130. številka.
Ljubljana, nedeljo 8. junija.
XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD
.        ,  -   . - r  -.r -   —™ - -.-•> — »"■'■■ > "        te bu uviiKiai, in     kt., ce se in- an večkrat tisku,
ii« -Pr D,y BV*°    «~lff: — KokopiM se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc KolmanovcJ hiši St. 3 .gtedaltlkft stolba«
' °a     ter° "aJ "e blag°vollJ° P°SilJatt naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reci, je v „Narodnej tiskarni« v Kolmanovej hiši.
Volitve v državni zbor.
Denes imajo „nemški liberalci" iz cele Kranjske dežele tu v L,ubljani v kazini Bhod, na katerem bodo sklepali, kaj jim je storiti, in kako z državnimi volitvami. Radovedni smo, kdo pride, ker politični uradniki ne smejo, drnzih je tako bore male. Lehko bode štel Dežman glave svojih dražih in tudi glavni njega agitator in sodelavec g. Kaltenegger bode Videl, da ljudstvo v deželi nij za njegovim hrbtom, da bi torej bolje storil, če svojo politično agitacijo popusti, za katero nam nikakor nij v deželo poslan bil, ampak za drugo delo. _
Kakor uže poročano, je denes popoludne ob G. v Postojni volilni shod, na katerem ee odloči, kdo bode kandidat za kmet tke občine in najbrž tudi za me ta in trge notranjske. Ob šestih popoludne je shod zavoljo tega, ker postni vlak, s katerim more mnogo volilcev dopeljati se, še le tako kasno prihaja. V imenu centralnega volilnega odbora pojde dr. V o š n j a k v Postojao, ki je deželni poslanec za ta okraj.
Precej nenavadna prikazen zadnjega vo Unega gibanja je to, da, akoravno je minister Taaffe trdno zagotovil popolno nevtraliteto uradnikov pri aktivnem volilnem delu, vendar se zlasti pri nas primerno izredno mnogo uradnikov ponuja za kandidate. Nekateri so res pošteno narodni, drugi obetajo, da bodo, če jih volimo, tretji so pa celo taki, ki nečejo nič obljubiti, in neradi slišijo kaj o kacem programu. Mej tacinii uradniškimi kandidati je en poseben original, en prav naiven kandidat, g. Chertek, c. kr.
sekcijski štf v finančnem ministerstvu. Pred včeranjem je prišel na Kranjsko kandidirat. Prvi pot mu je bil k narodnej Btranki, t. j. k predsedniku narodnega centralnega odbora, dr. J. Bleivveisu; precej na to je pa šel k Dežmanu in dr. Schafferju priporočat se! Čudno so ti »višji" možakarji podučeni o naših razmerah! Mislijo li, da je naša dežela kar pribežališče za take uraduike, ki potrebujejo poslanskega mandata za kakovo „ loj tro" do ministerskega stola? Mi nijsmo še v Bukovini. Kdor hoče pri nas sedati na dva stola, tako različna in razdvojna kakor, je Bleiweiaov in Dežmanov, ta poklecne v sredi na tla, kjer sedi uže g. Chertek. Pri nas mora človek biti ali ves „naš" ali pa »vaš" — dvojeobraznih lic ne rabimo niti mi niti ne naši nasprotniki. To je jedna tist h redkih točk, v katerih se narodnjaki in nem-škutarji popolnem skladamo v mišljenji.
Volilni shod, katerega bo sklical gosp. dr. Vošnjak za brežki okraj, ne bode v Globokem, ker je v Globoko predaleč za volilne može iz Kozjanskega itd. Po dogovoru z volilnim odborom bode shod v Brežicah v gostilni g. Jurja Kolenca tik Save in a.'cer, kakor je uže bilo naznanjeno, v nedeljo 22. junija ob 2. uri popoludne.
Iz Istre se nam G. junija piše privatno: »Osupnil nas je bil v včerajšnjem „Slovenskem Narodu" dopis, da mislijo nekateri Vitezica pu titi, a vrlo nas je zadovoljila vaša krepka opazka, da se je Vitezie pošteno boril za ister-ske narodne in materijalne interese in da smo uui hvale dolžni. Narodna stranka nij zmage tako gotova, kakor se morebiti misli. Kastav
poslal je pred G. leti 25 narodnih volilnih mož. A zdaj so razmere take, da se za teh 25 glasov bojimo. Agitatorjev je tam premalo, županiji na čelu nij župan, nego komisar, ki je baje lah on. A njegov pisar zaznamuje se mi kot poseben protivnik Slovanov. Ako bi Be tedaj k temu pridružila še nesloga glede kandidatov, onda naša zmaga nij sigurnau. To je, kakor rečeno, pisano nam privatno, a mi priobčujemo te vrste zato, da bude prijatelje slovanske stvari k pazljivosti in delu. Italijani, zlasti tisti tihi »irreden-tovci", ki bo pa oblekli ovčjo kožo kacega patri jotizma, bo zviti ljudje, torej pozor in delo! Sramota bi bila mesto izgubiti, ki je bilo dozdaj naše.
