Poštniaa plačana v gotovini.
47.	V Ljubljani, dne 16. maja 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
pokrajinske uprave za
Slovenijo.
ITs elb i n a.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Izpremembe v osebju.
189.	Novi predpisi za izvrševanje odločbe o uvozu pšenice za mline.
190.	Odredba, s katero se prenaša odločanje o predmetih glede saharina na upravo državnih monopolov.
191.	Naredba o ocarinjanju petroleja in drugih lahko zapalnih stvari v železniških vozovih.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. — Razglasi vojaških oblastev. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 106 z dne 12. maja 1923.:
Ukazi Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n-d r a I. z dne 25. aprila 1923.: s katerimi se postavljajo: pri generalni direkciji železnic za načelniko-vega namestnika oddelka za kontrolo dohodkov tir- Jakob Borko, inspektor II. razreda ministrstva za promet; pri prometnem oddelku rečene direkcije za inšpektorja II. razreda dr. Fran Bončina in Ivan K e 1 e c, inšpektorja istega razreda ministrstva za promet; za višjega kontrolorja II. razreda Fran A r h, višji kontrolor istega razreda ministrstva za promet; za prometnega uradnika III. razreda Jakob Koželj, prometni uradnik istega razreda ministrstva za promet; za prometnega uradnika V. razreda Fran M a č k o v š e k, prometni uradnik istega razreda ministrstva za promet; pri komercialnem oddelku rečene direkcije za inšpektorja IT. razreda Josip C u g e n u s, inspektor istega razreda ministrstva za promet (vsi po službeni potrebi).
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 25. aprila 1923., ? katerim se postavljajo :
pri glavnih carinarnicah I. vrste: v Beogradu: za carinika IV. razreda Ludovik Skvarča, carinik istega razreda carinarnice na Jesenicah (po prošnji);
v Zemunu: za upravnika I. razreda Milan Kinkov i ć, upravnik istega razreda glavne carinarnice II. vrste v Celju (po službeni potrebi);
v Gjevgjeliji: za carinika IV. razreda Vladislav Arko, carinik istega razreda carinarnice na Rakeku (po službeni potrebi);
v Mariboru; za revizorja I. razreda Ljubomir D a b i n o v i č, revizor II. razreda, in Jernej Kladnik, revizor III. razreda iste carinarnice; za revizorja IV. razreda Adolf B 1 a ž o n, revizor istega razreda carinarnice v Dubrovniku (po prošnji); Milan K n e ž e v i č, knjigovodja istega razreda in iste carinarnice (po službeni potrebi); za revizorja V. razreda Miodrag Jankovič, revizor istega razreda carinarnice na Rakeku; Ivan Medanič in Konstantin Tomi č, carinika III. razreda iste carinarnice (vsi po službeni potrebi); za, carinike III. razreda Metod Rejec, carinik istega razreda carinarnice v Nišu (po prošnji); Božidar Po p-Tomič, Stanko Rudeša in Vekoslav Slavič, cariniki IV. razreda iste carinarnice (oba po službeni potrebi);
v Nišu: za carinika IV. razreda Branislav Petrovič, carinik istega, razreda carinarnice v Mariboru (po prošnji);
pri glavnih carinarnicah II. vrste: na Rakeku: za revizorja V. razreda Miha Č o p, carinik II. razreda iste carinarnice (po službeni potrebi);
v Celju: za upravnika I. razreda Branko Ca tič, revizor II. razreda beograjske carinarnice (po službeni potrebi).
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra 1. z dne 23. marca 1923., s katerim se odreja, a je letos sprejeti v nižjo šolo vojaške akademije 0 320 mladeničev, v višjo šolo iste akademije pa 'ro 40 častnikov.
Objave ministrstva za pošto in telegraf: Postavljeni so: pri poštnem uradu v Radovljici za upravnico V. razreda Regina S t u p a r, poštarica III. razreda istega poštnega urada; pri poštnem in telegrafskem uradu v Zemunu za poštno-telegrafske uradnike VI. razreda po uredbi Anton Pečnik, Alojzij K r a u 1 a n d in Ernest Ferjančič, poštarji V. razreda od poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani I (po službeni potrebi); pri poštnem uradu v Mojstrani za poštarja V. razreda Miloš Ambro-ž i č, kvalificirani poštni poslovalec iste pošte (po službeni potrebi); pri poštnem uradu v Planini pri Sevnici za nekvalificirano poštno poslovalko Rezika Zagrajšek, poštna pomočnica; pri poštnem in telegrafskem uradu v Vitanju za nekvalificirano poštno-telegrafsko poslovalko Ljudmila Guček, bivša poštna oficiantinja; pri poštnem in telegrafskem uradu v Kočevski Reki za nekvalificiranega poštno - telegrafskega poslovalca Jožko Marince 1 j, pisarniški pomočnik v invalidskem domu v Celju; pri poštnem in telegrafskem uradu v Tupaličah za nekvalificirano poštno-telegrafsko poslovalko Josipina Vrečer, poštna pomočnica; pri Sv. Vol benku pri Središču za nekvalificiranega poštnega poslovalca Fran Vrabl, bivši poštni pomočnik; pri poštnem uradu v Žirovnici za nekvalificiranega poštnega poslovalca Ivan N a r a n č, kapetan male plovitve; pri poštnem in telegrafskem uradu v Kokri za nekvalificirano poštno-telegrafsko poslovalko Ljudmila Schweiger, poštna pomočnica. — Poštarica VI. razreda Kristina Schreiber >>ri poštnem uradu v Mariboru je upokojena.
Objava generalne direkcije državnega računovodstva z dne 5. maja 1923.: Postavljeni so pri računovodstvu delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani za računske praktikante: Ludovik K o -m e 1, abs. maturant; Fran W e i t z e r, davčni praktikant v Metliki; Rene Weiß, Ferdo Drofenik, Viktor Z1 o k a r n i k, Jernej S t a n t e, Miloš Grabrijan, Karel V i 11 o r i, Albert Z u p a n in Ivo Gogala, abs. maturanti.
Izprnembe v osebju.
Na podstavi pooblastila ministrstva za notranje posle se policijskemu svetniku drju. Ivanu Senekoviču zopet poverja vodstvo službenih poslov policijskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Celju. Po tem ministrskem ukrepu se razveljavlja premestitev drja. Senekoviča k policijski direkciji v Ljubljani.
Dr. Lukan s. r.
Uredbe osrednje vlade.
189.
Novi predpisi za izvrševanje odločbe o uvoza pšenice za mline.*
Predpise, ki sem jih dal v razpisu št. 6/23** za izvrševanje odločbe ministrskega sveta C br. 2350
* Razglašeni v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 99 z dne 4. maja 1923.
** Uradni list pod št. 70.
z dne 12. januarja 1923., ukinjam v celoti ter predpisujem to-le:
1.	) Odločbo ministrskega sveta C br. 2350 z dne 12. januarja 1923., s katero se dovoljuje uvoz pšenice za predelavo in izvoz pšenične moke do največ 75% smejo ukoriščati samo mlinska podjetja in lastniki mlinov.
2.	) Uvozni deklaraciji se mora ob vsaki ekspediciji priložiti potrdilo pristojne zbornice, da je uvoznik lastnik mlinskega podjetja ali mlina; na njeni sprednji strani pa je treba poleg ostalih potrebnih podatkov označiti, da se predlaga to potrdilo in uvaža pšenica za predelavo na podstavi odločbe ministrskega sveta C br. 2350/23 in na podstavi tega razpisa.
Potrdilo zbornice ostane kot priloga pri unikatu uvozne deklaracije.
3.	) Moka se sme uvažati in pšenica izvažati po tej odločbi pri vseh carinarnicah v državi.
4.	) Za uvoženo količino pšenice ima uvoznik pravico, v devetih mesecih od dne, ko se izvrši uvozna ekspedicija pšenice, izvoziti 75' % pšenične moke.
5.	) Na sprednji strani izvozne deklaracije se mora poleg ostalega označiti: da se izvaža pšenica na podstavi odločbe ministrskega sveta C br. 2350/23 in na podstavi tega razpisa, ime carinarnice, pri kateri se pšenica izvaža, in številka dotične uvozne deklaracije. Poleg teh označb se mora ob izvozu izvozni deklaraciji priložiti duplikat uvozne deklaracije, po kateri se je pšenica uvozila.
6.	) Ob izvoznih ekspedicijah pšenične moke naj carinarnice ne zahtevajo dokaza o identiteti, t. j. da je moka izdelana iz uvožene pšenice, nego naj samo pazijo na dovoljeni odstotek, da je moka res pšenična in da se izvaža v roku.
7.	) Na hrbtu predloženega duplikata uvozne deklaracije morata angažirana uradnika po izvozni deklaraciji označiti številko in datum izvozne deklaracije, po kateri se moka izvaža, in količino (z besedo označeno) moke, postaviti žig carinarnice in svoja podpisa. S posebnim dopisom pa obvestita o izvršeni izvozni ekspediciji uvozno carinarnico, ki priključi to poročilo unikatu uvozne deklaracije.
Ko se tako izčrpa dovoljeni odstotek moke, odvzame carinarnica duplikat uvozne deklaracije ter ga pošlje v priporočenem pismu carinarnici, pri kateri se je pšenica uvozila; ta carinarnica pa ga priloži ustreznemu unikatu.
8.	) Za količine moke, ki bi se izvozile preko dovoljenega odstotka, se pobira izvozna carina, če je teža, prijavljena z izvozno deklaracijo, večja od ustreznega odstotka.
Če pa prijavljena teža ne preseza dovoljenega odstotka, odnosno če se točno ujema z dovoljenim odstotkom, a se ugotovi ob pregledu, da količina moke preseza dovoljeni odstotek, postopajo carinarnice po dotičnih carinsko-kazenskih predpisih.
Istotako uporabljajo carinarnice carinsko-kazen-ske predpise, če ugotove namesto prijavljene pšenične moke, ki se izvaža po odločbi ministrskega sveta C br. 2350/23 in po tem razpisu, drugo vrsto moke.
