Izdaja Okrajni odbor SZDL TrbovlJ« m Urejuj« uredniški odbor • Odgo-roml urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 * Telefon Štev. 91 • Ra tun pni Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-148 *» List Izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din. mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani • Cena izvodu 10 din “ Rokopisov, Id morajo biti v uredništvu naj kasne)« vsak torek, na vrečama Štev. 11 TRBOVLJE, 15. MARCA 1958 Leto XI 7 dni po svetu Zdi se, da se vrtimo v začaranem krogu. In namesto da bi se ta krog ožil, postaja menda vsak dan širši. Za zelenimi mizami se vrstijo seje, z govorniških odrov si vsak vo tvoje lasti pravico dajati lekcije, kakšen naj bi bil sestanek velikih, nasprotja pa se poglabljajo. Pa vendar: tu pa tam le posije žarek upanja, dokler z nasprotne strani ta žarek ne Pogasi kak vročekrvni izbruh. Zadnjič je angleški premier dejal, da bi rad, če bi se PRIPRAVE ZA KONFERENCO ZAČELE CIMPREJ v isti sapi pa zatrdil, da se teh Priprav nikakor ni moč lotiti Prej, dokler Sovjetska zveza vztraja pri svojem stališču v tvezi s sestavo, dnevnim redom in cilji pripravljalnih razgovorov. Macmillan pa obenem Pravi, da bi morale biti priprave za ta sestanek takšne, da bi zagotovile uspeh konference. Po njegovem pa ni važno, kdo bo to delo opravil: zunanji ministri ali veleposlaniki. Po svoje je pred dnevi odjeknil tudi predlog francoskega premierja Gaillarda o SKLENITVI SREDOZEMSKE ZVEZE Po njegovi zamisli naj bi v to zvezo stopile Francija, Španijo, Tunizija,' Alžir, kasneje pa &e Italija in. druge dežele. Videti je, da hoče Gaillard spet ribariti v kalnem in z enim zamahom razbiti alžirsko osvobodilno gibanje, kajti nobenega dvoma ni, da gre za pakt, i"’ nai bi uničil severnoafriško samostojnost. Tunizija je *e odločno povedala, da bi rad francoski premier preslevil severnoafriške narode. Se celo v zavezniških državah s skepso gledalo na to zamisel, grški časniki pa so celo zapisali, da Qre za zvezo, ki je sumljivo Podobna Bagdadskemu paktu. Torej: Gaillard je še enkrat streljal v prazno. KAKO REŠITI NEMŠKO vprašanje Ko je pred dnevi predsednik zahodnonemškega Bundestaga, Gerstenmeier, razlagal ‘svoje stališče za rešitev nemškega vprašanja, je med drugim po-l^aril, da mora zahodnouem-ska vlada sama prispevati k temu, da razčisti vprašanja v°jaškega in političnega statu-*a združene Nemčije, pri čemer bi bilo v nasprotju s sedanjimi stališči možno, da bi bile svobodne volitve morda na Koncu in ne na začetku pro-Cesa reševanja nemškega vprašanja. POSREDNIŠKA MISIJA SE NADALJUJE komentatorji trde, da med mtirphgjevo in Beelejevo diplomatsko prtljago ni ničesar n°vega. Oba sta se odpravila Ponovno v Tunizijo, da bi nje-**m u predsedniku Burgibi podložila nove predloge za z*itev spora med Francijo in * unizijo. Da bo njuna misija ndi tokrat skoro brez uspeha, Pooe že napoved francoskega Premierja, ki je pred odhodom m>eh posredovalcev povedal, “a Francija ne namerava pri-0Uti v obnovo neposrednih Pogajanj s Tunizijo, dokler nniška vlada ne bo preklicala seh ukrepov proti francoskim *vllistom in cinitnim zastop-*tvom v Tuniziji. -AVSTRIJSKI OBISK V BONNU d,Arijski kancler Raab je bil va dni v Bonnu. Med obi-kom je (mej tudi razgovor s anclerjem Adenauerjem. V PRIPRAVAH ZA SKUPŠČINSKE VOLITVE Pomenki o skupnem delu Toliko je te dni predvolilnih sestankov, zborovanj, na katerih razpravljajo kandidati z volivci, da nam upravičeno vzbujajo zaupanje v nedeljske volilne uspehe. To niso zborovanja praznih obljub, obetov, laskanja, marveč so zborovanja, kjer se naši poslanski kandidati pošteno, odkrito dogovarjajo s svojimi volivci o dosedanji uspešni poti izgradnje socializma in nadaljnjih nalogah nas vseh na naši poti v lepši jutranji dan. Skratka, to so pomenki o skupnem delu, ki nas čaka na vseh področjih družbenega življenja. Razveseljivo je, da velika večina volivcev na teh zborovanjih niti ne pričakuje kakršnih koli praznih obljub in da odhajajo s teh sestankov notranje obogateni, prepričani, da smo na pravi poti, pa čeiprav jo ta pot tu pa tam vse prej kot lahka. TOVARIŠICA LIDIJA SENT-JURC je te dni nenehno med svojimi volivci. Tako Je v ponedeljek govorila v zgornjem delu Hrastnika, v torek pa spodnjem delu Hrastnika. Se pred tem pa je bila med volivci v Radečah, med volivkami v Trbovljah, pričakujejo pa jo tudi v Zagorju in drugod. Vsepovsod, volivci budno sledijo njenim izvajanjem in ji zastavljajo vrsto vprašanj, na katera dobe tehtne odgovore. Poslanski kandidat za zvezni zbor LS TOV. MARTIN GOSAK prav tako že ves teden govori na predvolilnih zborovanjih v spodnjem delu okraja. V nedeljo je govoril v Šentjanžu, v ponedeljek pa sta skupno s tov. Ingoličem govorila Brežičanom. TOV. FRANCE KIMOVEC— ŽIGA, poslanski kandidat za republiški zbor LS, ima zadnje dni malone vsak popoldan ali večer predvolilno zborovanje. V zadnjih dneh je obiskal Pišece, Bizeljsko, Kapele, Dobrovo Artiče in Globoko. Vsepovsod so kmetje z zanimanjem poslušali njegova izvajanja, nato pa so v sproščenem Razgovoru prinašati svoje težave ln dobili nanje tudi odgovore. Vseh teh zborovanj se je udeležilo po več sto volivcev. Dobro so obiskana tudi zborovanja, na katerih govore naši poslanski kandidati za zvezni in republiški zbor proizvajalcev. Tako je imel inž. KOŽELJ več zborovanj v spodnjih predelih okraja, tov ALOJZ RIBIČ pa v Hrastniku, Zagorju in Trbovljah. Pridno obiskujejo svoje volivce tudi ostali poslanski kandidati. Tov. MIMA ZUPANČIČEVA je malone vak dan v rade-ški občini, kjer pojasnjuje volivcem dosežene uspehe v zadnjem razdobju in razpravlja z njimi o perečih nalogah v bliž- nji prihodnosti. Tudi ostali kandidati prihajajo med' volivce. Tov. CIRIL KNEZ je govoril pred dnevi n.i Blanci velikemu številu volivcev, zborovali pa so tudi v Polšniku, kjer je govoril tov. JOŽE KLADIVAR-LEON ondotnim volivcem o nekaterih vprašanjih nadaljnjega razvoja kmetijstva in gospodarstva. Tudi jutri bodo v mnogih občinah velika množična zborovanja. Tako pričakujejo v Zagorju tovarišico Lidijo Sentjurc, drugod pa ostale posl. kandidate. (v) NEŠTETO JE BILO V TEH DNEH MNOŽIČNIH PREDVOLILNIH ZBOROVANJ SIROM PO OKRAJU. VOLIVCI SO TUDI TOKRAT POSLUŠALI SVOJE POSLANSKE KANDIDATE, KI SO JIM GOVORILI O VELIKIH USPEHIH NASE SOCIALISTIČNE GRADITVE. NA SLIKI: HRASTNISKI VOLIVCI POSLUŠAJO IZVAJANJE TOVARIŠICE LIDIJE SENTJURC Prihod mladinskih brigad v Brežice Brežiška postaja je okrašena. Godba tovarne Celuloze iz V.id-ma-Krškega igra koračnico. Zastave opažamo ... 2e se sliši gliasen : »Ho-ruk!« V Brežicah čaka mlade brigadirje vse polno meščanov- pa tudi mnogo starih brigadirjev je med nfiimii. Ti so jih navdušeno pozdravili z glasnim minerskim pozdravom. S častne tribune je brigadirje pozdravil predsednik občine, tov. Kolenc: »Mladina bo sedaj ponovno dokazala, da je- polna voije, polna elana!« Za njim je pozdravil vse brigadirje predsednik občinskega komiteja mladine v Brežicah, tov, Boris Pavflenič. Ta akcija — dograditev avtoceste Bratstva in enotnosti — ne bo zadnja! Zatem so pionirji brežiške občine pozdravili komandante treh brigad. Edinstven pogled! Vsi imajo rdeče rutice in bele titovke. Se enkrat glasen »Ho-ruk!« — in brigadirji so odrinili z avtobusom v Mokrice. Pripravili bodo stanovanje za druge brigadirje a tudi športno igrišče. To bo nekaj za dijake spodnjega Posavja, saj se bodo lahko pomerila v raiznih športnih disciplinah! -k IZ HRASTNISKE OBČINE Hrastniška mladina bo gradila krajevno cesto Na seminarju od 3. do 10. t. m., k} ga je organiziral občinski komite LMS v Hrastniku za mladinske aktiviste v otoči- • • • Prvič pred volilno skrinjico (RAZGOVOR Z MLADIMI ZAGORSKIMI VOLIVCI) VREME ®r*di marca jasno In hitra ®*®MHev, le ponoči sprva 4« Okoli 19. marca ponovna ladltev z obilnimi padavina-ft,,> »ne* do nižin. V nasled-dneh razjasnitev in sprva ^ »dno ter ponoči občuten mraz postopno topleje. Po sestanku smo posedli v klubski dvoranici ŠD »Proletarec-. Mlad rudar Tone iz kisovškega samskega doma je prvi presekal tišino: — Lepo, da so se nas spomnili! Rdečeličen kmečki fant iz Senožeti je še vedno držal med prsti drobceno knjižico »Mlademu volivcu«, in prikimal: — Ja, lepo so nam povedali, mi v hribih redkokdaj slišimo kaj takega. Vsi smo bili še pod vtisi prisrčnega sestanka. Štirideset mladih ljudi, sinov irv hčera zagorskih delavcev in kmetov — 23. marca bodo prvič stopili na volišče — je pazljivo poslušalo oba govornika — tovariša Lukača in Rudija Bregarja, ki sta jim preprosto, odkrito razložila, da so postali zreli ljudje in da se jim zato nalagajo nove dolžnosti poleg pravic, ki so si jih pridobili s polnoletnostjo. Zdaj smo torej kramljali. Vsi smo poslušali kmečkega fanta iz Senožeti, ki nam je pripovedoval o svojem življenju. Fant ima velike načrte. Čuti, da po starem ne more več: povedal je, da bo našel kmeta, s katerim bosta skupaj uredila sadovnjake, kajti tamkaj sadje lepo uspeva. Toplo se je zavzel za ustanovitev mladinskega aktiva. Kar nad dvajset fantov je v neposredni okolici, pa ni nobenega, ki bi prevzel vodstvo. Mi smo ga opogumili in široko se je nasmehnil. Tudi Tone je čutil, da mora še kaj povedati. Popeljal nas je v svojo mladost. Očeta so mu ubili Nemci tam nekje pri Ptuju. Petnajstleten je prišel v zagorsko rudarsko šolo, danes je že kopač^in cel Za- gorjan je postal, posebno pa mu je všeč Kisovec in njegovi prebivalci. Vzljubil je naše ljudi in kadar pride domov v Ptuj, mora domačim na široko pripovedovati o zagorskih ljudeh, rudarjih, društvih in rudarski šoli. Še tole nam je zatipal: prihodnje leto se bo vpisal v rudarsko pazniško šolo; kajpada smo mu želeli uspehov pri šolanju. ' Tako je bilo pri vseh mizah. Fantje so se pomešali med dekleta iti dekleta med fante. Redke so take prilike. Neznanci so postali znanci, v tej pičli uri so sklenili poznanstva, celo prijateljstva. Pri sosedni mizi je sedel kmečki fant z Mamolja. Pripovedoval je o svoji vasi in med drugim dejal, da je moral zjutraj vstati ob pol treh, da je ujel jutranji vlak v Renkah in prišel na to zborovanje. Pristavil je še, da se je udeležil vseh predvolilnih sestankov v svoji vasi in da bo 23. t. m. med prvimi na volišču. Kar prehitro nam je mineval čas in na vseh obrazih sem bral željo, da bi bilo v bodoče še več takih pomenkov, da bi se mladi volivci še bolj seznanili med seboj, da bi spoznali Zagorje in ljudi, ki ustvarjajo za skupni cilj. No, občinski sekretar ZK tov. Rudi jim je obljubil, da se bodo še sešli in dobili odgovor na vse 'tisto, kar jih zanima. 