Iz dolenjega Štajerskega se piše v staro nPresseu tako: „Nemška stranka noma prav nič sreče najprej v kmetskih občinah Mariborskega okraja. Ravno zdaj se je moralo dogodit', da je jeden njenih pristašev, mož ki je uze več let tam prebival in bil v političnem strankarskem življenju jako marljiv, ki je uplival tudi na tamošnje slovenske kmete, da je ravno ta moral iti zaradi goljufije v preiskovalni zapor. Kur se tiče druzega tmodnještajerskega. kmetskega volilnega okraja, namreč Celjskega, t u d i tamne bodo Nemci reusirali, a imajo precejšno (?) manjšino.
V tretjem spoduještajerskem volilnem kmetskom okraju ptujskem je pa /a nas (Nemce) do cela vse zgubljeno, kajti Herman nij samo pri slovenskih kmetih popularen, nego podpira ga tudi duhovenstvo, akoprara uže več nego eno leto Gradski ultramontanski vodje ne marajo (?) zanj. A je tudi v tem okraju delavna nemška stranka,  ki pravo sodi, da
fctetek.
Kosmas Makabejec.
IX.
V sedmej šoli v Zagrebu je prišel KosmaB po posredovanji prof. Macuna kot instruktor k Ilaulikovemu „hauohoiuaeistru", ter je stanoval v nadbiskopskein gradu. Dobro mu je bilo tu, ker je imel vsega dosti, pa ko ne bi bilo stolne cerkve zvonov v dvorišči ravno pred njegovim oknom, bi bil čisto zadovoljen. — Po zimi je imel toplo peč v sobi in radi bo prijatelji zahajali k njemu.
Tačas je bila uže izgubljena italijanska vojska, in absolutizmu je v Avstriji zvonilo, pa to je naredilo, da je giinnazijalna mladež postajala živahaeja. Nij prešel dan, da ne bi bili napravili dijaki kakove sitnosti nemškim in nemškutarskim učiteljem. Kosmas nij bil prijatelj javnih demonstracij, in ae jih tudi nij udeležil, ker je bil biskopski
grad celo noč zaprt, ampak kaj malega je pa vendar moral storiti; tako na pr. je najel italijanskega „werkelmanau, ga je postavil pred okno sedme šole, pa se je pogodil ž njim za tri šestice, da bo muziciral na „\verklu" celo grško uro od devetih do desetih. Profesor grškega jezika namreč nij mogel podučevati, če je čul muziko; „etili! stili!" je kričal, če so marširali vojaki po Ilici, pa ga je celo „vverklee" znal spraviti iz takta. Tako je tudi, ko se je oglasil Kosmasov Italijan pod oknom, s početka poslušal iu rekel je parkrat »stili, stili", črez pol ure pa mu je uže hudo prihajalo, pa je tiral Italijana od okna, najprej po nemški, za tim po italijanski, ali „vverkel-rnau" je bil najet in plačan za celo uro, pa Be nij dal odgnati po nobenej ceni.
Kosmas Be je potem jako veselil, da je prolitiral eno uro v šoli.
Ravnatelj je hotel včasi kaj zvedeti od Kosmasa, ter ga je prav prijazno izpraševal o tem ali onem, ali zvedel nij nič, Kosmas nij
zoal čisto nič povedati. — K« je potem še sumnja pala na Kosmasa, da je pisal v »Novice", kako so dijaci orla sneli iznad giraoaz;-jalnih vrat, ter pobili šajbe, je postalo sovraštvo očitno. Ker mu pa v šoli nij mogel priti do kože, je šel ravnatelj k pokojnemu kardinalu llauliku, ter mu je odkril, da ima pod svojo streho nevarnega panslavističnega agitatorja. Ilaulik nij prav verjel, da bi bil oni dijak, h kateremu sicer zahaja mnogo tovarišev, ali jih čuje vselej veselo popevati, nevaren človek, ali je ipak vprašal kako in kaj, tako, da je Kosmasu prišlo do uh, kaj se kuje; kmalu potem je zvedel Kosmas še iz učiteljskih krogov, da mu gre Premru na kapo.
nČe je to tako, — bi je mislil Kosmas, bomo pa premenili lojtro, saj jih je še več na svetu, iz Bedmega klina se pa ne dam ko-preniti na tla." — Kupil si je za 15 kr. štem-pelj, pa ga je neBel k razredniku Kofineku, katerega je poprosil, naj mu da svedočbo. To mu je bilo obljubljeno, no, sledeči dan mu po-
mora vse jedno delati, uže zato, da se obdrži skupaj mala stranka — za vse slučajnosti, (to je menda za —!prusijanstvo) in ko bi Be kedaj mnenje spreobrnilo. V obče porabljajo se tudi na spodnjem Štajerskem slabi časi zoper nemške 1 i bera V ne da bi mogli ti jim nasprotno delati ker ne morejo biti s kmeti v oskej zvezi, kakor so njih nasprotniki." — Torej enkrat ena bela vrana mej ti« ni'k m i dopisi \& naših krajev!
Politični razgled.
.\otraiij<' (ležale.
V Ljubljani 7. junija. Rizprave  s Čehi so Be nekako tako zasukale, da na nemškej  strani pomirljivost in pripravnost k spravi ponehuje. Velika itak nikoli nij bila.
