku omenil, opisovati, kaj smo na svojem peš-potovanji na Dunaj videli, ampak le to, kar smo skusili, se toraj smem po vsi pravici ogniti takemu opisovanju; le eno reč naj omenim, ktero sem videl in sicer oni most na verigah čez Muro. Zadovoljno sem ogledoval zdaj prvič tako lepo delo; toda rekel sem tovarišema „Dunajčanoma": „Veste kaj 1 Tukaj v Gradcu pa le mirni bodimo; kajti, ako nas v take verige vklenejo, ko bi nas roka policajeva v kakšni nepostavnosti zasačila, ne bomo kmalu „kranjskih žganjcev" jedli!" — „Oh! Bog pomagaj! — zdihnem nadalje po tihem — da bi le moj oče meni take „urketne" ne kupili, ker mi jo že dalje časa obetajo!" itd.
Tako in enake misli so mi stresale mojo domišljijo, ko sem gledal, kako celo te močne verige
stresa težki most; ali ne — človek, — jaz! — ki stopam po njem.
Tukaj v Gradcu sem tudi zapisal list do doma, v znamenje, da še živim; prav vesel in zdrav živim, ter v jasno pojasnilo, da me ni treba doma iskati za „pečjo", morebiti celo z lučjo, kakor onega „Jur-čeka na ptujem!"
Toda od Gradca do Dunaja nam naš zemljevid kaže še precej dolgo potezo, — toraj bo treba še marsikakega koraka! Tedaj — le naprej! In doklej ?
„Ah! doklej?" — „Da! da! doklej!" — Pač smo to zvedeli v kratkem; namreč „doklej?" — in tudi zdaj še dobro pomnimo: „doklej!" — in, v imenu vsih nas treh „Dunajčanov" smem reči, da bi si bili pač raje v Gradcu poiskali prenočišča, ter ne bi bili gledali na one stopinje, ki smo si jih oni večer pridobiti iskali, in tudi res jih pridobili, — naj je njih tudi veliko bilo, — ko bi bili mi o preroškem duhu že naprej znali o oni naši večerni osodi in — smoli.
(Dalje prih.)
sestev plačalo 17a°/o (poleg tega pa še 25% pri-klade), bi imeli za 1. 1882 po novi pristojbinski postavi sledeči račun:
Ako od, cele vrednosti zemljiš v znesku 4,048.720 goM. odbijemo prej preračunjenih 404.872 gold., nam ostane za določitev pristojbine vrednost 3,643.848 gold., od kterih bi morali plačati 3% pristojbine s 25% priklade vred v znesku 136.644 gld. Od gori odbitih 404.872 gold. pa bi plačali: od posestev vrednih 299.605 gold. po 1 Va % s 25% priklado vred 5.617 „ Od drugih v skupni vrednosti 105.267 gold. po V/0 ali 75 kr. od 100 gld.
s 25% priklado............987 „
Toraj bi bilo vse pristojbine . . . 143.248 gld.
Po dosedanji postavi pa je ta pristojbina v resnici znašala 148.049 gold. in se vsled nove postave kaže za deželo Kranjsko pridobitek 4801 gold.
Povdarjati pa moram, da sem vzel za svoj račun najneugodnejše številke, samo da sem dokazal, da bode imela dežela Kranjska od §§ 4 in 5 tudi v najneugodnejših slučajih vendar le še dobiček; ta dobiček bi se pa gotovo v jako večji meri povikšal, ako bi bil vzel za svoj račun vse premembe tako, kakor se resnično in dejansko vrše.
Prizadeval sem si z vsestranskim in zamudnim preiskovanjem se podučiti, je li nova pristojbinska postava za Kranjsko in za kmečki stan, ki ga zastopam, ugodna ali ne. In ker sem se prepričal, da je ugodna, zato si štejem v dolžnost glasovati za §§ 4 in 5, nad kterima se bodo marsikteri poslanci najbolj spodtikovali. Tudi moram reči, da mi nikakor ne gre v glavo, kako bi mogel kteri kranjski poslanec in zlasti zastopnik kmečkega stanu drugače glasovati.	A. Obreza.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 5. februvarja.
JSTotranje dežele.