9.	) Ko se uvaža pšenica za predelavo in se izvaža ustrezni odstotek moke, izračunavajo in pobirajo carinarnice samo postranske takse, ker sta po odločbi ministrskega sveta C br. 52.184/22 pšenica pri uvozu in po odločbi ministrskega sveta C br. 2350/23 moka pri izvozu oproščeni carine.
10.	) Če in kadar se odločba ministrskega sveta C br. 52.284/22 ukine, morajo uvozniki znesek uvoz-
ne carine na pšenico, ki jo uvažajo zaradi mletja, zavarovati v gotovini, v državnih ali državno.garantiranih vrednostnih papirjih, v garancijskem pismu bank, pooblaščenih za promet z devizami, ali naposled v vložnih knjižicah takih denarnih zavodov.
V tem primeru izda carinarnica, ki pošilja duplikat uvozne deklaracije, uradoma lastniku potrdilo, da je po dotični uvozni deklaraciji, po kateri je pšenica uvožena zaradi mletja, odstotek izvožene pšenice izčrpan. Lastnik zahteva na podstavi tega potrdila, ki ga priloži prošnji, od carinarnice, pri kateri .je pšenico uvozil, naj mu vrne dano zavarovanje.
11.	) če in kadar se izvozna carina na moko ukine, prestane tudi obveznost mlinskih podjetij, odnosno lastnikov mlinov, s katero se jim omejuje izvoz moke do 75 % od uvožene količine pšenice.
12.	) Devetmesečni rok, v katerem se mora moka izvoziti, sme generalna direkcija carin podaljšati, če dokaže mlinsko podjetje, odnosno lastnik mlina, v prošnji, ki jo predloži generalni direkciji carin pred poteklim rokom, da ni mogel izvoziti moke v devetmesečnem roku zbog okolnosti, ki jih ni zakrivil sam.
A' tem primeru se mora dovolilo podaljšanega roka vselej predložiti z izvozno deklaracijo vred in na njej se mora to tudi označiti.
To dovolilo odvzame carinarnica, ki pošilja duplikat uvozne deklaracije, obenem s tem duplikatom ter ga pošlje z duplikatom carinarnice, pri kateri se je pšenica uvozila.
Te ugodnosti v mletju po odločbi ministrskega sveta C br. 2350/23 ne morejo ukoriščati oni, ki so uvozili pšenico, preden se je ta odločba ministrskega sveta razglasila v «Službenih Novinah».
Ta razpis stopi v veljavo z dnem, -ko se razglasi v «Službenih Novinah».
A' B e o g r a d u, dne 2. maja 1923.;
C br. 25.720.' (Razpis št. 98.)
Minister za finance: dr. M. M. Stojadinovič s. r.
190«
Odredba, s katero se prenaša odločanje o predmetih glede saharina na upravo državnih monopolov.*
Kabinet ministra za finance je obvestil pod št. 1605 z dne 10. aprila 1923. podpisano direkcijo:
«Ker je saharin monopolni predmet in ker je odločanje v vprašanjih saharina z odločbo ministrstva za finance z dne 8. decembra 1920., št. 5414, samo začasno prepuščeno generalni direkciji posrednjih davkov, je odredil gospod minister z odlokom št. 1605 z dne 5. aprila 1922., da je odločanje o vseh predmetih, ki se tičejo saharina, izločiti iz pristojnosti generalne direkcije posrednjih davkov ter ga prenesti na upravo državnih monopolov kot pristojno instanco.
S tem se izpreminja prejšnja odločba o tem predmetu št. 5414 z dne 8. decembra 1920.»
Carinarnicam se priobčuje to obvestilo kabineta ministra za finance z naročilom, naj vse predmete glede saharina, ki so sedaj pri carinarnicah, kakor tudi one, ki jih bodo prejemale, pošiljajo v odločanje upravi državnih monopolov.
Iz ministrstva za finance, generalne direkcije carin, v Beogradu,
dne 23. aprila 1923.; C br. 20.420. (Razpis št. 88.)
191.
Naredba o ocarinjanju petroleja in drugih lahko zapalnih stvari v železniških vozovih.*
Po izkazani potrebi in zato, da bi se blago oca-rinjalo hitreje, je odločil carinski svet v seji z dne
5.	aprila 1923. in njegovo odločbo je tudi odobril gospod minister za finance, da je točki II. pod 1. razpisa št. 68 z dne 9. marca 1922., C br. 14.681, dodati odstavek, ki se glasi:
«Carinarnica naj na pismeno zahtevo uvoznikovo prevzema in ocarinja v železniškem vozu z delnim raztovarjanjem in tehtanjem petrolej in vsako drugo lahko zapalno blago, če prihaja v enakih zabojih ali sodih in če je po tarifi obremenjeno z monopolno takso ali državno trošarino.»
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 99, izdanih dne 4. maja 1923.
Carinarnici se naroča, naj odslej postopa po tej naredbi.
Iz ministrstva za finance, generalne direkcije carin, v Beogradu,
dne 23. aprila 1923.; C br. 19.340. (Razpis št. 89.)
Razglasi pokrajinska uprave za Slovenijo.
Št. 14.510.
Razglas.
Namesto odstopivšega Marka G j ö r k ö š a je imenovan za občinskega gerenta v Nedelici Štefan Zver, posestnik istotam št. 115.
Ar Ljubljani, dne 11. maja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Za pokrajinsko upravo . načelnik oddelka: Kremenšek s. r. Št. 3582.	688 3—2
Razglas.
Poglavarstvo svob. in kr. glavnega mesta Zagreba je vložilo načrte za zgradbo hidroelektnčne centrale na Savi med Krškim in Čatežem in vseh z njo združenih naprav s prošnjo, naj se uvede vodopravno in razlastitveno postopanje.
Na mestu, kjer prehaja Sava iz gorskega teka v ravnino pri Krškem, je projektiran 5 m visok jez. Vzpeta voda se bo dovajala preko Krškega polja na desnem bregu Save po kanalu, dolgem 9150 metrov in na dnu širokem 19 metrov, do centrale, ležeče med Skopicami in Krško vasjo, odtod pa odvajala po kanalu, dolgem 1700 metrov in na dnu širokem 44 metrov, v reko Krko in po njeni strugi do izliva v Savo pri Čatežu.
S	predloženim projektom se namerja vodna sila reke Save, t. j. njen naravni padec med Rajhen-burgom in Čatežem, ki znaša 17 metrov, ukoriščati za pogon hidre električne centrale, ki bi preskrbovala mesto Zagreb in njegovo okolico kakor tudi mesti Krško in Brežice in druge obsavske kraje od Krškega do Zagreba z električno silo za razsvetlje-valne, gospodarske, obrtne in industrijske namene. S projektirano vodno napravo bi se doseglo povprečno 15.000 konjskih sil. Svet, potreben za izvršitev projekta, posebno dovodnega in odvodnega kanala, meri okroglo 74 ha 40 a.
Na osnovi § 54. in v zmislu § 60. vodopravnega zakona z dne 15. maja 1872., kranjsk. dež. zak. št. 16, razpisuje pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, komisijski ogled in razpravo na licu mesta in razlastitveno postopanje s tem-le sporedom:
1.	) Dne 11. junija 1 923: Sestanek ob 9. uri zjutraj v Krškem pri mostu; splošna pojasnitev projekta, nato obhod savskega obrežja, kjer je jez projektiran in ob katerem se voda vsled zajezitve dvigne. Sestava zapisnika pri Globočniku.
2.	)	Dne	12.	junija	1 923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj pri Globočniku; nato obhod dovodnega kanala do Žadovinka in protokolacija izjav udeležencev in projektantinje v Žadovinku.
3.	)	Dne	1 3.	j u n i j a	1 923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj v Žadovinku; obhod dovodnega kanala od Žadovinka do Breg, protokolacija	v Bregah.
4.	)	Dne	14.	junija	1923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj v Bregah; obhod dovodnega kanala od Breg do Mrtvic, protokolacija v Mrtvicah.
5.	)	Dne	20.	junija	1 923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj pri Mrtvicah; obhod dovodnega kanala od Mrtvic do Viher, protokolacija v Vihrah.
6.	)	Dne	21.	junija	1923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj pri Vihrah; obhod dovodnega jarka od Viher do Skopic, protokolacija v Skopicah.
7.	)	Dne	2 2.	junija	1 923:	Sestanek	ob
9. uri zjutraj v Skopicah, obhod dovodnega jarka do izliva v Krko. Protokolacija pri okrajnem glavarstvu v Brežicah.
8.	)	D n e	2 3.	junija	1 92 3:	Sestanek	ob
9.	uri zjutraj pri okrajnem glavarstvu v Krškem, zaključna razprava.
Ako bi se razprava ne mogla zaključiti dne 23. junija, se bo nadaljevala dne 26. in eventualno dne 27. junija 1923.
Načrti so razgrnjeni pri okrajnem glavarstvu v Krškem: med uradnimi urami jih sme vpogledati vsak udeleženec. .
Na komisijski ogled in razpravo na licu mesta se vabijo vsi udeleženci s pristavkom, da imajo pravico, prijaviti svoje morebitne ugovore zoper projektirano napravo do prvega dne razprave pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za kmetijstvo, v Ljubljani ali okrajnemu glavarstvu v Krškem, najkesneje pa pri komisijski razpravi vodji komisije; sicer se bo smatralo, da pritrjujejo na-merjani napravi in zanjo potrebni odstopitvi ali obremenitvi svojega sveta. Pozneje vloženi ugovori se ne bodo vpoštevali in razsodba se bo izdala brez ozira nanje.
Zategadelj naj se zastopniki udeleženih oblastev in udeležencev pravočasno preskrbe s potrebnimi navodili in pooblastili za oddajo definitivnih izjav pri komisijski razpravi, ker so morebitni pridržki poznejših izjav, odnosno odobritev, v zmislu določb vodopravnega zakona nedopustni.
V	Ljubljani, dne 11. maja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Za šefa: dr. Tomažič s. r.
Št. 1484. vet/
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 12. maja 1923.
Opazka : Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Vranični prisad.