Zoper zasedanje Ho#9»e od Avstrije je nedavno bila baje iz B isne odposlana angle-škej kraljici neka bosenska spomenica, ki dol?f Avstrijo raznih grdobij, in prosi, da bi več velevlasti] skupno zasedle Bosno, Avstrijo pak „ven zapodile".   Zdaj pa odgovarja v dunaj skej „Pressi" r"kov bosenski beg (Kapetano vić) in stavi 6-^ spomenico na laž. Oa pravi: Avstrijci turšk h cerkev nijso nikdar skrunili in v Bosni je popolna Bvoboda vere. Avstrij ska vlada je pravična.   Ona stori tudi mnogo za Bosne bh^ost, f?ko da smejo tudi moha-medani biti zadovoljni, — in mi smo tudi za dovoljni, ker laskala nam tudi prejšnja vlada nij in visokih slu?.b Bosenci od nje nijso do bivali. Da pak so morali bežati nekateri mo-hamedanje iz Bosne, je uzrok v tem, ker so bili goljufi, sleparji in oderuhi.
Sicer pa prvi del te vesti, da se B >š njaki obračajo na Angleže, kaže, kako slab sad je Andrassvjeva konvencija naredila. V ii ttiiJe držnve. Novine so bile raznesle, da je ruski general Stolipin pri odhodu iz vzhoduje Ru melije rekel bolgarskej narodnej vojski, da jih prosi, ne pozabiti, da njih domovina vse ob sega, kar je slovansko, in da vse, kar je slovansko ima le jedno glavo, ta je ruski car — Turška vlada je za to vprašala ruskega poslanika v Carigradu, kneza Lobanova, je li to res. Lobanov je dejal, da Stolipin tega nij govoril.
Aleko paša ali knez Vogoritles je nastopil mej težkimi razmerami svojo službo Zanj ne mara najuplivnejši živelj bolgarskega naroda, in to je duhovščina. Uradaiki so spre žili idejo, da bi se Vogoridesu poslalo zaupno adreso, ali bolgarski eksarh je nij odobril, in zato se je brzo opustila. Narodni vodje bo gospodarji celej situvaciji. Bolgarski uradniki, katere je imenoval general Stolipiu, so pristaši velikobolgarske misli in se uklanjajo vsem na-
edbam, ki dohajejo iz telovadskih društva.
Narodna vojska ima še 120 ruskih oficrjev in eneralni major Vitalis ima na razpolaganje samo 4G Bolgarov, ki so se pa izurili v vojničkoj šoli v Sofiji.
V Parizu so močno vznemirjeni zarad vesti z stttjerij<», da Je tam krvav upor zoper Francoze vzdignil se Vladni krogi pa zatrjujejo, da je upor omejen in da bode hitro zadušen.
Dopisi.
■ k li iimii iKil G. junija. [D.v. dop.] Neznosna atmosfera je vladala uže nekaj časa našem mestu. Videti je bilo iz vedenja ve-ljavnejših osob meščanske stranke, da preti nekaj važnega in pomenljivega, zgoditi se vsak trenotek. Na enkrat se razve po mestu novica, da je župan Kecel prisiljen bil res<gni-rati na županstvo. Vse Be je nekako oddahnilo pri tej novici, kajti nezaslišana je bila Ke-cljeva malomarnost v zadevah županovaoja, še bolj nezaslišana njegova enostranost, recimo naravnost, neresničnost njegovega opravičevanja na pritožbo nekaterih meščanov o Kec'jevem županovanju. Kar pa je končno najbolj pripomoglo priti mu do živega, bile bo gospodarske zadeve v mestu.
Poleg  občinskega odbora, kateremu na čelu je naš g. Kecel, imamo v mestu še drug odbor 7& gospodarjenje z mestnim premoženjem, ki je vredno kacih 300 tisoč goldinarjev. Temu upravnemu odboiu stoji na čelu dr. Samec. Premoženje je lastnina uže od nekedaj kacih 180 hiš, ki edino uživajo njegove dohodke. Da tega premoženja nij dobil naš Kecel v roke, gaje uže od nekdaj neusmiljeno peklo, in akoravno je tudi on deležnik, vendar je Ščuval zoper ta od bor kjer in kadar je mogel.   V obraz sladek ko med je delal le na skrivnem po nasvetih tacih mož, katerim nij nič mar za premoženje ali pa tacih, ki bi zamogli dobiti koristi od tega, ko bi g. Kecel imel kaj govoriti. Hiša, v katerej bo ta čas vse uradnije spravljene, spada tudi k temu premoŽenju.  Pogodba za najem te hiše se je bila uže leta 187G končala, do dandenes se še nij druga sklenila, zakaj ne?   Edino le za to, ker je g. Kecel brez vednosti občinskega odbora in zahrbtno pri raznih oblastnijah hodil in trdil, da je hiša soseskina, in da jo da za 200 gld. boljši kup v najem, če se pogodba sklene ž njim. Po dolgem  pretuhtavanji  je  deželna vlada naročila  tukajšnjemu  okrajnemu glavarstvu,