število obrtniških nadzornikov se je za 3 pomnožilo, toraj je tudi neka prememba nastopila v podrejenih jim nadzorovalnih okrajih. Prvi okraj ostane, kakor je bil do sedaj: Dunaj. Pod drugi nadzorovalni okraj spadajo Gorenja in Dolenja Avstrija, razun Dunaja, ter Solnograd. Tre tj i okraj obsega na češkem okrajna glavarstva v južnih in jugozapadnih Čehah; č' etrti ima mesto Prago z okrajnimi glavarstvi okoli Prage ležečimi; peti okraj spada v Liberško okolico s severoiztočnimi glavarstvi na češkem. Pod šesti okraj všteta so glavarstva na zapadnem Ceskem okoli Plzna. Sedmi okraj je na Moravskem okoli Brna s sosednjimi glavarstvi proti jugu, osmi pa okoli Olomuca z glavarstvi proti severu, h kterim je tudi Šlezija prišteta. Deveti okraj razteza se po Galiciji in Bukovini. Deseti je na Tirolih, Predarlskein in na Koroškem. Enajsti nadzorovalni okraj je po naših krajih in po Štajarskem s sedežem v Gradci, dvanajstega so pa napravili za dežele ob morji ležeče, kakor so Primorje in Dalmacija s sedežem v Trstu. Ta najnovejša razdelitev postala bo veljavna na 4. marca letošnjega leta. Znamenito je za raalostni kulturni razvoj Galicije, v da ima le jeden nadzorovalni okraj v primeri s Čehi ali z Moravo, kjer jih je tolikanj — šest.
O novem, linškem škofu, dr. Antonu Pilcu, kanoniku v Šentpolitu, zagnali so liberalni listi radosten glas, češ, to je mož po našem okusu in po izgledu kardinala Rauscherja. Imenovani višji pastir zdi se liberalcem vzor učenosti in apostoljske rahločutnosti, ki se ne bo v nobene politične prepire vtikal. Mi ne vemo nič posebnega o njem; liberalci naj pa nikar pred svatbo ne ukajo. Kakošno glorijo gnali so liberalci, kedar je prišel ranjki papež Pij IX. na apostoljski sedež in kako so ga grdo napadali po svojih listih ves čas njegove vlado in še za mrtvim so kamenje metali. Gorenja Avstrija ravno tako potrebuje katoliškega škofa, kakor vsaka druga pokrajina in takošnega bode tudi dobila, ker drugačnega višjega pastirja si misliti — ne moremo.
O povišanji častniških plač se v merodajnih krogih sicer govori ter se novica popolnoma za resno smatra. Le v tem si gospodje niso še edini, kedaj da so bo to zgodilo. Sploh se misli, da je tisti dan še jako daleč za gorami. Pravijo, da misli vojni minister še poprod vso pehoto na novo oborožiti in potem še marsikaj zboljšati, preden so bo na zboljšanje častniških plač mislilo. Na ta način je prav lahko mogoče, da bodo se preosnova častniških plač še dolgo zavlekla.
Tuaiije države.
Križ in težava jo dandanes kaj pisati, o čemur so človek sam no moro prepričati. Nič, kakor laž. pretiranje in domišljija šopiri se po listih, ki so sicer na glasu dostojnosti in pravicoljubnosti. Koliko
je bilo ravno te dni hrupa in vriša zarad velikega izgona čeških delavcev iz Draždan! Vse je Bis-marku zarad toliko brezobzirnosti pesti kazalo; da raztrgali bi ga bili, če bi ga bili ravno doseči mogli. In sedaj? Vse jo pretirano. Izgnanih je bilo vsega skupaj le 12 delavcev, kterim se je dokazalo, da so bili v zvezi z anarhisti; drugim češkim delavcem, kterih je 7000 v Draždanih, se menda ni ničesar bati, kakor „Vaterland" piše, to se zna, da le tako dolgo, dokler se bodo pošteno in postavno ravnali. O konkurenci med Cehi in Nemci v Draždanih menda govorjenja ni bilo! Tako toraj pišejo časniki! Muha se kam vsede in časnikar jo vidi. Takoj zapiše, da je videl medveda. Njegov tovariš iz medveda slona napravi, konec je pa navadno latinsk: parturiunt montes et nascitur ridiculus mus!