23. marca bodo skupno z ostalimi sta-' rejšimi ljudmi tudi ti najmlajši volivci stopili pred volilno skrinjico in volili svoje predstavnike. MUm Vidic ni, so se udeleženci seznanili z mednarodno vlo&o LMJ> z družbenim in delavskim uprav-ljanfiem, z vlogo ZKJ in njeno zgodovino, prav tako pa tudi z gospodarskim perspektivnim planom FLRJ v letih 1957-1961. Zadnji dnevi seminarja so bili posvečeni študiju mladinskih vprgšanj. Seminar je obiskovalo nad 60 mladinskih aktivistov. Mladinski voditelji so na seminarju sklenilo, da bo hrast-nižka mladina gradila krajevno cesto. Mladinci so z navdušencem sprejeli ta sklep. Mladina upa, da jo bodo v tem prizadevanju podprti tudi člani SZDL in pomagali, da bo cesta še letošnje leto skončana. Prav tako bo hrastniška mladina skrbela za ureditev in okrasitev volišč in se bo bližnjih volitev udeležila v skupinah te v zgodnjih jutranjih urah. Hrastniška mladina bo nadalje sodelovala pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb. Na to akcijo bo odposlala predvideno 52 mladincev in mladink,- -en- Dtm naprednih žena v Vidmu-Krškem Na večer pred dnevom borbenih žena so izvedli v Vidmu-Krškem lepo proslavo, katere se je udeležil tudi kandidat za zveznega poslam.-a tov. Martin Gosak iz Trbovelj. Ta praznik so slovesno proslavili tuli v Leskovcu, Dolenji vasi in drugod. V vseh teh krajih so priredili družabne večere. Podobne proslave ženskega praznika so imeli tudi po drugih krajih Zasavja. DRŽAVLJANI JUtiv"' -AVI J E! Milijoni volivcev socialistične Jugoslavije pojdejo zadnje dni marca na volitve v Zvezno in ljudsko skupščino in skupščine ljudskih republik. Leta med minulimi in sedanjimi volitvami so bila polna velikih uspehov in zmag, ki so jih narodi Jugoslavije izbojevali v svojih naporih za izgradnjo močnega gospodarstva, za razvoj socialistične demokracije, za boljše in srečnejše življenje vseh delovnih ljudi naše dežele, za mir in miroljubno sodelovanje med narodi. ' “"'•l Zavedajoč se velikih uspehov, doseženih v dosedanjem razvoju, bomo z enotno udeležbo na volitvah izrazili svojo pripravljenost in voljo, da smelo nadaljujemo nadaljnjo izgradnjo lepšega življenja in bolj humanih, socialističnih odnosov med ljudmi. Pogled nazaj na tisto, kar smo dosegli, nas navdaja s ponosom in močjo, pogled v prihodnost pa z navdušenjem in poletom za nove napore. Z enodušno udeležbo na volitvah bodo naši narodi še enkrat izpričali, da so zvesti velikim pridobitvam ljudske revolucije, da vedo, kaj hočejo, da vedo, kam gredo in da so pripravljeni še nadalje boriti se za razcvet socialistične domovine. DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE JUGOSLAVIJE! Vse, kar smo zgradili v naši deželi, vse, kar gradimo in kar bomo gradili, ustvarjamo za človeka, za ljudi, za blaginjo in srečo delovnih ljudi v mestu in na vasi, za svobodo in boljše življenje državljanov naše socialistične domovine. Nova industrija Jugoslavije, naše hidrocentrale, tovarne, železniške proge in mnogi drugi objekti — so čvrsta podlaga, s katere gremo v nadaljnjo bitko za preobrazbo naše domovine v deželo močne industrije in naprednega kmetijstva. Družbeni plan za leta 1957 do 1961 predvideva znatne investicije v razvijanju industrije in pospeševanje kmetijstva. Znatna sredstva so namenjena za zboljšanje družbenega standarda, za stanovanjsko izgradnjo, za prosvetno, socialno in zdravstveno službo. Vse to ne bi bilo tisto, kar je, ne bi pomenilo, kar zdaj pomeni za vse nas, da niso nastale v družbenih odnosih v naši deželi globoke revolucionarne spremembe, da nismo izgradili sistema družbenega samoupravljanja, ki omogoča slehernemu človeku, da neposredno sodeluje v upravljanju na vseh področjih družbenega življenja. V sistemu neposredne socialistične demokracije vzporedno z nenehnim naraščanjem gospodarskih sil naše dežele raste in se razvija lik novega socialističnega državljana, svobodnega in zavestnega graditelja socializma. V našem dinamičnem razvoju, v katerem smo vzlic raznim težavam dosegli ogromne uspehe, nastajajo tudi razne pomanjkljivosti in negativni, nesocialistični pojavi. Te pomanjkljivosti so predvsem posledica podedovane zaostalosti, ostankov birokratizma in zastarelih ozkih gledišč o razvoju družbenih sil in zapostavljanja koristi skupnosti v celoti. Uspešno premagovanje vsega, kar zavira in ovira naš hitrejši razvoj, je odvisno od nas samih, od dejavnosti milijonov državljanov v političnem življenju dežele, od boljšega in bolj vsestranskega dela organov družbenega samoupravljanja, od vztrajnega in doslednega boja zavestnih socialističnih sil, predvsem pa Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov in Ljudske mladine. Ogromna sredstva, namenjena nadaljnji socialistični izgradnji, moramo trošiti še bolj ekonomično in še bolj racionalno, žigosati moramo sleherne pojave tudi najmanjšega razsipanja družbene imovine. V socialistični demokraciji, kakršno imamo v naši deželi, je naraščajoča vloga človeka — državljana v življenju skupnosti trdno poroštvo stabilnega naraščanja proizvodnje, zboljšanja življenjskega standarda ter nenehnega zboljše-vanja splošnih gospodarskih in kulturnih pogojev življenja vseh naših delovnih ljudi. Uresničenje srečnejšega, bogatejšega in bolj kulturnega življenja delovnih ljudi Jugoslavije ni samo daljna perspektiva; to je prihodnost, ki jo že jasno vidimo pred seboj, to postaja postopoma stvarnost. DRŽAVLJANI JUGOSLAVIJE! Bratstvo in enotnost naših narodov sta ena največjih pridobitev ljudske revolucije. V pogojih polne narodne enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije to zgodovinsko pridobitev nadalje krepimo z izgradnjo sistema družbenega samoupravljanja in gospodarskega razvijanja zaostalih področij, s prizadevanjem, da bi čimprej odstranili razdeljenost Jugoslavije na razvite in zaostale pokrajine. Dolžnost vseh nas je, da ko punčico očesa čuvamo in nadalje razvijamo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Volitve v Zvezno ljudsko skupščino in v skupščine ljudskih republik naj močno potrdijo politiko bratstva in enotnosti. Naj bodo še ena manifestacija enakopravnosti, ki jo uživajo vsi jugoslovanski narodi in vse narodne manjšine v deželi, naj bodo manifestacija njihove trdne enotnosti v izgradnji nove, socialistične skupnosti narodov Jugoslavije. To bo prepričljivo odgovor vsem sovražnikom, ki skušajo ovirati naš socialistični razvoj. VOLIVCI, DR2AVLJANI IN DRŽAVLJANKE! Trajen in pravičen mir ustreza življenjskim potrebam vseh narodov in koristim nemotenega razvoja socializma na svetu, kajti vojna — zlasti v pogojih atomske oborožitve — bi pomenila katastrofalno uničenje človeškega rodu in sodobne civilizacije. S svojim vztrajnim bojem za mir na svetu, za uresničenje načela aktivne in miroljubne koeksistence, za sodelovanje z vsemi narodi in državami si je naša socialistična domovina, Federativna ljudska republika Jugoslavija, pridobila velik mednarodni ugled. Zunanja politika FLRJ je bila zmerom najpopolnejši izraz plemenitih teženj narodov Jugoslavije, da okrepe neodvisnost svoje domovine, da v miru grade svojo boljšo prihodnost, da razvijajo vsestransko enakopravno sodelovanje z vsemi narodi in državami, predvsem pa z naprednimi silami na svetu. MLADI VOLIVCI, MLADINA JUGOSLAVIJE! Naša dežela je po pravici ponosna na svojo mladino in njena dejanja v revoluciji in v povojni izgradnji. V socialistični Jugoslaviji raste rod smelih, svobodnih, požrtvovalnih fantov in deklet, ki v čedalje večjem obsegu prevzemajo pomembne družbene odgovornosti na vseh toriščih našega življenja. Mladinci in mladinke Jugoslavije! Vaša mladost, zastave, okrog katerih se zbirate, radost, s katero prevzemate nove naloge izgradnje, polet, s katerimi greste novim zmagam naproti — to je najlepši okras jugoslovanske sedanjosti. Na volitvah v marcu strnite svoje vrste z milijonskimi vrstami svojih starejših tovarišev — volivcev. DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! Vsi na volišča, vsi do zadnjega — naprej pod zastavo, okrog katere se zbirajo milijoni članov Socialistične zveze delovnega ljudstva z Zvezo komunistov na čelu, — za razcvet socialistične Jugoslavije, za našo srečnejšo prihodnost, za neodvisnost naše domovine, za zmago socializma, za mir na svetu! ZVEZNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE .............................................Hill OBVE.STILO Vse volivce, ki se bodo na dan volitev službeno ali zaradi drugih upravičenih razlogov mudili izven kraja, kjer so vpisani v volilnem imeniku, opominjamo, naj si najpozneje tri dni pred volitvami preskrbe potrdila pristojnega občinskega ljudskega odbora, da so vpisani v volilnem imeniku. Le na podlagi takega potrdila bo namreč mogoče voliti izven kraja stalnega prebivališča v kraju, kjer se bodo mudili na dan volitev. Volivci, ki bodo na dan volitev izven kraja, v katerem so vpisani v volilnem imeniku in odpotovali pred 7. uro zjutraj, to je preden bodo odprta volišča, opominjamo, da bodo svojo državljansko dolžnost lahko opravili na volišču v Domu »Svobode-Za-savje« v Trbovljah. Prav tako pa bodo na tem volišču lahka volili tudi vsi drugi volivci, ki bodo na dan valitev pripotovali v Trbovlje Iz drugih krajev, če bodo Imeli s seboj potrdila, da so vpisani v volilnem imeniku. ObLO TRBOVLJE Stran 2 »ZASAVSKI TIDNJSi 15. marca 1958. — Štev. tl Kilogram kruha 50 ali 52 din Pred kratkim so v Vidmu-Krskem gospodinje nejevoljne zapuščale pekarne, ker so peki podražili črn kruh od 50 na 52 din. Ta pa je dobra! Pravijo, da se cene ne bodo dvignile kar čez noč. No, in kruh se je le podražil! Morda se bodo jutri zmislili še v kakšni drugi prodajalni in dvignili ceno, kot so že ceno mleka za 2 din. Ser so v Vidmu-Krškem podražili kruh, so o tem začeli razmišljati tudi peki v sosednih občinah. V Brežicah so hitro ugotovili — in to privatni sektor — da se s 50 din pri kilogramu da shajati. In cena je ostala nespremenjena. Prav tako so hoteli dvigniti ceno kruha tudi na Senovem. Ali je podražitev cene kruha a upravičena? Svet za gospodarstvo pri ObLO Videm-Kr-ško je ugotovil da ni. Kruh bo zopet po 50 din. Kakšni so vzroki? Trgovska mreža na drobno je do nedavnega plačevala od vsakega kilograma prodane moke 2 