da se ima z gospodarskim odborom pogodba skleniti.  Pri političnih oblastnijah j« na ta način g. Kecel  popolnoma propal. Na to je skuhal b pomočjo g. Klauserja se ve da vse po druzih dobro znanih osobah, katere bi se ne imele v zasobno premoženje prav nič vtikati, (sam nij za take špekulacije prav nič zmožen),  intrigirati.   Mestno premoženje je namreč vpisano v deželnej tabli v knjigi zvezek IX , str. G9, pod imenom „Stadt Steina. H*'6, si misli Kecljev alterego: „StadtStein-je toliko kot „Gemeinde Stein", ako s« najemna pogodba z  „gospodarskim od-borom" sklene, Bi jo erar  ne more v deželnej tabli osigurati. Haj d torej nad sodni jo. Brez vednosti občinskega odbora je šla vloga v tem obziru na deželno sodnijo v Ljubljani in  na višjo sodnijo v Gradci,  ki so, kakor slišim,  brez da bi gospodarski odbor za to kaj vedel, izrekle,  da se z gospodarskim odborom Bklenena najemna pogodba ne more vknjižiti na mestno premoženje.   Tukaj, si misli naš župan in njegov svetovalec, je šlo dobro.   Začnimo zdaj še mešati pri deželnem odboru v Ljubljani.  Jaz sem meso od njegovega mesa, gotovo bo dobro izteklo ! Dno 28. februarja 1. 1. je dal neko vlogo na deželni odbor, v katerej dve do zdaj le nekaterim   hišam   slišijoči   hiši   kot premoženje cele občine reklamira.   Deželni odbor je naznanil to gospodarskemu odboru in terjal od njega račun od dveh let, gotovo misleč, da je od Keclja resnično in prav po dučen. Tudi intriga pri slavnem deželnem odboru je bila občinskemu odboru, celo svetovalcema in tudi gospodarskemu odboru do 2G pr. mes. popolnoma neznana. Ko so občinski odborniki od tega za-vratnega delovanja svojega župana izvedeli, so z večino sklenili,  da ne morejo na ta način in pod tacim županom več delati v korist občine, tem meuj, ker 80 spoznali njegovo sebičnost in čestila-komnost v poluej meri,  prepričani,  da bi ne mogli pred svojo vestjo odgovora   ajati za krivično ravnanje.   Vložili so dotično prošnjo na slavno deželno vlado. O tej pa prihodnjič.
Domače stvari.
— (Prvi letošnji „Sokolski" izlet) na Stari grad pri Zalogu bode po odborovem Bklepu v nedeljo 15. junija. „Sokolci" se v društvenej obleki odpeljejo ob 1. popoludne s
poroči Ki r,nek, da ravnatelj neče podpisati BVedočbe. To se je Kosmasu čudno zdelo, ter je šel sam vprašat ravnatelja, zakaj ga ne pu3ti iz gimnazija. — „Ich werde ihnen schon zeigen," je rekel, a svedočbe nij dal. KosmaB je pa še tisti dan odšel k dvorskemu svetniku Rubidi, pa je rekel, da so te dni enega iz šestega razreda spodili, in taj je dobil sve-dočbo, njemu pa, ki želi otiti, se uzkračuje. To je Btorilo, da je dobil svedočbo.
Dokler se je to godilo na gimnaziji, je bil ravnatelj varaždinskega gimnazija Štefan Muzler pri nadbiskupu na obedu, pa je prišel govor tudi na zadevo Kosmasovo, katerega je čul Ilaulik od Bvojih činovnikov hvaliti zarad pohlevnega in prijaznega ponašanja. — Muzler je potem poročil Kosmasa k sebi, ter ga je pozval, naj se odpelje ž njim v Varaždin. Tega Kosmas nij mogel storiti, čeravno je vedel, da mu ne bi škodilo tako prijateljstvo, ampak se je še pomudil dva dni v Zsgrebu. Za pot mu je poslal kardinal Ilaulik po Bvojem „ka-
merdieneru" 20 gld., nekaj je dobil od tete tako da Btrijc nij znal, zatim od stri,ca tako da teta nij znala, pa je imel v žepu še 50 gld., ko se je pripeljal v Varaždin.
Tukaj je našel 11 kolegov, on je bil dva najsti.   S početka so bili samo trije, za tim jih je pa več prišlo iz Maribora takih,  ki so bili tam, če se ne motim, priskrbeli steklarju zaslužka pri direktor Langovih oblokih.
Ko je Kosmas stopil neko popoludne črez prag sedme šole, so fantje vzdignili Btrašanski truš, tako, da je Kosmas kar obstal pri vratih, ker tako slavnostno še nij bil sprejet nikjer. — Šnaider je kar skakal po klopeh od samega veselja, a drugi so kričali in ropotali, da se je treslo celo stanje.
Po šoli so spremljali vsi Kosmasa, ki je še stanoval v gostilni, pa ga nijso vodili v njegov stan, ampak odpeljali so ga kakor po naključji na banski trg k Sekovaniču, kjer je bil takrat študentovski kazino. — Kosmas je se ve da plačal ta večer, je pa tudi čul, kaj
znajo ti njegovi novi kolegi. To bo mu kar rekli, da mu bodo dali ime „Kameel" ako se ue bo Ž njimi družil, če bo pa dober, dobi drugo ime. Potem, ko je bil plačal, in ko so videli, da še nij dal zadnjega krajcarja od sebe, so ga krstili še tisti večer za „Roth-schilda".
RotBchild se je zval Kosmas v Varaždinu, ali kmalu je spoznal, da ime nij kaj prida, ker uže 14 daij potem je čutil sam pri sebi, da je pravi „Kameel" brez denarjev. To ga je še tolažilo, da je bil vsakemu po tri do pet šestič posodil, pa je potem vendar še po pravici užival neko prednost mej svojimi novimi tovariši.