Laške železne ladjice, ktere so bile leta 1866 priča slavne zmage slabotnega avstrijskega brodovja nad laško mogočno v jeklene oklepe zako-vano mornarico pri Visu, počivale so od tadaj v Beneškem pomorskem arzenalu celih 18 let. Sedaj domislila se je laška mornarica na nje in je ukazala, da se zopet na odhod pripravijo, kajti namenjene so v rudeče morje. Pristaviti moramo, da imajo tiste ladjice nalogo, pomorščake kolikor mogoče hitro iz vojnih ladij na suho spraviti. Velike so toliko, da gre v vsako po 100 mož; vozijo jih pa s saboj na parnikih razložene, od koder jih potem skupaj zložene v morje spuste, kjer hočejo prav hitro in v velikem številu na suho. Sedaj jih hočejo porabiti pri drugi ekspediciji v Asab. Naj jih le; naj bi imele več sreče, kakor so jo dočakale pri Visu 1
V Kimu pričakujejo belgiškega poslanca, kterega so že več časa pri svetem stolu pogrešali. Takoj, kedar se bo Ie-ta sv. očetu predstavil, ter bo svoje papirje izročil, dobil bo za Bruselj imenovani nuncij ukaz, oditi na svoje mesto.
Angleži nad napravo predora pod kanalom „La manche" med Francosko in Angleško še sedaj niso obupali. Jutri bo teden, kar so imeli delničarji jugo-iztočne železnice v Londonu občni zbor in je E. Watkin predlagal, naj bi se napravil zopet načrt postave, po kteri naj bi se poskusi nadaljevali pod morskim kanalom „La manche". Po njegovem mnenji dal bi se dotični predor napraviti v 4 ali 5 letih in bi kakih 30 milijonov goldinarjev veljal. Občni zbor pa predloga ni sprejel, ker so politične razmere med Angleži in Francozi sedaj nekoliko napete.
Položaj Francozov pred Formozo vedno bolj neznosen in težaven postaja. Posebno pa v Parizu na ušesa vlečejo, kedaj jim bo brzojav prinesel novico, da je admiral Courbet zmagonosno zopet nekaj kitajskih parnikov na dno morja poslal. Tri mesece že stoje francoski vojni parniki pred For mozo ter je v tem času marsikaka poprava potrebna postala, ktere pa Francozi nikjer izvršiti ne morejo, ker jim samogoltni Angleži vse luke, kjer se ladije popravljajo, zaperajo, češ, čuvati nam je neutralnost Toda ne le to, tudi zdravje med francoskimi vojaki ni nič kaj prida in se jih je že mnogo k počitku vleglo, od kterega bodo še le na sodnji dan vstali. V Tonkinu, kjer general Briere zapoveduje, je pa precej boljše. Zbiranje vojakov je dokončano bilo že minuli mesec in tudi zdravje in pogum sta pri tem francoskem oddelku veliko več vredna, kakor pa pri onem ob Formozi ležečem.
Telegram iz Novega Jorka poroča, da je ženska, ki je na velikega fenirja O' Donovan Rosso streljala, nekoliko prismojena. Ime ji je Jezlet Dudlej in je vdova po angleškem častniku. Pravijo, da je bila vselej silno razburjena, kedar je bilo o njeni pričujočnosti govorjenje o dinamitu in njegovih junakih. Dodovana je povabila pismeno na razgovor z opombo, da ima nekaj denarja pripravljenega za irske zadeve. Ko sta bila že na ulici, žena nekoliko počaka in na fenirja vstreli. V zaporu se pa menda popolnoma mirno obnaša.
Sedaj je jasno, zakaj da Angleži nečejo še naravnost v Chartum, kteremu so tako rekoč že prav pred nosom. Oni hočejo namreč poprej, preden se bodo tjekaj podali, zvezo s Chartumom popolnoma vtrditi, dalje natanko zvedeti, kaj Gordon misli, konečno hočejo počakati pomoči, ktere se od Korti in Handaba nadjajo. Še le tedaj, ko bodo že vse to v rokah imeli, obrniti se mislijo naravnost proti Chartumu. V poslednjih bojih okoli Metameha angleški vojaki prav zatrdno govore, da imajo Mahdijevi vojaki Evropejce za zapovednike in voditelje.