din, peki pa 1 din. In to za sklad za pospeševanje kmetijstva. S 1. januarjem t. 1. dalje plačujejo v ta sklad mlinska podjetja, kar je vplivalo na ceno moke. Moka je dva dinarja dražja za peka, toda ni mu treba več plačevati za sklad za pospeševanje kmetijstva. Razlika nastane nekaj nad 30 para — kruh pa bi moral zato biti 2 dinarja dražji. Kje je osnova? Kako bomo delili dohodek? Zvezni izvršni svet je minuli teden sprejel vrsto novih gospodarskih predpisov. Uredba o ureditvi razmerij v zvezi z razpolaganjem s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organi zacij nalaga delavskim svetom gospodarskih organizacij in zborom proizvajalcev vrsto dolžnosti. Pomenimo se tokrat o nekaterih načelih te uredbe. Uredba določa, da morajo gospodarske organizacije pri razdelitvi čistega dohodka med osebne dohodke delavcev in sklade ugotovili, kolikšen del čistega dohodka je nastal kot posle dica prizadevanja delovnega kolektiva in kolikšen del čistege dohodka je rezultat gibanja na trgu in splošnih pogojev poslovanja. Ze samo to določilo pove, da bodo morali delavski sveti temeljito pretehtati, kako je nastal čisti dohodek in ga po tem načelu tudi razdeljevati. To pomeni, da bo treba sedaj v podjetju zelo vestno spremljati znižanje stroškov, prihranke, po večanje proizvodnje, kajti s tem lahko nastane dohodek po prizadevanju delovnega kolektiva. Spremljati bo treba poslovanje pedjetja in ugotavljati, kolikšen del čistega dohodka je nastal zato, ker je podjetje zboljšalo izbiro blaga, kakovost proizvodnje ter storitev in podobnih či-niteljev. To narekuje gospodarski organizaciji tudi bolj točno evidenco o nastajanju dohodka, kot doslej. Del čistega dohodka, ki je nastal kot rezultat prizadevanja delovnega kolektiva razporeja delavski svet praviloma na del za osebne dohodke delavcev in na del za sklade. Tisti del čistega dohodka, ki pa je nastal kot posledica gibanja na trgu in splošnih pogojev poslovanja, pa mora delavski svet izločiti v sklade gospodarske organizacije, in sicer predvsem v sklad osnovnih sredstev in obratnih sredstev. O osnovah čistega dohodka in njegovi razdelitvi sklepa delavski svet na posebni seji. Pri izločanju dela čistega dohodka za sklad skupne porabe upošteva delavski svet zlasti tiste potrebe delovnega kolektiva, ki pripomorejo k dvigu storilnosti ln uspešnejšemu poslovanju gospodarske organizacije, kot na primer sredstva za strokovno izobrazbo delavcev, za izboljšanje zdravstvenih pogojev, za nastanitev delavcev, za ustanovitev servisov, ki bodo v pomoč ma-teram-delavkam itd. Delavski svet mora med poslovno dobo posebno paziti na izdatke, ki bremenijo materialne stroške in niso neposredno vezani na proces proizvodnje. To so izdatki za reprezentanco, reklamo, udeležbo na sejmih in razstavah, izdatki za službena potovanja doma in v tujini, Izdatki za uporabo avtomobilov itd. To pomeni, da mora delavski svet poslovati kot dober gospodar, skrbno paziti, kako se trošijo sredstva in kaj vse bremeni materialne stroške. Gospodarska organizacija pa opravlja družbeno dejavnost. S to uredbo je tudi predpisano družbeno nadzorstvo. Prevzemajo pa ga delavski organi, to je zbori proizvajalcev. Zbori proizvajalcev morajo najmanj enkrat vsakih šest mesecev, po možnosti pa vsake tri mesece opraviti pregled periodičnih ob- sestavil tudi analizo poročil o periodičnem obračunu gospodarskih organizacij tudi za posamezne organizacije, če bo to zahteval občinski zbor proizvajalcev. Občinski zbor proizva-jalvec bo ob tem posvečal posebno pozornost vprašanju, ali gospodarska organizacija racionalno in smotrno vlaga sredstva in troši sklade, kako je z delovno storilnostjo v gospodarski or- NA ZADNJI SEJI DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA NA SENOVEM SO GOVORILI O PROIZVODNEM NAČRTU ZA LETO 1958, POMENILI PA SO SE TUDI O TEM, KAKO ZMANJŠATI REZIJSKE STROŠKE Priprave za volitve DS Posvet predsednikov DS inUO v Trbovljah Posvetovanje je bilo zelo tehtno. Prva ugotovitev je bila, vih nalog. Prav tako so udeleženci menili, naj se zaključni da je treba volitve delavskih računi podjetij podajajo čim-svetov dimbolj povezati s bolj preprosto, razumljivo, da splošnimi volitvamii in da se vprašanja, ki se obravnavajo v splošni volilni akciji, povezujejo tuds z vprašanji' delovanja organov, samoupravljanja. V trboveljski občini se še vedno nezadostno upoštevajo in uveljavljajo zaključki nedavnega kongresa delavskih svetov; delavski sveti in upravnji odbori se premalo povezujejo s kolektivi, gradivo za zasedanja delavskih svetov se dostavlja zelo pozno, zasedanja se sklicujejo v nagljici ali celo Po nalogu direktorja, zamrlo pa je tudi delo komisij alj pa komisije sklepajo same, namesto da bi pripravile gradivo za zasedanje delavskega sveta. Delavski sve-_ti in upravni odbori še nimajo poslovnikov, in ni nič čudnega, če se razprave prepletajo in V posamezniki govorijo o enem in istem vprašanju večkrat. S tem seveda ni rečeno, da delavski sveti niso imeli nobenih uspehov pri svojem delu. Zdaj, ko bodo dajail organi obračun svojega dela, bodo morali obrazložiti dobre in slabe strani svojega dela oziroma celotno problematiko svojih podjetij. Na posvetovanju so se zavzeli tudi za smOtmejSo vzgojo članov DS in UO, ker so sodili, da bo temeljitejše znanje bolj pripomoglo k izpolnjevanju njiho- bo vsakomur jasno, kaj je podjetje napravilo, kakšni so bili stroški proizvodnje in podobno. t. k.k računov in njihove analize. Tl splošen pregled bo zborom proizvajalcev sestavil občinski upravni organ. Po potrebi bo Lani 2500 hi piva! Zanimanje za pivo je v Zasavju močno poraslo. Lani so gostišča v Trbovljah in Hrastnika prodali že 2500 hektov piva ali 117,5 °/» več kot pred nekaj leti. Kakor smo zvedeli pri zalogi piva laške pivovarne v Trbovljah, prodajo največ piva v steklenicah, prizadevajo pa si razširiti tudi zanimanje za pivo v vrčkih. Tovarni namreč še vedno močno primanjkuje steklenic in tu je eden glavnih vzrokov dosedanjih poletnih kriz v preskrbi s pivom. Letos praznuje laška pivovarna 20-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti bo presenetila odjemalce z novima vrstama piva — s 16 */o »Goldingom« ganizaciji, kako s kadri Itd. Delavski svet gspodarske organi zacije pa je potlej dolžan na svojih sejah obravnavati priporočila, ki jih je izdal zbor proizvajalcev. Ce se gospodarska organizacija ne ravna po priporočilih zbora proizvajalcev, pa je zaradi tega nastala škoda ali bi mogla nastati znatna škoda, lahko občinski ljudski odbor izda odločbo, s katero uvede nad gospodarska organizacijo prisilno upravo, ki ne sme trajati več kot eno leto, ali pa razreši direktorja oziroma razpusti delavski svet oziroma upravni odbor ln poleg tega uvede tudi prisilno upravo. To so nekatera načela uredbe. Seveda je še vrsto drugih podrobnosti. Kot vidimo, je uredba izredna važna In jo bodo morali člani delavskih. svetov, operativno tehnični organi v podjetju in seveda tudi člani zborov proizvajalcev temeljito proučiti. Vsem namreč nalaga pre- ln črnim, 18 •/« »Jubilejnikom«. cejšnje dolžnosti. Potrjene kandidature za volitve 1 ljudskih poslancev Zvezne ljudske skupščine in skupščine LR Slovenije v okraju Trbovlje «. Okrajna volilna komisija Trbovlje sporoča, da so bile za volitve ljudskih poslancev Zvezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine Slovenije v okraju Trbovlje potrjene tele kandidature: ZA ZVEZNI ZBOR ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE: 204. volilni okraj (Brežice, Videm-Krško, Senovo, Sevnica): GOSAK M. MARTIN, Trbovlje, Trg revolucije 24; 205. volilni okraj (Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje): SENTJURC LIDIJA, Beograd. ZA ZVEZNI ZBOR PROIZVAJALCEV, SKUPINE INDUSTRIJE, TRGOVINE IN OBRTI: 110. volilni okraj (Brežice, Videm-Krško, Senovo, Sevnica. Radeče); KOŽELJ M. inž. ANTON, Senovo 174, in KOSELJ M. STANE, Radeče, Njivice 32; 111. volilni okraj (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje): RIBIC I. ALOJZ, Trbovlje, Trg revolucije 4a. ZA REPUBLIŠKI ZBOR LJUDSKE SKUPŠČINE LRS: 120. volilni okraj (Brežice): INGOLIČ A. JOŽE, Ljubljana, Livarska c. št 9; 121. volilni okraj (Brežice): KIMOVEC I. FRANC, Ljubljana, Trstenjakova 8; 122. volilni okraj (Videm-Krško): NUNClC A. STANE, Videm-Krško, Nova Resa 12, in GLIHA J. JULIJ, Videm-Krško, Dalmatinova 6; 123. volilni okraj (Senovo): STERBAN I. KAREL, Senovo št. 72; 124. volilni okraj (Sevnica): ŠTRUKELJ A. SLAVKO, Sevnica, Savska cesta 24, in KNEZ A. CIRIL, Skrovnik 1, p. Tržišče na Dolenjskem; 125. volilni okraj (Radeče): ZUPANČIČ F. MARIJA, Trbovlje, Leninov trg 5; 126. volilni okraj/(Hrastnik): BREČKO V. STANKO, Hrastnik 174; 127. volilni okraj (Trbovlje): MARINKO F. MIHA, Ljubljana; 128. volilni okraj (Trbovlje): KRALJ J. FRANC, Trbovlje, Leninov trg 5; 129. volilni okraj (Zagorje): KLADIV AR J. JOŽE, Ljubljana, Celovška cesta 28. ZA REPUBLIŠKI ZBOR PROIZVAJALCEV, SKUPINE INDUSTRIJE, TRGOVINE IN OBRTI: 58. volilni okraj (Brežice, Videm-Krško): VIDENIC J. IVAN, Brežice, Vodnikova 7, in ŠPAN J. MARIJAN, Videm-Krško, Nova Resa 30; 59. volilni okraj (Senovo, Sevnica, Radeče): KNEZ F. JOŽE, Senovo in CIMPERSEK R. RUDOLF, Sevnica, Kolodvorska ulica, Novi bloki; 60. volilni okraj (Hrastnik): . SIHUR A. ANTON, Hrastnik št. 20; 61. volilni okraj (Trbovlje): NAGLIC A. FRANC, Trbovlje, Majcnova 6; 62. " volilni okraj (Zagorje): BRAČUN J. JOŽE, Zagorje, Podvine 11. ZA REPUBLIŠKI ZBOR PROIZVAJALCEV, SKUPINA KMETIJSTVA: 5. (okraj Trbovlje): REBERNIK K. STANKO, Brežice, Bizeljska cesta 26, in SBPfiTAVC J. FERDO, Stara vas 6. Obrtni dejavnosti še več pomoči O usJoižnostnl dejavnosti, ki pomaga našim delovnim ljudem, da pridejo do raznih uslug, smo le razpravljali ln tudi posamezni občinski ljudski odbori so že napravili korake za razširitev ln razvoj uslužnostnlh obrti. Seveda pa ta iporooč ni povsod enaka. Te dnj zaključujejo naša obrtna podjetja in delavnice svoje letne obračune. Na kratko vam bomo prikazali delovanje dveh mladih uslužnostnih obrti, ln to KNJIGARNE TRBOVLJE ln FOTO TRBOVLJE. ENO LETO OBSTOJA OBRTNE DELAVNICE FOTO TRBOVLJE Obrtna delavnica FOTO TRBOVLJE obstaja sedaj drugo leto, namreč 1. Januarja letos je preteklo 1 leto, odkar posluje samostojno. Poprej Je ta delavnica poslovala v sestavu PLESKARSTVA TRBOVLJE In člani foto delavnice niso bili nič kaj preveč za- dovoljni. po osamosvojitvi foto