Slovenci so bili ti Mariberžani, ali nijso prav vedeli za to; Kosmasu se je precej čudno zdelo, zakaj bo jih potlej spodili iz gimnazija, če ne zato, ker so bili Slovenci in so se kazali Slovence. Pa zato nij vprašal nikogar, ampak si je mislil, da bo uže počasi potipal tudi to žilo, preje vsega pa mu je
postnim vlakom do Zaloga, odrinejo od tod peš na goro, kjer se bode potem vršilo prosto radovanje in potem nadaljevalo v Zalogu do pri hoda mešanega vlaka, s katerim se ob V« 9, uri zvečer vrnejo v Ljubljano. Vabijo se vsi druStveni prijatelji k obilnej udeležbi. — Isto tako je odbor sklenil Jgati tudi letos na Dre-nikovem vrhu bvoj kres, kakor je to druga leta storil.
— (Avanziranje.) Lejtenant Franc Musič pri kranjskem polku Kuhn je imenovan za nadlejtenanta v tem polku.
-— (VPtuji) je v čitalnici denes nedeljo zvečer ob 8. veselica na korist podpor-nej zalogi za slovenske dijake.
— („Brana") se imenuje hrvatski politički opozicijonnlui list, kateri počima izhajati v Zagrebu dno 10. junija trikrat v tednu v tiskarni dr. Josipa Franka.
— (Kmetska sodba in nje žalostni nasledki.) V krškem okraju sta bila «dva vinska tatova, Janez Leske in Josip Še šina iz Brezja, zasačena ko sta ravno ukradenega viua nesla iz kleti kmeta Martna Tra-tarja. Tatu Janeza Lesketa so ujeli in v Brezje peljali. Ali mej potom so kmetje: Martin in Jane* Hostar, France in Janez Železnik, Josip Rupar in Anton Žabkar, ga tako neusmiljeno z batinami tepli, da je pal in umrl. Zdaj bodo pa ostro kaznovani, ker so sami pravico delali Bi.
— (Foboj v Stehanje vasi.) Iz Za-tiškega okraja se nam piše G. t. m. L »po so peli Btehanski zvonovi v župniji sv. Lorenca na Temenici, vabeči k dopoldanske)" službi božjej na binkoUni ponedeljek; pa zakaj bi li ne, saj je v Stehanji vasi le jedenkrat žegna-nje na leto. lkdki fantje, vrle dekleta so hitele od blizu iu od daleko na žegoanje. Po starej navadi gredo 1'mtje in dekleta po sv. opravilu nekoliko v krčmo, da za uži jejo, včasi tudi bvoj se svojo izvoljeno, kozarec — vina in si nekoliko podplate nabrusijo — Bploh, da so prav po fautovsko zidane volje. Sešli so se z raznih vasij k rujnemu vincu, bilo je začetkoma prav redno vse; ko pa je bil Bahus vladanje prevzel in jim kri razgrel, bilo je drugače. Obče znano je, da mej fanti raznih vasij so čestokrat prepiri zaradi deklet; tako je bil ta dan tudi stari prepir mej stehan-skimi in zagoriškimi fanti po vincu oživel so. Ena stranka podpihne jednega, da napravi, kakor Dolenjci pravijo  „zabavo"  ali prepir
casus belli" mej njimi; ko je to učinil in imel uže po plečih dobivati, zbeži na prosto — razžaljenci pa za njim — stranka, h katerej je prvi spadal, g* hiti branit in pri tej priliki je bil ubit Ž'n^arjev hlapec iz Stehanje vasi od zagoriških fantov. Po storjenem činu, ho še po Stehanje vasi kričali, da zdaj hočejo Se druzega itd., pa bili so vendar s pomočjo možakov srečno odgnani. Krčmarica koja je krčmarila na imenovani dan v vasi, je bila po storjenem činu prav z grdim odpravljena — z opazko, da je ona s svojim vinom dosti pripomogla, da se je to zgodilo. V Bredo popoludan je bilo raztelesovanje, pri katerem je bilo konstatirano, da je dobil ubiti dva smrtna udarca po glavi poleg veliko manjših. Sodnija bo zločincem naložila dostojno kazen po postavnem potu.
— (Družba ljubljanskih gospij) v podporo ranjenim in bolnim vojakom je ravnokar razposlala svoje poročilo za leto 1878 Iz njega je razvidno,  da je imela družba dohodkov 95G5 gld. 16 kr. in 10 cekinov, stroškov pa 9240 gld. 49 kr. in 10 cekinov, da torej ostaje še 315 gld. 47 kr. in da ima družba razen toga še v obligacijah 11.G00 gld., v hra nilnici pa 5333 gl. 62 kr. Pokrovitelj družbi je ba ron Codelli-FahneDfeld; za podporo naših vojakov v Bosni pa se je bil osnoval poseben odsek (gospe Ana pl. Kallina, Celestina Schffer in baronica Marija \Vurzbach pa društveni taj nik g. Endlicher), ki je imel posredovati mej občinstvom in vojaškimi in civilnimi gospod skami.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) bode imelo v sredo dne 11. ju uija svoj deveti zbor.  Dnevni red:  1. Kako doseči enotni slovenski jezik? Odgo vor g. J. Stritarju na „Pogovore" v letos njem „Zvonu", list 11. Spisala France Pod-gornik in Anton Terstenjak. 2. Pesni, zložil Josip Škofi*. 3. Učenik, slovenska narodna pripovedka, zapisal jo Matevž Suhač.