Marsikaj v političnem življenji je čudnega, silno čudnega na širnem svetu, toda tako čudnega, kakor je angleška politika v Sudanu in Egiptu sploh, je pa vrlo malo ali recimo rajši naravnost, da nič! Marsikomu, če že ne vsakemu, moralo se je vriniti vprašanje: zakaj se vendar Angleži še bojujejo ondi, če mislijo Sudan Mahdiju prepustiti? Ali ni to bedarija, ki je ni kmalo enake pod soln-cem, boriti se z volkom za jagnje, se od njega za tisto spraskati dati; konečno se mu pa ono vendar-le prepusti. Angleži sedaj svojo popustljivost in malomarnost prejšnih časov britko plačujejo s trudapolnim potom svojih vojakov preko puščave v Chartum, le da bi Gordona venkaj spravili, kterega so po svoji neumnosti tjekaj poslali. Koliko kosti padlih vojakov angleških, so beli po vročih puščavah egiptovskih koliko od Arabov in zamorcev samih in zakaj? Zato da Sudan ostane Mahdijev, da mu ga bodo Angleži sami pribojevali, ker mu ga brez preljivanja
krvi niso hoti pustiti; zato da bodo rešili svoje ljudi iz Chartuma, če se jim sploh to posreči. Kaj pa če si si muhasti Mahdi v glavo vtepel, kar vse na to kaže, da bo Angleže v Chartum spustil, venkaj pa ne več! Kaj pa potem? Velikobritanska kraljica in indiška cesarica se bo morala ponižati v svojem Veličanstvu in z napol-nagim in izstradanim Mahdi-jem kakor s človekom~svoje enakosti pogodbe miru sklepati ter ga pri vsem tem še lepo prositi, da ji izpusti njene ljudi domov. Ali recimo, da bi bil Mahdiju všeč načrt Angležev, da namreč Gordona in njegove iz Chartuma vzamejo in se potem zopet proti domu obrnejo, ali ne bo porabil priložnosti, da jih bo po malem potiskal venkaj, dokler ne pride z njimi h krati zopet v Egipt, kjer bodo še le račun poravnali. Tudi to je mogoče. Naj bo že tako ali tako, iz vsega sledi, da je bilo Angležem Sudana potreba, da so se streznili od pijanosti svetovnega gospodarstva, ter da so si ob enem pridobili tudi nekaj — sramote.
Izvirni dopisi.
Iz Cola, meseca januvarija. Moram Ti, dragi „Slovenec", zopet kaj poročati o tukajšnjih razmerah, ktere so čedalje bolj nestrpljive. Tukajšnji zagrizeni farizeji še zmirom rijejo, rujejo in premišljujejo, kako bi pošteni konservativni stranki bolj mogli življenje greniti, in kar naravnost zamorem in smem reči, da bi radi ves red prekucnili, samo zato, ker nimajo več občinskega krmila v svojih rokah. Spravili so se zdaj nad sklepe prve seje občinskega odbora, čegar udje so sami, pa se njegove prve seje niso bili vdeležili, in se najbrž tudi drugih ne bodo bržkone zato, ker se proti večini 9 konservativnih odbornikov s svojo strastjo nič ne bodo upali opraviti. Odborove seje se toraj niso vdeleževali, potem so pa prav po farizejsko za hrbtom njene sklepe napadali ter poslali pritožbo na deželni odbor v Ljubljano, ki je pa njihovo pritožbo poslal na županstvo, da se izjavi o tem, je-li resnično, kar je v nji pisanega ali ne. Zdaj pa vprašam: Je-li moško tako obnašanje?
Naj omenim, da je ono pritožbo podpisala samo petorica mož, in sicer štirje iz občine Colske, izmed kterih bi bili radi nekteri županski stol zasedli v poslednji lanski volitvi, toda nobenemu niso konservativni odborniki te častne službe zaupali. Slavna c. kr. deželna vlada bo gotovo kmalu spoznala, da vse take in enake pritožbe one petorice izvirajo iz strasti, nevošljivosti.
K sklepu naj pa tudi še omenim, da tukajšnje „Bralno društvo", ki je bilo pred tremi leti vsta-novljeno, le še životari, in sicer tudi samo zarad nevošljivcev, kteri bi najraje sami vse častne stopnje pri njem imeli in vse časnike sami brali. V kratkem bo imelo društvo svoj občni zbor, v kterem se mu bode njegova prihodnja osoda določila, ter se bo ali iz hiše, v kteri ima sedaj svojo bralno sobo, v drugo preselilo, ali bo pa zaspalo.
Iz Celja, 31. januvarja. (VI. letno sporočilo JcatolišJcega podpornega društva za leto 1884.) (Dalje.) Vsi v letu 1884 za ta „sirotinski zavod" zbrani dohodki so znašali 296 gld. 64 kr. Hrana pa je stala v denarji 59 gld. 57 kr., nekteri posestniki so darovali živeža: krompirja, fižola itd. — Darila, obstoječa v obleki obutvi itd., ktera so se razdelila o božični veselici 162 učencem in učenkam, so stala v gotovem denarji 2S3 gld. 54 kr. če se vračuni delo za pripravo dekliške obleke, ktera se je napravila brezplačno, in če vštejemo vrednost darovanih robcev, nogovic, volne, itd. se sme reči, da bi bilo vse to stalo še vsaj 40 gld. Oni znesek z 283 gl. 54 kr. se je poravnal tako-le: 150 gld. je dala blagajnica katoliškega podpornega društva, 133 gld. 54 kr. pa smo vzeli iz sirotinskega zavoda.
Stroški za podporo ubožnih učencev in učenk iz okoličanskih šol so znašali vsled letnih računov:
leta 1879 ...... 113 gl. 02 kr.
„ 1880 ...... 182 „ 79 „
„ 1881 ...... 189 „ 39 „
„ 1882 ...... 212 „ 95 „
„ 1883 ...... 202 „ — „
„ 1884 za božična darila 293 „ 54 „ „ 1884 „ hrano . . . 59 „ 57 ,.
skupaj 1253 gl. 26 kr. V tem znesku pa še niso zaračunjeni stroški, ki smo jih imeli za nakup šolskih knjig, spiskov itd., ktere so vsako leto dobivale najrevnejše učenke zastonj. Ti stroški so zaračunjeni v vrsti letnih stroškov pod imenom: razne knjige in tiskovine.
V	tem letu (1884) nam je nemila smrt pobrala častnega uda iu ustanovuika našega društva prečast. gospoda Antona Žužo, nadžupnika itd. v Laškem trgu,.ki so umrli 18. jan. 1884. Njihovega slovesnega pogreba se je vdeleževalo več udov. Trije so nosili tudi lop društven venec z napisom: „Svojemu pre-blagemu dobrotniku katoliško podporno društvo v Celji." Nepozabljivi ranjki gospod so zapustili v svoji poslednji volji našemu društvu 200 gl.; tega zneska pa do zdaj še ni društvo prejelo.
V	tem letu je umrl tudi g. Jurij Jazbec, posestnik v Celji, ki je vsled svoje oporoko zapustil našemu društvu 200 gld. Tudi ta svota se še ni splačala.
V	Sovodni, v Teharski fari, je umrl posestnik Martin Žnidar. Ta mož je sporočil za Celjsko dekliško šolo 100 gld. Po odbitem desetku in drugih manjših stroških smo prejeli za njim 89 gl. 72 kr.
Vsled lanskega društvenega sporočila je imelo naše društvo od nepovrnjenega posojila na poslopji častitih šolskih sester še zahtevati 275 gl. Ves ta znesek so v teku 1. 18S4 blagovolili „Katoliškemu podpornemu društvu" izročiti v popolno povračilo imenovanega dolga naš premilostljivi in prevzvišeni gospod knezo-škof.
V	pretečenem letu sta kot ustanovnika z vplačanim zneskom po 40 gl. pristopila gg. Anton Grabič, hišni posestnik v Celjskem mestu, pa Franc Dimec, posestnik v Medlogu.
Vseh ustanovnikov šteje katoliško podporno društvo 45, rednih letnih udov, ki vplačajo na leto najmanj po 2 gl. 281, podpornih udov, ki odrajtajo na leto najmanj po 52 kr. pa 101.
Mnogi prečastiti društveniki so darovali po 3, 4, 5 ali 10 gld.	(Konec prih.)
Domače novice.
(Prevzvišeni vladilca Djakovsld) in najbolj vneti Jugoslovan J. Strossmayer je včeraj.. 4. februvarja, obhajal svoj 701etni rojstni dan. O tej priliki poslali mu so Ljubljanski bogoslovci telegrafično sledečo častitko:
„Prevzvišeni vladika!
Blagovolite sprejeti najsrčnejša vošila k Svoji 701etnici. Da Vas premilostni vladika, dobrotljivi Bog ohrani še mnogo let v prospeh svete vere, v blagor in diko naroda, goreče prosijo k Njemu Vaši vzvišenosti ponižno vdani
Ljubljanski bogoslovci."
(F katoliški družbi) je včeraj v navadnem tedenskem shodu govoril g. učitelj, Matej Močnik, o redovnikih in o njihovem pomenljivem delovanji v svetovni zgodovini. Omenivši evangeljskih svetov, kteri so po Gospodu našem in po aposteljnih dali povod popolnejšemu samostanskemu življenju, razdelil si je vso povestnico v tri dobe: I. do ljudskega preseljevanja; II. do razkritja novega sveta in do novoverstva na Nemškem; in III. odslej do naših časov. Dokazoval je potem z marsikterimi bistrimi opazkami po dveh prvih dobab, kako ste svet vladale dve moči, in kako je večkrat nevidno duhovna moč vspesnejša bila mimo vidne vnanje oblasti, ter pojasnoval mnoge dogodbe s tistega stališča, s kterega se edino prav razumeti morejo. Prihodnjo sredo hoče dovršiti novo dobo, ktera bode posebej nam še bolj zanimljiva.
(Zabavni vlak v zlato Prago) je zagotovljen. Potovanje s tem vlakom bo tem prijetneje, ker ga bo spremljala cela kopica vrlih naših čitalničnih pevcev, ki bodo potovali iz Ljubljane preko zlate Prage na Moravski Velehrad. Kakor iz zanesljivega vira čujemo, napravljali bodo omenjeui gospodje pevci koncerte po večjih čeških in moravskih mestih, kakor tudi na Dunaji na korist češkega narodnega divadla (gledišča). Prav je tako! Čehi so nam zdatno pripomogli pri kupovanji sreček za „Narodni dom", lepo je toraj, da se jim naši pevci v tem smislu skažejo hvaležne v imenu cele domovine, da napravljajo na korist narodnega gledišča koncerte. Pri raznih veselicah nabira se za pevce tega zabavnega in ob enem romarskega vlaka drobiž, da jim bo laglje mogoče poravnati stroške, kar naj se ni-kdo ne čudi, saj je znano, da „pevec živi in umrje brez denarja". Ker je toraj namen jako blag, živo priporočamo javnim veselicam, naj ne zabijo napraviti male kolekte za zabavni vlak v zlato Prago-Velehrad.
(Volitve za trgovinsko zbornico) so razpisane za 16. dan meseca marca od 9. ure dopoludne do 5. ure popoludne v magistratni dvorani. Več o tem jutri.
(Zasežen) je bil zopet včeraj „Slov. Narod", kakor čujemo zarad druzega uvodnega članka.
(f Č. g. Jožef Mrzel), župnik v pok. in zlato-mašnik v Toplicah, je umrl 30. januvarja. R. I. P.!
(Kranjska dežela je pravdo dobila) pod predsedstvom nj. ekscelence predsednika dr. Josipa Ungerja v tožbi, ktero je ona vložila proti deželnemu odboru moravskemu zaradi plačila 328 gld. 95V2 kr. s pr. za odškodnino troškov za najdence. Razsodba se glasi: „Dežela moravska je dolžna, deželi kranjski za odškodnino oskrbovalnih troškov v Moravsko pristojnega najdenca Henrika Lepote v kranjski deželni najdenišnici za čas od 1. julija 1868 do 20. februvarja 1878 znesek 328 gld. 95'/» kr. z tožbeno izrecno zahtevanimi 6% obrestmi, tri leta od dneva tožbe nazaj računjeno, v 14 dneh pod eksekucijo plačati ter pravdne troške v priznanem znesku 98 gld. 55 kr. povrniti."
(Trije postopači) napadli so v torek zjutraj ob 5. uri čitalniškega gostilničarja gosp. Cesarica in njegovo postrežno osobje z nožem in kolom. V ponedeljek zvečer imeli so ondi „Slavci" svojo pred-pustno zabavo, ktera se je blizo 5. ure potegnila. Ravno so bili „Slavci" že vsi zunaj in so domači pospravljati jeli; pridejo trije Ljubljanski postopači, pravi lopovi, ter zahtevajo 100 litrov piva za 37 kr. gotovine. Ker jim g. Cesaric ni hotel dati pijače, potegne eden tolovajev nož, kakor jih imajo za salame, drugi pa zamahne s kolom, in nekemu gospodu, ki je na pomoč pritekel, klobukove trde kraje prebije. Kakor smo čuli, ima redarstvo že vse tri lopove pod ključem, ki se bodo pri sodniji zarad svojega postopanja zagovarjali. Zal, da slavna policija Ljubljanskim postopačem še vedno tako „skozi prste" gleda, ki so sploh na veliko pokoro mestnih prebivalcev, ter jih pri belem dnevu po hišah nadlegujejo in ako se jim ravno primeri, da žensko samo doma dobe, tudi strahujejo, da jim mora dati najmanj 10 do 20 kr. V resnici, če tukaj vrla naša policija ne bode skrbela, bomo v nekoliko letih zopet dobro osnovane rokovnjače dobili. Priprave na to se že delajo.
Razne reci.
—	Veleizdajniki —proslavljeni! „Po-krok" poroča: Kakor je znano, je bil veleizdajnik Strache samo po cesarski milosti od zatožbe vsled veleizdaje oproščen, vendar to tem gospodom nikakor ni na poti, da bi se ne izdavali za mučence, ki so po krivici prebili 4 tedne „v temni ječi". Strache vrh tega še potuje po nemških mestih, da bi se dal proslaviti kot mučenec nemštva. Dne 18. t. m. je bil v Jablonci, kjer so mu napravili slavnosten sprejem, koder se je seveda pelo „Deutsches Lied" in „Das treue deutsche Herz". Z bližnjih holmov je donelo slavnostno streljanje z možnarjev, oslavljenec je pa z okna hotela „pri kroni" govoril k zbranemu ljudstvu, ki je počeščevalo najnovejšega svojega nemškega svetnika. Na kako drzen način so „tajčnacijonalni" listi pisali o priliki izpuščenja veleizdajic Strache-ja, Nittl-a in Herrenheiser-a, se ne d& popisati. Čitali smo v „Reichenburger Ztg.": „Preiskovanje glede veleizdajnikov se je prenehalo, ker pri najbolji volji niso mogli najti objektivnega vzroka, vsled kterega bi se zatožba bila mogla vzdržati. Pravda z veleizdajniki je tedaj izginila. Vse, kar je bilo, je samo to, da so bili trije nemški možje, kterih edina napaka je ta, da so navdušeni za težnje svojega naroda, brez krivdo štiri tedne zaprti!" In tako še mnogo druzih. Oj ti nesrečni, v tla gaženi nemški narod!
—	Ž i d o v s k a g o 1 j u f i j a. Po Moravskem in Slovaškem so klatijo okoli židje, ter sleparijo ljudi s tem, da kupujejo od njih stare vezenine. Da jih ni treba drago plačati, pa lažejo ljudem, da bo vlada prepovedala take vezenine nositi. Da jim je tako mogoče skoro za nič najlepše izdelke dobiti, si lahko vsak misli, ki pozna kmečko ljudstvo. To ogoljufano blago pošiljajo židje za drag denar v nemške muzeje.
Telegrami.
Dunaj, 5. febr. Na dnevnem redu v po-slaniški zbornici pričela se je nadrobna debata o kongrui. Takoj pri prvem paragrafu oglasil se jo poslanec Vojnovič rekoč: vlada naj ravno tako postavo napravi za pravoslavno duhovščino v Dalmaciji. Poslanec Mitrofanovič podpira predlog iz stališča, da
bi bil veljaven za vso pravoslavno svečeništvo po Avstriji.
London, 5. febr. Sinoči prijeli so človeka, ki so jo vdeležil pri poslednjih napadih z dinamitom in je tudi menda v zvezi z vjetim Cunnighamom. Poslednji so je vdeležil napada na 2. januvarja na podzemeljsko železnico.
London, 5. febr. Wolseley je brzojavil: „Mahdi se je polastil Chartuma po izdaji. Grordon je prej ko nevjet". (Co je res? Vr.)
Na znanje naročnikom
„Cvetja i vertov sv. Frančiška".
Okoliščine so tako nanesle, da bomo 1. zvezek letošnjega „Cvetja" še le drugi teden mogli razposlati. Naj se zato čislani naročniki ne boje nobene zgube; s pomočjo božjo dobe gotovo vseh 12 zvezkov, če tudi nekoliko pozneje kakor so jih dobivali do zdaj. — Pri tej priliki prosimo, naj se berž oglasi, kdor se misli še naročiti, ker bi se sicer lahko prigodilo kakor lani, ko mnogi prepozni naročniki 1. in 2. zvezka več niso mogli dobiti. Premajhna je namreč naročnina in premalo naročnikov, da bi se moglo mnogo več tiskati, kakor je naročenega.
V Gorici, 4. svečana 1885.
Opravništvo „Cvetja".
Tuj ci.
3. februvarja.
Pri Maliči: S. Steinharter, trgovec, iz Monakovega. — B. Engländer, trgovec, iz Niirnberga. — Michel, Baltesar, Stras-ser, trgovec, z Dunaja. — P. Baumann, agent, iz Gradca. — Verderber, gostilničar, iz Kočevja. — Muley, zasebnik, iz Vrhniko.
Pri Slona: Artur Hauff, trg. pot., iz Draždan. — pl. Ne-mečič, c. k. polkovnikova soproga, s hčerjo, z Dunaja. — Mo-ric Strauss, trg. pot., iz Prage. — Josip Urbancič, lekarničar, s soprogo, iz Karlovca. — Josip Rotter, c. k. poročnik, iz Celovca. — Ernst Faber, iz Kočevja. — Orsehalek, c. k. vladni koncipist, iz Kočevja. — Andr. Bamovš, župnik, iz Svibna. — Grof Margheri, zasebnik, iz Kranja.
Pri Južnem kolodvoru: Viktor Miljan, uradnik, s soprogo, iz Reke. — Josip Gregorič, iz Brežic. — Franc Gre-gorič, krojač, iz Brežic.
Pri Avstrijskem caru: Blaž Pire, zasebnik, iz Tržiča. — T. Štrukelj, župnik, iz Cirkna. — S. Perko, kotljar, iz Ljubljane.
l>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
5. februvarja.
Papirna renta po 100 gld. ...	83	gl. 45 kr.
Sreberna „ „ „ „ . . •	83	„ 95	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	106	„70	„
Papirna renta, davka prosta . .	98	„ 95	r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	866	„ —	„
Kreditne akcije............303	„60	„
London.......123 „ 60	„
Srebro.......—	„ —	„
Ces. cekini.......5	„ 80	„
Francoski napoleond......9	„ 77	n
Nemške marke......60	„ 35	„
Od 4. februvarja.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	—	gl.	—	kr.
„ „ k°b ....	98	„	30	„
„ papirna renta 5% . . 94	„	15	„
Akcije anglo-avstr. banke . . "200 gld.	104	„	75
„ Länderbanke.....103	„70	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	559	„	—	„
„ državne železnice ....	307	„	75	„
Tramway-drustva velj. 170 gl. . .	212	„	25
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 126	„	75	„
4% ........ 1860 . 500 „	138 „	25	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	174	„	25	„
„ „ „ 1864 . . 50 „	172	„	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	177	„	50	„
Krščanski nauk
za
f» M- -W	■■ «?
(Prvo in drugo Šolsko leto.)
Sostavil Simon Zux>nn,
katehet.
Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljanskega. Druzega natisa. Cena: mehko vezan 12 kr., trdo vezan 16 kr. Dobiva so v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.