delavnice 1. januarja lanskega leta pa je le-ta napravila velik razmah. Delavnica sicer obratuje že štiri leta, od teh eno leto kot samostojen obrat — Njen promet Je znašal po letih takole: v letu 1954 Je podjetje napravilo 1,812.000 din denarnega prometa, strank pa Je imelo 2200; leta 1955 Je promet že narastel na 1,852.000 din. a število strank se je povečalo na 3500; v letu 1956 je znašal promet 2.600.000 ddn, strank ipa je bilo 3500; v letu 1957. ko je delavnica postala finančno samostojna, pa se Je njen denarni promet povečal na 3.214.000 ddn, a število strank je znašalo preko 5000. Te številke nam pokažejo, da Je ta obrtna delavnica napravila velik razmah ln napredek, odkar se je osamosvojila. Tuidii ostali pogoji so se v podjetju zboljšali. Edino, kar delovtnj kolektiv še želi, Je, da bi delavnica dobila po- trebne prostore za temnico. To vprašanje bi bilo mogoče z dobro vodjo zadovoljivo rešiti, uspeh pa bi bB, da bi se promet povečal in tudi število strank bi narastlo — in kar Je prav tako važno: podjetje bi tedaj lahko zaposlilo še nove delovne moči, predvsem vajence, ki bi lahko izdelovali krajevne razglednice, ki jih v Trbovljah močno primanjkuje in po njih zlasti vprašujejo tujci in turisti. TUDI KNJIGARNA JE POVEČALA PROMET Kot samostojna gospodarska enota posluje nadalje KNJIGARNA TRBOVLJE. Sprva v podjetju sicer ni bilo posebno velikega prometa;, pozneje pa se je od leta do leta večal. Medtem ko je knjigarna imela leta 1953 8,287.280 din prometa. Je ta lansko leto že narastel na 27,174.838 din. Dvig prometa Je torej očiten, jz česar sklepamo, da se kolektiv knjigarne zavzema za dobro poslovanje. Vendar pa bo treba, da trboveljska knjigarna poskrbi še za večji asortiment, tako da njenim odjemalcem ne bo treba iskati raznih artiklov širom po okraju, ali pa celo v Celju in Ljubljani. To bo ena od glavnih nalog kolektiva knjigarne. Podjetje Ima v načrtu, da pride do boljših poslovnih prostorov, prav tako ima v načrtu ostvarl-tev pomožne dejavnosti — knjigoveznice in ročne tiskarne. V Hrastniku nezgoda* z elektriko Prva je dograjena, druga bo Se letos V sredo, 19. marca, ob 16. uri, bo v SEVNICI VELIKO PREDVOLILNO ZBOROVANJE Govorila bosta tov. Martin Gosak in tov. Maks Krmelj Predvolilno zborovanje v Globokem Neprimerno bolje kot kd feoli prej je ugpelo predvoliln . zborovanje v Globokem preteklo nedeljo. Udeležili so se ga še posebno dobro viofliivci’ iz oddaljenih vasi, kot so Brezje, Bojano in Plršenberg. Na njem sta govorila zbrani množici kandidata za bližnje volitve v zvezni ln republiški zbor, tov. France Kirnove c-2i®a in tov Ferdo Šepetave. Prav tako dobro obiskano je hilo po industrijski llmaijj nekaj dni prej sklicane zborovanje volivcev, na katerem je t Avstrija In Vatikan sta se začela pogajati o novem konkordatu že leta 1955, ko so zavezniške velesile s podpisom državne pogodbe vrnile Avstriji svobodo in neodvisnost. Že tedaj so se vatikanski krogi trudili, da bi Avstrija sprejela stari konkordat, ki jim je zagotavljal velik vpliv v javnem življenju te dežele, avstrijskemu kleru pa precejšnje družbene in gospodarske pozicije. Avstrijska koalicijska vlada ni enotno odgovorila na te težnje Vatikana. Voditelji klerikalne Ljudske stranke so se zavzeli za obnovitev starega konkordata, voditelji Socialistične stranke pa so sprva odklanjali, potem pa predlagali sklenitev novega konkordata. Po dolgotrajnih pogajanjih so ob koncu lanskega leta sklenili kompromis: priznali so pomembnost starega konkordata, vendar so izjavili, da bi bilo treba spremeniti nekatera zastarela določila in jih vskladiti z novimi pravnimi predpisi in povojnim razvojem na deželi. Vlada je 21. decembra lani poslala Vatikanu noto, v kateri priznava stari konkordat, predlaga pa spremembo treh njegovih členov, ki govore o šolstvu, zakonski zvezi in finančnih obveznostih cerkve do države. To so pravzaprav glavni sporni problemi v konkordatu, ki je začel veljati tedaj, ko je Dolfuss nasilno pregnal socialne demokrate z oblasti, razpustil parlament in z orožjem zatrl vstajo delavcev na Dunaju februarja 1934. Stari konkordat je zagotavljal Vatikanu skoraj srednjeveški vpliv v družbcno-politlčncm življenju Avstrije in omogočil cerkvi pridobivanje denarnih sredstev neposredno od vernikov s pomočjo države. Prisiljeval je avstrijske državljane, da so se morali cerkveno poročati. Prepovedal je ločitve z&kona in ponovne zakonske zveze, ki so jih državni organi kaznovali kot konkubinat. Konkordat je zahteval, da vsi Avstrijci krstijo svoje otroke in zagotavljal cerkvi nekontroliran vpliv v šolskem in javnem življenju. Predsednik republike dr. Scb&rf je v svoji knjigi »Obnovitev Avstrije 1945—1955« napisal, da je ta konkordat »eden od najbolj reakcionarnib v sedanjem času«. Vatikan se ni strinjal s predlogi avstrijske vlade o spremembah nekaterih členov starega konkordata. Te spremembe pa ne bi bile ničesar novega. Civilni zakon je na primer legalen že leta 1938, ko je Hitler zasedel Avstrijo, po vojni pa je postal zelo popularen ne samo med socialisti, ampak tudi med klerikalci. Poskusi Vatikana, da bi vsilil Avstriji zastareli cerkveni režim iz obdobja Dolfussove vladavine, so izzvali precejšnje negodovanje v avstrijski javnosti. Večina podpira stališče vlade. Napredni ljudje pa so sploh proti kakršnemukoli sporazumu. Klerikalni krogi so začudeni, v dunajski nadškofiji pa nejevoljni zato, ker je vlada objavila razgovore z Vatikanom. Vse kaže, da je vlada z objavo teh razgovorov skušala pridobiti podporo javnosti. V noti, s katero je Vatikan odgovoril na predloge avstrijske vlade, je rečeno, da »Sveta stolica želi zboljšati svoje odnose s plemenitim avstrijskim narodom, o čemer je dala že mnogo dokazov svoje dobrohotnosti«. Toda ta »dobrohotnost« je v isti noti podprta z opomi- nom, da je »avstrijska vlada obvezna, da v celoti prizna konkordat«, ne glede na to, da je proizvod klerofa-šlstične vladavine in da se je ta vladavina sklicevala nanj, ko je preganjala delavce in nasilno dušila napredne sile v deželi. Vatikan zahteva, da mora avstrijska vlada »prevzeti vse obveznosti starega konkordata, šele potem bi lahko razpravljali o nekaterih manjših korekturah«. Vatikanska nota je torej podobna navadnemu diktatu, zato so jo Avstrijci, ne glede na svojo strankarsko pripadnost, odklonili. Predsednik Socialistične stranke ln podpredsednik vlade dr. Pittermann je 7. marca izjavil, da starega konkordata sploh ni mogoče več spoštovati ,ker ga je življenje že zdavnaj preraslo. Ponovno pa je Izrazil željo — v skladu z novim programom Socialistične stranke, ki predvideva možnost sodelovanja s katoliško cerkvijo — da bi s pogajanji rešili sporne probleme. Avstrijska javnost z velikim zanimanjem spremlja ta spor z Vatikanom, zlasti še, ker je napovedan obisk kanclerja Raaba v Vatikanu, kjer ga bo sprejel tudi papež Pij XII., ki je pred četrt stoletja kot vatikanski sekretar Pacelli podpisal konkordat s fašističnim diktatorjem Dol-fussotn« traj, ko so rudarji jutranje delovne izmene že odšli z doma, so gospodinje pospravljale za njimi in budile otroke za šolo. Iz vsake hiše in stanovanja so se slišale vesele melodije radijskih sprejemnikov... Takrat pa — bilo je nekaj minut čez šesto — tresk in blisk! Vsi radloaparatl na »Ani« — to je ena Izmed rudniških kolonij v Hrastniku — in v okolici so umolknili, namesto glasbe pa so začeli oddajati Iskre in plamene. Električna luč je divje zasvetila — pa ne samo na žarnicah, temveč po vseh napeljavah, stikalih, priključkih — povsod je sikal plamen. Tudi žice električnih vodov na prostem so začele žareti... Prestrašeni ljudje so begali po stanovanjih sem in tja; nekateri so začeli že reševati obleko na prosto, ker se je bilo bati, da ho električni tok povzročil požar. Neko dekle, ki je skušalo z vodo pogasiti vnemajoči se les, bi elektrika skoraj ubila. Bilo je takole: zaradi tele snega se je žica visokonapetostnega daljnovoda dotaknila žie nizke napetosti ln spustila vanje svojo moč. Silovite napetosti niso vzdržale niti varovalke niti releji — avtomati, razširila se je bliskovito po vsem nizkonapetostnem omrežju ln povzročila veliko škodo In še večji strah. V nekem hlevu je visoka napetost, ki je od svetilke ali pa napeljave udaril* na betonski zid, ubila prašiča. •. Visoka napetost je v vodih s sekundarno voltažo napravila precej škode, zlasti pri radlo-aparatlh. Prizadeti upajo, da bodo oškodovanci dobili odškodnino za povzročeno materialno škodo. Potrebno je nadalje, da se visokonapetostni vodi zavarujejo po predpisih, da ne bodo prišli v stik a nizkonapetostnimi napeljavami« 1*. marca 1958. — Štev. 11 »ZASAVSKI TEDNIK« Stran 8 Ženski kotiček nekoliko VPRAŠANJ IZ VRTIČKARSTVA 1. ALI STE Ze OČISTILI *N OBREZALI SADNO DREVJE IN OKRASNO GRMIČJE? Ce še niste, storite to čim-*rei — pa le, če ste tega dela vešči! Nevešč obrezovalec na-Pravi mnogo več škode kot Pa koristi. Naj vas ne bo »ram vprašati strokovnjaka *a nasvet in naj se vam ne *di škoda nekaj dinarjev za strokovno pravilno izvršeno obrezovanje. 2. ALI STE ŽE DALI SADNO DREVJE POŠKROPITI? Tudi za izvršitev zimskega »kropljenja se že mudi! Vendar poslušajte dober nasvet: nikdar ne šušmarite sami s škropilnico in rumesanom okoli drevja, ker boste gotovo naredili vsaj škodo, če ne ta nesreče. Pokličite raje ekipo kmetijske zadruge, ki vam oo drevje hitro in strokovno Pravilno poškropila. 3. ALI STE SADNEMU DREVJU, NASADOM JAGODJA IN OKRASNIM RASTLINAM ŽE POGNOJILI? To pa lahko opravite sami. je hlevski gnoj dovolj Preperel, zlasti če ste za ste-Do uporabljali žaganje, lahko gnojite z njim še tudi spomladi povrh zemlje, prav tako s kompostom. S stranišč-hico jn gnojnico sadnemu drevju in okrasnemu grmičju ne gnojite, razen če slabo ra-Bujno rastočemu drevju n okrasnim trajnicam gnojili samo s superfosfatom ali s Thomasovo žlindro, slabo rastočim pa z nitramonkalom, ~® nimate domačega gnoja. "Pojila dobite v kmetijski Zadrugi. Pomnite: gnojenje je »e bolj važno kot obrezovale in škropljenje! *• ALI STE IZ ZAPRTIH "RED ŽE SPRAVILI LAN-sKo PRST? Če še niste, je zadnji čas, da bo prvi ugodni priliki to gorite, zemljo presušite in »ele presušeno in prezračeno Prst spravite nazaj, na plast listja in gnoja. 5. ali STE VSTAVILI nove Sipe v okna zaprtih "Red namesto pobitih? Če niste, zaprta greda ne "O držala toplote. 