— (Slavjansko  pevsko društvo na Dunaj i) priredi pod vodstvom svojega pevovodje g. A. A. Buchte  10. junija t. 1 v vrtnih prostoriščih IV. Sctnvndgasse IG poletno zabavo. Program: I. Svira c. kr. pol kovna godba nadvojvode Franjo Karla št. 52 pod vodstvom kapelnika g. J. B laške t a. II. Društvo poje sledeče pesni: 1. Pl voda Fr.: nRozmarynkau (češka).   2. Haj dri h J.:   „Jadransko morje" (slovenska). 3.
Buchta A. A.: „Venec slavianskih narodnih pesnij" (a. češka, b. slovenska, c. moravska, d maloru^ka. e. hrvatska, f. lužiška, g. pol-ska. h. slovaška, i. češka). 4. Forchtgott: Divč'no pnzdraveni" (Češka). 5 Kftinskyk: „Plach& lan" (Češka) 6. Jenko: „Nek duš-man vidi" (srbska). 7. Lisi nski: „Slavska reč" (hrvatska). Glasba prične Bvirati ob G. uri; peti He začne ob 8. uri. Mej posameznimi pevskimi točkami svira godba. Ako je vreme vtorek 10. jun'ja neugodno, preloži se zabava na 17. junija.
— („Slovensko učiteljsko dru« štvo" in „Narodna šola") je imela 5. t. m., t. j. v četrtek po binkoštih odborovo sejo.
— (Ude vdovskega učiteljskega društva) opororuje predatojništvo na vplačevanje za leto 1879, ker z mesecem aprilom je potekel zadnji obrok za vplačevanje.
— (Umrl) je p. Jurij Dolenec, fajmo-šter v pokoji, dne* 31. maia v Škofjej Loki.
— (Zemljevid Slovenije.) Pod tem naslovom z veseljem poroča tukajšni vedno bolj originalni in — recimo — humoristični organ nemškutarjev po ogerskih listih posneto poročilo, da je bil ondao hrvatski „Obzor" konfisciran zarad tega, ker je prinesel članek o združenji slovenskih krajin Štajerskega, Kranjskega, Istre s Hrvatsko, in Dalmacijo ter B^sno v jedno jugoslovansko deželo. To je laž. „Obzor" je bil sa"mo zarad formalnega pregreška konfisciran, ker je komentiral uradni popravek, kar v jednem in istem listu po tiskovnem zakonu ne gre ni pri nas ni na Hrvatskem. Dotični članek o združenji južnih Blovanskih dežel je res bil V onem konfisciranem listu, ali bil je tudi v drugi dan izišlem, torej ga je vsak lehko bral kdor ga je hotel, mi smo ga tudi.
TiiNtnlcn uredništva i Glede zadnjega predvčerajšnjega „poRlanega" in profan jih enačili javljamo, da so cisto administrativne plačane anonse, la katere uredništvo moral čne odgovornosti ne prejema.
Dunajska borza 7. junija
(Izvirno tolegratično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . ■notni drž. dolg v srebru   , ,
Akcije narodne banko
srebro . . . Napol. . , . C. kr. cekini .
.  67 gld. 60 kr.	
.   69 „	35 .
. 79 ;	65 .
• 126 _	60 »
. 835 „	— _
266 „	25 .
. 116 „	— ■
• B • 9 .	25 l
.    B .	50
.   57 „	
trebalo pridobiti si ugled. Tega si je bil sicer pridobil prvi dan, ko je pri Sekovaniću plačal vse, kar je bilo plačati treba, no, to je bilo še vse premalo, ampak moral je prestati vse skušnje ter se prijemati še po tej heidelber-škej lojtri od klina do klina do vrha, in res, nij bil predolgo nFuchsu, ampak je kmalu postal: „Haudegen, altes Haus in bemoostes Ilaupt", vse eno za drugim.
Potem ko je bil prestal še zadnjo skušnjo, priznavali so ga radovoljno vsi brez izjeme za glavarja. Ta skušnja pa je obstala v tem le: Dobil je Kosmas denar za novo letno obleko. Ko bo Ileidelbergerji to zvedeli, so vsi prišli k njemu, pa so pregledali komisiona liter njegov stari kaput, hlače in drugo, potem pa bo izrekli jednoglasno mnenje, da bodo hlače in kaput s klobukom vred še držale črez vakance, potem pa pride zima. Kosmas je bil brez najmanjšega ugovora sporazumen, in nij si kupil niti hlač niti kaputa niti klobuka, ampak je o vakancah mogel
opravičeno premišljevati pomen besedij v zna-nej nemškej dijaškej pesni:
Ein1 alten (lottfricd bab1 icb noch, Der hat am Arm oin grosses Loch, O jerum, jciutn, jernm, O quae mutatio rerum!