Logatec: Stari trg 1:1. Murska Sobota: Adranei 1:1, Dolga vas 1:1, Dolnja Lendava 1:1, Mostje 1: 1.
Š u š t a v e c.
Logatec: Begunje 1:1, Bloke 1:1.
Mehurčasti izpuščaj konj.
Krško: Cerklje 1:1. Ljutomer: Cven 1:2. Ljubljana, okolica: Dol 2:3, Dolsko 2:2.
Garje konj.
Črnomelj; Adlešiči 1: 1, Tanča gora 1: 1. Tribuče 1:1. Maribor: Gorica 1:3. Novo mesto: ŠmiheLSto-piče 1:1. Ptuj: Hajdina 1:1.
Steklina.
Kamnik: Krtina 1:1. Murska Sobota: Tropovci 1: 1.
Svinjska kuga.
Črnomelj: Črnomelj 1:2, Loka 1:2. Kočevje: Kompolje 1:2, Ribnica 1:4. Novo mesto: Ambrus 1:1, Novo mesto 1:1, Šmihel-Stopiče 1:1, Žužemberk 2: 5.
Svinjska rdečica.
Celje: Petrovče 1:1. Ljubljana, okolica; Grosuplje 1:1. Novo mesto: Gornje polje 1:1, Mirna peč 2:2, Šmihel-Stopiče 1:1.
V	L j u b 1 j a n i, dne 12. maja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Za pokrajinsko upravo veterinami šef: Paulin s. r.
Razglasi vojaški)! oblaslev.
Št. 12.296/1.
Razglas o vrnitvi kavcij, položenih bivšemu
avstro-ogrskemu erarju.
A’ zmislu dopisa poslaništva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju št. 702/M. z dne 3. t. m. glede vrnitve kavcij, ki so jih položile bivšemu avstro-ogrskemu vojaškemu erarju nabavljal-ne firme, se razglaša to-le:
Ministrstvo za finance avstrijske republike, oddelek: Militärliquidierungsamt, opozarja vse firme, ki naslavljajo vprašanja za pojasnila o vrnitvi kavcij, ki so jih položile bivšim avstro-ogrskim vojaškim oblastveni kot poroštvo za izvršitev nabav, da ne more odgovarjati na ta vprašanja, ker nima nobene podstave za presojo, ali so bile dobave ali izvršitve dela v zmislu pogodb resnično in popolnoma izvršene.
Slična vprašanja naj se v bodoče opuščajo.
703 U VII 406/23—5.	693
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Z vrnitvijo kavcij se likvidujoča vojaška uprava nikakor ne odreka zahtevam, ki so nastale pozneje Vsled neizvršenih dobav. Za izterjevanje takih zahtev se računi na sodelovanje nasledstvenih držav.
V Ljubljani, dne 12. maja 1923.
Vojaška intendanca za Slovenijo v likvidaciji.
Bazglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Št. 2797.	718
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo z odlokom z dne 3. aprila 1923., VI št. 1365, Slavenski banki, d. d. v Zagrebu, in Srpski trgovački banki v Beogradu ustanovitev delniške družbe pod firmo: «Cinkarna, d. d.» s sedežem v Gabrju pri Celju.
Namen družbi je, vzeti v zakup in obratovati državno cinkarno v Gabrju pri Celju v zmislu pogodbe, sklenjene dne 22. septembra 1922. med ministrstvom za šume in rudnike na eni in Slavensko banko, d. d. v Zagrebu, in Srpsko trgovačko banko v Beogradu na drugi strani.
Osnovna delniška glavnica znaša tri milijone dinarjev ter je razdeljena na 30.000 delnic po 100 Din, ki se glase na imetnika.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 8. maja 1923.
Načelnik: dr. Marn s. r.
Razglasi drugih uraduv in oblastev.
tl 65/23-8.	698
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 27. marca 1923., da je Martin S a v r i č, rojen dne 2. junija 1883. v Gabrju, posestnik v Tre-bežu št. 44, občina Artiče, kriv prestopka po členu 9. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, daje kupil dne 27. januarja 1923. v Okljukovi gori kravo za 1887 dinarjev 50 par ter jo prodal na semnju v Rajhenburgu dne 1. februarja 1923. za 1975 dinarjev, da je nadalje kupil dne 30. januarja 1923. v Zverinjaku telico za 1800 dinarjev ter jo prodal na semnju na Vidmu dne 3. februarja 1923. za 2000 dinarjev, torej zakrivil večkratno predprodajo in nečisto spekulacijo, ki namerja podražiti cene življenskih potrebščin.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 9. zgoraj navedenega zakona na 2 dni zapora in 100 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnja 2 dni zapora.
Okrožno kot vzklicno sodišče v Celju je z razsodbo z dne 17. aprila 1923., opr. št. BI 129/23, zavrnilo obdolženčev vzklic zaradi izreka o krivdi in kazni ter potrdilo prvostopno razsodbo.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek III.,
dne 9. maja 1923.
U V 262/23—2.	705
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 1. maja 1923., da je Alojzij Mehle v Svetini, star 46 let, po poklicu posestnik v Svetini, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodal okoli Velike noči leta 1923. v Svetini kravo, kupljeno za 5400 K, čez nekaj dni ■ vami Fridrihu, mesarju v Celju, za 7000 K, zahteval torej za življenske potrebščine višjo ceno, nego Je ona, ki zajamčuje dovoljeni čisti trgovski dobi-Cek do 25 %.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj najdenega zakona na 24 ur zapora in na 100 dinar-“ev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti 11 nadaljnjo kazen 48 ur zapora.
Okrajno sodišče v Celju,
dne 1. maja 1923.	I
U 42/23—S.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Okrožno sodišče v Celju je razsodilo z razsodbo z dne 3. aprila 1923., da je Justina Vider, stara 37 let, trgovka v Solčavi št. 14, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni hotela v času od dne 20. do dne 30. januarja 1923. v Solčavi na vidnem kraju razobesiti cen raznega kolonialnega in manufakturnega blaga, torej življenskih potrebščin.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 12 ur zapora in na 25 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek II.,
dne 26. aprila 1923.
U 231/22.	696
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 19. oktobra 1922., II 231/22—8, da je Marija Zore, rojena Slave, rojena dne 29. marca 1882. v Podkorenu, pristojna v Kranjsko goro, omo-žena gostilničarka v Kranjski gori, že kaznovana, kriva prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., storjenega s tem, da je prodajala v svojem gostilniškem obrtu v Kranjski gori meseca avgusta 1922. pivo v polulitrskih steklenicah po 18 K, v vrčkih po 14 K, in v y10-litrskih čašah po 10 K, torej zahtevala za življenske potrebščine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni dovoljeni trgovski dobiček.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
To razsodbo je deželno kot vzklicno sodišče v Ljubljani dne 30. novembra 1922. potrdilo.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek II.,
dne 5. maja 1923.
U 582/23.	702
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani kot vzklicno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 6. aprila 1923., opr. št. BI 52/23—6, da sta Albert Korinšek, 36 let star, po poklicu krojač v Šmartnem pri Litiji št. 73, in Avgust Z g u b i n, 35 let star, po poklicu trgovec v Novem Vodmatu št. 158, kriva prestopka, po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da nista imela na sejmišču v Litiji dne 11. decembra 1922. kot prodajalca življenskih potrebščin, in sicer raznega blaga, na svojih stojnicah označenih cen tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega sta bila obsojena po členu 6. zgoraj navedenega zakona vsak na 24 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek III.,
dne 23. aprila 1923.
U VII 403/23—5.	692
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 29. marca 1923., da je Jakob Vali-š e r, 50 let star, po poklicu posestnik in gostilničar pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je točil jeseni leta 1922. v svoji gostilni pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu vinski mošt, odnosno novo vino, ki ga je kupil po 24 K liter, po 48 K, da je torej za predmet življenske potrebščine zahteval višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 1 dan zapora in na 250 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 5 dni zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIL,
dne 29. marca 1923.
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 29. marca 1923., da je Jakob Gradišnik, 45 let star, po poklicu posestnik in gostilničar v Velikem Boču, občina Gradišče, kriv prestopka po členu 9. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel jeseni leta 1922. v svoji gostilni v Gradišču za vino in sadjevec, torej za predmete življenske potrebščine, niti sumarno niti podrobno označenih cen tako, da bi jih bil mogel vsakdo razločno videti.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIL,
dne 29. marca 1923.
U VII 407/23—5.	694
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 29. marca 1923., da je Edvard T r d i -nek, 64 let star, po poklicu posestnik in gostilničar v Vurmatu, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel meseca novembra 1922. v svoji gostilni v Vurmatu za vino, torej za predmet življenske potrebščine, niti sumarno niti podrobno označenih cen tako, da bi jih mogel vsakdo razločno videti, in da je prodajal novo vino, ki ga je kupil po 22 K, liter po 44 K, zahteval torej za življensko potrebščino višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona ua 1 dan zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 1 dne zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIL,
dne 29. marca 1923.
U VII 1988/22—3.	695
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 5. aprila 1923., da je Josip Gerluš-n i k, 48 let star, po poklicu gostilničar v Mariboru, Koroščeva cesta št. 29, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal jeseni leta 1922. v svoji gostilni v Mariboru novi sadjevec, ki ga je kupil po 6 K, liter po 12 K, da je torej zahteval za predmet življenske potrebščine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 1 dan zapora in na 450 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 9 dni zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIL,
dne 5. aprila 1923.
U VII 1976/22—3.	536
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 10.aprila 1923., da je Jožefa Skaza, 48 let stara, po poklicu gostilničarka v Mariboru, Betnavska cesta št. 72, kriva prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je točila jeseni leta 1922. v svoji gostilni v Mariboru sadjevec, ki ga je kupila po 7 K, liter po 12 K, da je torej zahtevala za predmet življenske potrebščine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIL,
dne 10. aprila 1923.