6- ali veste, da daje "Noj v zaprti gredi TOPLOTO toliko dalje, Rolikor bolj GA STLAČITE? Nepotlačen gnoj v gredi daje skraja večjo toploto, ki Pa kmalu pojenja. 7- ALl-STE ŽE PREMISLL-El. KOLIKO IN KAKŠNA °eMena BOSTE potrebovali ZA SPOMLADNO SE-TEV? Če še niste, storite to čim-RveJ in pohitite z nakupom Sernen, ki jih niste sami lani Pridelali, da ne boste prepozni — saj vsako leto nekaterih semen (na primer čebulj-®ka itd.) zmanjka. 8- ALI -ste že prelopa-TTEl GREDE NA VRTU? Če jih niste že jeseni ali ko je bilo toliko suhih dni, potem nikar ne mečkate mokre zemlje zdajle, ko ®neg kopni, temveč počakaj-e> da se zemlja dodobra °suši. mniM® imTruem Z OBČNEGA ZBORA TVD »PARTIZANA« V TRBOVLJAH FILM FILM FILM FILM FILM FILM FILM V telovadnici »Partizana«, ki Je bila lepo ozaljšana, so se prejšnji ponedeljek zbrali člani in članice telovadnega društva, da bi poslušali porodilo o lanskoletnem delu trboveljskih telovadcev. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki ostalih krajevnih društev, okrajne zveze »Partizana«, občinskega komiteja ZK, SZDL in še drugi. Iz poročil smo povzeli, da je društvena uprava vložila obilo truda za nadaljnji razvoj telesne vzgoje v trboveljski dolini. Na splošno Je uprava društva izvedla vse na lanskem občnem zboru sprejete sklepe, le v povečanju števila članov ni uspela. Pri mladinskih oddelkih Je število celo nekoliko nazadovalo, vendar se je število povprečja pri vadbah dvignilo, kar Je znamenje, da mladinski oddelki bolj redno obiskujejo vaje. V razpravi, ki Je bila zelo živahna/. so ugotovili, da Je upravni odbor vse premalo sodeloval s starši telovadeče mladine, kar se je verjetno odrazilo tudi pri padcu v mladinskih oddelkih Društvo je med letom sodelovalo pri vseh manifestacijah, priredilo nekoliko izletov, med njimi tudi propagande na vasi. Precejšnjo pomoč je društvo nudilo nadalje sosednim društvom pri javnih nastopih. Društvo je prav tako pretečeno leto posvetilo veliko paž-njo vaditeljskemu kadru. V ta namen je uprava poslala več prednjakov v okrajne in republiške tečaje, poseben tečaj za vodnike pa je bil tudi v društveni telovadnici. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se društvo lansko leto ni lotilo večjih gospodarskih del, temveč so bila izvedena le manjša dela v telovadnem domu. Vrednost del, ki Jih namerava društvo letos izvršiti, se ceni nad 1 mildjon dinarjev. Na občnem zboru so razpravljali tudi o opustitvi' društvenega gostišča- in oddali doma v upravljanje komune. Vodilni člani društva so mnenja, da bi se po od- ČUDEZNO zdravilo BODOČNOSTI, KI GA PRINAŠAJO CEBHltE .Čebelarsko društvo v Trbovljah “Priredilo dne 16. marca 1958 (v a“aeI3°) ob 9. uri dopoldne prejšnje v dvorani OLO Trbovlje, p‘'rrdavanje bo zelo zanimivo in iz ti 2a vse> saJ ho predavatelj za. ^ubljane predaval o čudežnem j nravi iu, ki nam ga zbirajo čebe- biv^i Predavanje vabimo vse pre-stv? ,tvo» zlasti pa osebje zdrav-enih in ostalih ustanov. ODBOR Rešitev magičnega kvadrata iz 9. Številke Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga ■občin v 9. številki »Zasavskega tednika«, se glasi (vodoravno 0 havpično): 1. GROM, 2. ROKA. S. OKOP, 4. MAPA. - Žreb je prisodil knjižno nagrado za rešitev magičnega kva-. ata Lojzku NOVAKU, učencu 4. le“>ež 16, Kinematografi KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah: 14. do 18. marca ital. barvni kinemaekop. film »Kruh, ljubezen in...«; od 18. do 20. marca pa franc, film »Pot v raj«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II*: od 14. do 17. marca amer. barvni film »TAJNOSTI MOČVIRJA«; Predprodaja vstopnic vsako nedeljo dopoldne od 10 do ii, popoldne od 2. do 3. ure pri dveh okencih. Naslednji teden premiera amer. filma »TUJEC JE POKLICAL«. V gl. vlogi Gary Merrill, Sheley Winters in Bette Davis, KINO »SVOBODA« Vldem-Krško: 15. in 16. marca Ital. film »NESMRTNE MELODIJE«; 19. in 20. marca franc, film »DRZ. SOVRAŽNIK ST. I«; 22. ta 23. marca mehiški film »MIDVA«. KINO SEVNICA: 15. in 16. marca franc, film »OCE, MAMA, SLUŽKINJA IN JAZ«; 22. ta 23. marca angl. film »VELIKA URA«. KINO BREŽICE: 15. marca avstr.-franc, film »POT V RAJ«; 16.3. amer. barv. dnem. film »ROJENA JE ZVEZDA«; 17. 3. franc, barv. film »MONTE CHRISTO«; 17. in 18. 3. amer. film »PADLI ANGEL«; 19. In 21. 3. ruski film »PREDMET«, 22. in 23 3. franc, barv. film »SENTJERNEJSKA NOC«. Mali oglasi PRODAM gospodarsko poslopje 10X5,50 m (za prestaviti). —i Pepca Pleterski, Brestanica 25. PRODAM poceni sadovnjak 83 arov, cca. 70 sadnih dreves. Angela Pevec, Žalec. , Kmetijska zadruga Dole pri Litiji prodaja; 1 avto, znamke Opel-BUtz v dobrem stanju, 1 motor Diesel znamke »Jan« 26 KM. 1 motor Diesel znamke »Uta-porm« 12 KM, 2 nosilca, nova in 1 glava mostne tehtnice Prednost nakupa Imajo zadružni ln državni sektor. Avto-moto društvo Izlake bo priredilo v mesecu marcu 3-me-sečnl tečaj za šoferje — amaterje. Priglasitve za fečaj sprejema tov. Edi Urbanija do vključno 20. t. m. / Po Savi so ml odplavale 4 race I kdor ve, kam so se zatekle, naj proti nagradi sporoči: Vladki Oberauner, Hrastnik. ‘ 4-redno diatonično harmoniko »Kucler« ugodno prodam. Polž-1 vedbe v »Potrošnji«. Stara vas pri Krškem. daji doma laže posvetuj osnovni decavnosti v društvu — to Je telesni In duševni vzgoji mladine. Občni zbor Je nadalje sprejel, da se v društvu začne gojiti tudi boks ta Judo. Nadalje želi društvo, da se ustanove telovadni odseki pri »Svobodah« v Zasavju ta na Dobrni, V ta namen bi Jima društvo odstopilo nekaj osnovnega telovadnega orodja. Ob koncu Je občni zbor sprejel obširen program dela za tekoče leto. Pri Izvedbi tega načrta želimo društvu obilo uspehov. s. a. ZAKAJ NI, VEC MLADINE V TELOVADNICI? Prešnjo soboto Je bil v Zagorju občni zbor telovadnega društva. — Delo bi bilo lahko boljše, če bi bili vsi člani upravnega odbora delavni. — Se več novih oblik dela ta sodelovanja s športnim društvom »Proletarec«. — Pritegniti Je treba večino mladine in ostalih. — Na občnem zboru je bil nagrajen »tov. France Klun, priznanje pa so Izročili tudi zaslužnemu telovadcu tov. Franceljnu Bašlju. Zagorje, marca. — Čeprav Je bilo telovadno društvo »Partizan« v Zagorju v zadnjem času kar delavno, vendar kljub temu ne moremo biti zadovoljni. Zlasti ne zaradi tega, ker društvo ni bilo v stanju, da bi pritegnilo več delovnih ljudi v svoje vrste, predvsem pa mladino. Res je sicer, da ima društvo precejšnje težave, zlasti/ s prostori. Ker je velika dvorana doma edini primerni prostor za večje prireditve in zborovanja v kraju. Je razumljivo, da Je pogosto zasedena ln tako telovadba tiste dni odpade, kar ni najbolje. Nadalje je dvorana v zimskem času precej mrzla, kar tudi odvrača telovadce od rednih vaj. Kljub tem ln podobnim težavam pa so telovadci v Zagorju vendar dosegli nekaj uspehov. Razprava na občnem zboru sicer ni bila zelo številčna, vendar je opozorila na vrsto problemov, ki so bili včasih celo odi raz nerazumevanja. Res Je sicer, da Je telovadišče »Partizana« v obupnem stanju in da ga je treba nujno urediti. Vendar pa letni oder na njem ni taka ovira za delo. Čeprav oder uporabljajo res samo mesec ali dva na leto, pa je vendar potreben za kulturno razvedrilo Zagorjanov. Vemo pa, da Je na drugi strani stadion »Proletarca« dovolj velik ta da bi gi lahko uporabljali tudi člani »Partizana«. Treba Je samo razumevanja, in vprašanje bi bilo rešeno. Na občnem zboru so tudi! precej razpravljali o sodelovanju med »Partizanom« 4n »Proletarcem«, ki je to sezono zelo zadovoljivo. Nekaj besed pa je bilo tudi za združitev društev. Prav Je, da se obravnava tudi to vprašanje, ni pa prav. da nekdo v razpravi izreče mnenje, da za združitev ni pogojev, niti potrp-be. Tako mnenje je povsem zgrešeno. V prihodnje kanijo v zagorskem »Partizanu« znatno izboljšati svojo dejavnost, še posebej, če bo njegovo prizadevnost podprla tudi mladinska organizacija ta seveda tudi mladina sama. Društvo bo uredilo člansko sobo, večkrat med letom organiziralo sestanke s člani, uvedlo bo nadalje sestanke a starši telovadečih otrok, pripravilo vzorne telovadne ure Itd. Starejši člani pa bodo začeli z rednim delom ta pripravili za letni telovadni nastop spet nekaj točk. Društvo pa pričakuje prav tako, da bodo starši otrok v prihodnje pokazali več razumevanja za telesno vzgojo ta pošiljali svoje otroke v telovadnico, saj Je prav v tem iskati tudi velik vzrok, da ni več mladine v telovadnici. lon,r Julijan Ernesti, učenec I. rasreda radeške nižje glm-nam Je poslal spodnji magični kvadrat. Poskusite ga j besede (vodoravno ln navpično), 1. žival, ki živi v vodi; ^ v naši državi (tudi ime nailh cigaret); 3. zaničljivo Ime z*nsko; 4. prebivalec države v Vzhodni Aziji. C «• R e : AAAAAA, BBBBB, III, RRR. SL* AURIJAN J LIPOVŠEK m m jj Rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 2 ! marca opoldne. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni bJižni nagradi (po odločitvi žreba), lih nam 1>oste odgovorili, ne pozabite navesti poleg svojega ^ ®n» in priimka tudi razred Iole, ki jo obiskujete, nadalje pošto kjer ste doma. • vsem pionirjem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO FRAKIC * KOPITAR. Robert Mitcham in Curd Jiirgens sta ■Tl nosilca glavnih vlog v filmu »Sovražnik je F pod nami«, ki je bil posnet v Hollywoodu. «JJ Film prikazuje življenje vojakov v drugi svetovni vojni. • Po uspešnem startu svojega prvega fil-■Tl ma »Prvi aplavz« bo popularni italijanski F pevec Claudio Villa igral v Nemčiji v drugi 2J verziji nekdaj popularnega filma »Torna piccina mia«, v katerem je nastopil zdaj že A umrli Beniamino Gigli. “ V filmu »The far country« je Gregory 9 Pečk glavni igralec, hkrati pa tudi produ-* cent. V filmu mimo njega nastopajo še — Jean Simmons in Charlton Heston. 3! Ameriški komik Bob Hope bi rad gosto-1“ val v Moskvi. »Čemu naj bi se Rusi veno-2» mer samo jezili zaradi Američanov?« je menil Bob Hope. »Naj se še enkrat nasmejijo!