Zato je pa Kosmas stopil oni večer na mizo ter zapel:
Icb bin der Fiirst von Thorcn, Zum aaufen auserkoron, itd.
in vsi drugi so stali pobožno okolo njega, pa vsaki mu je držal nasproti polno čašo vina, in popevali so vsi brez izjeme, tudi oni brez posluha, kateri so sicer morali molčati.
DDa, tak svečani moment gane nekako človeka, ki nij vajen ovacij", — je rekel Kosmas, ko je bil dobro napravil „den Fiirst von Thoren", potem je pa še tisti večer dobil „Novicam" jednega, a „Glasniku" dva naročnika
Slovenskih pesen, ker jih je le malo bilo v Varaždinu, so precej dobili iz Ljubljane, Celja in Maribora, mej temi tudi neko himno,
katera pa nij bila prepovedana, ker je policaji nijso še poznali. Tako si je Kosmas uredil svojo „bando", in potem, če je kdo hotel imeti produkcijo, se je imel obrniti do njega, on je rekel „da" ali „ne", on je vodil °voj kor tako varno, da se mu nij nikdar nobeden njegovih ljudij zvrnil v grabo, katerih sta bili v vsakej ulici po dve, in katere je Kosmas uže poznal vse od ludbrežke ulice do Ledine.
Potem je dobil še drugo ime, a ne od kolegov, ampak od svojih sosedinj tam blizu sv. Roka. Ko je namreč Kosmas neki večer kasno prišel domov, nij hotel nadlegovati ljudij, ampak je kar preskočil precej visoki plot, pa je od znotraj odklenil vrata svojemu tovarišu, kateri je mej tem čakal na ulici; to so opazile neke šivilje tam vis-a-vis, pa so uže sledeči dan razglasile, da je Kosmas „englischer reiter", a njegov tovariš, da je „mondsehein", ker je tako mirno stal, ko da bi svetil tovarišu na ekspediciji preko plota.
Ste?. 6831.
(267—2)
Razglas.
Izpolnjevaje ukaz c. k. deželnega pred sednižtva due 24. maja t. 1. štev. 10OS in opiraje se ua § 25 volilnega reda za državni zbor Be splošno razglasi, da bode zapisnik volilcev za volitev enega državnega poslanca, katerega voli gla\no mesto ljubljansko 30. junija t. 1. od 3. do vstevši 11. junija 1879 t magistratntm ekspeditu v Bplošni pregled razpoložen.
Iltklamacije zoper ta zapisnik, bodi si da je kateri za volitev neopravičeni vpisan, ah kateri opravičeni izpuščen, so najdalje do določenega zbdnjega dne dovoljene, ker se na pozneje predloženo ne bo oziralo.
Volilne izkaznice Be bodo volilcem o pravem času poslale; če bi se pa to iz katerega koli uzroka ne zgodilo, naj volilci najdalje 24 ur pred dnevom volitve, t. j. 29. junija t. 1. k podpisanemu uradu osobno po nje pridejo.
Mestni magistrat v Ljiljani,
1. junija 1879.
Župan: Lascliau.
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejšo in najcenejše sredstvo je
prava francoska žolča.
To, kakor tudi prosti navod, kako se rabi, dobi bo /.mirom z osobnim ali poštnim naročilom
{ti A. llurtiiiuiiuii v l-itil»ljitui, v Luka Ta v arjevej hiši. (108—18) Najsijajncjši  vspeb zagotovljamo.   Troski za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4 '/j kr.
Velik magazin,
zunaj tržaške ceste, s tlakom in obokom, pripraven za žganje in petrolj, dajo so od sv. Mihe I a v najem. — Natančneje v :F\ J^-Ci-llerje-veiao. iljanoncea-Burea-a. (2tit>—2)
m>j#l$injžer;£
Solide Firmen als Vertreter erwQnscht.
Nič mokrote v črevlje in trdega usnja
ne dopušča več premiirana
c. kr. pri v.
mast za
od
iiepreinočljiva
usnja
Benedik-a v Bad Hall-u.
Cena: 1 pnška od kositara gld. 10, 5; vojakom 100 komadov 12 gld. 50 kr. (z u'ugo za puške), potem 1 puška 1 gld., 50 kr., 25 kr. (Harno zalogo M Kranjsko ima g. .tntan #*»■»".»•/*«**• v ljub/jam'; — za Koroško g. Miot-fl Milemenviv, trgovec v Celovcu.
f/C IF'rod.SLJa.lce-v, kojim se pri ceni popusti, išče se. (244—3)
V dokaz izvrstnosti so v zalogah spričevala, mej temi tudi od vis. c. kr. drž. vojn. ministerstva.
Pred ponarejevanjem svari so.
2 na
FBjr" « — « 9 »
_ 3*5. tt H Bt 5    —•
0 9 o '
? 5 » er
1 S i g
r~w — i
n   * »
cd (T g |B* « B o< B
B* I đl «2.3 2 Pa F S
H B
CD T}
r* B
' p p
P«*
* £ t= « a: * 2s. i—■
£
d?
Cft
o*
^1
Podpisani glavni zastop
uljudno vabi na zavarovanje poljskih pridelkov zoper škodo po toči pri
Prvem ogerskem zoper škodo po toči zavam-jočem dništvu-zadragi v Požunu.