U 115/23—8.	706
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo z razsodbo z dne i 24. aprila 1923., da sta Anton Rajh, star 44 let,
po poklicu posestnik in trgovec z živino v Hranji-govcih št. 30, in Ivan Vajda, star 61 let, po poklicu posestnik in trgovec z iživino v Koračići št. 63, kriva prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da sta zahtevala dne 8. januarja 1923. v Ormožu za kravo, ki sta jo štiri dni prej kupila po 19 K kg žive teže, po 28 K za kg žive teže.
Zaradi tega sta bila obsojena po členu 8. zgoraj navedenega zakona vsak na 48 ur zapora in na 200 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 4 dni zapora.
Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek III.,
dne 24. aprila 1923.
U V 172/23.	752
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 27. marca 1923., da je Ivan Plohl, star 28 let, po poklicu trgovec z mešanim blagom v Ptuju, Dravska ulica št. 10, kriv prestopka po Členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 31. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 iz leta 1922., storjenega s tem, da ni imel dne 24. februarja 1923. v svoji trgovini v Ptuju niti sumarno niti podrobno označenih cen življenskim potrebščinam, in sicer pri svinjski masti, koruzi in ovsu tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin na 12 ur zapora in 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek V.,
dne 27. marca 1923.
U V 935/22.	753
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 28. novembra 1922., da je Marija Blaž, stara 22 let, zasebnica v Ptuju, kriva prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajala dne 7. novembra 1922. v Ptuju pred sejmiščem hrenovke po 12 K, torej zahtevala višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 3 dni zapora in na 200 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 4 dni zapora.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek V.,
dne 8. maja 1923.
U 51/23.	701
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženec Jože Z u p a u, posestnik na Glini, je kriv, da je kupil lani pozimi v občini Št. Janžu od Janeza Debenca, Marije Ermanove, Franceta Rep-šeta, Franceta Plazarja in Antona Skoporca govejo živino, ki jo je na prihodnjih semnjih prodal z nekaj tisočaki dobička, da je torej zahteval za življenske potrebščine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ter je preprodajal tudi življenske potrebščine. S tem je zakrivil prestopek po členu 8. in 9. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 ex 1922., in zato se obsoja po členu 9. tega zakona in po § 267. k. z. na 8 dni zapora, in 2000 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 40 dni zapora, in po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Okrajno sodišče v Radečah, oddelek II.,
dne 30. aprila 1923.
U 440/22—6.	699
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 17. aprila 1922., U 440/22—6, da je Vinko Hudovernik, star 30 let, po poklicu izvožček na Bledu, kriv prestopka po členu 8. zakona z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 iz leta 1922., o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je zahteval dne 5. julija 1922. za dvourno vožnjo dveh oseb z enim konjem iz Radovljice v Kamno gorico in nazaj višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje pri-
stojni zaslužek takega obrtnika glede na draginjo v kraju, kjer posluje, in na dejanske režijske stroške njegovega obrta.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 12 ur zapora in 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 48 ur zapora.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek III.,
dne 30. aprila 1923.
U 458/22—37.	700
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 14. novembra 1922., U 458/22—21, da je Franc Dolžan, star 51 let, po poklicu gostilničar v Radovljici, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 192;., Ur. 1. št. 6 iz leta 1922., storjenega s tem, da je zahteval v Radovljici meseca avgusta in septembra 1922. za Violitrsko čašo piva 9 in 10 kron, torej za življenske potrebščino višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in 2500 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 25 dni zapora.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek III.,
dne 2. maja 1923.
U 63/23—5.	'	~	704
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno' sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 26. aprila 1923/ da je Josip H o č e -v a r, star 29 let, po poklicu posestnik, gostilničar in mesar v Velikih Laščah št. 5, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal v prvi polovici meseca aprila 1923. v svoji mesnici v Velikih Laščah meso, ki ga je kupil po 50 K kg, deloma po 68 K, deloma pa po 72 K kg, da je zahteval torej za življensko potrebščino višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ki ne sme biti
nikoli večji od 25 %.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 12 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah,
dne 2. maja 1923.
I •	__________
U 34/23—8.	‘	697
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 21. aprila 1923., U 34/23—6, da je Anton Vidmar, 57 let star, gostilničar v Ambrusu št. 24, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel v svoji gostilni v zadnjem času označenih cen jedilom in pijačam, in prestopka po členu 8. istega zakona, storjenega s tem, da je zahteval meseca decembra 1922. v Ambrusu za kilogram mesa 48 K, torej višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 1 dan zapora in na 500 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek II.,
dne 9. maja 1923.
Sa 4/23.	717
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Milka Jesiha, trgovca v Rudniku, registrovanega pod firmo: Milko Jesih, veletrgovina vina v Ljubljani.
Poravnalni sodnik: Anton Lajovic, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Oton Fettich, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 140 dne 13. junija 192 3. ob desetih. Rok za oglasitev do dne 8. j u n i j a 19 2 3.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL,
dne 9. maja 1923.
Sa 5/23—1.	729
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Ivana Sandrina, trgovca z usnjem v Ljubljani, registrovanega. pod firmo: I. Sandrin v Ljubljani.
Poravnalni sodnik: dr. VI. Golia, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št, 140 dne 2 0. j unija 1 9 2 3. ob devetih.
Rok za oglasitev do dne 15. junija 1 923.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL,
dne 14. maja 1923.
Sa 9/23—2.	722
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Hugona S c h m i d t a, trgovca v Celju, registriranega pod firmo z istim imenom v Celju.
Poravnalni komisar: dežehiosodni svetnik Franc Tiller okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravnik: Ivan Zupančič, trgovec v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št, 2 dne 7. julija 192 3. ob devetih. Rok za oglasitev do dne 2 0. j u n i j a 1 9 2 3.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L.
dne 5. maja 1923.
A 7/23.	g '	713 3—1
Oklic, s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
Ana H1 e b a j n a je dne 11. novembra 1922. v Mojstrani št. 117 umrla, ne da bi bila zapustila po-slednjovoljno naredbo. Kot zakoniti dedič do vse zapuščine je vpošteven zapustničin brat Jurij Hle-bajna, živeč nekje na Koroškem.
Ker je sodišču bivališče Jurija Hlebajne neznano, se le-ta pozivlje, naj se v enem letu od spodaj navedenega dne javi pri tem sodišču in priglasi pri njem za dediča, ker bi se sicer obravnavala zapuščina s postavljenim skrbnikom drjem. Ivanom Grašičem, notarjem v Kranjski gori.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek L,
dne 12. maja 1923.
A VI 183/23—9.	719 3—1
Poziv dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemskega državljana.
Robert Rezek, višji revideht južne železnice v Mariboru, Frankopanova ulica št. 49, pristojen v Jezbino, češkoslovaški državljan, je dne 10. aprila 1923. umrl.
Poročilo poslednje volje se ni našlo.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so jugoslovanski državljani ali v tuzemstvu živeči tujci, se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve do zapuščine najkesneje do dne 1 0. junija 1 923. pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina izročiti brez ozira na te zahteve inozemskemu oblastvu ali osebi, ki jo poveri to oblastvo.
Zunanji dediči in volilojemniki se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve v postavljenem roku ier naznanijo, ali zahtevajo odstop inozemskemu oblastvu. Sicer se bo, ako bi inozemsko oblastvo samo ne zahtevalo odstopa, obravnavala zapuščina tu, in sicer le' z dediči, ki se zglase.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 4. maja 1923.
T 55/23—4.	676
Amortizacija.
Po prošnji Petra P i u s s i j a . lesnega trgovca na Bledu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Mestne hranilnice v Radovljici št. 13.315 v imenski vrednosti 200 K (50 Din), glaseča se na ime: Peter Piussi, Bled.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL, dne 3. maja 1923.
tsc I 222/23.	684
Amortizacija.
Ka prošnjo Frančiške Oblakove, posestnice pri Sv. Rupertu nad Laškim, se uvaja postopanje za amortizacijo turške srečke št. 0,107.432 v vrednosti 400 K, ki jo je predlagateljica baje izgubila.
Imetnik te srečke se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v š e s t i h mesecih od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je srečka brez moči.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek L,
dne 1. maja 1923.
N c VI 833/23—3.	672 3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Alojzija Sela, posestnika in župana v Zerkovcih št. 35, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Posojilnice v Mariboru št. 18.199 v vrednosti 1270 K, glaseča se na ime: dr. Josip Leskovar.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v š e s t i h mesecih izza dne 1. maja
1923.,	ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 26. aprila 1923.
Nc I 197/23—2.	644 3—2
Oklic.
Na prošnjo Bernharda Bernardija in Ane B e r n a r d i j e v e , posestnikov v Dravogradu, se je uvedla s sklepom z dne 27. aprila 1923., opr. št. Nc i 197/23—2, amortizacija terjatve Jožefa Zittererja, vknjižene na posestvu Bernharda Bernardija in Ane Bernardijeve vi. št. 7 davčne občine dravograjske na podstavi dolžnega pisma z dne
1.	julija 1835. in cesije z dne 23. januarja 1840., v ostanku 249 gld. 36 kr. konv. v.
Vsi, ki imajo zahteve do te terjatve, se poziv-Ijejo, naj jih prijavijo v enem letu od danes dalje najpozneje do dne 1. maja 192 4. temu sodišču. Po tem roku se bo izrekla na novo prošnjo predlagateljev amortizacija ter dovolila vknjižba izbrisa za- i stavne pravice glede te terjatve.
Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek I.,
dne 27. aprila 1923.
E 280/23—8.	"	724
Dražhem oklic.
Na predlog firme F. H e u f f e 1 n a sl. E. Ž u -n i č, tovarne peči in štedilnikov na Glincah, bo dne 3 0. maja 1 923. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 15. na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za katastralno občino Trnovsko predmestje, vi. št. 2019:
Označba nepremičnin: polovica zemljišča (hiša in gospodarsko poslopje) pare. št. 279/20, cenilna vrednost 480.000 K, najmanjši ponudek 320.000 K.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 23. aprila 1923.
'E 277/22—27.	679
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1 923. oh enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 prisilna dražba nepremičnine vi. št. 108 katastralne občine Krčevine, in sicer hiše št. 157 s hlevom, skladiščem in drvarnico in vrta.
Cenilna vrednost: 330.467 K, najmanjši ponudek: 166.908 K 50 v.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču v sobi št. 26.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 13. aprila 1923.
L 16/22—7.	723
Skiep.
Omejeni preklic Štefana L e d e r h a a s, rojenega c.lle 13. decembra 1889. v žibercih, tja pristojnega, Bhisko-katoliške vere, samskega, stanujočega pri ^lojziju Zemljiču v Podgorju, proglašen s sklepom
z dne 7. novembra 1916. zaradi slaboumnosti, je odpravljen.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek L,
dne 27. aprila 1923.
P 29/23—3.	721
Razglasitev prekiica.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 24. februarja 1923., opr. št. L 14/23—8, je bil Avgust E r a t, posestnik, stanujoč na Bledu št. 6, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Leopold Lebar, posestnik na Bledu št. 3.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L,
dne 28. aprila 1923.
690 A. Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
411.	Sedež: Bohinjska Češnjica.
Besedilo firme: Ivan Korošec, družba z o. z.
Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje izdelanega in neizdelanega lesa za lastni in za tuj račun.
Družbena pogodba z dne 5. aprila 1923.
Višina osnovne glavnice: 60.000 Din v stvarnih vlogah, ki so poslovodji celotno na razpolago.
Poslovodja: Ivan Korošec, posestnik v Bohinjski Češnjici št. 15.
Za zastopanje je upravičen poslovodja Ivan Korošec, ki zastopa družbo sodno in izvunsodno ter jo podpisuje tako, da postavlja pod njeno odtisnjeno, štampiljirano ali po komerkoli napisano besedilo svoje ime.
Družbena pogodba ima glede stvarnih vlog (apportov) nastopna določila:
Družba prevzame od posameznih družbenikov: Ivana Korošca, posestnika v Bohinjski Češnjici št. 15, Ivana Megušarja, posestnika v Kropi št. 13, in drja. Ivana Dobravca, odvetnika v Radovljici, njih tretjinske lastninske deleže nepremičnine vi. št. 534 katastralne občine Bohinjske Češnjice, ki sestoji iz zemljiške parcele 1006/2 katastralne občine Bohinjske Češnjice z žago, stoječo na tej parceli, z vsemi stroji, opravo, sirovinami in izdelki, z lesno zalogo z vsemi aktivi in pasivi od vsakega družbenika za 20.000 Din. — Od skupne prevzemne cene 60.000 Din odpada 40.000 Din na nepremičnine in 20.000 Din na premičnine.
Ljubljana, dne 21. aprila 1923.
412.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: slovensko: «Cenazal», centralna nakupovalnica za les, družba z o. z.; nemško: «Ce-nazal», Zentralholzeinkaufstelle, Gesellschaft m. b. H.; francosko: «Cenazal», bureau central des achats de hois, societe ä r. L; italijansko: «Cenazal», centrale acquisti legnami, societä a g. 1.
Obratni predmet: Družba preskrbuje in nakupuje jamski, brusilni in celulozni les za rudniška in industrijska podjetja ter zalaga ta podjetja z vsem lesom vsake vrste. Družba ima tudi namen, trgovati z lesom, lesnimi proizvodi, jih ukoriščati na lastni ali tuj račun, jemati v zakup in kakorkoli ustanavljati trgovska in industrijska, podjetja, ki utegnejo pospeševati družbeni namen in eksploatacijo takih in enakih podjetij.
Osnovna glavnica družbe znaša 225.000 Din, ki so v gotovini popolnoma vplačani in poslovodjam za družbo na prosto razpolago.
Družba se opira na družbeno pogodbo z dne 22. marca 1923., posl. št. 1874, prist. zap. št. 430.
Poslovodje družbe so: Rihard Skubec, ravnatelj in prokurist Trboveljske premogokopne družbe — Trifailer Kohlenwerks - Gesellschaft v Ljubljani; Adolf Huber, ravnatelj iste družbe; dr. Ciril Pavlin, generalni tajnik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani.
Družbo zastopajo poslovodje, in sicer kolektivno-po dva ali pa en poslovodja s postavljenim prokuristom ter jo na enak način tudi podpisujejo tako, da postavljajo pod družbeno firmo svoja imena, prokurist z dostavkom, ki označuje prokuro.
Ljubljana, dne 11. aprila 1923.
413.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Material», trgovska družba z
o.	z.; nemško: «Material», Handels-Gesellschaft m. b. IL; francosko: «Material», societe commerciale ä r. L; italijansko: «Material», sedeta pel commercio
a. g. 1.
Obratni predmet: Družba nakupuje, prodaja, uvaža in izvaža les, stavbni material vsake vrste, izdeluje in prodaja ksilolit in plošče iz sadre (gipsa), ustanavlja podružnice, prevzema enaka podjetja ter se udeležuje pri njih.
Družba se opira na družbeno pogodbo z dne
6.	aprila 1923., posl. št. 1924, prist. zap. št. 443 iz leta 1923.
Osnovna glavnica znaša 200.000 Din, ki so v gotovini popolnoma vplačani in so poslovodjama na razpolago.
Poslovodji dntžibe sta: Anton Vovk ml., privatni uradnik na Bledu, in Edvard Breznik, uradnik v Ljubljani, Tabor št. 5.
Družbo zastopata dva ali več poslovodij, vsak poslovodja samostojno.
Firma se podpisuje tako, da postavlja vsak poslovodja samostojno svojeročno svoje ime pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo.
L j u b 1 j a n a, dne 20. aprila 1923.
414.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Naša gruda», nakup in prodaja rudnin, družba z o. z.
Obratni predmet: Družba pridobiva prostosledne in rudniške pravice, izvaja te pravice, nakupuje in prodaja rudnike, pridržane in nepridržane rudnine in vse stroje, ves material in druge potrebščine, kar jih je treba za izvajanje in pridobivanje prostosled-nih in rudniških pravic, gradi rudniške naprave ter sploh izvršuje vsa opravila, spadajoča v rudarsko stroko.
Osnovna glavnica znaša 14.000 Din, ki so v gotovini popolnoma vplačani in poslovodkinji za družbo na prosto razpolago.
Družba se opira na družbeno pogodbo z dne 24. marca 1923., posl. št. 1882, prist. zap. št. 403 iz leta 1923.
Poslovodkinja družbe je Malka Borštnik, soproga privatnega uradnika v Ljubljani, in njen soprog dr. Vladimir Borštnik je privolil že v družbeni pogodbi z dne 24. marca 1923., posl. št. 1882, v zmislu člena 7. trgovskega zakona, da sme Malka Borštnik prevzeti poslovodstvo.
Družbo zastopa ali poslovodja ali več poslovodij, izvoljenih na občnem zboru.
Firma se podpisuje tako, da postavlja poslovodja, odnosno poslovodkinja, pod njeno napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo svojeročno svoje rodbinsko ime.
Ljubljana, dne 12. aprila 1923.
»•
415.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Noe Stress», tekstilna trgovina, družba z o. z., Ljubljana.
Obratni predmet: Družba se bavi s trgovino in proizvajanjem vseh tekstilij; predmet podjetja je:
a)	trgovina s tekstilijami vsake vrste na lastni račun in v komisiji;
b)	proizvajanje in izdelovanje tekstilij za lastni ali za tuj račun;
c)	udeleževanje pri drugih podjetjih tekstilne stroke;
č) ustanavljanje podružnic v tuzemstvu in v inozemstvu.
Družba temelji na pogodbi z dne 22. marca 1923. Osnovna glavnica znaša Din 500.000-1—, je povsem vplačana in poslovodjam na razpolago.
Poslovodje so: Alojzij Tykäc, bančni ravnatelj v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 2; Hugon Weinberger, bančni ravnatelj v Zagrebu, Jelačičev trg št. 6; Ladislav Roller v Zagrebu, Mažuraničev trg št. 8.
' Podpis firme je kolektiven ter se vrši tako, da postavljata pod njeno natisnjeno ali drugače vtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis ali dva poslovodje ali en poslovodja in en prokurist, le-ta z označbo prokure.
Ljubljana, dne 12. aprila 1923.
416.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Lesna ekspertna in industrijska delniška dražba.
Predmet podjetja:
a)	ekspert lesnih industrijskih pridelkov na svetovni trg;
b)	povzdiga domače lesne industrije;
c)	trgovina z lesom in industrijskimi lesnimi pridelki na debelo in na drobno.
Višina glavnice: 8,000.000 K.
Višina posameznih delnic, njih število in lastnost: 2000 popolnoma vplačanih delnic po 4000 K.1 ki se glase na prinosnika.
Člani načelništva so: Drago Kobi, lesni trgovec v Mariboru; Oskar Skušek, bančni ravnatelj v Ma-
riboni; Maks Hermann, bančni ravnatelj v Mariboru; dr. Franjo Jež, odvetnik v Beogradu; Rudolf Blis, podpredsednik Centralne banke, d. d. v Zagrebu.
Pravna razmerja družbe: Delniška družba temelji na koncesijski listini ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 15. januarja 1923., št. 187/23, na pravilih, odobrenih po istem ministrstvu, z dne 15. januarja 1923., št. 187/23, in na zapisniku o konstituiranju delniške družbe z dne 21. februarja 1923. Družba je ustanovljena na nedoločen čas. Upravni svet sestoji iz najmanj 4 do 8 članov.
Firmo podpisujeta kolektivno dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in ravnatelj ali drug družbeni uradnik, ki jima je podeljena pro-kura, tako, da postavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo svojeročna svoja podpisa, prokurist z označbo «per procura» ali skrajšano «p. p.».
Vse družbene izjave imajo za delničarje veljavo in moč osebno vročenih vabil, če so bile enkrat objavljene v Uradnem listu, če pa ta list prestane izhajati, v «Službenih Kovinah» ali v uradnem listu na sedežu družbe.
Delniška glavnica se sme po potrebi na podstavi sklepa občnega zbora brez nadaljnjega oblastvenega dovolila zvišati na 16,000.000 K.
Maribor, dne 19. aprila 1923.
417.	Sedež: Novo mesto.
Besedilo firme: «Gorjanci», lesno-industrijska in trgovska družba z om. z.
Obratni predmet: trgovina z lesom na debelo in na drobno, obrat lesne industrije in izdelovanje vsakovrstnih predmetov iz lesa z vsemi obrati, ki so združeni s to trgovino in industrijo ali jima služijo. Družba zlasti:
1.	) izdeluje, nakupuje, prodaja in zamenjava blago za drugo blago vsake vrste, izvaža in uvaža les vsake vrste, stoječ ali posekan, z roko ali s stroji obdelan, drva in oglje in vsakovrstne izdelke iz lesa za lastni ali za tuj račun;
2.	) izvršuje vse gozdne in lesne manipulacije in transporte lesa na kakršenkoli način;
3.	) izvaja obrate za predelovanje lesa in izdelovanje vsakovrstnih lesnih izdelkov, osobito obrate žag, obrate za izdelovanje zabojev, sodov, parketov, okvirov za na okna, vrat, stolov in drugega pohištva itd.;
4.	) pridobiva nepremičnine, služeče tem namenom;
5.	) postavlja in vzdržuje skladišča lesa in lesnih izdelkov.
Družbena pogodba z dne 27. decembra 1922., opr. št. 8270, z dodatkom z dne 31. marca 1923., opr. št. 8594.
Osnovna glavnica znaša 125.000 dinarjev, je vplačana v gotovini ter poslovodjama na prosto razpolago.
Poslovodji sta: Vinko Heinrihar, trgovec v Kočevju, in Ivan Jakša, trgovec v Radečah.
Družbo zastopa in zanjo podpisuje pod njenim besedilom vsak poslovodja samostojno.
Družba je sklenjena za dobo 10 let.
Novo mesto, dne 24. aprila 1923.
II. Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopnih firmah:
418.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Milavc & drug.
Obratni predmet: tvornica in prodaja metel:
Obratni predmet odslej tudi: izdelovanje in prodajanje lesenih podnožnic.
Ljubljana, dne 13. aprila 1923.
419.	Sedež podružnice: Ljubljana.
Besedilo firme: Prva hrvatska štedionica u Zagrebu, glavna podružnica za Sloveniju, Ljubljana (hrvatsko); Erste kroatische Sparkasse in Zagreb, Hauptfiliale für Slovenien, Ljubljana (nemško); Elsö borvät takarćkpćnztar Zagrebban, Slovćnisi fö fio-küzlet Ljubljana (ogrsko); Premiere Caisse d’£par-gne Croate ä Zagreb, Succursale principale pour la Slovenie, Ljubljana (francosko); First Croatian Sa-wings Bank in Zagreb, Branch-general for Slovenia, Ljubljana (angleško); Prima cassa di Risparmio croata in Zagreb, Filiale principale per la Slovenia, Ljubljana (italijansko).
Sedež glavnega zavoda; Zagreb:
Izbrisal se je, ker je umrl, prvi upravitelj te podružnice Henrik Debevc kot njen ravnatelj, upravičen za podpisovanje njene firme.
Ljubljana, dne 13. aprila 1923.
420.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Tomažič & Pipan.
Družbena oblika: javna trgovska družba. Družbenika: Franc Tomažič in Ferdinand Pipan, trgovca v Ljubljani:
Besedilo firme odslej: Tomažič in Pipan v likvidaciji.
Likvidatorja sta oba družbenika, ki zastopata vsak zase likvidacijsko firmo samostojno ter jo podpisujeta.
Ljubljana, dne 21. aprila 1923.
421.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Thomas Götz, pivovarna Maribor:
Izbrisal se je družbenik Hubert Götz, ker je umrl.
M a r i b o r, dne 19. aprila 1923.
422.	Sedež: Murska Sobota.
Besedilo firme: Slavenska banka, d. d., podružnica Murska Sobota:
Izbrisala se je prokura Franca Hirschla. Maribor, dne 19. aprila 1923.
III.	Izbrisale so se nastopne firme:
423.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Kosta Novakovič in drug.
Obratni predmet: veletrgovina s stavbnim materialom:
Vsled prestanka obratovanja.
Ljubljana, dne 13. aprila 1923.
424.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Vulkan», jugoslovanski avto-zavodi, družba z o. z. v Ljubljani v likvidaciji: Vsled prestanka obratovanja.
L j n b 1 j a n a, dne 13. aprila 1923.
425.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Veletrgovina s petrolejem in kemikaliji J. Mahorko:
Vsled opustitve obrata.
M a r i b o r, dne 19. aprila 1923.
426.	Sedež: Zagorje ob Savi.
Besedilo firme: Steklarna Zagorje Viljema Abel dediči, podružnica glavnega podjetja, obstoječega v Hrastniku pod firmo Viljem Abel dediči:
Vsled opustitve podružnice.
Ljubljana, dne 4. aprila 1923.
707 B. Vpisi v zadružni register.
I.	Vpisala se je nastopna zadruga:
427.	Sedež: Dol pri Ljubljani.
Besedilo firme: Zadružna elektrarna v Dolu, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: zgraditev in vzdrževanje skupne elektrarne in oddajanje električnega toka članom.
Zadružna pogodba z dne 30. oktobra 1922.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z objavo v «Narodnem gospodarju».
Načelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov; člani prvega načelništva so: Matevž Moder, kolarski mojster na Vidmu št. 5; Franc Lenček, posestnik v Klečah št. 26; Ivan Moder, posestnik v Dolu št. 19; Jakob Mejač, posestnik v Zajelšah št. 9; Matija Jeran, posestnik v Beri čerem št. 23; Valentin Igličar, posestnik v Zaborštu št. 5; Jožef Klemenčič, posestnik v Podgori št. 10.
Podpis firme: Za zadrugo podpisujeta dva člana načelništva.
Ljubljana, dne 31. marca 1923.
H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
428.	Živinorejska zadruga na Brezovici, registro-vana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba § 2. zadružnih pravil, sklenjena na občnem zboru dne 11. marca 1923., in sicer se je k dosedanjemu besedilu dostavilo: «ter si nabaviti v kmetijstvu potrebne stroje, zlasti za pripravljanje krme, in jih oddajati v uporabo svojim članom».
L j u b 1 j a n a, dne 16. aprila 1923.
429.	Hranilnica in posojilnica v Brusnicah, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo:
V § 28. zadružnih pravil se je izpustilo besedilo: «in po razpisu v Ljubljani izhajajočem glasilu Zadružne zveze ,Narodni gospodar’.»
Novo mesto, dne 17. aprila 1923.
430.	Sodarska zadruga za selško dolino na Češnjici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Jurij Blaznik, Anton Gajgar, Valentin Demšar in Janez Megušar, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Tomaž Eržen na Ostrem vrhu, Matija Lotrič v Dražgošah, Valentin Lušina v Češnjici in Jakob šolar v Rudnem.
L j u b 1 j a n a, dne 24. aprila 1923.
431.	Hranilnica in posojilnica v Globokem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva so izstopili Josip Bohinc, Josip Lesinšek in Ivan Ogorevc, vstopili pa so v načelništvo Matija Dirnbek, posestnik na Piršenbregu št. 25; Josip Molan, posestnik in župan v Globokem, št. 17; Josip Zavnik, posestnik na Piršenbregu št. 15. Celje, dne 18. aprila 1923.
432.	Mlekarska zadruga v Horjulu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Tomaž Vrhovec, Franc Rožnik in Franc Slovša, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Jernej Rode, posestnik na Vrzdencu št. 30; Tomaž Dolenc, posestnik v Horjulju št. 48; Janez Jama, posestnik v Horjulju št. 3.
Ljubljana, dne 16. aprila 1923.
433.	I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Anton Komljanec, duhovnik v Ljubljani, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva dr. Andrej Gosar, uradnik v Ljubljani.
L j u b 1 j a n a, dne 16. aprila 1923.
434.	Društvo komisijonarjev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim poroštvom:
Izbrisali so se Člani načelništva Ivan Keiser, Franc Škofič in Urban Dolinar, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Martin Jontes, komi-sionar v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 35; Franc Tomič, komisionar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 49; Franc Hasler, komisionar v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3.
Ljubljana, dne 21. aprila 1923.
435.	Gospodarska zveza v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Janko Jovan, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani.
Ljubljana, dne 24. aprila 1923.
436.	Produktivna zadruga kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba točk L, 2., 6., 8., 12.,
14.,	15. in 16. zadružnih pravil, sklenjena na občnem zboru dne 18. februarja 1923.
Namen zadruge je, pospeševati gospodarstvo' članov s skupnim izvrševanjem raznih obrtov. Zadruga lahko razširi poslovanje na vse vrste rokodelskih in koncesioniranih obrtov ter uporablja vsa zakonito dopuščena sredstva za dosego svojega namena.
Ljubljana, dne 6. aprila 1923.
437.	Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Jožef Marn, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Jožef Makovec, pleskarski in slikarski mojster v Mostah pri Ljubljani, kot načelnik.
L j u b 1 j a n a, dne 6. aprila 1923.
- • n-rr-'&.ym-
438.	Splošno kreditno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva dr. Celestin Jelenc, dr. Milan Korun, Jakob Kovač in Filip Urat-nik, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Albin Prepeluh, ravnatelj «Oblačilnice za Sloveni) v Ljubljani.
Ljubija n a, dne 24. aprila 1923.
439.	Hranilnica in posojilnica v Preski, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo:
Vpisali so se člani načelništva Alojzij Kržišnik, nadučitelj, Janez Plešec, posestnik, Jožef Plešec, posestnik — vsi v Preski; izbrisali pa so se člani načelništva Matevž Oblak, Alojzij Žirovnik in Anton Novak.
L j u b 1 j a n a, cine 24. aprila 1923.
440.	Kmetijska hranilnica in posojilnica v Starem-trgu, registrova-na zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Janez Šepec, posestnik na Gorenjem Jezeru št. 27, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Josip Udovč, poslovodja v Starem trgu št. 67.
L j u b 1 j a n a, dne 21. aprila 1923.
441.	Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu nad Ljubljano, regi stro vana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Franc Brenk, posestnik v Dravljah št. 10, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Ivan Pirc, posestnik v Dravljah št. 99.
L j u b 1 j a n a, dne 24. aprila 1923.
442.	Ljudska hranilnica in posojilnica na Vačah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisali so se člani načelništva Janko Obreza, posestnik v Dobrlevem; Janez Bistan, preužitkar na Vačah: Gašper Jurjevec, posestnik v Podbukovju; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva b rane Šušteršič, beneficiat na Vačah; Franc Kokole, posestnik na Logu (občina Kandrše); Franc Dež-man, posestnik v Dobrlevem.
L j ubijan a, dne 16. aprila 1923.
443.	Posojilnica na Vranskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Anton Kumer, vstopil pa je v naeelništvo Ivan Brinovec, posestnik in gostilničar na Vranskem št. 12.
Celje, dne 18. aprila 1923.
444.,	Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Alojzij Pegam, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Frančišek Fabijan, posestnik v Zgornji Besnici št. 44. 1, j n bl j an a, dne 24. aprila 1923.
445.	Hranilnica in posojilnica v Žičah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Janez Selih, vstopil pa je c- načelništvo Jernej Robar, posestnik v Draži vasi Št. 23.
Celje, dne 25. aprila 1923.
III. Izbr i. s a I a se je nastopa a z a druga:
446.	Samopomoč, gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Kamniku, r. z. z
o.	z. v likvidaciji:
A'sled končane likvidacije.
I,	j u b 1 j a n a, dne 24. aprila 1923.
slišanju carinskega sveta, da smejo železnice opravljati formalnosti, pa tudi ocarinjati blago, dokler je blago na poti.
Na podstavi te odobritve in po naredbi ministrstva za promet št. 2842 z dne 24. marca t. 1. so namestile državne železnice na vseh železniških postajah priznane carinske posrednike.
Železniški carinski posredniki izvršujejo carinske ekspedicije pri vseh onih medpotnih carinskih pošiljkah, ki jih mora železnica opravljati po § 65. železniškega poslovnega predpisnika in po členu 10. mednarodne brnske konvencije.
Natančnejše pojasnilo, katero carinsko blago je smatrati za medpotno, je razglašeno v «Službenih Novinah» št. 82 z dne 14. aprila t. 1. (v «Narodnih Novinah» št. 63 z dne 16. marca t. L, in v «Uradnem listu» št. 38 z dne 20. aprila t. 1. pod št. 166).
Carinske pošiljke, pri katerih se izvrši reekspe-dicija, se istotako smatrajo za medpotne pošiljke.
Železniški carinski posredniki prično s svojim poslovanjem najkesneje dne 1. junija t. 1.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 12. maja 1923.
Št. 1023/8.
Razglas.
Seznamek Izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani od dne 16. do dne 30. aprila 1923.
1 ženski ponošen lakast čevelj; 1 kuverta s 130 Din 25 p; 1 pletena torbica, v njej 1 steklenica olja za lase; 1 svilena siva ženska tkanica, 1 črna usnjata listnica, 140 K, 3 beli robci in 1 servieta; 1 črna usnjata denarnica s 180 do 190 Din; 1 zlata damska ura z zapestnico; 1 drobna zlata ovratna verižica brez obeska; 1 ženska torbica iz rjavega usnja s 550 Din; 1 črna usnjata listnica, v njej 2 železniški legitimaciji na ime: Skale Slava in Kobe Milica; 1 rjava usnjata denarnica z napisom «Zupančič», v njej 40 do 60 Din, delavska legitimacija na ime: Kalan Matevž in vozovnica od Ljubljane do Medvod; i pes volčje pasme, ki sliši na ime «Luks»; 1 črna usnjata denarnica s 350 do 400 Din; 1 volnena pletena površna jopa rjave barve; 205 Din v bankovcih (20 po 10 in 1 za 5 Din).
Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani od dne 16. do dne 30. aprila 1923.
1 zlat uhan z rdečim biserom; 1 rdeča denarnica z večjo vsoto denarja in 1 ruto; 1 srebrna moška ura z verižico; 1 vojaški daljnogled (ISfaches Sche-ren-Fernrohr); 1 delavska knjižica na ime: Kastelic Ivan; 1 kokoš; 1 kolesna zračna sesaljka; 1 ročna torbica; 1 denarnica z manjšo vsoto denarja; ena športna čepica; 1 otroški dežnik; 1 par damskih rokavic; 1 listnica z manjšo vsoto denarja; 1 delavska knjižica na ime: Černič Alojzij; 1 listnica z 8 K; 1 denarnica z 1 bankovcem za 100 Din; 1 ženski pas. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 1 palica, 2 dežnika, 1 torba, 1 torba z jestvinami, 1 čepica, 1 ženski plašč, 2 moška klobuka, 1 stare hlače, 1 star dežnik, 1 ženska čepica.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 5. maja 1923.
št. 1427/23.	728
Razglas.
Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje v zmislu °dioka uprave državnih monopolov z dne 28. aprila *923., 1M br. 4329, na dan 1 8. j unija 1923.
enajstih ustno dražbo za prodajo ca. 1600 q bukovega listja.
Dražitelji-tuzemci morajo položiti Din 800—, hiozemci pa Din 1600"— kavcije do desetih omenjenega dne pri blagajni tobačne, tvornice v Ljubljani.
Dražtoeni pogoji in listje so na vpogled v ekonomiji tobačne tvornice.
Oblastna monopolska uprava v Ljubljani,
dne 14. maja 1923.
Direktor: Mandelj s. r.
št,
■ 6117/3—VI—1923.	71
b
ažglas o ocarinjanju medpotnih pošiljk
po železnici. •
?akoi
^'a podstavi členov 32..
35. in 2/3. carinskega
•la Je odobril gospod minister za finance po za-
Št. 405/1/preds.
Opozorilo.
Ker se je pripetilo v zadnjem času v tuuradnem okolišu več nesreč, ki so jih zakrivili kolesarji, vozniki in šoferji zbog malomarnega izvrševanja cestno-policijskih predpisov, se opozarjajo vsi šoferji, vozniki in kolesarji na določbe cestnopolicijskega reda, predpise ministrske naredbe z dne 28. aprila 1910., drž. zak. 81, in na tuuradni razglas z dne 18. decembra 1922., Ur. i. 131. Zlasti pa se še opozarjajo na to-ie:
1.	) Vsako navadno kolo mora biti opremljeno s signalnim zvončkom in zavoro, vsako motorno kolo pa z visokozvenečo hupo.
2.	) Vsi avtomobili morajo biti opremljeni z glo-bokozvenečo hupo; uporabljanje različnih piščalk, siren in fanfar po mestu je strogo prepovedano.
3.	) Raba svetiljk z žarometi je v mestnem okolišu prepovedana, in sicer za vsa voziia brez izjeme.
4.	) Vsi vozniki se morajo na znamenje varnostnega organa takoj ustaviti ter se brezpogojno pokoriti njegovim odredbam.
5.	) Policijska direkcija odreja nadalje ponovno na podstavi § 7. cesarske naredbe z dne 20. aprila
1854.,	drž, zak. št. 96, da morajo vsi kolesarji, vozniki in šoferji voditi svoja vozila vedno po levi strani ceste, odnosno ulice, ter prehitevati vedno na desni strani. Prestopki te odredbe se bodo strogo kaznovali po § 11. navedene cesarske naredbe.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 17. aprila 1923.
Opr. št. 3867/XIII.	720 2—2
Razglas za dobavo jamskega lesa.
Državni premogovnik v Velenju razpisuje natečaj za dobavo
3 0 00 m3 jamskega lesa, cela debla, ki morajo biti na tankem koncu najmanj 12 cm in na debelem koncu najmanj 25 cm debela. Dolžina 2-20 m, 4-00 m, 4-40 m in več.
Les mora biti zdrav in raven.
Dobavni rok:
za prvih 1000 m3 do konca meseca julija 1923.; za drugih 1000 m3 do konca meseca septembra 1923.; za tretjih 1000 m3 do konca meseca novembra 1923.
Zapečatene ponudbe, kolkovane z 201 Din in opremljene z oznako: «Ponudba za jamski les», naj se vlože najkesneje do konca meseca maja t. 1. pri podpisanem premogovniku.
Ponudbene cene za m3 je navesti loko predor, odnosno franko vagon Skale. V ponudbi je tudi navesti, kakšen je les (bor, smreka ali hojka) in kdaj je bil sekan.
Kolkovno pristojbino za pogodbo, in sicer 2 % skupne vrednosti vse dobave, mora zdražitelj položiti pri sklepanju pogodbe.
Kot kavcijo je položiti pri rudniški blagajni 5 % skupne vrednosti ponujenega lesa v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih.
Izplačilo za les se izvrši po dovršeni dobavi na podstavi kolkovane pobotnice (% % zneska, na katerega se glasi pobotnica) in po odbitku 1 % davka na poslovni promet in 1 % prispevka za nabav-ijalne zadruge.
Državna rudarska uprava v Velenju,
dne 10. maja 1923.
Popravki.
V Uradnem listu 46, na strani 311 (tretjem stolpcu) se mora glasiti pravilno: v peti vrsti razglasa št. 5021: ... do cine 30. (ne 6.) junija in v peti vrsti razglasa št. 5022: ... do dne 30. junija (ne julija). Nadalje se mora glasiti na strani 312 (drugem stolpcu) v razglasu št. 6021/1923. konec prvega odstavka pravilno: od dne 1. avgusta 1923. do dne 31. julija 1928. na javni dražbi, ki bo v občinski pisarni v Žužemberku dne 14. junija 19 23.
Št. 361.
Razpis nadučiteljskih in učiteljskih služb v črnomaljskem šolskem okraju.
S privolitvijo višjega šolskega sveta z dne 13. aprila 1923., št. 4135, in z dne 6. novembra 1922., št. 15.104, se razpisujejo nastopne nadučiteljske in učiteljske službe:
A d 1 e š i č i, dvorazrednica: služba za učiteljico. Stanovanje in hrana.
Bojanci, enorazrednica: služba učitelja-vodi-telja. Stanovanje.
Božjakovo, enorazrednica: služba učitelja-voditelja. Stanovanje.
Črešnjevec, enorazrednica; služba učitelja-voditelja. Stanovanje.
Dobliče, dvorazrednica: služba učitelja-vodi-telja. Stanovanje in hrana.
Dragatuš, trirazreilnica: služba za nadučitelja, učitelja in učiteljico. Stanovanje in hrana.
Drašiči, enorazrednica: služba učitelja-vodi-telja. Stanovanje.
Griblje, dvorazrednica: služba za nadučitelja in učiteljico. Stanovanje.
Petrova, enorazrednica: služba učitelja-vodi-telja. Stanovanje.
Plani n a , enorazrednica: služba učitelja-vodi-telja. Stanovanje.
Podzemelj, petrazrednica: služba za nadučitelja, učitelja in učiteljico. Stanovanje in hrana.
P r e 1 o k a , dvorazrednica: služba za nadučitelja in učiteljico. Stanovanje.
Radenci, enorazrednica: služba učitelja-vodi-telja. Stanovanje.
Radoviča, dvorazrednica: služba za učiteljico. Stanovanje in hrana.
Sinji vrh: dvorazrednica: služba za nadučitelja in učiteljico. Stanovanje in hrana.
Stara lipa, enorazrednica: služba učitelja-voditelja. Stanovanje.
Stari trg, štirirazrednica: služba za nadučitelja, učitelja in učiteljico. Stanovanje in hrana.
Štrekljevec, dvorazrednica: služba za nadučitelja in učiteljico. Stanovanje in hrana.
Suhor, štirirazrednica: služba za nadučitelja in učiteljico. Stanovanje in hrana.
T a 1 č j i vrh, dvorazrednica: služba za nadučitelja in učiteljico. Stanovanje in hrana.
Tribuče, enorazrednica: služba učitelja-vodi-telja. Stanovanje.
Vinica, petrazrednica: služba za učitelja in učiteljico. Stanovanje in hrana.
Vrčice, enorazrednica: služba učitelja-vodi-telja. Stanovanje.
Zagozdac, enorazrednica: služba učitelja-voditelja. Stanovanje.
Pravilno opremljene prošnje s priloženo službeno razpredelnico naj se vlože po službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu do dne 15. junija 1923.
Okrajni šolski svet v Črnomlju,
dne 4. maja 1923.
Št. 244/1.
Razpis učnih mest.
V slovenjgraškem šolskem okraju se razpisujejo v stalno namestitev ta-le učna mesta:
1.	) šmiklavž, enorazrednica: služba šolskega voditelja.
2.	) Št. 11 j pod T u r j a k o m, štirirazrednica: služba za učitelja ali učiteljico.
3.	) Št. Vid nad V a 1 d e k o m, enorazrednica: služba šolskega voditelja.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri dotičnih krajnih šolskih svetih do dne	15 junija 1 923.
Okrajni šolski svet v Slovenjgradcu,
dne 14. maja 1923.
Št. 323/11.
Razpis učnih mest.
V marenberškem šolskem okraju se razpisujejo v stalno namestitev ta-le učna mesta:
1.	) Sv. A n t o n n a P o h o r j u, enorazrednica: služba šolskega voditelja; prosto stanovanje.
2.	) Sv. Jernej nad Muto, enorazrednica: služba šolskega voditelja; prosto stanovanje.
3.	) Kapi a, štirirazrednica : služba za nadučitelja in dva učitelja ali dve učiteljici; prosto stanovanje.
4.	) Marenberg, šestrazrednica z eno vzporednico: dve službi za učitelja.
5.	) M uta, štirirazrednica z eno vzporednico: služba za učitelja.
6.	) S v. P r i m o ž n a P o h o r j u, enorazrednica: služba šolskega voditelja; prosto stanovanje.
7.	) T r b o n j e, dvorazrednica: služba za učitelja ali učiteljico; prosto stanovanje.
8.	) Vrata, enorazrednica: služba šolskega voditelja; prosto stanovanje.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri dotičnih krajnih šolskih svetih do dne	l 5. j u n i j a 1 9 2 3.
Okrajni šolski svet marenberški v Slovenjgradcu,
dne 14. maja 1923.
Št. 317/111.
Razpis učnih mest.
V šoštanjskem šolskem okraju se razpisujejo v stalno namestitev ta-le učna mesta:
1.	) Sv. Andraž nad Polzelo, dvorazrednica: služba za učiteljico; prosto stanovanje.
2.	) Š k a 1 s k e Cirkovce, enorazrednica: služba šolskega voditelja; prosto stanovanje.
3.	) Šoštanj, šestrazrednica s štirimi vzporednicami: dve službi za učitelja.
4.	) Velenje, šestrazrednica z eno vzporednico: dve službi za učitelja.
5.	) Zavodnje, enorazrednica: služba šolskega voditelja; prosto stanovanje.
6.	) Služba za učiteljico ženskih ročnih del za šole v Zavodnju, Topolščici in Razboru s sedežem v Za-vodnji.
7.) Začasno se odda služba šolskega voditelja na enorazrednici v Topolščici pri Šoštanju; prosto stanovanje.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri dotičnih krajnih šolskih svetih do dne	15. junija 1 923.
Okrajni šolski svet šoštanjski v Slovenjgradcu, dne 14. maja 1923.
Razne objave.
725	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stanje dne 8. maja 1923.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 354,464.940‘39
Posojila....................... 1.494,989.987-65
Račun za odkup kronskih nov-
čanic....................... 1.238,216.353*46
Račun začasne zamene ....	297,994.333'23
Dolg države.................... 2.955,345.179-55
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163" — Saldo raznih računov............. 220,091.411-50
Pasiva-	8.699,479.368-78
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano	20,848.600" —
Rezervni fond................. 5,140.508 "21
Novčanice v tečaju............ 5.534,108.230 "•—
Državni račun začasne zamene. 297,994.333"23 Terjatve države po raznih računih 210,7 83.304'46
Razne obveznosti................. 448,07 7.711" 88
Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163- —
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde........... 44,149.518--
8.699,479.368-78
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike
6	% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave
7	% na leto.
7,5	Naznanilo.
Po sklepu občnega zbora z dne 9. t. m. se izplačuje kupon za leto 1922. pri Magajni našega zavoda v Ljubljani izza dne 15. maja po 7-— dinarjev.
Delničarji bivše Slovenske eskomptne banke morajo svoje delnice pravočasno zamenjati, ker kupon teli delnic ni več izplačen.
Upravni svet Trgovske banke v Ljubljani.
727	Objava.
Zadružna banka v Ljubljani izplačuje za leto 1922. izza dne 15. maja 1923. 6%no dividendo ali K 24— (Din 6-—) za vsako delnico pri svoji blagajni.	Upravni svet.
716	Razglas.
XV. redni občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani bo dne 2 4. m a j a t. 1. ob petnajstih v hranilničui posvetovalnici z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Čitanje zapisnika o XIV. rednem obenem zboru.
2.	) Poročilo odbora o društvenem delovanju v letu 1922.
3.	) Poročilo računskopregledovalne komisije o računskem zaključku za štirinajsto poslovno dobo.
4.	) Določitev števila odbornikov in njih namestnikov in volitev teh upravnih organov.
5.	) Volitev članov računskopregledovalne komisije in njih namestnikov.
6.	) Izprememba pravil.
7.	) Raznoterosti.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske.
674 3-2	Objava.
Zadruga «Stierhaltungsgenossenschaft Eich-Mauthdorf (Hrastje-Mota), registrierte Genossenschaft mit beschränkter Haftung», je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj prijavijo svoje terjatve.	Likvidatorja:
Jakob Sternišča s. r.	Henrik Streicher s. r.
263	Razidi društva.
Gasilno društvo v Hotedršici, ustanovljeno leta
1914.,	se je prostovoljno razšlo.
Ivan Petkovšek s. r., bivši načelnik.
726	Računski zaključek
Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani
k dnevu 31. decembra 1922.
Aktiva.
Pasiva.
K	V i
4,361.790	_
10,568.620	—
116,434.084	—
50.441.265	69;
365.143	30
2,048.000	—j
721,730.262	59
905,949.165! 58	
Vrednostni papirji Konsorcialni račun Menice. .
Blagajna .
Inventar . Realitete . Debitorji: imetje pri
bankah
drugi dolžniki
K 432,881.177-65 K 288,849.084-94
Delniška glavnica. Rezervni fond:
redni...........
posebni ........
Trate .............
Vložne knjižice . .
Kreditorji.........
Dobiček...........
K 610.828-08 K 6,000.000- —
20,000.000-
6,610.828 08 2,025.637 33 22,671.842 45 847,660.814 90 6,980.042 82
|905,949.16558
Debet.
Račun izgube in dobička dne 31. decembra 1922.
Kredit.
Plače ...............
Stroški..............
Odpis od inventarja Odpis od realitet. . Davki in pristojbine Čisti dobiček ....
5,088.148]— 6,943.836 52 102.994;-43.000 -3,715,667:48 6,980.042:82
22,873.688;82
Prenos iz leta 1921........................
Obresti . .................................
Provizije.........................
Dobiček iz vrednostnih papirjev, deviz in
valut. . . ..............................
Realitetni dohodki.................... • • •
406.988124
7,621.21859
8,737.613]06
6,057.224:85
50.64408
22,873.688182
V	Ljubljani, dne 31. decembra 1922.
Otoj a v a.
V	zmislu sklepa III. rednega občnega zbora z dne 12. maja 1923. izplačuje Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani za leto 1922.
8%n0 dividendo, t. j. Din 8"~ za kupon,
ki se vnovčuje izza dne 15. maja 1923.	:7r,i„Zpvni r,™*;.
Ker so vse delnice še pri zavodu samem, bo le-ta kupon st. 3 sam detasna I ^ P vrednost delničarjem po dobropisu, odnosno nakazilu.
V	Ljubljani, dne 12. maja 1923.
Upravni svet.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.