« e Poročajo, da je »Zagreb-film« sklenil z ameriško televizijo dogovor o prodaji vseh doslej narejenih risanih filmov. Vsega je prodanih dvanajst kratkih filmov. * »Globus« poroča, da bo »Zagreb-film« posnel »Hladno vojno«. Režiser bo zagrebški novinar in književnik Fadil Hadžič, scenarij pa je pripravila skupina scenaristov. * Z -J Jean Coceteau, znani francoski pesnik in dramatik, se bo po dolgem presledku spet lotil filma. Njegov novi film »Testa- — ment d’Orphee« je nadaljevanje njegovega a prvega filma »Pesnikova kri«. ^ * S V Londonu dokončujejo film »Indiskret- j na« z Ingrid Bergman v glavni vlogi. Film jr je satira na diplomatske kroge. FILM FILM • FILM • FILM FILM FILM • FILM RADIO v tem tednu Poročila poslušajte vsak dan Ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik oh 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 16. marca 7.35 Valčki Johanna Straussa; 8.00 športna reportaža; 8.16 Melodije od tu in tam; 8.45 Mladinska radijska igra — Ante nič: — Legenda tisočih zmajev 10.00 Se pomnite, tovariši... Žene pripovedujejo; 10.30 Kar radi poslušate; 13.30 Za našo vas; 15.10 Prenos Javne oddaje iz Gorice; 20.00 »Nedeljska srečanja« (parada priljubljenih popevk in melodij). PONEDELJEK, 17. marca 8.05 Jutranji divertimento; 9.20 Mali vokalni ansambel poje slovenske pesmi; 9.45 Poskočna harmonika; 11.00 Uvodni takti; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — France Vurnik: »Pa bo pomlad prišla« (izbor pesmi o pomladi); 11.35 Melodije lz filma »Labod«; 13.15 Plošča v ploščo; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Govorijo vam pesniki; 16.40 Listi iz domače književnosti — Vladan Desnica; Pomlad Ivana Galeba; 17.16 Popevka tega tedna; 18.00 Mladinska oddaja; 18.45 Radijska univerza — Dr. Rastko Močnik: O družbenem upravljanju. TOREK, 18. marca 8.05 Pisana vrsta domačih pesmi ta napevov; 9.30 Slavni pevci in virtuozi vam pojo in igrajo; 10.10 Radi bi vas zabavali; 18.30 Za dom ln žene; 1L45 Havajski zvoki; 12JM Igra delavska godba »Svobode« Center iz Trbovelj p. v. Antona Hudartaa; 13.15 Majhni ansambli v plesnem ritmu. 14.20 Za otroke — M. Avsenik: Oj, ti gadje; 16.00 Za ljubitelje ln poznavalce; 18.00 Športni tednik; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Najboljši Jugoslovanski zbori vam pojo. SREDA, 19. marca 8.05 Pisana paleta; 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel; Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.16 30 minut za ljubitelje narodnih pesmi; 18.00 Od melodije do melodije; 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel; 13.15 Pesmi ta plesi jugoslovanskih narodov; 16.00 Koncert po željah; 17.15 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturni pregled; 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Odlomki lz Puccinijevih oper. Četrtek, 20. marca 8.06 Naši zbori »Svobod« pojo narodne in umetne pesmi; 10.10 Malo od včeraj in malo od danes; 11.45 Pesmi za naše male; 12.00 Melodije za dober tek; 13.16 klavir ln hammond orgle v ritmu; 14.30 Zanimivosti! lz znanosti ta tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Branko Čopič; Nezadovoljnež; — 17.16 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 10.00 Radijska univerza: Ljudski poslanec in njegovi volivci; 18.45 Četrtkova reportaža; 19.50 Tedenski notranje - politični pregled; 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 21. marca 9.20 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe; 11.00 Delovne ln partizanske pesmi ta koračnice; 11.30 Za dom ta žene; 18.40 Igra trdo Dorka Skoberneta; 13.15 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za tažjo stopnjo: Zakaj si je muca umazala tačko; 15.40 Iz svetovne književnosti — Leane Zuks-schmtth: NI ga mesta n« svetu; 17.16 Pesmi in pleta iz Južnih dežel; 18.00 Iz naših kolektivov; — 18.50 Družinski pogovori; 20.16 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30 Večerni koncert. SOBOTA, 22. marca. 8.06 Lepe melodije — znani napevi; 9.30 Non stop! (vrsta zabavnih melodij); 10.10 Popularne melodije lz jugoslovanske orkestral- Vsi na volitve! Potrdimo Se enkrat našo monolitno enotnost! --r‘- - '^1® ” -•> » “ \%/dVj 83. — Za Junaštvo Silnega oo kaj kmalu rvedell tudi ▼ štabu brigade. Zato so mu poslej vse pogosteje zaupaM odgovorne naloge, kj jih Je točno, v redu ln hitro izvršil. Ni bilo tako temne ali deževne noči, ni bilo viharnega dneva In ni bilo tako nevarnega kraja, da Silni ne bi odrinil na pot. Bal se ni niče-■ar, zavedal se Je pa, da mora nalogo izvršiti. Bil je odločen mož, pravi zgled pogumnega partizana. Silni je v celoti izvrševal očetovo zadnjo željo. ne glasbe; 11.00 Domači zvoki izpod Zelenega Pohorja; 12.40 20 minut z veltkim zabavnim orkestrom Radia Beograd; 13.15 Za dobro voljo; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.30 Vedri zvoki; 18.00 Okno v svet: Pri dobrem človeku iz Sečuana; 18.46 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 20.00 »Izberite si Vašo pojbevko.. . šahovska simultanka v Trbovljah Preteklo nedeljo je odigral na Industrijski rudlarski šoli v Trbovljah šahist Mirko Sribar simultanko. Po skoraj šUriurni borbi je zmagal z rezultatom 19,5 : 3,5. Drugofcategomika Sri-barja so premagali Godnjavec, Volk in Borštnik, remiziral pa je Gtorenšek. (n) Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri podjetju GPZ »ZASAVJE«. SEVNICA razpisuj e natečaj za sprejem v službo MATERIALNEGA KNJIGOVODJO PODJETJA Razen splošnih pogojev so potrebni tudi naslednji: 1. srednja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno praksa na po- dobnem delovnem mestu, ali pa 2. nižja strokovna izobrazba z najmanj 6-letno prakso na po- dobnem delovnem mestu. Plača po tarifnem pravitoilku. Nastop službe maže n takoj, najkasneje pa 1. V. 1958. Prošnje sprejema sekretariat podjetja najkasneje do L aprila 1958. Prošnji prikažite kratek življenjepis in opis dosedanjega službovanja. *•••»«•« »•••••«•• »••«••••• •••••«•#• ••*•••••« •#••••••• ••••#• TRBOVELJČANI, HRASTNIČANI, ZAGORJANI IN DRUGI OKOLIČANI! V nedeljo, 16. maja 1958 gostuje v Delavskem domu v Trbovljah renomirani Simfonični orkester Doma JNA iz Beograda. Koncerta bosta ob 17. in 20. uri. Vstopnice se dobe pri kino-blagajni Delavskega doma. Kot solista nastopita na obeh koncertih najuspešnejša jugoslovanska reproduktivna umetnika, violinist Igor Ozim iz Ljubljane in Ernest Ačkun iz Hrastnika. Oba solista sta evropsko znana. Dirigent Franc Klinar. Pričakujemo, d» boste s svojim obiskom najbolje pozdravili enega najuspešnejših jugoslovanskih simfoničnih orkestrov ter najboljše soliste. -••«••••• «••■•*••• ■••«••*•• •#••••••• •#••••■#• •••«•*«•• ••«■••••• «••••»«•• ••««••••• Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri ObLO Zagorje ob Savi razpisuje MESTO DIREKTORJA Gradbenega podjetja Zagorje ob SavL Pogoji: Gradbeni inženir s 5-letno prakso ali gradbeni tehnik z 10-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Vloge Je poslati do 31. I. 1958 na Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi. Priložiti je še življenjepis, spričevala in opis dosedanjega službovanja. • ••«••«••• -••••*••• •••«•»«•• «•«■••••• •••••»«•• >•»••••• •••••• Planinsko društvo Trbovlje prireja v ponedeljek, 17. marca t. 1. ob 5. uri popoldne v dvorani restavracije »Turist« na Vodah predavanje dr. Mihe Potočnika »Po gorah Kavkaza« z barvnimi diapozitivi. Predavatelj je bil preteklo leto v gosteh pri ruskih alpinistih na Kavkazu. Predavanje bo izredno zanimivo. Vstop prost. ••»»••*•• ••»«•«••• ••«■•■■•• «••»••«•« •••«••••» •••«•««•• »•••••»•• £•••• OPOZORILO! Občinski ljudski odbor — oddelek za zdravstvo in socialno varstvo v Trbovljah obveiča vse starše, da bo redno cepljenje otrok proti davlci in kozam od 17. III. do 21. IIL 1958 po sledečem razporedu: 1. Cepišče Otroški dispanzer v Trbovljah 17. ln 18. in. 1958, od 14. do 18. ure dopoldne ter 18. in 20. in. 1958 ob 11. uri dopoldne. 2. Osnovna šola Trbovlje II, dne 19. m. 1958, od 14.—18. ure. 3. Ambulanta Bevško Trbovlje, dne 21. ni. 1958, od 14. do 18. ure. 4. Osnovna šola Čače, dne 20. III. 1958, ob 8. url dopoldne, 5. Osnovna šola Dobovec, 20. in. 1958, ob 10. ari dopoldne. 6. Cepišče Gabrsko (Malgaj), dne 20. III. 1958, ob 15. uri. 7. Osnovna šola Partizanski vrh, 20. IU. 1958, ob 15. uri. Točen čas in kraj cepljenja je posebej označen na pozivih, ki so jih prejeli starši po pošti ozir. raznašalcih. Cepljenje proti kozam in davici je za vse otroke obvezno. Izostanek lahko opraviči le zdravniško potrdilo. Matere! 8 polnoštevilno udeležbo otrok na cepišču boste dokazale vašo zdravstveno prosvetljenost. ODDELEK ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO ObLO TRBOVLJE [ «• lit M 1 »J OF Ib meta (AdM T A l-H . Ih'! 84. — Ljudstvo je iz dneva r dan bolj spoznavalo, da postaja nemškemu okupatorju na naših tleh vse bolj vroče; nemški vojaki že nikjer niso bili več varni. Najbolj pa so besneli vojaki, ko so jim neznanci ponoči narisali na zid hiše, v kateri «0 bili nastanjeni, z rdečo barvo peterokrako zvezdo in znamenje OF, spodaj pa je bil majhen napis Mlade garde. Zjutraj so vojaki prestregli nekaj ljudi In jih odvedli k hiši, kjer so morali zbrisati sramoto, ki je bila namenjena Nemcem. 85. — Mladina v kraju Je postajala iz dneva v dan bolj aktivna. Ni minil teden, da ne bi je zagodli okupatorju. Zdaj so prerezali telefonske žice, zdaj so jim na hiše, ob katerih so hodile nemške patrulje, narisali velike peterokrake zvezde, pisali parole: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Ni nadalje edini primer, da se je kje na zidu pojavil tudi napis: »Živeli partizani — živel TITO!« Kljub večji budnosti policiji ni uspelo odkriti Bojanovih tovarišev, ki so se na ta način borili proti okupatorju. 86. — Se posebno lepo so mladinci v dolini proslavili mednarodni delavski praznik — 1. maj. Na vseh bližnjih hribih so zjutraj vihrale zastave. Po krajn so mladinci ponoči izvedli tro-silne akcije: nekaj dni prej so na pisalnih strojih na več krajih pisali parole OF. Trosilna akcija je ponoči odlično uspela. Pa še eno so mladinci zagodli nemškemu okupatorju: s skale sredi kraja so razobesili zastavo, okoli katere so položili prazna konservne škatle. Ker so Nemci mislili, da je zastava zaminirana, so jo šele opoldne sneli. D Stare in nove ugotovitve: nagajiva tehtnica in premajhna človeška vest. Vzrok: pogostna jaza naših gospodinj. Scena: za-•aivske mesnice, trgovine in gostilne. Cas: zadnji dnevi februarja in prvi marca. Režija: novinar in fotoreporter. Asistent: gospodinje in »slučajni« kupci. RADORARNl VIDEM-KRSKO Nad Vidmom-Krškim so viseli težki deževni oblaki. Deževalo je. Trgovine so bile prazne. Za akcijo ni bil najbolj posrečen dan, saj vemo, da trgovska tehtnica zlasti rada nagaja v veliki stiski in naglici. Pa vendar ... Odločili smo se za dve trgovini »Potrošnje« in mesnico KZ Krško. Najprej smo naročili pet dekagramov najcenejše prave kave. Dobili smo jo in proda- jalki razložili našo nalogo. Malo se je vznemirila, potem pa dejala: »Pametno. Veste, priznam. Tale moja tehtnica se včasih zmoti za 1 dkg v mojo, ali pa škodo potrošnika. Ne vem, kako to. Pa šele iz popravila sem jo dobila...« V veliki trgovini na razpotju smo pri moškem prodajalcu kupili 500 gramov ruskega čaja. Tehtnica je zanihala, zavitek je bil v naših rokah, kmalu pa že tudi na precizni tehtnici. Ugotovili smo, da je bil Vi-dem-Krško tega dne radodaren. V eni vrečki je bilo šest dekagramov robe, v drugi pa le nekaj gramov manj. Ko smo stehtali samo kavo in čaj, smo še vedno čutili dobro mero, ki je presegala pet dekagramov. Lepo so se izkazali mesarji. »»>»«»««»»»»»»»«««»»»*«»»«»**«»********»»»»**»***tt******* FLORENTINA XL. nad. Morda so spoznali, da je njihov položaj brezupen in da bi vsak poskus napada plačali s svojimi glavami. Po nekaj kilometrih vožnje se je kolona ustavila. Na križišču. Skupina Listen in njen vodja Renier se je vrnila nazaj v svoje oporišče. Samo trojica njegovih ljudi spremlja transport in -majorja Jocksena«. Renier pride k Prosperju in mu da roko. Potem se obrne k Florentini, se ji galantno prikloni in poljubi roko. Vsi gredo naglo v vozilo in krenejo: Belgijci nazaj v svoje oporišče, a kolona v smeri Bruslja. Na čelu kolone je bilo vozilo, v katerem sta sedela Prosper in Florentina. Na kratki razdalji je vozil kamion, poln streliva in orožja, na nekem zaboju pa je sedel Ralf, ogrnjen v šotorsko platno, ki je “besno preklinjal in drhtel od mraza. Kolona je prispela v Bruselj. PROSPERJA JE STRAH ' Ko je kapetan van Noten zvedel, da je polkovnik Zoren predal -angleškemu majorju Jocksenu« največje skladišče orožja in streliva Pokreta odpora, ni mogel skriti jeze. — Jaz mislim, da je to največja lahkomiselnost. Temu čudnemu majorju ste, gospod polkovnik, predali naše orožje!... Oprostite, vendar zares lahkomiselno! — Kaj hočete reči? Kaj pomeni -čudnemu«? Ne dovolim tako govoriti o naših prijateljih in zaveznikih! — vzklikne polkovnik jezno. — V redu, jaz bom na lastno pest skušal dobiti informacije o tem čudnem zavezniku — odvrne kapetan van Noten mirno. — Tega mi ne morete prepovedati, gospod polkovnik. Po teh besedah kapetan van Noten odide iz sobe. Polkovnik Zoren ostane nekaj trenutkov zamišljen in videti je, da je užaljen. Potem prime za slušalko telefona. Javil se je Prosperjev glas. — Halo, major, ste vi? — pozdravi Zoren. — Moram vam nekaj sporočiti... — Kaj slabega? — Ne, ni ničesar slabega, major... Samo malce nerodno... V naši organizaciji imamo človeka, kapetana van Notena, ki je nekoliko neroden človek... Mislim, da ga poznate? ... — Ah, da, šef -Fronte neodvisnosti«? — Da, točno. Pomislite: ta človek vas sumi, In celo hoče dobiti o vas nekatere informacije, kot da ne vemo, kdo ste! Smešno, zelo smešno. Moram vam priznati, da mi je vse to zelo nerodno, neugodno, po vsem tem, kar ste doslej naredili za nas. ,. Prosper molči. Polkovnik Zoren pa je ta njegov molk razumel povsem drugače. — Ali, dragi moj major — je nadaljeval polkovnik — nikar ne jemljite tega slabo. Ta človek je pravzaprav bolno nezaupljiv. Želel sem vas o tem samo obvestiti. Prosper požre slino in roka mu vidno drhti. — Prav, gospod polkovnik, povsem vas razumem. Ne skrbite: obvestil bom London o tem prenapetem kapetanu, da mu da majhno lekcijo. V Četrt ure kasneje sonderfiihrer Ralf ve za vsebino tega razgovora. — Nerodna stvar, zares nerodna — reče Ralf. — Stvar postaja nevarna — odgovori Prosper. — Točno — de Ralf. Ralf je razmišljal, obračal svojo piščalko in jo nenadoma odločno vrgel na mizo. — Ce je tako, potem moramo mi stvar razčistiti, da ne bo prepozno. Zvečer še istega dne so Ralf, Prosper In Florentina pripravili načrt za napad, po katerem bodo zadali smrtonosen udarec organizaciji -Corps France Belge«. Nad. sledi K 30 dkg govedine smo dobili predpisano težo kosti. Hoteli smo jih še enkrat preizkusiti. »Ali imate še kaj bočnika? Ali bo zraven dosti kosti?« »Ne, k temu jih pa, ne dajemo nič,« sta se oglasila kar dva mesarja hkrati. BAROMETER PIVA Ustavili smo se v neki hrast-niški gostilni. Pili smo novo svetlo pivo in plačali 60 din. Kolega se je začudil: »Glej, cenejše kot v Trbovljah!« Stvar nas je začela zanimati. Povprašali smo in zvedeli, da jih oskrbuje s pivom trboveljska zaloga piva. Naredili smo poizkus po trboveljskih gostilnah. V meozi elektrarne za Savo velja steklenica te dobre pijače 50 dinarjev, v Gospodinjskem centru na Ulici 1. junija 55 dinarjev, v gostiščih s kolektivnim upravljanjem (nekdanja gostišča društev) 00 dinarjev, pri »Majoiki«, »Turistu« in drugih gostinskih podjetjih pa od 60 din navzgor. Ugotovili smo, da je cena piva v »Majolkini« gostilni, ki je v prav tistem poslopju kakor Zaloga, za 5 din dražja kot v Hrastniku, kjer imajo tudi stroške prevoza. V ilustracijo naj navedem še tovarniško prodajno ceno v Zalogi Trbovlje. 1 steklenica novega svetlega piva stane 39 din. KAVA ZA STARO MATER Ob 11,15 so v torek, 4. marca, simbolično zacvilila vrata trgovine kmetijske zadruge v središču Brežic. Kmečkemu dekletu iz Pišec, ki je prišlo uredit nekatere stvari na občino, je preostalo še toliko časa, da je lahko stopilo po pet dek prave kave za svojo staro mater. Postregel ji je prodajalec v črnem plašču, Tedaj smo se vmešali mi: »Prosimo, ali bi hoteli tale zavojček zalepiti in pritisniti nanj žig?« Prodajalec je storil to pred našimi očmi. Pet minut pozneje smo kupili v trgovini onstran ceste še enkrat po pet dkg kave. Scena se je ponovila. Prodajalka bi le rada, da bi tovarišica s kavo odšla, nam pa bi jo posebej stehtala. Mi za to seveda nismo bili. Kaj smo ugotovili? Skupaj z vrečicama, ki sta »se druga od druge po velikosti razlikovali, je bilo natanko pet dkg in en gram. Ko pa smo kavo stresli iz papirja, je kazalec precizne tehtnice zanihal pod številko pet. XXX Z nekaj bankovci po sto dinarjev smo preizkusili poštenost trgovskih in mesarskih tehtnic in pogledali v svet gostiln. Jano Koprive Kum (1219 m) ni samo najvišja gora v Zasavju, temveč tudi na vsem Dolenjskem. Zato ni čudo, če mu je poetični planinec nadel zveneče ime: zasavski ali dolenjski Triglav. O Komu se Je že dosti govorilo ln pisalo. Pa se tudi še bo! Saj ta edinstvena gordka točka med reko ln dolino Sopote zadovolji in obilno poplača vsakogar s svojim razgledom za ves napor tistih nekaj ur od železniške postaje — pa bodisi to od Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Zidanega mosta ali Radeč. Kdor pa ima motorizirano priprego, si olajša obisk z vožnjo skozi dolino Sopote do Podkuma, s trboveljske strani pa se skozi Dobovec lahko pripelje celo prav na vrh do udobnega in prostranega planinskega doma, last PD Trbovlje-Kum. Kdo bo tisti podjetni knjižni molj, ki bo zbral celotno bibliografijo o Kumu? Ali se ne bi lotil tega posla kak; zasavski geograf in poiskal vse. kar Je bilo napisanega o Kumu? To bi bilo lepo in hvaležno dejo. Pa naj tu naštejem nekaj publicistov in pisateljev, ki so opevali naš Kum. Da bi omenil vse. mi ne bo dopuščal — prostor. Med prvimi, kS so pisali o Kumu, je bil slavni kranjski zgodovinar Janez Vajkard Valvasor (1641—1693). Ta mož, ki je domoval na Bogenšperku nad Litijo, torej na skrajnih obronkih očaka Kuma, Je rad zahajal v humljanski svet. S svojimi lovskimi tovariši Je prihajal na Folšntk (hribovsko vas v zagorski občini), kjer je slišal zgodbo, kako hudič goni v Jeseni polhe spat. Valvasorjevi, ki so živeli v tistem času, kot bogatinci niso imeli kaj dosti izbire v zabavi, so radi zahajali na skupne love v zasavske gozdove. Prav zaradi lovskega izživljanja so imeli Valvasorji svoje lovske gradiče v raznih krajih našega Zasavja, tako v Mediji pri Zagorju in enega še celo na kumljanskem področju, v vasici Zavrhu pri Dolah v trboveljskem okraju. Završka graščina Je bila na višinski točki 74« m. Ko so nekdaj bogati Valvasorji začeli razprodajati svoje imetje, so prodali tudi završki lovski gradič; danes je ta svet kmečka lastnina. — Prav zato. ker je Valvasor čeeto prihajal na Kumljansko, Je v svojih spisih znal o tem zanimivem predelu precej povedati! ln pisati. O Kumu im kumljanskem svetu Je pisal tudi publicist Baltazar Hacquet (1739—1815). Po rodu Je bil s Francoskega. Po poklicu Je bil zdravnik, bil pa je tudi velik prijatelj prirode in naših planin. Upravičeno ga štejemo med začetnike planinstva na Slovenskem, saj je bil med prvimi, kt so se povzpeli na — Triglav. Zanimal se Je za rastlinstvo naših krajev, za geologijo ln geografijo. Vseh knjižnih del Je napisal okrog 60 ln je med drugim pisal tudi o Kumu. (Glej njegovo knjigo: Oryetographla camioltca, ki obsega štiri dele: Izšli so v letih od 1/778 do 1789, III. del!) Precej skritega gradiva Je tudi v raznih letnikih »Planinskega vestnika«. Med tiste, ki so pisali o Kumu po raznih dnevnikih ih revijah, štejemo zdaj že pokojnega dr. Arnošta Brileja. Ta Je zelo zasavski Triglav s publicistične in literarne strani PLANINSKA KOCA NA KUMU rad hodil po našem Zasavju ln prepeval po Folšniku in Folšniškib Dolomitih in Kumljanskem, ne samo z novinarsko beležnico, temveč tudi z dobrim fotografskim aparatom v rokah in je posnel dosti prizorov iz našega zasavskega sveta. Dr. Josip Wester, po poklicu profesor, je zdaj že v pokoju. Živi v Ljubljani, v Gorjupovi ulici. Čestokrat je bil na Kumu in je o svojih vtisih pisal v »Planinski! vestnik«. Naj opozorim predvsem na dva njegova prispevka, in sicer v letniku 1941 na strani 129 in V letniku 1954 na strani 372. Med prvimi zasavskimi turisti; ki sta markirala pot na Kum, sta bila vneta turista Ferdo Tomazin, po rodu iz Smartna pri Litiji, in »kumljanski« učitelj Božo Račič. Božo Račič je po poklicu prosvetni delavec. Letos slavi 70-letnico in je o njem spregovorilo tudi dnevno časopisje. Služboval je v malem samotnem Kalu pri Šentjanžu na Dolenjskem, Mnogokrat je bil na Kumu. V njegovih mladih letih so začeli prihajati na Kum tudi hrvaški planinci, ki so imeli tam kasneje celo lastno planinsko zavetišče. Božo Račič je navezal z njimi prijateljske stike in je spotoma prisedel na vlak ln so se vozili skupno do Hrastnika. Ze med potjo so Hrvatje, ki so bili bolj počasni hodci, naročili Božu Račiču, kaj si žele za kosilo. Račič je iz Hrastnika švignil mimo vasice Save in se nato povzpel preko Matice nad zasavsko sotesko na Kum. Ko je hrvaška druščina prispela v mežnarjevo hišo na Kumu — tedaj Kum še ni imel planinske postojankfe — Jih je že čakalo kosilo! Prav zaradi te svoje izdatne in nagle hoje Je dobil učitelj Božo Račič poseben planinski vzdevek; Bencinturist! Sedaji jubilant — sedemdesetletnik Božo Račič, upokojeni ravnatelj državnega zavoda za pospeševanje domače obrti — je objavil v »Planinskem vestniku« leta 1913 (za časa uredništva dr. Josip* Tominška) dopis. Ta članek, z naslovom »Kum (1219 m)« je objavljen na straneh 98—100 in mu je dodana tudi pokrajinska fotografija, ki prikazuje strmo se dvigajoči Kum. ^Politični mozaik Delo — ki ne prinaša nobenih koristi Francija ima v svojem letnem proračunu za vojaške potrebe 1.326 milijard frankov. Od tega odpade vet itaoit polovica na Alžirijo, kjer tirna Francija nad pol milijona vojakov, naj moderne je oboroženih in opremljenih. Pred nekoliko dnevi so objavili statistiko, jz katere je razvidno, da vsak francoski držav- . ■luJ mm ljan, ki je v službi, dela vsak dan približno eno uno za vojne namene. To se pravi dnevno pol ure deda za Alžirijo — koristi pa nobene! Stran vržen denar Glavnli nadzornik ameriških vojaških izdatkov je izjavil, da je bilo za viojno bazo San Pab- 10 v Španiji porabljeno 5 milijonov 900 tisoč dolarjev, in da to oporišče mirna nobene bodočnosti ter je denar v ta namen vržen vstran. Lahko bi se vprašali,, ali je res samo to oporišče n»«oV«>h- no? Pravzaprav ni potrebno nobeno. / Rožljanje s sabljo Javno mnenje po svetu je talko nekako razdeljeno na dva dela: kadar se svet sprašuje, da 11 obstaja nevarnost za mir, tedaj sita to ZDA in ZSSR. Tako nekako je reikel znani ameriški ambasador Georges Allen, ki je sedaj na položaju dimek tor j a Urada za informacije. Dodal je še, da bt ZDA lahko popravile situacijo sebi v prid, č® ibi malo manj rožljale s sabljo. AU rožljanje a sabljo — j« pod i tika Dutlesa. KGATHA CHRISTIE Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN Nick Je poskusila v dnevni sobi zravnano sedeti. »Ali bi ml hoteli prinesti malo konjaka?« Odhitel sem v jedilnico, našel tam zaželeno, in ee vrnil nazaj. Nekaj požirkov alkohola je poživilo revico. Bleda lica so pričela dobivati barvo. »Vse je tako... strašno,« je jecljala, medtem ko sem ji porinil pod glavo blazino. »Vse ... povsod.* »Vem, otrok moj, vem.« »Ne, vi ne veste. Saj je tak nesmisel. C« bi jaz ležala tam zunaj — bi bilo vse mimo ...« »Ne smete se ukvarjati s tako črnimi mislimi, miss Buckley.« Vendar je venomer ponavljala: »VI ne vestel Vi ne veste!« Potem Je pričela naenkrat kričati in Jokati obenem. Brezupno ihtenje kot pri otroku. In ker sem mislil, da ji bo laže, če se bo zjokala, nisem storil ničesar, da bi ustavil potok solza. Ko je bil prvi divji plaz mimo, sem pristopil k oknu in gledal ven. Pred nekaj minutami sem slišal zbegane krike. V resnici se je sedaj vsa družba gnetla okoli prizorišča tragedije in kot kakšen ščito-nosec jih je Poirot zrival nazaj v primerno razdaljo. Medtem ko sem še ostal na mestu, sta preko trave prišli dve postavi v uniformah. Policija. Zopet sem se postavil poleg zofe. Nick je vzdignila svoj s solzami obliti obraz. »Lahko kaj storim za vas?« »Ne. Poirot bo ukrenil vse potrebno.« Eno ali dve minuti je Nick molče zrla predse. Nato je rekla: »Uboga Maggie. Uboga, draga, dobra Maggie. V vsem svojem življenju ni nikomur niti lasu skrivila. In ravno ona je morala tako strašno končati? Zdi se mi, kot da sem sama kriva njene smrti, kot da sem jo jaz umorila, ker sem zahtevala, da pride.« Kaj naj bi bil odgovoril na to? Kako malo lahko vidimo vnaprej. Ko Je Poirot vztrajal na tem, da mora bivati pri Nick kakšna prijateljica, pač ni slutil, da je s tem podpisal smrtno obsodbo nepoznanega mladega dekleta. Čeprav me je zanimalo, kaj se godi zunaj, sem vendarle zvesto sledil Foirotovim navodilom in ostal pri Nick. Kar laže seja zadihal, ko so se •dprla vrata in sta stopila v sobo Poirot in policijski inšpektor; za njima pa gospod, ki je bil bržkone Graham. Brez obotavljanja je stopil k Nlcklnemu ležišču, »Kako se počutite, miss Buckley? To je moral biti za vas strahoten šok. Njegovi prsti so iskali žilo. No, nt tako zelo hudo.« Obrnil se je k meni. »Ali se Ji Je kaj dalo?« »Nekaj konjaka.« »Sem že zopet popolnoma prisebna,« Je pogumno odgovorila mala Nick. »Ste zmožni odgovoriti na vprašanj«?« »Seveda.« Pokašljujoč, je policijski inšpektor pristopil k Nick, ki ga Je pozdravila z bolestnim premikom ust, kar naj bi bil smehljaj. »Tokrat nisem ogrožala prometa,« se je poskušala pošaliti. ,Po teh besedah sem sklepal, da je morala že j večkrat stati pred tem varuhom postave. »Nadvse obžalujem, da me je tako žalosten dogodek pripeljal sem,« jo je nagovoril inšpektor. »Ze mr. Poirot, čigar ime poznajo vsi moji kolegi, mi je pripovedoval, da je po njegovem trdnem prepričanju predvčerajšnjim nekdo streljal v hotelu Majestic na vas.« * »Mislila sem, da je bila osa. V resnici ni bila.« »In že pred tem ste doživeli nekaj podobnega?« »Da.« »Vendar Je čudno, da Je sledilo tako zapovrstjo.« Podrobno Je nanizala razne dogodke. »Dobro. Torej, kako je to, da Je nocoj vaša sestrična nosila vaš šal?« »Obe sva odšli po plašč, mimogrede pa sem še vrgla svoj šal na divan. Nato sem odhitela navzgor, smuknila v krzno, ki ga imam še sedaj na sebi in odšla še v sobo mrs. Rice po njeno ogrinjalo. Tedaj me je poklicala Maggie in mi povedala, da ne najde svojega plašča, nakar sem ji dejala, da mora biti pač spodaj. Tudi od tod mi je kmalu zavpila, da ga pač ni. Vprašala sem jo, če ga ni morda pozabila v avtu. Prosila me Je, da jt prinesem enega svojih plaščev. Vendar ga končno ml vzela, rekoč, da njej, ki prihaja iz ostrega Vorkshira, zadostuje, če dovolim, da vzame tudi moj kitajski šal. Seveda sem ji zavpila, »da« in pripomnila, da bom v eni minuti tudi sama prt njej. In ko sem nato stopila iz hiše ... sem ... sem ...« »Ne smete se razburjati,« jo je prekinil policijski inšpektor, ki je tudi opazil, kako se ji trese glas. »To mi trenutno zadostuje! Ali mi še lahko poveste, če ste slišali en strel ali dva?« Nick je odkimala. »Ne, le prasketanje in pokanje raket.« »Seveda, med tem je padel tudi strel. Vsekakor mi boste tudi zanikali ha vprašanje, če kpga sumite.« • »Nikogar nimam na sumu,« Je potrdila Nick. »Po mojem imam prav. V tem primeru preide v poštev morilska sla kakšnega norca. Gnusna afera. Vsekakor vas danes ne bom več nadlegoval z nadaljnjimi vprašanji, miss Buckley. Dovolite mi še enkrat, da vam izrečem svoje sočutje.« Dr. Graham Je namesto njega pristopil zopet k zofi. »Svetoval bi vam, miss Buckley, da ne ostanete tukaj, ker sem se o tem pogovoril že z mr. Potrotom. Tukaj imamo odličen sanatorij in ker ste živčno šokirani, potrebujete popoln mir ...« »Ali ni živčni šok le razlog?« ga Je prekinila Nick in uprla v Polrota svoje velike oči. Počasi je prišel bliže. »Hočem, da se počutite varno, mon enfant. Hočem pa tudi, da ste varni. Imeli boste pri sebi čedno, čuječo, praktično in razumno negovalko. Ce se boste ponoči prebudili in klicali — bo takoj pri vas. Razumete?« »Da,« je odgovorila Nick. »Razumem, le vi ne. Odslej se ne bojim ničesar več, mr. Poirot. Ta ali druga pot — ml je prav vseeno. Ce me hoč* kdo umoriti, naj me kar!« »Pst! Pst! sem se vmešal. »Sedaj ste preveč razburjeni.« »VI ne razumete. Nihče od vas ne razume!« »Mislim, da je predlog mr. Poirota zelo dober,« je skušal dr. Graham pomiriti razburjeno. »Kar takoj vas bom s svojim avtom vzel s seboj. Potem vam pa predpišem nekaj kapljic, da boste lepo zaspali. No, kaj pravit* k temu?« »Vseeno ml je. Napravite z menoj, kar hočete.« Poirot Je pomirljivo gladil malo dekliško roko. »Vem gospodična, kakšni občutki se vam porajajo. Osramočen in nesrečen sem pred vami. Jaz, ki sem vam obetal varnost, v a* nisem bil zmožen zaščititi. Jaz, ki sem tako bedno odpovedal. Toda, če bi videli, kako zaradi tega udarca trpim, madamoiselle, bi mi oprostili.« »Ze prav,« je odgovorila Nick z enoličnim, zamolklim glasom. (Dalj* prihodnjič) KUM — DOLENJSKI TRIGLAV PRIVABLJA V TEH ZIMSKIH DNEH ŠTEVILNE OBČUDOVALCE, ZLASTI PA SMUČARJE Račičev dopis Je zanimiv, ker omenja, da Je Imel Kum leta 1912 800 obiskovalcev. Kako velik napredek v današnjem času, ko Je bilo po podatkih desetkrat več obiskovalcev na Kumu! Seveda Je med vnetimi poborniki in propagatorji Kuma tudi eden od prvih slovenskih turističnih pisateljev, Rudolf Badjura. P° rodu Je Lltijan, mladost pa Je preživel v Zagorju, kamor se la njegov oče preselil kot krojač. Pisatelj turističnih vodnikov Rudolf Badjura omenja Kum v svojih knjigah »Zasavje« ln »Sto izletov«. »Zimski vodnik P° Sloveniji«, ki je izšel v pisateljevi samozaložbi leta 1934 kot XII. knjiga v zbirki njegovih turističnih vodnikov, pa prikazuje Kum kot zimsko izletniško in športno pokrajino. Rudolf Badjura pa je pisal o Kumu in Kumljanskem nadalje v svojem poslednjem turističnem priročniku »Izbrani Izleti po Gorenjskem, Goriškem. Notrajskem, Dolejskem ln Zasavju«. Ta knjig* Je ijzšla leta 1953 pri Državni zaiožbi v Ljubljani in Jo Je pisatelj, naš ožji rojak, posvetil slovenskim turistom za 60-letnico slovenskega planinstva. Ta prikaz literature o Kumu seveda še zdaleč ni Izčrpan. O Kumu ima sestavek tudi turistični priročnik »Trbovlje 1953«, ki g* Je Izdal in založil kot gospodarski, kulturni in turistični vodič mesta Trbovlje občinski ljudski odbor v Trbovljah. O Kumu •— prav tal«? tudii o ostalih zasavskih hribih — je že večkrat poročal tudi »Zasavski tednik«; zlasti Izčrpno turistično poročilo o Kumu in drugih zasavskih planinah pa Je Izšlo pred leti v posebni številki »Zasavskega 'vestnika«. Prostor ml žal ne dopušča, da bi že tu prikazal še precej drugih zapiskov o našem »kralju Zasavja«, kakor Imenuje Kum profesor dr, Wester v knjigi »Iz domovine in tujine« na strani 178. O Kumu Je pisal prav tako že prvak slovenske tiskane besede Primož Trubar, a tudi prlrodopisnt pisatelj Fran Erjavec, ki j* objavil leta J862 (še nekaj let ln slavili bomo stoletnico tega pomembnega spisa) v Janežičevem celovškem »Slovenskem glasniku* potopis »Eno noč na Kumu«. Ta zapisek Je bil kasneje še večkrat ponatisnjen. O Kumu so pisali tudi tuji publicisti, zelo lepo hrvat-skl potopisec, esejist VJekoslav Cvetišič v spisu »Ivanjska noč na Kumu«, kil Je izšel v posebni knjigi. O Kumu pa so peli tudi nekateri naši pesniki. O tem pa — drugič. Jože Zupančič