To društvo, po načelih vzujcmnointi osnovano, je zdaj odiiiil zavarovalnica, katura v naših krajih zavaruje zoper škodo po točL
H&~~ '*MV4»i'i>vulnina je xtne»'nat v**fl**.i* Jasni. .ŠAo«f« se funti' pošteno eenita, ottiK-otinina točno ixp$«ivevala~
V Ljubljani, dnč 24. maja 1879. (254—3)
O-lo-^rr^-I zastop
Prvega zoper škodo po toči zavarujodega društva-zadruge.
Društveni zastopniki: v Kranj i gosp. Kilvurd Fotfii*, na Krškem gosp. 1>- Imroni, v Metliki gosp. Juuoz Jvs»|>«-ll«-, v t": c m a u ii i k u gosp. Valciitiu Kolvncc, ua Brdu gosp. Wlcoiio.
|)*Z*Z#Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*I
Oipretje vrta in kegljišča. *
Javljam slav. p. t. občinstvu, daje vrt in kegljišče
v gostilni „zur Krone"
uže odprt, ter priporočam kegljišče sploh, posebno pa za kogljanjo v družbah. Točil bodem vedno izvrstna vina, mej njimi prav izvrstno črnino, ter Schroineijovo marčno pivo; kuhinja bodo vedno oddajala najokusnejša jedila in po ceni.
Priporočam se tedaj slav. občinstvu za  prav obilno obiskovanje gostilne in vrta z zagotovilom hitre in pazuo postrežbe.
Spoštovanjem
jo llcnier,
(276—1) gostilničar.
:< x
S?
y v
v
v
v
v
v
v
■I B
Premcšcenje.
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je svojo prodajalni  > pred
zvezdni drevored, na oglu glediščnih ulic, v Cettinovieevo hišo
preložil.
Isti ima v zalogi veliko izber naJuovcJMih
BoMoi, s: OBjfc -ar kožutiovino.
kakor ,/,j jilj. , tudi
liožiiliovluu se mej poletjem  skrbno »liruujevu : najboljše so priporoča
Anton Krejči,
(133—10)
kožuhar.
>f
«•
H-
it
s
H-
it
»
it
Grlavno zalosro
voda
Peter tassnik
v Ljubljani.
Uže 23 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sanitarnemu uradu, nego tudi vsakemu izmoj p. n. naročnikov izvirne fakturo na razpolaganje, da se vsakdo lehko sam preveri, da so sklenice napolnone s pravimi in frišnimi zdolaj imonovanimi studenci, ter prosi za mnogoštovilno obiskavanjo, obljubljajoč točno postrežbo.
Adelaidin studenec, Bilinska kisla voda, Hebska (Eger) Fran-ceva voda, slani studenec in travniški studenec, Emski Viktoria-studenec, Emski hrenćeki, Friedrichshallna grenka voda, Franc Josipov grenki vir; Gleichenbergski Konstantinov studenec, Sv. Ivana vir, Eavzenski jekleni vir in Gleichenbergska slanica; Oiesshulalerska kisla voda, Halska jodna voda; Earlslsadska mlinšica, gradska voda in vrelec; Marienbadska križka voda, Preblavska kisla voda, Bilnaska grenka voda, Pirmondska jeklena voda, Rodanjska kisla voda, Ea-koczy-grenka voda, Eecoaro-jeklena voda, Rogatska kisla voda, Rimski studenec (Koroška kislina^ Ofenaki Viktoria studenec, SaidschUtzska grenka veda, Selterzerjeva voda, ščavniska kislina, Sv. Lcvrencija jeklena kislina, Wilhelmov studenec Eronthalski, Earlsbadska vrelska sol, Iffarienbadska sol in Halska jodna sol. (275—1)
leeeeeeeeeeoeeoos
s a   n i k u in v Kameni k u.
(317 — 13)
Bergerjevo medicinično milo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se na AvHtro-OKcrMkt'iu, l'raucoskeui, NvutNkciu, lioluii«lt*keiu, v Nvivi in na K umu u-Hkem itd. uže 10 let se sijajuim vspehom zoper
izpuščaje na životu vvsake vrste,
kakor zoper vsako nečistost na polti,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišiij, nalezljivo hrasto, tolstni tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pego, žoltine, rudeč nos, OSebUinO, potenje nog, in zoper vso zunanjo otročjo bolezni na glavi. Vrh tega so še vsakemu priporoča kot polt čistočo srodstvo za umivanje.
Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr.
BergeHevO milo iz huioI« ima 40% koncontr. smolo iz lesa, jo skrbno narejena ter so stvarno od vsega druzega mila iz smolo, ki ae v trgovini nahaja, razlikujo.
B^F" Da se prekanjenju izogne, ""^G?
zahteva naj se v lekarnah *           ^ ter naj se pazi na zclcui
določno «h vitek  in tukaj pona-
Bergorjevo milo |P^.\.I^Nb tisnono var»tveuo
i/ smole, murko.
Jediui zastopnik za domače iu tuje dežele: lekarnar  Or.  IIo 11 v Opavu.
GIhvuh zalogu zu Ljubljano v lekarnah J. S w obod a in 6. P i c c o 1 i; potem v lukurnab v Idriji, vNovemmestu pri B c r g-iii a n n ii; v It a d o^v 1 j i c i pri A 1 e k s. K o b 1 e k u;  v K r a n j i pri
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarueu.