POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK | Loto XIII. | Štev. 61 TELEFON: UREDNIŠTVA 2S - 67 UPRAVE 28 • 67 POSTNI ČEKOVNI RACIN 11.409 Maribor, sreda 15. marca 1959 NAROČNINA NA MESEC. Prejem«« v apnti ali po polti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tnjina 2S— din Cena din 1'— j Nemške čete vkorakale na Češko Slovaška se je včeraj dokončno odcepila in osamosvojila — Karpatsko Ukrajino je zasedle madžarska in poljska vojska — Precstala Češka nemški protektorat — Kakšna bo nadaljnja usoda treh zlomljenih slovanskih narodov, še ni znano ČEŠKOSLOVAŠKA REPUBLIKA JE RAZBITA! PO ODCEPITVI IN OSA-MOSVOJITVI SE JE VČERAJ ODCEPILA IN OSAMOSVOJILA TUDI KARPATSKA UKRAJINA, TODA NJENO SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE NI TRAJALO NITI EN SAM DAN. OD JUGA SO VKORAKALI V KARPATSKO UKRAJINO MADŽARI, OD SEVERA POLJAKI, UKRAJINSKA VLADA IN ČEŠKA VOJSKA SE JE PA UMAKNILA V ROMUNIJO. KAKŠNA BO KONČNA USODA KARPATSKE UKRAJINE, JE SEDAJ ODVISNO OD NEMČIJE, KI SE PA NAJ-BRŽE ZANJO NE BO EKSPONIRALA. ČEŠKA JE POSTALA NEMŠKI PROTEKTORAT IN DAVI OB 6. URI SO PRIČELE OD VSEH STRANI KORAKATI VANJO NEMŠKE ČETE. POLOŽAJ TRENUTNO ŠE NI POPOLNOMA JASEN IN ŠE NI MOGOČE PRESODITI DO KONCA, KAKŠNE BODO POSLE-DICE NASTALIH DOGODKOV. Samostojna slovaška republika RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI SLOVAŠKE IN NOVA VLADA BRATISLAVA, 15. marca. Dr. Tiso je ime! včeraj zjutraj tako! po vrnitvi iz Nemčije dolgo konferenco z dr. Sidorlem, nato s proi. Tuko in Machom, končno se Je pa se-Sla k seji celokupna vlada, na katero so bili povabljeni tudi razni voditelji stranke. Ob 10. url se Je sešel slovaški par'ament, ki je zboroval tri ure. Ob 13.30 je šel propagando Mach objavil, da Je parlament sklenil odcepitev Slovaške od Češke. Slovaška Je postala samostojna država. Objavljena Je bila tudi lista nove, prve samostojne slovaške vlade, ki je postavljena tako-le: predsednik dr. Jo-žet Tis o, podpredsednik dr. Taka, notranji minister in minister za socialno politiko Karel S1 d o r, zunanji minister Turčansky, finančni minister P r u-ž 1 n s k y, gospodarski minister M o-d r 1 c k y, vojni minister C a J p 1 o š, prosvetni minister Sl v a k, pravosodni minister dr. F r i c, prometni minister S t a-n o, propagandni minister Šano Mach. Predsednik parlamenta ostane dr. Martin Sokol. Dr. T i s o Je obenem tudi začasni predsednik slovaške republike. BRATISLAVA, 15. marca. S posebno noto je zunanji minister dr. Turčanskl obvesti! vse vlade o nastanku nove države, njenem prvem predsedniku dr. Tlsu in zanrosil za priznanje. ZAČASNA SLOVAŠKA USTAVA Slovaški parlament ie sprejel začasno ustavo slovaške republike, ki se glasi; Slovaška se razglaša za neodvisno in samostojno slovaško državo. Slovaški deželni zbor sc spreminja v zakonodajno zbornico. Do sprejetja dokončne ustave Je vsa izvršilna oblast v rokah vlade, ki Jo imenuje parlament. Vsi zakoni, ukazi in ostali ukrepi ostanejo v veljavi s spre- membami, ki Izhajajo iz duha neodvisno-sti slovaške države. Vlada se pooblašča, da ukrene vse potrebno za ohranitev re da in varnosti državnih Interesov. Ta za kon se uveljavi z današnjim dnem In vla da ima nalogo, da ga Izvrši. Prvi akt nove države le bila zahvalna brzojavka, ki Jo Je poslal dr. Tiso Hitlerju, v kateri se mu v imenu sl^-j^ga naroda zahva Huje za pomoč pri razglasitvi samostojnosti, v Isti brzojavki pa prosi Hitlerja tudi za nujno mČtojEI|*zaščlto. Nato Je imel dr. Tiso po radiugotvor, v katerem Je dejal, da Je stoletni slovaški sen po samostojnosti seda) uresničen. HLINKOVA GARDA VOJSKA. BRATISLAVA, 15. marca. Vodja Hita-kove garde je objavil dopoldne ob pol 12. uri preko radia, da predstavlja od tega trenutka dalje Hlinkova garda slovaško oboroženo silo in da zanjo velja stroga vojaška disciplina. Svaril je pred vsakim prestopkom, ki bi tako disciplino kvaril, nadalje naj Hlinkovi gardisti ne nasedajo alarmantnim vestem, kajti veliki vodja nemškega rajha je prijatelj Slovakov. Ti pa bodo znali braniti sovražne čine, ki se od davi dogajajo na južnih in severnih slovaških mejah. RAZHOD DVEH NARODOV Slovaška vlada je odredila takoj zasedbo vseh mej države, tudi nasproti Češki. Meje so zasedli oddelki HEnkovc garde in vojske. Vendar Slovaki sedanje meje nasproti češki ne priznavajo, ampak zahtevajo tudi priključitev južno-vzhodnega dela Moravske, kjer tudi še žive Slovaki. Slovaška se le poslovila od Češke z razglasom dr. Tise, v katerem se Čehi ostro napadajo. Medtem je pa izdal češki tiskovni urad uradni razglas, v katerem podaja hisforiat razvoja dogodkov, sodelovanja med Čehi in Slovaki v preteklosti in v zadnjih 20 letih in pravi nazadnje, da so Čehi ne ločujeio od Slovakov s sovraštvom, ampak jim žele, da bi si ustvarili v samostotal državi srečno življenje. Češko vojaštvo je Pričelo takol zapuščati Slovaško in nagla se sele na Češko tudi vsi Čehi. Konec Karpatske Ukrajine KRATKA SAMOSTOJNOST KARPAT-SKE UKRAJINE HUST, 15. irarca. Ko so prispele včeraj seai vesti o dogodkih na Slovaškem, je nastala vstaja ukrajinskih gardistov. General Prchala Je dal četam takol nalog, da upor zaduše, kar sc Jc tudi zgodilo, petem ko je češko vojaštvo pregnalo gardiste z zasedenih položajev. Boj Je b’i srdit In na obeh straneh mnogo žrtev. Ukrajincev je padlo 30, Čehov pa nad 100. Predsednik vlade Vološin se je obrnil zaradi tega brzojavno za pomoč na Hitlerja. Hitler je interveniral preko Prage, ki Je ukazala generalu Prchall, naj računa z nastalim položajem. Medtem so se sestali tudi že zastopniki Karpatske Ukrajine pod predsednlstvom Vološina, ki so prav tako kakor Slovaki sklenili ustanovitev samostojne Karpatske Ukra-iine. Sestavljena Je bila nemudoma nova samostojna vlada pod Vološlnovlm predsedstvom. VPAD MADŽARSKIH IN POLJSKIH ČET Medtem je pa poslala Madžarska že ultimativne zahteve v Prago, v katerih zahteva umik čeških čet iz Karpatske Ukrajine. Istočasno Je protestirala Poljska v Berlinu proti samostojnosti Ukrajine, zahtevajoč njeno priključitev k Madžarski Madžarske čete so tekom dneva na več mestih vdrle v deželo in zasedle 30 vasi. Ukrajinska garda se Jim je s pomočjo čeških čet sprva uspešno postavila v bran. Vlada pa je zaprosila Nemčijo za pomoč in brzojavila tudi v Rim. Toda popoldne so se zbrale na severni meji Karpatske Ukrajine še poljske čete in pričele prodirati proti Jugu, tako da na uspešen odpor ni bilo več mogoče misliti. Češke čete so se pod poveljstvom generala Prchaie pričele umikati s položajev proti romunski meji in so prešlo tekom večera In noči v Romunijo. Prodiranje Madžarov z juga In Poljakov s severa se nadaljuje in se pričakuje, da se bosta obe vojski vsak trenutek srečali na dveh mestih. ZADNJE UPANJE NEMČIJA? Ukrajinska vlada in voditelji Ukrajincev se baje pripravljajo na pobeg v Romunijo, vendar ie v kaosu, ki je nastal, težko pregledati položaj. Zdi se, da ie usoda Karpatske Ukrajine odločena. Rešiti bi jo mogla samo še aktivna nemška pomoč, toda nihče ne ve, na kakšno stališče se bo Berlin postavil. Karpatska Ukrajina je živela le dokler je bila v sklopu čSR. CHUST, 15. marca. Monsinjor Vološin, predsednik karpatsko-ukrajinske vlade, ie z vso vlado zbežal pred prodirajočimi madžarskimi in poljskimi četami v Romunijo. Madžarske čete cenijo na (>0.000, vendar pa Je Madžarska odredila splošno mobilizacijo ter pričakujejo novega navala čet v Karpatsko Ukrajino. BUDIMPEŠTA, 15. marca. Dasl je praška vlada uradno sprejela vse zahteve madžarskega ultimata, Je izdala madžarska vlada uradni komunike, v katerem objavlja, da Češka ni sprejela one točke ultimata, ki govori o pravici madžarske manjšine, da se nemudoma formira v oborožene odrede. RIM, 15. marca. Madžarski poslanik v Rimu Je bil včeraj pri groiu Članu. O razgovorih ni podrobnosti, vendar mislijo, da ie bila dogovorjena popolna absorbci-ja Karpatske Ukrajine po Madžarski. BUKAREŠTA. 15. marca. Romunska vlada varuje striktno rezerviranost, gleda pa na razvoj dogodkov s povečano skrbjo. BUKAREŠTA, 15. marca. Romunska vlada zanika, da bi bile njene čete prekoračile meje Karpatske Ukrajine in zasedle 20 romunskih vasi. Vsaj do davi do 8. ure noben romunski vojak še ni prestopi! meje. Češka nemški protektorat RAZVOJ DOGODKOV V PRAGI PRAGA, 15. marca. Praške uHce so iz-gledale včera] In danes kakor za časa lanskih septem- brskih dogod kov. Ogromne množice vro po ulicah in oblegajo zlasti uredništva listov, da izvedo o nadaljnjem razvoju strašne češke ■ • “NVUIJV. f,C|U predrzni pa so poslali Nemci, ki izzivajo povsod po mestu enako, kakor so lani. Le čuječnosti policije se ie treba zahvaliti, da se niso razvili krvavi spopadi. Vendar se posamezni incidenti ne dalo preprečiti. HACHA IN CHVALKOVSKY V BERLINU Ob 16. uri včeraj Je sklenil ministrski svet, da se predsednik republike dr. Ha-cha in zunanji minister dr. Ckvalkovsky nemudoma odpeljeta v Berlin k Hitlerju. Oba sta se kmalu nato že podala na pot. V Berlinu sta bila prezldent in zunanji minister sprejeta z vsemi častmi. Oddelek častne čete Ju je pozdravil po vseh mora zasesti Češko, da tako zaslgura samo sebe. PROTEKTORAT NEMČIJE. BERLIN, 15. marca. Minister dr. Goeb-bels je izdal davi ob 6. preko radia naslednjo proklamacijo Hitlerja na narod: Po nalogu vodje sporočam nemškemu narodu naslednje: »Med vodjo in državnim predsednikom dr. Hacho je prišlo pravkar do naslednjih zaključkov: Vodja In državni kancelar je v navzoč- aosti češkoslovaškega zunanjega ministra tragedije. Zelo dr. Chvaikovskega sprejel na lastno željo predsednika češkoslovaške republike. Na sestanku so pretresli vse dogodke in resni položaj na dosedanjem področju Češkoslovaške. Na obeh strahneh je prišlo do soglasja, da je treba združiti vse napore za vzpostavitev miru In reda v tem delu Srednje Evrope. Češkoslovaški državni predsednik je, da b! se ta cilj dosegel ta da bi prišlo do skorajšnjega pomirjenja, zaupal usodo češkega naroda vodji nemške države. Vodja je sprejel češki narod pod svoje varstvo in mu zagotovil pod okriljem nemške države avtonomni razvoj.« Izjava je bila podpisana v dveh izvodih. K tej izjavi je izdal vodja naslednjo proklamacijo na narod: »Pred meseci Je bila Nemčija prlmo- — a- J- pvi.ui«rU |^v* V O tli predpisih, nista pa bili odigrani državni, »j-rea meseci je bila Nemčija prlmo-hlmnl. Zvečer Ju Je sprejel Hitler. Glavna rana, zaščiti svoje rojake na strnienem toSEK.1? 56 °?0,noi!l '» ozemlju pred terorjem češkoslovaškeg” je trajala do 3. ure zjutraj. Konferenca se režima. V zadnjih tednih le prišlo znova lertem rrae1 preds!.av"lk' Nemčije: Hit-!do reakcije in.Slovaki so se odtrgali od vrhovni I 2”..,. RlbbCntr0P0'n ter Prage. Češkoslovaška država je prenehala vrhovnimi poveljniki armade na eni stra- obstajati. Vsako uro so se množili klici sIovašk^renuMikr«?" Hamh b'|V5e icSk°- nažih roiakov "a Pomoč, begunci so se slovaške republike dr. Hacho in zunanjim ; spet zatekali v Nemčijo. ministrom dr. Chvatkovskim. Ob koncu1 Da se na tem življenjskem prostoru rnčtilHRta i dr' j130113 ,prtaoraii h' | ^Postavi red, sepi ukazal, naj z današ- nji ” spomenico, v kateri ga za- njim dnem vkorakajo nemške čete na Ce-proša v Imenu Češke, da Jo vzame pod ško ta Moravsko. Pred terorjem bodo za- vovorif^ t°r2a » m“ ,e ,ako1 2d' š£l,ile vse preganjance ter znova uvedle govoril, da je od tega trenutka dalje če-j red na prostoru, kjer so se v tisočletni ?ia L" ea "ar°da v njegovih zgodovini politično skupno razvijali Nem- rokah. Obenem pa je objavil, da Nemčija t ci in Čehi« Maribor, 15. marca. Drugo dejanje tragedije ČSR nas kot Slovane sili, da si brez sentimentalnosti in popolnoma objektivno odgovorimo na vprašanje: kje so vzroki in kje je krivda, da se je zgodilo, kar se je. Skupne države Cehov, Slovakov in Ukrajincev ni več! Čehi in Slovaki, ki so si med Slovani najbližji, so se razšli. Uničena je velika stavba, ki jo je zgradil veliki pokojni filozof dr. T. G. Masaryk in ki bi bila lahko služila za jedro zbirališča vseh Slovanov. Kdo je to zakrivil in zakaj? Vzroki tragičnega razhoda so v napačnem pojmovanju slovanstva, krivda pa je v enaki meri na obeh straneh, pri Čehih in pri Slovakih. Češkoslovaška republika je bila ustanovljena kot prostovoljna tvorba tako Čehov kakor Slovakov, in oboji sc prišli vanjo z namenom, da si v skupnosti zagotovijo in zavarujejo svobodni in nemoteni razvoj ter obstanek narodne individualnosti. Vsaj Slovaki se niso pridružili ČSR zato, da bi prenehali biti Slovaki in bi postali nekaj novega: Čehoslovaki. Na tej podlagi bi morala biti za oboje pot že od vsega začetka jasna in nesporna: priznati bi si bili morali drugi drugim narodno individualnost, enakopravnost ter enake pravice in dolžnosti. To se žal ni zgodilo, čehe je premagala izkušnjava, ki zavede skoraj vsak slovanski narod, kadar mu je mogoče zavladati nad drugim, šibkejšim slovanskim narodom ali njegovim delom. Ta izkušnjava je obstajala v tem, da so se vdali želji po vključitvi Slovakov v svoj narodni organizem. Hoteli so umetno ustvariti češkoslovaški narod, ki pa bi bil v resnici le češki narod z razširitvijo na Slovake, od katerih bi ostalo za spomin samo še njihovo ime v drugi polovici novega narodnega imena. Tega svojega namena Čehi sicer res rfikoli niso skušali uveljaviti z brutalno silo, toda stremljenje po tem je bilo vseh dvajset let živo, včasi bolj včasi manj, včasi odkrito včasi prikrito. V Pragi se je vedno oznanjalo češko-slovaško narodno edinstvo, in zahteve Slovakov po samoupravi, kakor jo je določala pitfs-burška pogodba, so naletele tam vseh dolgih dvajset let na gluha ušesa. Namesto na večino Slovakov, se je Praga naslanjala vedno le na tisto manjšino In na tiste posamezne Slovake, ki so bili voljni, služiti praškim intencijam. Da so te metode Slovake zagrenile in jih terale čedalje bolj v odpor in odtujevanje od Čehov, je psihološko razumljivo. Prav tako je psihološko razumljivo tudi to, da so se te dni zbali, da hočejo Čehi s svojim poseganjem v tako težko in tako pozno priborjeno avtonomijo Slovaške to avtonomijo zopet ukiniti. In nobenega dvoma ni, da bi jo bili v duši tudi dejansko radi odpravili, ako bi jim bilo to brez nadaljnjega mogoče. To je bila češka krivda. Nič manjša ni bila slovaška. Njihova dolgoletna politična pasivna rezistenca in kolaboracija z ljudmi, ki niso bili samo sovražniki Čehov, ampak tudi izdajalci svojega lastnega slovaškega naroda, je vzbujala pri Čehih upravičeno bojazen ne samo za obstoj države, ampak tudi za svobodo Čehov in Slovakov skupaj. Razen tega so zavladale nad Slovaki reakcionarne sile, tuje ne samo progresivnim čehom. ampak tudi vsej evropski sodobnosti. Slovaški klerikalizem, zagrizen in netoleranten, je moral biti nesimpatičen vsem v državi brez razlije narodnosti, ki se mu po svoji duhovni usmerjenosti niso mogli podrediti. Ta klerikalizem je obljubljal že pred doseženo avtonomijo odpravo vseh svoboščin prepričanja, ko pa je po doseženi avtonomiji tudi dejansko zavladal nad Slovaško, je napravil in nje žalostno karikaturo bivše Dollfus-sove in Schuschniggove Avstrije. S samo klerikalizmu lastno brutalno mtole-ranco je zatrl vsa gibanj^, vsa društva in vse liste, ki niso trobili v njegov rog. Razen tega je moralo vznemiriti Čehe in tudi druge Slovane slovaško paktira-nje z Nemci doma in izven države. Naivni in v državnih zadevah neizkušeni slovaški klerikalci so se s tem podali na nesimpatično, a tudi nevarno pot, katere konca še ne vidimo, nas pa zelo spominja na čase naših slovenskih koroških knezov, ki so hodili po zaščito k Bavarcem m zapravili tako za več ko tisoč let slovensko narodno svobodo. Tega ne bi bili sraeH storiti v nobenem primeru* GLASOVI FRANCOSKEGA TISKA PARIZ, 15. marca. Današnji francoski ZASEDBA ČEŠKE I kjer spustili na tla, koder prebivajo Čehi. BERLIN, 15. marca. Odd-lki nemških čst Nemški ob- so danes zjutraj prekoračili nemško-češko j tisk reagira na invazijo na Češkem z naj-oroženi sili je mejo ter prodirajo v not. anjost češke in večio ostrino. Maurice Dekobra, znani izdal Hitler na- | Mo. avske. Eskadrilje nemških letal so pre-slednje povelje: letele meje in odletele k določenim leta-' liščem. »Češko Slovaška je v popolnem razsulu. Na Češkem in Moravskem vlada ________________neznosen teror nad Nemci. Dne 15. marca bodo začele nemške čete in letala zasedati Češko, da zagotove življenje in imetje vseh državljanov. Pričakujem od vsakega vojaka, da ne bo nastopal proti prebivalcem zasedenega ozemlja kot sovražnik, temveč kot nosilec vo!je nemškega naroda, ki prinaša znosni red v zemljo. Vsak odpor naj se v kali zatre. Zavedajte se, da zastopate na čeških tleh Veliko Nernčljo.« NEMŠKE ČETE NA POHODU. BERLIN, 15. marca. Zaradi splošnega kaosa, ki je zavladal v na tri dele razkosani češkoslovaški državi, se je Velika Nemčija čutila primorano, da uvede red. Nemčija se tej zgodovinski nalogi ni odtegnila. Nemške čete 8. armr.dne^a zbora in Hitlerjevi oddelki so prekoračili češko mejo na črti Moravska Ostiava-Vitkovice. Praška vladaje izdala ukaz. naj se prebivalstvo ne upira in v vsakem pogledu pokori okupacijskim oblastvom. PRAGA, 15. marca. Točno po načrtu je ob 6. uri zjutraj preletelo češko-morav-sko me*o na različnih mestih 800 nemških letal, ki krijejo prodiranje nemških čet. Te so kmalu po 6. uri, v glavnem motorizirane edinice, na različnih mestih prekoračile češko in moravsko mejo. Letalcem je bil izdan od nemškega letalskega poveljstva strog ukaz, da se ne smejo ni- BERLIN, 15. marca. Letalski minister je odredil zaporo zračnega pasu na češko nemški meji. Prehod.je za vsa letala, z iz jemo nemških vojnih letal, prepovedan. Zračni prostor nad češkim ozemljem za-padno od črte Bratislava—Moravska Ostrava je pod najsLožjo kontrolo. BERLIN, 15. marca. Nemška vojska, ki od davi ob 6. koraka v češko, šieje 14 divizij pod poveljstvom generala Lista. Nadaljnjih 14 divizij čaka v rezervi. PRAGA, 15. marca. Praška vlada je na ukaz prezidenta dr. Hache, ki je bil v to primoran, in v sporazumu z vojnim ministrom gen. Syrovim odredila, da se če-ško-slovaška vojs!:a ne sme prodirajočim nemškim četam nikjer staviti v bran in da se mora strogo držati ukazov praške vlade. ZASEDBA BRNA IN PRAGE BRNO, 15. marca. Točno ob 11. uri so se pojavile na brnskih dohodnih ulicah nemške motorizirane čete. Ob pol 12. uri 'e b?’o mesto zasedeno. PRAGA, 15. marca. Pričakujejo, da bo Praga zasedena v večernih urah. Praški radio poziva p.ebivalstvo, zlasti lastnike motornih vozil, da se točno držijo desne smeri vožnje, ker bodo nasproti dosedanjemu češkemu cestnemu redu nemške čete vkorakale po desni strani. BERLIN, 15. marca. Ves nemški tisk triumfira in še dalje blati Čehe. Obenem piše ironično, da nihče na svetu niti s prstom ne migne, da bi prišel Čehom na pomoč. Odmevi dogodkov v svetu ANGLEŠKA VEST O ZASEDBI. LONDON, 15. marca. Nemčija je z ultimatom prisilila češko, da se ji je popolnoma vklonila in postala dejansko le njeno protektoratno ozemlje. Tekom noči in jutra so pričele nemške čete zasedati češko. Najprej so zasedle Moravsko Ostravo, čete nadaljujejo pohod tudi z drugih strani. Zdi se, da bodo nemške čete zasedle tudi Slovaško in Karpatsko Ukrajino. Istočasno so vkorakale v Karpatsko Ukrajino tudi madžarske in poljske čete. V Bratislavi pričakujejo vsak trenutek prihod nemških motoriziranih čet. DEBATA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. LONDON, 15. marca. Pri včerajšnji zunanjepolitični debati v angleškem parlamentu je več opozicionalnih poslancev stavilo na predsednika vlade Chamberlaina nujna vprašanja, ali bo Anglija intervenirala v korist češke ali ne. Major Att-lee je vprašal, ali ni Anglija obvezana, da izvaja iz garancij za meje ČSR logične posledice. Chamberlain je odgovoril, da Anglija garancijske Izjave še ni podpisala. Sir Archibald Sinclair je vprašal, ali Anglija vsaj moralno ni dolžna priskočiti napadeni žrtvi na pomoč, nakar je Chamberlain dejal, da to njegovega prejšnjega odgovora ne more spremeniti. Na vztrajanje Attleeja je pa Chamberlain odgovoril, da bi garancija veljala le, če bi bila češka napadena od zunaj, toda Anglija take garancije, kot rečeno, nikoli ni podpisala. LONDON, 15. marca. Winston Churchill je včeraj izjavil v parlamentu, da se strinja z mnenjem, da Anglija v danem trenutku ne more ničesar storiti v prid napadene žrtve. Velika zmota pa bi bila domneva, da se ta napad na češko-S!o-vaško ne tiče tudi Anglije. Na takšno nezaslišano izzivanie je treba odgovoriti s pospešeno oborožitvijo. NAIVNA ANGLEŠKA SODBA LONDON, 15. marca. Pod nadpisom »Konec češkoslovaške države« piše »Eve- ning Standart«, da je propadel poizkus, po Monakovem uravnovesiti težnje okrnjenih delov Češkoslovaške. Slovaki se dvajset let niso udda sta obe manifestaciji eno in isto«. Minister Krek je v zagovoru svojih fantov dejal, da »morajo biti slovenski fantje najpožrtvovalnejši in najodločnejši vojaki kraljevine Jugoslavije. Fantovska mladina reprezentira vso mladino Jugoslavije na mednarodnih kongresih v lahkoatletskih in prostih vajah«... Takšni so prepiri v skupščini v času, ko se kos za kosom trga bratska češkoslovaška republika ... Vioga Slovencev v srbsko-hrvatskih odnosih Pod tem naslovom piše »Hrvatski dnevnik«, da so v proračunski razpravi narodne skupščine poslanci Združene opozicije dokazovali, da Slovenci ne morejo in ne smejo biti zapreka pri srbsko-hrvatskem sporazumu. Slovenci nimajo pravice na nekak »Iiberum veto«. Za sporazum je potrebna samo soglasnost obeh prizadetih. Slovenci pa niso direktno prizadeti na vprašanjih, ki tičejo Srbe in Hrvate. Slovenci lahko pristanejo na to, da se njihov položaj uredi na temelju sedanje ustave in se lahko zadovoljijo z večjimi ali manjšimi samoupravami. Položaj Slovenije se da danes primerjati s položajem Galicije v bivši Avstriji. V Sloveniji vrše državno oblast samo Slovenci. Slovenci ne morejo biti Jeziček na tehtnici niti arbitri. »Hrvatski dnevnik« dostavlja k temu, to stališče poslancev UO ni nasprotno smernicam, ki jih je naznačil predsednik vlade g. Cvetkovič. Tudi oficielni slovenski faktorji niso ^ali nobene izjave, ki bi nasprotovala temu stališču UO. Fuzija davidov čevcev in SDS? V beograjskih političnih krogih vztrajno kroži vest. da bo na nedeljskem sestanku Davidovičevih delegatov iz vse države sprožen predlog o združitvi Demokratske in Samostojne demokratske stranke v enotno politično organizacijo. V vodstvu SDS pa pravijo, da sedaj ni čas za take dalekosežne akcije. Or:gina'no mišljen'e o hrvat-skem vprašanju »Srbi. Hrvati in Slovenci smo en narod. In ta narod je Srbija v vojni 1914. — 191 S. osvobodila ter s tem rešila srbsko vprašanje«, piše »Dubrovnik«, glasilo prijateljev dr. Stojadinoviča. »Preko srbskega ni nobenih drugih vprašanj, ker če bi obstajala, bi jih Srbija rešila. Ne ona sama ne kdo drugi nima kaj zahtevat;, ker bi s tem prenehala biti dr/ava. ki je bila osnovana po dogovoru v Versaillesu ...« »Hrvatski dnevnik'* in Slovaki »Prijateljski slovaški narod se je znašel ponovno v usodepolnem položaju, ki je posledica starih grehov češke politike Dvajset let so se borili Slovaki za avtonomijo in bili lojalni državljani. Atmosfera. v kateri je bila izvedena reorganizacija Ceško-Slovaške. je bila zelo tež ka Cehi niso mogli pozabiti, da so na novo ureditev države morali pristati na zunanji pritisk, prav tako ne Slovaki Drugače'bi bilo. če b’ državo uredili sporazumno brez posredovanja od zunaj. Slovak* bi stavili svoje zahteve. Cehi bi jih lahko sprejeli in bili srečni, da se država ohrani. Tako je Ceško-Slo vaška morala dopustiti, da se ji je vsilila rešitev, ki bi jo lahko sama uredila.« Zagreb, 14. marca. Pred tremi leti se je mnogo pisalo in govorilo o zvezah g. dr. Korošca s Hrvati. Saj je bilo v početku vlade dr. Sto-jadmoviča na Hrvatskem mnogo ljudi, ki so smatrali dr. Korošca za poklicanega posredovalca v hrvatskem vprašanju, ker se je bil po svojem izstopu iz vlade šesto-januarskega režima približal Hrvatom. Takrat, ko je dr. Maček sedel v zaporu, je bil dr. Korošec interniran na Hvaru, kjer je sprejemal obiske raznih političnih prijateljev, tudi Hrvatov, v prvi vrsti pa dr. Stojadinoviča. Zelo dobri odnošaji so takrat obstajali tudi med g. Korošcem in tako zvanim katoliškim senioratom v Zagrebu, ki se po nekaterih svojih člankih dovolj aktivno udejstvuje v Mačkovem pokretu. Tudi »Obzor« je v zadnjih letih večkrat proglašal dr. Korošca za posredovalca med Zagrebom in Beogradom. Leta Stojadinovičeve vlade so minula. V polni složnosti in harmoniji sta delala gg. dr. Stojadinovič in dr. Korošec. Ta je bil tudi prvi, ki je g. Stojadinoviča pri nekem sprejemu na beograjskem kolodvoru proglasil za vodjo. Slednjič je prišel tudi trenutek, ko je moral dr. Stojadinovič iz važnih državnih razlogov podati ostavko svojega kabineta. Med te razloge, kakor je razvidno iz izjav sedanjega šefa vlade g. Cvetkoviča, spada v prvi vrsti tudi nerešeno hrvatsko vprašanje. Z drugimi besedami: vzroke padca dr. Stojadinoviča je treba iskati izključno izven njegovega kabineta in izven krogov njegove ožje politične družbe. Vse tisto, kar se je v nasprotnem smislu go- (Politično pismo Sz Zagreba) vorllo ob krizi dr. Stojadinovičeve vlade, spada med bajke. Rekriminacije, ki jih iznaša hrvatsko Časopisje danes o Stojadinovičevem režimu, so več kot zanimive, ne le po tem, kar se piše, ampak tudi po tem, česar se ne piše, kar se zamolči. V teh listih se nikjer ne omenja ime dr. Korošca, kar brez dvoma pomeni, da Hrvati glede hrvatske zahteve ne želijo vzporejati g. Korošca z g. Stojadinovičem. Toda pri tem pa danes tudi ni več tistih komentarjev, kakor jih je prinašal hrvatski tisk v početku Stojadinovič-Koroščeve vlade. To rezervirano stališče je zelo značilno. Razloge temu lahko iščemo tudi v napornem prizadevanju JRZ, da se obvaruje edinstvo in sloga v stranki. Znano je, s kako odločnostjo je dr. Maček odbil vsak razgovor z dr. Stojadinovičem, ki pa je še nadalje ostal šef in vodja JRZ in je bil nedavno izvoljen tudi za predsednika beograjske krajevne organizacije te stranke. Zanimiva so tudi stališča z ene in druge strani. Dočim zahteva beograjska UO (združena opozicija) brezpogojno nov volivni zakon in nove volitve, j6 poslanec Gabrovšek (JRZ) mnenja, da je za sklenitev sporazuma nepotrebna nova skupšči na. Dočim upa dr. Laza Markovič, da bodo nove volitve dvignile na površje Narodno radikalno stranko kot glavnega partnerja dr. Mačku za sklepanje sporazuma, se z druge strani poudarja, da za sporazum ni potrebno niti postavljanje prvega pogoja: novi politični zakoni. Toda poleg vseh izjav, ki so s strani slovenskih poslancev prilajale v narodni skup- ščini, obstajajo vseeno v vrstah Mačkov-cev simpatije do nekaterih politikov v slovenski JRZ. Mi bi v tem političnem pismu ne bili objektivni, ako bi zamolčali, da more n. pr. g. dr. Kulovec računati na posebno ustrežljivost v vrstah vodstva HSS, v kolikor seveda tudi on ne podlega vplivom, ki ni50 v skladu s političnimi smernicami te stranke. Kakor smo že omenili, je bilo pred leti tudi dosti govorjenja o zvezah dr. Korošca z zagrebškim katoliškim senioratom. Toda — kakor je bilo piscu teh vrst od informirane strani izjavljeno — | so te zveze bile izključno osebnega značaja poedinih osebnosti tega starešinstva. Katoliški seniorat je in politicis izključilo podložen vodstvu hrvatskega narodnega pokreta. Nadškof dr. gtepinac je kot član seniorata in kot škof odkrito in javno nastopil proti vsakemu klerikalizmu v stari avstrijski obliki. Ta seniorat je v zadnjem času začel razširjati svoje vrste tudi z javnimi delavci, ki kot dijaki niso bili v katoliških organizacijah. Dr. Maček spremlja delovanje teh ljudi z velikimi simpatijami, ker ve, da bo preko članov te versko-kulturne organizacije — in to so ponajveč mlajši podeželski duhovniki — najbolje obdržal svoje postojanke na hrvatski vasi. Tudi v krogih tega seniorata, ki je politično zvest dr. Mačku, obstajajo močne simpatije za dr. Kulovca. O njem pravijo: dr. Kulovec se še ni toliko zaljubil v Beograd, da bi v tej ljubezni bil neobziren nasproti Hrvatom kot po-edincem in proti Hrvatom kot narodu. P. *i. odposlali na pristojna mesta. Uporabili so namreč po ustavi zajamčeno pravico do peticije in niso nikogar vprašali, kako je treba ta člen ustave tolmačiti. Toda tak boj postane prav zabavna zadeva — za 24 juristov. c. Sokolski zvočni film »Oj leti, sivi sokol«, je bil včeraj prvič predvajan. Dvorana je bila nabito polna in se je sokolska župa zato odločila, da predstavo ponovi v nedeljo ob 10. dop. in 2. pop. kot matinejo. c. Strelska družina Celje obvešča članstvo, da se bo vršil ponovni občni zbor v ponedeljek, dne 20. marca t 1., ob 20. uri v Celjskem domu. c. V bolnišnico se je zatekel danes zjutraj Janežič Ivan, občinski delavec. Včeraj je pri prevozu gramoza padel z avta in sl zlomil roko. — Pos. sin Franc Bizjak s Polzele je padel po stopnicah in si zlomil ključnico. Delavčev sin Zvonimir Omerzel iz Lave si je pri padcu z voza zlomil roko. Delavca Otona Ura-neta je napadel v Turškem lesu neznanec in mu s kolom zlomil roko. c. Umrl je v bolnišnici 33-letni posestnik Bukovšek Ivan iz Kostrivnice pri Kalobju. Ptuj p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri ob 20. »Napoli v ognju poljubov«. p. »Sultanova hčerka In dobri vrtnar« je pravljica, ki jo priredi Prosvetno društvo v Ptuju v petek, 17. marca, v Mestnem gledališču. p. Podružnica Kola jugoslovanskih sester v Ptuju ima jutri, 16. marca, v Mladiki redni letni občni zbor. p. Dr. Fr. Zwlter, univ. docent iz Ljubljane, je v Ljudski univerzi ponovil predavanje iz Maribora o predhodnikih sodobnega nacionalizma. »Ali res ni nikogar tu, ki bi se hotel z menoj kepati?« Razprava o razmerah v Globokem Celje, 15. marca. Včeraj sta se morala zagovarjati pred senatom trojice dva posestnika iz Globokega v brežiškem okraju. Drž. tožilstvo je nabralo toliko dokaznega gradiva !n prič je bila cesta vrsta, da je trajala raz prava do večera, ko sta bila po 7. obsojena posestnika na 10 in 4 mesece zapora. Razprava je razkrila celo vrsto 'ažnih pričanj, nagovarjanj k lažnim ovadbam in vaškim intrigam v okviru propadanja kmetskih posestev in političnih borb ter nediscipliniranega in polza-vestnega odpora ljudstva. Obtoženca sta se morala zagovarjati, da sta ovadila bivšega nar. poslanca, župana in posestnika g. Iyana Ureka radi zločinstva zoper javno moralo in da sta prizadeto 2eno nagovarjala, da z izpovedbo podpre njuno ovdbo. Sicer je ta res tako izpovedala in do podrobnosti razložila dogodek, toda preiskava proti g. Ureku te bila ustavljena radi neverjetnosti. Nato Dr. Oobovišek obso en Celje, 15. marca. Pred celjskim sodiščem se je danes dopoldne zagovarjal odvetnik in bivši narodni poslanec dr. Rudolf Dobovišek, ki je bil obtožen zaradi nekega letaka. Dr. Dobovišek je bi! v zvezi s tem letakom kaznovan po čl. 4. zak. o zaščiti države na 1000 din kazni, 250 din povprečnine in plačilo stroškov. o. Kranjski mestni proračun. Na proračunski seji mestne občine v Kranju je bil sprejet proračun, ki predvideva din 3,030.446 dohodkov in prav toliko izdatkov. Doklade, ki so bile predlagane na 56%, so bile določene na 45%. o. Ribnica na Pohorju. Nesreča nikoli ne počiva. Pretekli teden se je ponesrečil gozdni delavec Golob Florijan pri delu v gozdovih inž. Lenarčiča. Padajoče Irevo mu je zdrobilo kolk. — Premeščen ;e bil kaplan g. Sem Jakob k Sv. Barbari v Halozah. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Klemenc, ki je prej služil tam. o. V Ljubljani sta se poročila diplomirani gradbeni tehnik g. Boris Kruljc in sdč. Vanda Rajerjeva. o. Prepovedano uvažanje naših bankovcev. Finančno ministrstvo je prepovedalo uvažati naše 1000 in 500 dinarske bankovce iz tujine v našo državo. Ker je preko meje zelo mnogo našega denar- je na predlog g. Ureka drž. tožilstvo obtožilo žensko lažnega pričevanja in je bila obsojena na 14 dni zapora. Zdaj je g. Urek zaprosil še za kazensko postopanje proti obema posestnikoma, ki sta nagovarjala žensko h krivemu pričevanju. Zenska je končno priznala, da je krivo ptičala in obremenila oba sovaščana. Obtožba proti obema je bila podkrepljena še z dejstvi, da sta že mnogokrat pretila g. Ureku z ječo in senzacionalno razpravo, ki ga bo spravila v zapor. Da sta zagrižena klevetnika, dokazuje dejstvo, da sta bila že kaznovana zaradi klevete. Takih klevet sta izrekla obtoženca nešteto. G. Urek je izpovedal, da ga take obdolžitve kot starejšega zakonskega moža in očeta in kot predsednika občine, ki zavzema javni položaj, zadenejo hujše ko streli iz samokresa. S kaznovanjem obeh posestnikov je g. Urek dobil zadoščenje. ja, ki je prišel tja po nezakoniti poti, se izseljenci opozarjajo, da ne kupujejo omenjenih bankovcev, ki jih ne bodo mogli spraviti v Jugoslavijo. o Na Muti tihotapijo. Te dni je orožnik Borivoje Djurič zasačil K. P., ki je iz Nemčije pritihotapil 50 vžigalnikov. Ko je tihotapec zapazil orožnika, je zbežal in vžigalnike zavrgel. Toda tihotapec je bil kmalu aretiran. o Pohorska mati In njen zblazneli sin. Iz Ruš nam poročajo, da je bil grozen pogled na ubogo pohorsko mater, ko je skozi Ruše peljala z vrvjo privezanega od strahu zblaznelega sina. o. Nova žrtev divjih lovcev. V Zagoz-du nad Litijo je skupina divjih lovcev napadla kočico lovskega čuvaja Jožeta Odlazka in streljala v njo, hoteč izsiliti vrnitev pušk, ki jih je čuvaj odvzel divjim lovcem. Ko je Odlazek odprl okno, da bi pomiril divje lovce, je počil strel in čuvaj se je smrtno zadet zgrudil na tla. Glavna krivca sta se sama javila sodišču. Celi« c. Angela Vodetova predava danes zvečer v Narodnem domu o temi: »Žena v službi svojega naroda«. c. 24 advokatov je bilo povabljenih včeraj v Prešernovo ulico 13 na razgovor o neki peticiji, ki so jo podpisali in Maribor „HaIo, tu Radio Maribor!" KONČNO SE BO MORDA LE URESNIČILA GOREČA ŽELJA SEVERNE SLO VENI JE. Po dolgem moledovanju Maribor le dobi radijsko oddajno postajo. Vsaj tako se glasi določba amandmanov, ki jih je vlada predložila finančnemu odboru skupščine in ki jih je ta po daljši razpravi že sprejel. Maribor je torej četrto mesto v Jugoslaviji, ki dobi oddajnik za normalne valove. Že pred par leti je bila živa akcija za relejsko postajo v Mariboru, ki naj bi ne oddajala lastnega programa, ampak bi le prenašala emisijo ljubljanskega oddajnika v Domžalah. Seveda bi se slišali tudi programi ostalih jugoslovanskih postaj, kadar bi jih oddajala Ljubljana. Akcija je takrat že precej dozorela in merodajna mesta so pozvala mestno občino, naj se izjavi, kaj bi prispevala k uresničenju dolgoletne želje prebivalstva na severu Slovenije. Občina je ponudila zemljišče pri vodovodu na Tržaški cesti za zgraditev antenskega stolpa in je t idi obljubila izdatno finančno podporo, da bi se v etru slišal tudi glas: »Halo, tu Radio Maribor!« Proti pričakovanju pa je vsa zadeva zaspala. Kakor smo informirani, ne gre v vlad- i nem predlogu samo za zgraditev relej-ske postaje v Mariboru, ampak sploh za modernizacijo radiofonije v' Jugoslaviji. Predvsem dobita Ljubljana in Zagreb novi aparaturi, baje po 20 k\v antenske energije, kakor jo ima sedaj beograjski oddajnik. Ljubljanska aparatura pa pride v Maribor. Ker ima ta postaja 5 kw energijo, bo to za Maribor popolnoma dovolj. Ne smemo pozabiti, da je zlasti na deželi še vedno polno zastarelih in šibkih prejemnih aparatov, mnogi bi si nabavili le detektorje, ki bi prejemali le mariborsko postajo, zato potrebujemo precej močan oddajnik. Radijska postaja bo postavljena tudi v Skoplju, kjer že dolgo leži vsa aparatura v skladišču, ker ni kredita za delo. Kasneje dobi Beograd novo postajo 100 kw, kakršno ima na Balkanu že Sofija. Na programu je tudi zgraditev postaj v Sarajevu in Splitu, ki dobita najbrže tudi po 5 k\v močne stroje. Vprašanje je sedaj, kdaj se bo ta sklep izvedel in kdaj bodo stavljena na razpolago potrebna sredstva. Nove avtobusne proge Mariborski mestni avtobusni promet se resno bavi z načrtom uvedbe dveh novih avtobusnih prog, ki bi bile izredno velike važnosti. Ena proga bi vezala Maribor z Ljutomerom, druga pa z Mursko Soboto. Na ta način bi dobile Slovenske gorice In Prekmurje dobro zvezo z Mariborom, ker so železniške zveze zelo pomanjkljive. Komisijski ogleti obeh prog je mestna občina v Mariboru že izvršila. Ko bo dograjena slovenjegoriška cesta Sv. Lenart—Sv. Benedikt in ko se bo uredila stara cesta Maribor—Sv. Lenart, bo mestno avtobusno podjetje uvedlo obe novi progi, ki bosta tudi precejšnjega gospodarskega pomena. Huda nesreča na novi stavbi Včeraj opoldne se je zgodila na novi stavbi na Tržaški cesti 46 huda nesreča. S prvega nadstropja je med delom strmoglavil z zidarskega odra 34-letni tesarski pomočnik Simon Adam in nezavesten obležal. Padel je v klet ter si poškodoval na več mestih glavo. Takoj so poklicali reševalce, ki so ponesrečenca prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da njegove poškodbe k sreči niso življenjsko nevarne. Sofoklejev »Kralj Ojdip" V tej drami, ki jo bodo vprizorili dijaki mariborske klasične gimnazije da- nes zvečer v Nar. gledališču, je v duhu klasične tragedije njen bistveni del tudi zbor 15 tebanskih mestnih očetov, ki je s svojimi liričnimi vložki razglabljajoče vsebine nekak idejni posrednik med gledalci in dogajanjem na odru. Izvajanja tega zbora je v naši vprizoritvi rešil priznani slovenski glasbenik in skladatelj g. Fr. Kimovec tako, da je priredil zbo-rove speve v duhu antičnih tonovskih načinov za petje s sp remije vanjei® klavirja. m. Nov najemnik hotela »Mariborski dvor«. Hotel »Mariborski dvor« je prevzela od prejšnjega najemnika gospa Zofka Kveder, ki je do nedavnega vodila planinski hotel na Komni. i. Strogi pasji zapor na Pobrežju. Zai področje cele pobreške občine je odrejen strogi pasji zapor. Umrla je v Mariboru ga. Gabrijela Gol v 44. letu življenja. Pogreb bo jutri ob 16. na magdalenskem pokopališču. N. p. v m.! m Drevi Sofoklejev »Kralj Ojdip« v Narodnem gledališču. Igrajo dijaki klasične gimnazije. ra Smrt vrlega Kobanca. V Kamnici je umrl 45 letni upokojeni železničar Franc Odlak, ki je bil dolgo vrsto let duša pevskega zbora »Kobanci«. Do svoje smrti je bil predsednik tega društva. m Slabost ga je obšla. K včerajšnji notici o nadučitelju od Sv. Antona v Slov. goricah g. Ludviku Štumfu pripominjamo, da ga je obšla pred »Orlom« trenutna slabost. m. Požar nad Selnico ob Dravi. Na Janževi gori nad Selnico ob Dravi je zgorelo gospodarsko poslopje s hišo Leopoldu Merniku, ki ima nad 65.000 dinarjev škode. Nastanek požara še ni ugotovljen. m. Dober plen mariborske policije. Tukajšnja policija je aretirala 62-letnega Andreja Kogovška iz Vrhnike, ki je 21. decembra vlomil v stanovanje tkalca Otmarja Bošaka v Erjavčevi ulici ter ukradel obleke, perila, zlatnine in denarja za 6000 dinarjev. Kogovšek je priznal še dve slični vlomni tatvini v Studencih. Vlomilca so izročili sodišču. m. Kravo so mu ukradli. Posestniku Francu Grabru z Gačnika so neznani storilci iz zaklenjenega hleva ukradli 1500 dinarjev vredno kravo. m. Žepar je odnesel trgovskemu slugi Dragotinu Weinglu iz Mlinske ulice listnico, v kateri je imel 100 dinarjev. Mladina beži z doma. Včeraj sta se na policijo zatekla kar dva zaskrbljena očeta, ki pogrešata svoja otroka. Že pred dnevi je pobegnil z doma 17-letni železničarjev sin Josip Leš iz Cafove ulice. Z doma je neznano kam odšla tudi 15-letna tesarjeva hčerka Angela Terglavč-nik iz Nove vasi. Za obema manjka vsaka sled. m. Kdaj bo konec pobalinstva. Te dnj so se na Kalvariji zopet pojavila kljukasta znamenja. Z njimi je bila pomazana celo cerkvica. Oblasti se trudijo, da bi že napravile konec takemu pobalinstvu in izzivanju. m. Zaradi slaboumnosti se je obesila. V Čmovi pri Št. Janžu na Dravskem polju se je v hlevu obesila 43-letna slaboumna ženica Frančiška Hrustel. Pokojna je šele nedavno prišla i z umobolnice v Novem Celju. m Čigavi sla kolesi? Na policiji sta dve kolesi brez lastnika. Obe kolesi sta brez znamk in evidenčnih številk ter izvirata najbrže iz kakšnih lalvin. Lastniki, ki pogrešajo kolesa, naj se zglasijo na policiji. * Za prihodnjo številko »Totega lista«, ki izide danes proti večeru, vlada veliko zanimanje. Na Pobrežju na Zrkovski cesti sta se našla klobuk in prazna aktovka. Predmeti se dobe na žand. postaji Pobrežje. * Podružnica »Zveze gospodinj« v Mariboru vabi gospodinje na občni zbor. ki bo v petek, 17. t. m., ob 20. uri v »Vesni«. Na dnevnem redu so odborova poročila, volitve in slučajnosti. »Jadran« priredi skupno z društvi »Nanos«, »Kobanci«. zborom pekov, mojstrov »Planice« iz Peker, v soboto, dne IS, t. m., v vseh prostorih Narodnega doma proslavo 70-letnice rojstva g. Laha Jos., večletnega pevovodje gornjih društev. Vstop prost. Po proslavi ples! Za izlet v Graz z avtokarom »Put-nika« 19. marca (Jožefovo) je na razpolago še par sedežev. Prijavite se takoj! Napredek v frizerski stroku G. Franjo Volker, brivec na Aleksandrovi cesti št. 30, je preuredil in higiensko moderni*-ziral moški in damski salon, kar bo v Mariboru gotovo pozdravljeno. * V soboto se vrši v Narodnem domu proslava. 70-letnice g. Josipa Laha. Zaslužnemu narodnemu delavcu bodo priredila združena društva iz Maribora, v katerih je g. Lah sodeloval in še vedno deluje, časten večer, katerega naj poseti vsakdo. Sodeluje godba mariborske gasilske čete. Vstop prost! Nočna lekarniška služba: lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul., tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu. Aleksandrova cesta. tel. 22-13. Kino * Grajski kino. Danes veliki dramatski film »Pečat spovednikove molčečnosti«. Po nedolžnem na smrt obsojen. * Esplanade kino. Sijajni francoski film izredno lepe vsebine »Poštarjeva hči« z Harry Baurom. * Kino Union. Do vključno četrtka prvovrsten francoski film »Nehvaležni ženin« s slavno in lepo umetnico Danielle Darieux. __________ Mariborsko gledališče Sreda, ob 20.: »Kralj Edip«. Prireditev drž. klas. gimnazije. Četrtek, ob 20.: »PygmaKon«. Red C. Petek: Zaprto. Sobota, ob 20.: »Prodana nevesta«. Red B. Kultura Miško Kranjec o razvoju naše književnosti Prinašamo kratek izvleček iz predavanja pisatelja Miška Kranjca o poteh, ki jo je hodila naša književnost. Pisatelj je predaval o tej temi na studenški Ljudski univerzi. Takoj uvodoma je pisatelj povedal, da se moramo nehote vprašati kakšen je namen književnosti, če priznavamo načelo, da ni umetnost sama sebi namen. Kako pa je slovenska umetnost odgovarjala času in komu je služila? Ta, ki je zaklical, naj umetnost ne bo sama sebi dekla, je dvignil umetnost tako visoko, da je postala dostojna spremljevalka človeka. In še nekaj, če ima krščanstvo težnjo po njemu odgovarjajoči umetnosti, da se torej piše po njemu ustrezajoči etiki, tedaj nastane vprašanje, zakaj ne bi smelo imeti svoje umetnosti vsako drugo gibanje, ki hna prav tako svoj nazor tn svojo etiko (na pr. kmetski in delavski razred). Na splošno ni umetnost samo gok) fotografiranje vakdanjih po-satno gok) fotografiranje vsakdanjih po-vsega, kar je človeškega, je želja po izpovedovanju, po očiščenju, kar pa je mogoče vedno samo preko razčlembe etičnih načel, s katerimi je življenje večno v opreki. V delih, ki so se pisala v vseh časih Od Homerja, Shakespeareja in do dandanes, začutimo še vedno živost, ker f*o ti umetniki upodabljali človeka z vsemi napakami in vrlinami, z nečim, kar je občeveljavno in kar bo ostalo še tisočletja. — Po teh besedah ie prešel pi- satelj na naše slovensko ustvarjanje, ki je sicer skromno, a vendar tako značilno kakor malokatera književnost. Homer opeva etiko takrat vladajočega razreda, v srednjeveškem romanu so pa bile glavne osebe »junaki«. Vse to je bilo nam tuje, in Levstik je s svojim »Martinom Krpanom« prvič postavil nasproti meščanski, odnosno plemiški etiki etiko kmetstva. Kmet se pojavi enakovreden meščanstvu, celo močnejši od njega. Ne zmaga samo s svojo telesno, ampak tudi z moralno močjo. V delu je prvič pri nas izpovedana moralna in tudi dejanska moč in sila kmetstva. Levstik je bil prvi, ki je pokazal na tisto pot, kjer je stal in čakal slovenski narod. Piše naj tisti, ki »ve, kako ljudstvo misli in govori, kaj ga razveseljuje, kaj žali, kakove so mu kreposti, kakove napake«. S temi besedami je Levstik pokazal pot slovenskemu pisatelju, čigar ljudstvo je kmetsko. Ali že pri Jurčiču se pokaže tista svojevrstna razklanost, ki je spremljala vso predvojno slovensko prozo do Cankarja mik meščanstva. Še močneje se pokaže zadnje pri Tavčarju: v preteklosti je iskal junake, viteze in ljudi z velikimi strastmi, ker je bil kmet zanj še vedno pretop za močne zgodbe, še vedno nezanimiv. V glavnem je bila knjiga takrat dostopna največ meščanstvu, ki ga je zanimalo vse prej, kakor realistične kmetske zgodbe in kmetska etika. Spio-šno slovensko obeležje pa je bilo le kmetsko, in tudi Tavčar je ustvaril nai- lepša dela, ki jih je napisal iz Poljanske doline, kjer je preživel mladost med kmeti, dela, v katerih beremo kmetske zgodbe. Tudi Kersnik kot meščanski pisatelj ni mogel ubežati kmetskemu okolju. Slovenskemu duhu docela odtujeno pot pa je hodil Stritar; pisatelje je zavedel v goli formalizem; ni jim mogel dati duha, kakor ga je dal Levstik Jurčiču. Razkol se kaže močno tudi pri Finžgarju, ki je prav tako kmetski otrok, kakor večina slovenskih pisateljev; pisal je iz meščanskih in industrijskih okolij in šele poleg tega poustvaril kmeta kot nekaj manj važnega. Meško je šele po vsej sentimentalni liriki skušal končno ustvariti tudi kmetsko dramo. Proces se začne prvič očiščevati pri Cankarju. Ta je, kakor sta nekdaj Prešeren in Levstik, postavil novo težišče slovenske književnosti. Naj je bil Prešeren freigeistovec, Levstik svobodomislec in Cankar demokrat, svobodomislec in znova katoličan — idejno so bili vsi ti ljudje revolucionarji, ki so se uprli proti staremu meščanskemu naziranju in etiki ter se približali slovenskemu bistvu, etiki slovenskega naroda. Če si skuša kateri koli tabor prisvojiti dandanes Cankarja, je to samo paradoks, kajti etika Cankarjevih del je m bo ostala etika hlapca Jerneja, etika malega slovenskega človeka, etika ponižanih in vrženih ob stran ceste. Zato so takrat vodilni meščani Can karja odklanjali in postavili njemu nasproti na eni strani Finžgarja in Meška, na drugi pa Šorlija. V podobnem zatišju je ustvarjal Detela in wsal najboljši novelist Pugelj. Dosledno katoliški je šele Pregelj, ali na drugi strani že dobimo Kraigherja in Juša Kozaka. Župančič je ostal za slovensko kulturo preveč salonski, svetov-njaški, česar o Prešernu ne moremo re- Prva povojna leta je mladina nastopila z manifesti (Podbevšek, France Vodnik) in premnogokrat jo je zaneslo v goli formalizem. Razvilo se je bohemstvo. V ozadju tega kavarniškega vzdušja pišejo urairjenejše zgodbe Juš Kozak, Pregelj, Kraigher, Bevk. Socialno prozo so začeli pisati pri nas Seliškar. Vuk, Cerkvenik, Čufar. Ta literatura je še šibka, ker je mlada in ie mlad delavski razred pri nas. Klopčič je postal kvaliteten pesnik. V drugem povojnem desetletju se je pojavila cela vrsta književnikov, s katerimi se je vrnila naša kultura na svoja stara pota (Levstik), k narodu. Ta generacija je mirnejša, želi se približati slovenskemu občestvu, Črpati iz njega in zanj ustvarjati. Pisatelj omenja tu Prežihovega Voranca, Čufarja, Kosmača, Godino, Kozaka, Krefta, Seliškarja, Klopčiča. Brnčiča, Ingoliča, Potrča in sebe. Po vseh teorijah, v katerih se je krčila slovenska književnost, je končno le ostal Levstikov duh, ki se je oprl na jedro slovenskega problema. Tako nosi vsa naša pot pečat velike enotnosti, ne glede na vsa stran pota. Mladi rod je začel ustvarjati tam, kamor $o se naši stari šele v poznih letih ali samo včasih vračali. Ob takem začetku, ob takem razumevanju morale naše zemlje se nimamo ničesar bati- -rč. Vprašanja mestnega gospodarstva FINANČNI STROKOVNJAKI MEST ZAHTEVAJO, DA JIM DRŽAVA DA TUDI DOHODKE, KADAR OBREMENJUJE Z NOVIMI POSLI, IN DA NAJ PREVZAME POUČIJO V SVOJE ROKE V Beogradu je b'la dvodnevna konferenca strokovnjakov jugoslovanskih mest, ki so se je udeležili zastopniki vseh večjih mest v državi, med njimi tudi Ljubljane in Maribora, ter zastopniki posameznih mnstrstev. Konferenco je otvoril beograjski župan V. Ilič, ki je v svojem govoru očrtal pomen mest za narodno gospodarstvo in dvig življenjske ravni prebivalstva. Zaradi tega pomena pa morajo b;ti mesta deležna večjega razumevanja merodajnih oblasti. Zlasti finančna vprašanja bi bilo treba osnovati na modernejši podlagi, kakor tudi utrditi in razširiti mestno samoupravo. Nekaj strokovnjakov je predavalo o več sodobnih problemih mest, tako o osnovnih vprašanjih mestnih financ, o potrebi finančnega pravilnika, o trošarini na vino in žganje in pod. Vsi govorniki pa so kritizirali navodila fnančnega ministrstva za sestavljanje mestnih proračunov. Mnoga mesta so v finančnih stiskah, ker morajo vzdrževati mestno polcijo, druga mesta pa za njo ne izdajo ničesar, ker je policijo prevzela v svoje roke država. Več:na udeležencev je tudi zahtevala, naj država z ozirom na svojo tež- njo, da prenaša mnoge posle na mesta, izda tudi odredbo, ki velja za trške in vaške občine: da naj namreč država na mestu istočasno tudi potrebne dohodke za kritje izdatkov, kadar ga obremenjuje z novimi dolžnostmi. Zato je še posebno potrebno sodelovanje med mesti in posameznimi ministrstvi. F nančni strokovnjaki so na koncu zborovanja izdali resolucijo, v kateri so izrazili, kaj je potrebno storiti za mesta, da bi se zboljšale njihove finance in se jim omogočila boljša in plodnejša delovna doba. V resoluciji zahtevajo, da se čim-preje izda zakon o samoupravnih financah, da se naj vsi načrti uredb in zakonov o občinah dostavljajo Zvezi mest v pretres, da se v primeru prenašanja poslov zajamčjo mestom tudi dohodki, ki so za to potrebni, da prevzame porcijo država ali pa banovina ali pa da delijo izdatke zanjo, da se ukine delež za vzdrževanje boln;šnic, zlasti tistih, ki so jih mesta odstopila državi brez odškodnine in da se pri odobravanju mestnih proračunov postopa kolikor mogoče 1'beralno ter omogoči uravnovešenje proračuna. som, ki poživljajo naše podeželje. Trgovci vidijo potrebo po reorganizaciji našega gospodarskega življenja predvsem v tem smislu, da ostane denar pri nas za nove prepotrebne investicije, ki naj dvignejo blagostanje ljudstva, zaposlijo ljudi in tako dvignejo kupno moč. S*«»r£ P.aniški teden preložen Ker na veliki skakalnici v Planici tudi zadnje dneve ni zapadel nov sneg, je sklenilo Udružcnje smučarjev Planica, preložili razpisani mednarodni teden ua dneve od 21. do 26. marca. Tekmovanje v teh dnevih se bo izvedlo le tedaj, Če bo pravočasno zapadel sneg. Ako pa tudi to ne bo mogoče, bo ob prvi priliki, ko bodo snežne razmere to dopuščale, večdneven trening, da se dosežeio nove izkušnje in rezultati. Tekmovalci bodo v tem slučaju brzojavno povabljeni. USPEH NAŠEGA MECEVALCA V PARIZU. Zagrebčan Vladimir Mažuranič je nastopil v pariški dvorani \Yagram proti prvaku Francije v floretu iz 1. 1938 Charlesu Lionu ter ga porazil v razmerju 10:7 točkam. Mažuranič, ki je bil več let učenec italijanskega učitelja F. Tirellija, je v odlični formi, kar mu priznava, tudi celoten pariški lisk. Za ozdravitev vinogradniške krize Na vsedržavnem kongresu vinogradnikov ^ Vršcu so zborovalci sprejeli obširno resoy lucijo, v kateri izražajo svoje zahteve. V celi dižavi naj se izdelajo katas ri vinogradniških področij. Strogo je treba paziti na to, da vina *e bodo ponarejali. Vse tis’e, ki bi vino ponarejali, naj oblasti strogo kaznujejo. Za čim uspešnejšo kontrolo naj se poveča š e-vilo vinarskih nadzornikov. Omogoči naj se ustanovitev zadružne tovarne modre galice. Zašči.na carina na modro galico ua] ke ukine. Ukinejo naj se tudi tozadevne trošarine. Krizo vinogradnikov Je mogoče rešiti samo s povečanjem potrošnje naših vin in vinskih proizvodov. Za povečanje prodaje vin zah e-vajo naši. vinogradniki posebne olajšave. Potrebna je večja propaganda za naša vina. Ukinejo naj se vse trošarine na vino in žganje. Do uresničenja teh načrtov pa naj.se uvede pavšalirana trošarina, ki nai ne presega pol dinarja pri litru. Razvoj vinske trgo vine zelo ovirajo spremnice za transport vina. ki naj se fcimprej ukinejo. Žganje iz vina in sadja do 50® naj se srna ra za prosto žganje, ki je obdavčeno samo 3 splošnimi davkom za poslovni promet. Vinogradniki I zahtevajo, da se šumeča vina smatrajo za navadna vina. Vse tovarne špirita naj se podržavijo. Država naj dovoli uporabo špirita samo za industrijske svrhe. Zabraniti je treba proizvodnjo oc ove kisline iz špirita. Prehodno naj bo dovoljena proizvodnja oetove kisline sam iz vinskih destilatov, dokler ne bo vpeljana samo uporaba čistega vinskega kisa. Uporaba špirita za alkoholne pijače naj se prepove. Vinogradniki zahtevajo stroge kazni za tiste, ki bi kuhali žgan’e Iz žl aric, krompirja In sladkorne repe. Takim naj se za vedno prepove žganjekuha, razsodba pa naj pe na njegovi hiši zaznamuje s posebno tablico. Uvoz suhega grozdja, iig in drugega sadja je treba prepovedati. Naša vina naj se proglase za narodno pijačo in nai zato povsod uživajo potrebno zaščito. Dovoli naj se vsepovsod prodaja vina vinogradnikom neposredno konsumentom v drcbnoprodajl po pe: litrov. Prevozni stroški za vino. sode in druge vinogradniške potrebščine nai se zna:no znižajo. Vinogradnikom jc treba omogočiti nakup trošarine pros ega alkohola in sladkorja. CROSS-COUNTRV ZA PRVENSTVO MEDMURJA. Novo ustanovljeno Varaždinsko športno društvo in CSK bosta priredila 25. t m. cross-countrv za prvenstvo Medmurja s startom in ciljem na igrišču CSK v Čakovcu. BOKSARSKO PRVENSTVO EVROPE. Irska boksarska zveza je zgradila v Dublinu poseben pokrit boksarski stadion, kjer jiamerava organizirati evropsko prvenstvo v boksu oa 18. do 22. aprila. Na Irskem je boksarski šport najpopularnejša športna panoga. To prvenstvo je smatrati za pripravo na prihodnjo olimpiado, za katero se pripravljajo tudi drugi narodi s številnimi mednarodnimi tekmovanji. s SK Celje (atletska sekcija). Vse lahko-allete opozarjamo, da pričnejo z rednimi treningi. Lepo vreme nam je omogočilo pravočasno ureditev Glazije. S težkimi žrtvami smo preuredili tekališče ter ga nasuli z novimi ugaski, preuredili smo skakalnico ter naprave za mete. Sezona cross-countrvjev je pred vrati, torej naj nihče ne odlaša s treningom. Vabimo celjsko mladino, da se prijavi v naš klub. Prijave sprejema oskrbnik na Glaziji. s Prvenstveno nogometno tekmo BSK— Gradjanski (Z) bo sodil italijanski sodnik. s Jugoslovanska boksarska zveza bo imela svoj letošnji občni zbor 2. aprila v Zagrebu v prostorih JOO. s Amatersko boksarsko prvenstvo države bo 2. aprila v Zagrebu. s Medmestna smuška tekma med Dunajem in Budimpešto, ki je bila v soboto in nedeljo v Mariazellu, se jc končala t zmago Dunajčanov v razmerju 50 :24 točkam. Dunajčani so odnesli prva mesta v vseh disciplinah. . s Prvo srečanje /a Davisov pokal r evropski zoni bo od 5. do 7. maja med Poljsko in Nizozemsko v Varšavi. s V Belfastu je reprezentanca Talesa nepričakovano visoko porazila Irce vrug-byju z rezultatom 7 :0. s Prvak Evrope v težki kategoriji Dunajčan H. Lazefc bo 17. t. m. v Berlinu branil svoj naslov proti A. Heuserju (Bonn), prvaku Evrope v srednji teži. Razen tega ga je izzval tudi že Italijan Santa di Leo. Šali Mednarodni turnir v Rigl Iz kopališča Keraeri so se mojstri preselili v Rigo, kjer nadaljujejo turnir. Stahl-berg, ki po zadnjih dveh kolih odločno vodi, je v 7. kolu premagal Mikenasa, Flohr dr. I lasenfussa, Melngailis Koblen-za., Apšeniek pa Ozolsa; slednjo parlijo smatrajo za najlepšo. ki jc bila doslej igran# na turnirju. Partija F'eigin—-Drei-berg je bila remis; ostale pa prekinjene. V 8. kolu je Slahlberg premagal Meln-gailisa, Bogoljubov Koblenza, Szabo Bodka, Petrov Apsenieka, Flohr Bezručka in Fei- ;in Ozolsa. Prekinjene partij'e iz 7. in o. kola pa so končale naslednje: Szabo je v krasnem napadu premagal Bogoljubova, Book Bezručka, Petrov Solmanisa in Mikenas Solmanisa, dočim je bila igra dr. Hasenfuss—Dreiberg remis. Stanje po 8. kolu: Slahlberg in Szabo 7, Flor 6, Book in Mikenas 5 in pol, Feigin 5, Bogoljubov, Dreiberg, Petrov in Melngailis 1, Apšeniek 3 in pol, Koblenz iu Solmanis 2 in pol, dr. Hasenfuss 2, Ozols 1 in Bezručko pol točke. Gospodarski položaj Savinjske doline Na občnem zboru svojega združenja so ceijski trgovci ocenil? gospodarsko stanje v preteklem letu. Kupna moč meščanstva se ni prav nič dvignila uradniške plače so ostale iste. Hmeljarji so za svoj pridelek izkupili polovico manj kot običajno, ker je bila produkcija za 50 odst. nižja in cena povprečno po 24 dr.-! za kg. Vremenske prilike so bile sla- be, v krajih Sv. Peter, Bizeljsko, Podčetrtek je bila toča, živinske bolezni so' se širile. Kupna moč je padla, cene pred-, vsem blagu, ki ga je treba uvažati, so se dvignile. Izvoz v Nemčijo je padel, v Italijo ni napredoval, močno je padel izvoz v države z zdravo in visoko valuto. Olajšati je treba in poceniti prevoz in trgovanje z živino, sadjem, hmeljem in ’e-| S palestinskega prvenstva Kot smo že poročali, si je na turnirju v Tel-Avivu osvo il naslov prvaka Palestine ruski emigrant černiak. S tega turnirja Prinašamo naslednjo partijo: FRANCOSKA OTVORITEV Beli: Černlak Crni: Well I. c4, et> 2. d4. da 3. Sc3, Lb4 4. e5. c5 5. a3, Lxc3+ 6. bxc3, c4 (ia poteza se igra šele. ko beli igra Ld3) 7. Dg4, g6 8. Sf3, Se7 9. Le2, h6 10. h4. Sf5 11. DI4!, h5 12. Sg5. Ld7 13. a4, Sc6 14. Th3, Da5 15. Kfl, Sce7 (priprava na veliko rohado) 16. g4, bxg4 17. Lxg4, Sh6 18. Df6! (lepa poteza, ki takoj odloči. Na pričakovano potezo Tf8 je imel beli pripravljeno sledečo varian o: 19. La31, Dd8 20. Tf3!, Sxg4 21. Sh7!l. Sh2+ 22. Ke2, Sxf3 23. Dg7 in beli dob ), 0—0—0 19. Dxe7. Tde8 20. Db4, Dxb4 21. cxb4, Sxg4 22. Sxf7, Th!8 23. Sd6+, Kb8 24. 13!. Te7 25. Ke2 in črni preda. š. Medklubsko tekmovanje v Beogradu. V nedeljo je pričelo v Beogradu medklubsko tekmovanje. V 1. kolu so se srečali naslednji klubi Beograjski Š. K. Grafiškemu š. K. 6 y3 :1 %; P. T. T.-Cigorinu 5 Vs : 21/«;, Š. K. »Vidmar«—Pančevskemu š. k. AXA :3Jš; Zemunski š. k.—Češkemu srednješolskemu š. k. 4:4. Drugo kolo tekmovanja bo v nedeljo 19. t. m. š. Match Sonja Graf-Heemskerk je bil v soboto zaključen. Nemška prvakinja je dobila tudi 4. partijo jn s tem postavila razmerje matcha 4 :0. š. Mojster Ivan Lešnik je odigral preteklo soboto v Rog. Slatini simultanko proti 30 igralcem iz Rogaške Slafine, Šmarja pri Jelšah in Rogatca. Lešnik je dobil 27 partij, 3 pa remiziral. š. Turunlr za prvenstvo Rusije bo pričel 1. aprila v Leningradu. Med napovedanimi 19 udeleženci bodo tudi inž. Botvinnik, Leven-fiš in Lilien.hal, ki se je odrekel madžarskemu državljanstvu in sprejel ruskega. ELAlNE HAMILTON 56 DETEKTIVSKI ROMAN Reynolds je nekaj časa premišljal. Ni bilo vzroka, držati te ljudi v hiši, ako niso poznali gospoda Richarda. To bi lahko še pomnožilo zmedo pri njegovi nalogi. VpraČ3l je torej Norringtona, kateri so tisti gostje. *N?kateri so člani mojega osebja v Quentinovi igri,« je odgovoril Norrington. »Drugi so gledališki prijatelji gospe Sel-cottove. če vam je ljubo, vam bom pomagal razdeliti te, ki so ga poznali in ki ga niso.« se je ponudil »Hvala vam,« je sprejel Reynolds ponudbo. Ozrl se je, ko je vstopil Jenkins. »Izvršeno?« »Da, gospod.« Jenkins je odgovoril s službeno naglico. »Dva stražnika sta na straži znotraj pri glavnem in pri stranskem vhodu, tretji je v veži. Nihče ni zapustil hiše. Uradni zdravnik in dr. Tem-pest sta na poti semkaj.« Jenkins si je nervozno grizel ustnico. »Kai ie?« je vprašal inšpektor. Mož ie utišil glas. vNerad vas nadlegujem, gospod, toda gre za tisto kuharico. Neprestano gleda iz kuhinje, da bi ji kaj ne ušlo, in jaz se ji komaj skrivam za suknje in za vrata; če bi me tukaj zagledala, bi ne bilo konca razlagam in pojasnjevanju.« »Prevzemite stražo tukaj,« je rekel Reynolds in odšel v vežo. Razgledal se je po njej, potem pa nič preveč nežno Ukazal služabništvu, naj gre v kuhinjo in ostane tam, dokler ga ne bodo poklicali. »In zdaj, gospod Norrington,« se je obrnil k njemu, ko se je vrnil v knjižnico, »me bo veselilo, ako mi boste pomagali. Zdravnika sta se pravkar pripeljala. Medtem ko bosta zaposlena tukaj, bodo gospodje tako prijazni in pojdejo z menoj.« Ko so odhajali mimo njega, se je živo spomnil na Ingramovo stanovanje v noči prvega umora. Spet so bili isti ljudje tudi tukaj. Vane Ingram, Quentin, Norrington so bili v knjižnici, Celia Burnettova, Denisa in Leila Selcottovi ter gospa Willensova so bile v prvem nadstropju, gospod Richard pa za njim v naslanjaču — mrtev. Hipoma se je Reynolds zamračil. Se en mož je bil v Ingramovem stanovanju, Filip Mansfield! — Prijel je Quentina za rokav. »Vi ste bili z Mansfieldom pri Ingramu, se spominjate? Ali ne veste, je li danes tukaj?« Quentin je pokimal. »Da, je. Mislim, da je šel gori v dvorano, ko je gospodična Burnettova izganjala vse goste iz knjižnice, preden se je gospod Richard vrnil domov.« »Zakaj in kdaj se je to zgodilo?« »Na ukaz gospe Selcottove, prebližno pred eno uro. Gospodična Burnettova je rekla, da gospod Richard tukaj zmerom opravlja svojo korespondenco, pred večerjo.« »Ali se morete spomniti, kdo je bil vse v knjižnici, preden se je vrnil gospod Richard?« Quentin je nagrbančil čelo. »Čakajte, morebiti 1« je začel vestno. »Norrington in jaz sva šla v knjižnico malo pokramljati in sva našla tam Mans-fielda samega. Slutim, da je bral časopise. najbrže je hotel imeti mir. Pri .toliko gostih je bilo povsod zelo glasno.« f>Torej ste bili trije,« je naštel Rey-nolds. »še kdo?« »Minuto za nami je prišel tisti človek Callington Hunt z neko žensko. Norrington jo pozna. Spominjam se, da ga je nagovorila. Potem je prišel Ingram, in ko nas je gospodična Burnettova nato zapo- dila, ni šel z nami, marveč je šel 6kozi okenska vrata ven na vrt. — Gospodična Burnettova je ta vrata odprla, da bi izpustila dim. — To so vsi.« Torej Filip Mansfield je bil v sobi sam, je premišljal Reynolds, njegovi klju<51 so odpirali Ingramove predale in so bili najdeni za Ingramovo zofo. Bil je v Mel-vvoodski vili in je mogel lahko — po času in priložnosti sodeč —usmrtiti Arde-ena. »Hvaležen vam bom, ako mi napišete imena in naslove gostov, ki zapuste hišo,« je rekel Quentinu. »Prosim, stojte pri vhodu.« Reynolds je odprl vrata male sobe in se prijazno nasmehnil čakajočemu dečku. »Ali morete vzdržati še malo časa, Dale?« je vprašal. »To imate od tega, če je človek detektiv amater, vidite? Vaši materi bo žal, da smo se kdaj srečali.« »Lahko počakam, kolikor časa boste hoteli, gospod. In moja mati je dobra prijateljica, razumela bo.« »AH bi vi mogli spoznati tisto ženo, ki je tako po tihem lezla po stopnicah in šla v knjižnico?« »Gotovo.« Bill jo je zelo podrtobno opisal in celo na malo torbico iz koral ni pozabil. (Dalje sledi.) Zanimivosti Povodna katastrofa v srednjem Podonavju »VESOLJNI POTOP«, KI JE PRED 60 LETI PORUŠIL SEGEDIN. Lepa. sončna OPREMLJENA SOBA se odda. Medvedova ul. 12-1, IV. okrai. 2146 V februarskih dneh 1879. je v naSem predalpskem svetu nenadoma nastopilo dolgotrajno deževje. Debela snežna odeja se je naglo topila, snežnica je napolnila struge, Donava, Mura, Drava in Sava so prestopile bregove. V začetku marca je začelo močno deževati tudi v Karpatih. Tisa je silno narasla, mesto Segedin v Banatu je bik) čez noč ogroženo. Štirinajst dni je neprestano lilo izpod neba. dne 5. marca je Tisa prestopila glavni nasip, teden dni kasneje je podrla voda zadnje branike — Segedin je zajela velikanska povodenj. Plinska razsvetljava je . ugasnila, med silnim orkanom in nalivi se je polastila prebivalstva strahovita panika. Plat zvona je odmeval vso noč, podirali so se leseni skednji, za njimi zidane hiše. Mrtvo živino je odnašala voda. ljudje so se obupno borili z valovi, da bi se fešiH v više ležeči novi del mesta. V noči na 13. marca se je zrušilo 1500 hiš, naslednje dni je bilo že 4000 poslopij v razvalinah. Ko je 14. marca prenehal vihar in se je nebo zvedrilo, je od 6350 hiš ostalo le še 231 nepoškodovanih. Velikansko jezero umazane vode je segalo 150 km daleč, od Tise tja do Donave. — Cesar Franc Jožef sl je bil z dvema ministroma ogledal razdejanje. Pravijo, da so mu solze zalile oči m obljubil je, da bo Segedin vstal še lepši kot je bil iz tal. Štiri mesece je bik) mesto pod vodo. Povodenj je terjala 151 mrtvih. Šele 15. junija je lahko stopilo v pogon 44 loko-mobil s 114 črpalkami V 24 urah so te spravile iz mesta pol milijona kubičnih metrov vode. Po treh letih je Tisa dobila nove, mogočne nasipe, Segedin si je skoro opomogel od posledic največje poplavne katastrofe v Srednji Evropi. Opremljena, sončna SOBA z 1—2 posteljama, z ali brez prvovrstne oskrbo se odda samo boljšemu gospodu. Tri minute od glavnega kolodvora in parka, Cankarjeva 14-11 vrata 7. 2160 Stanovanie SPREJMEM DVE GOSPODIČNI na stanovanje s hrano ali brez. Plinarniška ul. 15. 2154 V novi zgradbi se oddajo krasna, moderna STANOVANJA in lepi poslovni lokali, blizu te2enskega kolodvora pri avtobusni postaji, ob glavni ce-stL Vprašati Tezno, Ptujska cesta_40._______________2133 SPREJMEM 1—2 GOSPODA vso oskrbo. Smetanova 5-1 Stegenšek. 2136 Dragocena knjiga D' Annunzla V knjižnici nekega inženirja v Sisku je med drugimi tudi knjiga italijanskega književnika D’Annunzia, ki je izredne bibliofilske vrednosti. Knjiga je bila last italijanskega generala Ore, kateremu je slavni D’Annunzio podaril svoje znamenite govore in mu na notranji strani sam napisal posvetilo. Inženir iz Siska je bil med svetovno vojno v nekem mestu severne Italije. V neki kleti je našel knjigo, ki je zbudila njegovo pozornost Za D’Annunzijevo knjigo, posvečeno generalu Ori, so se zanimale že mnoge ita-’ janske knjižnice in ponujale zanjo bajne vsote. Zastonjkarstvo Ivan Cankar je morda prvi ošibal zastonjkarje (LZ), ki jim nekateri pravijo komarji ali po ruskem vzorcu: zajci. Poljske uradne statistike navajajo znatno število »črnih potovalcev«, kakor imenujejo tam železniške goste brez vozovnice. Takih zajedavcev so n. pr. leta 1937. zasačili nič manj kot 178 tisoč, večinoma okoli Vilne in Varšave. Ako pomislimo, da irh mnogo niti ujeli niso, je pač držaVa raj za pleme ljudi, ki jih francoščina naziva: resquilleurs ali bruleurs de duc. Spričo tega so zadnje leto čuječnost povečali... V sorodno poglavje spada sklep angleških oblastev, ki uvaja obveznost prstnih odtiskov na vseh propustni-cah. Fotografijo na popotnem listu lahko vsakdo spremeni, toda prstni odtiski se ne dajo potvoriti. Mnoge države so že prevzele ta sestav. Na tej podlagi bodo nadzorniki na mejah lahko zavrnili marsikaterega nezaželenega prihajača. Oddam SOBO IN KUHINJO 2 mirnima osebama s 1. aprilom v Nasipni ulici. Vpraša se Pobreška c, 21. blizu cerkve. 2138 Ženske v anekdotah Na nekem koncertu je dirigenta Bulowa motil neprijeten šum. K9 se je obrnil, je opazil damo, ki sl je dala mnogo opraviti s pahljačo. Bulow je uprl svoje oči v žensko, ki je nič hudega sluteč, mirno pahljala dalje. Naenkrat je dirigent jezen odložil taktirko in glasno zaklical k dami: — če že morate neprestano otepati s pahljačo, storite to vsaj malo po taktu! * Soprogi pruskega ministrskega predsednika in predsednika parlamenta sta se prepirali med seboj, katera njih zavzema po svojih možeh večjo čast in ugled. Ker se nista mogli zediniti, sta se za odločitev pismeno obrnili na kralja Friderikega Velikega. Vladar je pismo zavrnil, na robu pa pripisal: — Prismojenejša ima prednost! MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOMt V matih oglatih ataae vaaka heaeda M oar: aalataolla orrtiolbln. aa I« onlasc Ve din h.—. Dražba •rektlcl donltovanla la ieallovaalskl oglasi dla I.— oo besedi. Neimanlll znesek za te oelase le dla Ml— Debelo (Iskane besede »e račaaato dvetae. Oelssnl davek ta enkratne oblavo znat* dla I.—. Znesek ta aale oglase aa elaCnle lakol Ort aaroClla oziroma «a le vposl.nl « nismo skuoal s naredlom ali aa oo ooital položnici aa dekoval raftaš M- 11.409. Za eae olsmcne od&ovore slede aullb melase« se ama orllotltl znamka ca 0 dla PRAZNO sobo dobita mirna zakonca (brez otrok) proti postrežbi. Mlinska 8, frizer. 2156 Najlinejše ro ene MARIBOR, GOSPOSKA ULICA Z C Houevaoue za ob eko, plašč ali kostum, aitgle£kOy češko biago Vam nudi v velki izbiri po najnižjih cenah - Modna manufakturna trgovina ______________________Josifi Seal - Matičen klobuke in slamnike popravlja po najnoveših fa^onah in na;nižji ceni Ivan Kvas ml., klobučar, Aleksandrova cesta 32 STANOVANJE soba, kuhinja in vrt se odda 1. aprilom, primerno za Upokojenca. Gosposvetska 14, Studenci. 2147 GOSPODA vzamem na stanovanje. Trubarjeva 9, dvorišče. 2148 Sobo liio IŠČE SE SOBA s posebnim vhodom v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe pod »Nujno« na upravo lista. 2143 Sluibo dobi Mi ne silimo k nakupu! Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati naše najmodernejše vzorce blaqa za pomladanske obleke MANUFAKTURA I. ROŽA3 Maribor, Aleksandrova 16 Širite „Večernik‘ služkinja za vsa gospodinjska dela, ka-. tera zna samostojno kuhati.1 se sprejme k mali družini. — Poizve se v trgovini, Maribor, Aleksandrova c. 26. 2134 "krojaški pomočnik se sprejme Henrik Fartek, krojač. Maribor. Dravska 10. 2145 Dopisi SPOMLAD 35 Pismo prepozno dvignila. Javite mi sestanek na isti naslov kov prvotno. Viktorija C. 2151 f 1 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila soproga in dobra mamica, gospa Gabrijela Gol ki je dne 14. marca, ob pol 4. uri, previdena s Svetotajstvi, po težki mučni bolezni v 44. letu starosti mirno v gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 16. marca, ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Maša zadušnica bo 17. marca, ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Maribor, 15. marca 1939. Globoko žalujoči soprog Franc in hčerka Štefanija ter ostalo sorodstvo. Razno NAKUP IN ZAMENJAVA zlata. ur. verižic, prstanov in zobovja. M. Ilgerjev sin, Maribor. Gosposka 15. 387 A1EDARNA Prva specialna trgovina za med. Ljubljana. Židovska ul. ) nudi prvovrsten sortirani ■vetlični med lastnega pridelka in od najizkušenejših če-•la rje v po nalnižii ceni. Na ebelo in na drobno. 134b JARI JEČMEN n oves za seme. grahorico i vsa deteljna in travna šema so na zalogi. Priporo-amo članom ista nabaviti i Kmetijski družbi, Mari-■or. Meljska cesta 12, tel. 20-83. 1642 BUČNO OLJE. lobro in vedno sveže, nudi varna olja, Maribor. Taborita ulica. 2069 DAMSKE TORBICE! -lika izbira in najceneje orl • rbal.________________ 2084 OR HOČE DOBRO KAVO PITI v>ra h »Kavalirju iti. »Kava->•«. specialna trgovina za vo. čaj in čokoladne spe-alitete. 2112 NAJBOLJŠA DALMATINSKA VINA dobite v gostilni »Split«, Koroška 39. 2140 CRN, DOLGODLAK LOVSKI PES _ znamko mesta Maribor in dresurnim ovratnikom zgubljen. Odda se naj proti nagradi. Naslov v upravi. 2144 MADRACE žične vložke, afrik. žimo, vato. volno dobavlja najceneje »Obnova« P. Novak. Jurčičeva 6. 2157 Kdor ve ceniti kvaliteto, voli ROBAUS-SUHOR in ROBAUS-ZDRAVILNI PREPEČENEC Pazite na znamko Robaus. 1908 Kupim STARO ŽELEZJE kovine, litine, vsakovrstne stroje, orodje ter vse železne predmete kupule po najvišjih cenah Justin Gustinčič. Tattenbachova 14. 1415 Kupim rablien globok, OTROŠKI VOZIČEK Ponudbe na upravo pod »Otroški voziček«. 2141 Čitajle„Večernik“ Prodam PIANINO krasen glas. poceni na prodaj. Sodna 25-111. 12. 2142 BMW-MOTOR 500 ccm, z ali brez prikolice, v dobrem stanju in z novimi gumami ugodno na prodaj. Cobl, Shell črpalka. Maribor, Aleksandrova 36. 2150 Prodam MOŠKO IN ŽENSKO KOLO Vrtna ul. ll-III. Cirer. 2152 Spomnite se CMDI Sobo odda SEPARIRANA SOBA in pomožni prostor se odda s 1. aprilom. Beograjska 18. 2099 PODSTREŠNA SOBA se odda v Mejni ul. 22. 2137 raznovrstnih lepih vzorcev in nizkih cen za ples nudi i. TRPIN Mariuor, Vetrinjska 15 Cement Aono Betonsko železo Trsie ter ves gradbeni material po najnižjih cenah vedno pri ir S Lenaril. Maribor I N F I C I N omamlja nopolnoma in traino ŽOHARJE, RUSE, BUBE in ŠČURKE in vso ostalo kuhinjsko golazen. Ako ne koristi — vrnem denar! Orig. doza 15'-, ovoj din 6*-. PO POSTI: LEKARNA KRAJCfiVIC. VUKOVAR Zabvrla Vsem, ki so nas ob težki izgubi dragega soproga in dobrega očeta, gospoda Frama Odloga tolažili in nam v težkih trenutkih njegove bolezni pomagali ter ga na njegovi zadnji poti spremili v tako častnem številu, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala č. g. župniku za tolažilne besede, kakor tudi č. g. kaplanu za zadnje spremstvo, zastopnikom železničarjev, godbi »Drava«, pevcem »Drave«, gasilskim četam, »Kobancem«, znancem in darovalcem vencev, cvetja ter denarnih podpor, kakor tudi vsem, ki so nam izrazili svoje sočustvovanje. K a m n i c a, 14. marca 1939. žalujoča soproga in otroci. Zahvala Za obilne dokaze Iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta, gospoda Ivan Luž^ria izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zalivalo. Posebej se zahvaljujemo za častno spremstvo stanovskih tovarišev na zadnji poti blagega pokojnika. žalujoča soproga in ostalo sorodstvo. Izd In in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Roko|)isl se ne rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva Štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.