»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec. Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Elza Golob, Franc Izlakar, Franc Ježovnik, Kristjan Markovič, Cveta Mikuž, Irena Terglav, Lojze Trstenjak, Breda Verstovšek, Marjan Vidmar, Nevenka Žohar in Milan Žolnir. Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik »Savinjski občan« oproščen prometnega davka. COBISS a Leto VI Številka 9 September 1983 Savinjski občan v vsaki hiši Minilo je pet let, odkar je izšla prva številka Savinjskega občana. Od tedaj do danes je prišlo na naslove družin že lepo število našega mesečnika. Od prvih — začetnih korakGV je iz leta v leto napredoval, postajal vsebinsko bogatejši, oblikovno pa lepši in privlačnejši. Skozi vsa ta leta je bil verni spremljevalec našega dela, uspehov in neuspehov, saj smo na njegovih straneh lahko brali kritična razmišljanja in mnenja o današnjem in prihodnjem gospodarskem in družbenem razvoju. Izhajanje Savinjskega občana — leta 1978 — se je rodilo iz potrebe, da bi občane naše občine in druge, ki so to želeli, kar najbolje informirali ter zagotovili možnost sodelovanja delovnih ljudi in občanov pri oblikovanju stališč o vseh življenjsko pomembnih vprašanjih. Stališče Občinske konference SZDL, ki je ustanovitelj, je bilo, da izredno hiter razvoj gospodarstva, družbenih dejavnosti in občine kot celote ter nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov poraja potrebo po večji obveščenosti občanov o tekočih dogajanjih. To je ponujalo in dalo občinsko glasilo, ki je nudilo možnost izražanja ter oblikovanje javnega mnenja. Pogoji dela so bili na začetku izhajanja težki. Uredniški odbor je skupno z odgovornim urednikom in edinim zaposlenim novinarjem Lojzetom Trstenjakom moral premagati marsikatero oviro, preden so prve številke prišle na naslove naših občanov. Savinjski občan prejemajo naša gospodinjstva vsa leta brezplačno. Sredstva je v prvih letih zagotovil Izvršni svet Skupščine občine, kasneje pa so se v obliki posebne prispevne stopnje oblikovala pri Občinski kulturni skupnosti. Vendar je kljub temu sredstev vedno primanjkovalo in je bilo potrebno zbrati dodatne vire — predvsem z reklamno dejavnostjo. Ne glede na vse začetne probleme pa nam je z obilico volje do dela in z izdatno moralno in materialno podporo občinskih dejavnikov uspelo zagotoviti pogoje, da je izšla septembra 1978. leta prva številka mesečnika in nato vse naslednje številke. Že na začetku in kasneje je bila ena glavnih nalog uredniškega odbora predvsem ta, da bi pridobili čim širši krog dopisnikov ter da bi na ta način s prispevki čim bolj pokrili celotno območje občine. To nam je tudi vednp bolj uspevalo in le tako je bilo mogoče zmanjšati število prispevkov edinega profesionalnega novinarja, saj je v prvih številkah bila često kar polovica sestavkov njegovih. Vsa ta leta smo se tudi trudili za lep in klen jezik. Prva leta smo posamezne številke grafično oblikovali pri Dolenjskem listu v Novem mestu, tiskali pa v Ljudski pravici v Ljubljani. Lani smo začeli oblikovati glasilo z delavci ČGP Večer iz Maribora, s čimer se je povečala kvaliteta našega časopi- Leta 1982 je z upokojitvijo tov. Trstenjaka postal odgovorni urednik Janez Kroflič, tovariš Trstenjak pa je ostal zvest sodelavec našega glasila. Vredno je omeniti še to: v uredništvu od samega začetka zbiramo vse prispevke, ki so bili objavljeni o problematiki naše občine v posameznih slovenskih informati- vnih sredstvih in se nanašajo na našo občino. Žal pa to zbrano gradivo še premalo služi svojemu namenu. Urejujemo tudi glasilo Delegat, ki prinaša gradiva, ki jih obravnavajo zbori občinske skupščine ter skupščine interesnih skupnosti. Marsikaj bi še lahko zapisali ob peti obletnici Savinjskega občana. Iz pisem, pa tudi v razgovorih z vami zasledimo pohvalne in spodbudne besede. Na osnovi številnih mneqj ugotavljamo, da naš časnik opravlja svoje osnovno poslanstvo, tisto, ki smo ga imeli za cilj že ob bridu prve številke: to, da ga radi berete ter da je postal sestavni in nepogrešljivi del vašega življenja. Že nekaj časa želimo, da bi glasilo izhajalo štirinajstdnevno, vendar nam to predvsem zaradi pomanjkanja sredstev doslej ni uspelo. Dosegli pa smo večji obseg in to, da se je letos uredništvo kadrovsko okrepilo. Ob tem, ko ob obletnici razmišljamo o prehojeni poti Savinjskega občana se toplo zahvaljujemo za dobro sodelovanje Občinski konferenci SZDL Žalec in ostalim občinskim dejavnikom, ki so mnogo prispevali k našim dosežkom. Zahvaljujem se tudi vsem sodelavcem, članom uredniškega odbora, posebno tistim, ki že od samega začetka sodelujejo pri oblikovanju našega glasila, pa tudi vsem dopisnikom in občanom, ki so kakorkoli prispevali k razvoju našega glasila. Prepričan sem, da bomo tudi v bodoče dobro sodelovali, tako, da bo tudi v naslednjih le-tih Savinjski občan postal še bo(j nepogrešljivi del našega življenja. glavni urednik Jože Jan Bratstvo in enotnost je eno Izmed Izrodil drugega slovenskega tabora v Žalcu; prav letos pa je 115-letnica tega pomembnega zgodovinskega dogodka. Izrodilo se je odrazilo tudi v letošnjem programu prireditev taborskih kulturnih dnevov. Program so namred obogatili dlani kultumoumetniškega društva Košta Abraševič iz pobratene obdine Bačka Palanka. Z bogastvom pesmi in besede ter narodnih plesov so obogatili trdne bratske vezi med občinama. Bienale pionirske grafike si z vsako razstavo utrjuje prostor v svetu grafike. Sodelovanje osnovnih šol iz Slovenije in pobratene krajevne skupnosti Žaba re s preko 700 grafik potrjuje priljubljenost in bogato ustvarjalnost mladih na tem področju likovne umetnosti. Koncert Slovenskega okteta z glasbeno klasiko. Festival akustične glasbe Žalec 1983, srečanje s pesnikom in rojakom Ervinom Fritzem, pa gostovanje Gledališča pod kozolcem in ob zaključku še športne prireditve z Nočjo žalskega tabora so bile prireditve, na katere smo lahko ponosni, saj so dosegle tudi ustrezno, nekatere pa zelo visoko kvalitetno raven. Na sliki folklorna skupina iz Bačke Palanke med nastopom jk ŽALEC GOSTITELJ lil. ZNANSTVENEGA ZBOROVANJA V Žalcu bo v dneh od 26. do 30 septembra potekalo III. znanstveno zborovanje o antiki in antični dediščini v Jugoslaviji, ki ga bo organizirala Zveza društev za antične študije Jugoslavije iz Ljubljane. Poleg gostov: predsednika Zveze društev za antične študije Jugoslavije, prof. dr. Kajetana Gantarja, predsednika republiškega komiteja za kulturo, in člana republiškega Izvršnega sveta prof. dr. Matjaža Kmecla, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janeza Milčinskega, predsednika Skupščine občine Žalec Viljema Petka, predsednika Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in predsednikov republiških društev se bo zborovanja udeležilo še 80 udeležencev iz Jugoslavije in iz zamejstva. Med zborovanjem si bodo udeleženci 'Ogledali zbirko Pokrajinskega muzeja v Celju, šempetrsko nekropolo in jamo Pekel, Hmeljarno ter odšli na strokovno ekskurzijo. To, za našo občino izredno pomembno zborovanje, so omogočili Skupščina občine Žalec, Občinska kulturna skupnost Žalec, SOZD Hmezad Žalec in Keramična industrija Liboje. lil 1119830994.9 Celje - skladišče D-Per III 5/1983 VELEBLAGOVNICA Jesen je pred vrati, s tem pa skrb za nabavo ozimnice. Veleblagovnica Žalec in PC Levec sta se z ozimnico dobro oskrbela in se priporočata za obisk. Ce pa ste ekonomični, boste obisk v Nami izkoristili tudi za nakup vsega ostalega blaga, ki ga rabite za dom in družino. PRODAJNI CENTER ~fW ■ 8 1 I B . ■ ms j|L ^ M 8 f JL 1 fifflp m S? nmrs sihttjio Kanio je, da smo m po dolgotrajnem brezplodnem besedičenju pomladi le dogovorili za enoten pričetek delovnega časa. A kar je kazno, še ni rečeno, da tudi drži. Drugače se ne bi vse pričelo znova. V Sloveniji naj bi po petindvajsetem septembru pričeli z delom ob sedmi uri — takšna so bila stališča in priporočila' republiške skupščine, ko smo se pomladi odločali za prehod na poletni čas. V zadnjem času pa je vse več delovnih organizacij, ki se po prehodu na zimski čas zavzemajo za to, da bi z delom pričeli ob šesti uri. Nekatere večje organizacije v žalski občini, kot so Tekstilna tovarna v Preboldu, Garant in Tovarna nogavic na Polzeli, so zaradi triizmenske-ga dela pomaknile pričetek dela uro nazaj že pred petindvajsetim septembrom, po prehodu na zimski čas pa naj bi pričele delovnik ob šesti uri. Takšno odločitev je podprlo tudi nekaj drugih delovnih organizacij v naši občini. Izvršni svet je ob tem menil, da za območje občine ni sprejemljivo toliko različnih pričetkov delovnega časa in da bo nemogoče usklajevati prevoze na delo in iz dela ter urediti otroško varstvo. Zato je priporočil vsem, da upoštevajo stališča slovenske skupščine in pričnejo z delom ob sedmi uri. Na nejasnosti in popolno zmedo okrog premika delovnega časa je opozoril tudi občinski svet Zveze sindikatov, ko je razpravljal o prehodu na zimski delovni čas. Zaradi številnih zapletov in težav je sindikat zahteval enotno reševanje delovnega časa po vsej Sloveniji. -ij- BGJAZEN, DA SE BO BENCIN PODRAŽIL, JE BILA UPRAVIČENA „Le komu naj še verjamemo,” je bilo večkrat slišati po zadnji podražitvi naftnih derivatov. Najodgovornejši funkcionarji so preko sredstev javnega obveščanja zagotavljali, da se letos derivati ne bodo več podražili. Vest o podražitvi bencina v začetku meseca pa je zopet povzročila neljube vrste pred črpalkami. Kritizirali smo neprimerno obnašanje posameznikov, ki so si na vsak način hoteli zagotoviti gorivo po stari ceni. Seveda je kritika opravičena zaradi nevarnosti, ki jo lahko povzroči nepravilno skladiščenje goriva. In kdo je potegnil krajši konec? Tisti, ki je verjel, da se bencin ne bo podražil in ni povzročal gneče na črpalki, in najbrž tudi tisti, ki si zalog ne more ustvariti. Tudi to je primer, ki delovnim ljudem ni razumljiv. Andrej Marinc, Štefan Korošec in Emil Rojc v naši občini Da bi se seznanili z gospodarskimi -in političnimi razmerami v občini, so se visoki gostje pogovarjali s političnim aktivom občine, z vodstvom samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij TT Prebdld, ogledali pa so si tudi kmetijo Ivana Vraniča v Prekopi in hmeljsko sušilnico v Šempetru. Celodnevni obiSK je bil namenjen pripravam na sejo CK ZKS, ki bo obravnavala naloge iz programa gospodarske stabilizacije* V razgovoru s političnim aktivom so se gostje seznanili z gospodarskimi in političnimi razmerami v občini. Oceno stanja sta podala Franc KaFek, predsednik OK ZKS, in predsednik izvršnega sveta Ervin Janežič. Predsednik CK ZKS Andrej Marinc je izrekel priznanje delovnim ljudem žalske občine za dosežene gospodarske rezultate, podprl prizadevanja za prestrukturiranje gospodarstva in se pohvalno izrazil o dosežkih na področju kmetijstva. Pri tem pa je opozoril na investicije, pri katerih je potre- ,,Predlog predvidenih obdavčitev občanov ni sprejemljiv, zato ga je ZIS zavrnil. Jasno pa je, da moramo nekaj storiti na tem področju. Del ljudi hoče živeti na osnovi tako ali drugače pridobljene lastnine, do katere so nekateri prišli tudi na nepošten način. Preprečiti moramo rentniško življenje, ne pa preprečevati, da si delavec z lastnimi rokami ustvarja boljše življenjske pogoje, saj je ci|j družbe čimvečji družbeni in zasebni standard. Torej preprečiti je treba prisvajanje lastnine mimo dela in podobne špekulacije,” je dejal Andrej Marinc. bno bolj kot doslej upoštevati varstvo okolja. Po ogledu nekaterih obratov Tekstilne tovarne Prebold je Srečko Kvas seznanil goste z aktivnostjo komunistov v tovarni in ocenil, da so se akcijske konference pokazale kot dobra oblika organiziranja, dogovarjanja in delovanja komunistov. „Komunisti smo sicer enotni pri sprejemanju sklepov in stališč, premalo pa smo aktivni pri' njihovem uresničevanju.” je dejal- Z gospodarskimi gibanji, prizadevanji za povečanje izvoza, ki ga uspešno uresničujejo, pa tudi z nekaterimi problemi, ki jih povzročajo administrativni ukrepi, in s pogoji gospodarjenja je goste seznanil direktor TT Prebold Ivan Žagar. Pri tem pa je poudaril, da le z delom in mobilizacijo delavcev uspevajo dosegati zastavljene cilje. Združevanje dela in sredstev ter izvoz sta poleg skrbi za delavca njihovi najpomembnejši nalogi tudi v prihodnje. Razpravo je strnil Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo jeansa, za katero ima precej zaslug Anton Brinar Andrej Marinc z naslednjo ugotovitvijo: „Vaš način razmišljanja, političnega delovanja'in rezultati so tak-Sni, da nimam — niti nisem imel namena soliti pameti kolektivu. Zavest kolektiva, vsakega delavca v njem — pri tem ne mislim le delavcev za strojem, ampak širše, da je treba delati gospodarno, produktivno, v lastnem interesu in interesu kolektiva, pri tem pa spoštovati splošne in družbene razmere, se vključevati v stabilizacijska prizadevanja in povečati izvoz, je takšna, da delavcem tekstilne tovarne Prebold lahko le želim, da nadaljujejo takšno pot.” Razgovor pri Ivanu Vraniču je potekal sproščeno, Andrej Marinc pa se je predvsem zanimal za letošnjo hmeljsko letino, ogledal si je tudi sodoben hlev in živino. »Ob slovesu je Andrej Marinc dejal: „Pa dobro gospodarite.” Ivan Vranič pa se je odrezal z besedami: „Vi pa nam pomagajte!” jk festacije in za kvaliteto strojev. To pa je tudi največje jamstvo, da se bo SOZD Agros naslednje leto še uspešneje uveljavila na tujih tržiščih. Ob zaključku manifestacije so podpisali sporazum z našimi izvoznimi organizacijami, s katerim želijo še uspešnejši prodor na tuja tržišča. Trem tujim partnerjem smo zastavili vprašanje, kako so zadovoljni s kvaliteto Agrosovih proizvodov, kolik obseg nakupa planirajo za naslednje leto in s kakšnimi težavami ' se srečujejo pri poslovanju z našimi izvoznimi organizacijami. Deiali so: Mag. Jakob Sitter — Zveza slovenskih zadrug v Celovcu: „Prav je, da se na takšen način seznanjamo s programom proizvodov. Čeprav smo pričeli sodelovati šele letos, pa lahko na osnovi mnenja naših kmetov rečem, da so stro ji kvalitetni, cena pa konkurenčna. Za naslednje leto planiramo še večji nakup teh strojev. Z njimi želimo opremiti slovenske kmete -V ” Romeo Sbueb V prvem polletju letos so povečali vrednost izvoza v primerjavi z enakim obdobjem lani za 26 odstotkov — Letos se je pojavila med večjimi kupci Italija — Največji izvoz so zabeležili v juliju Ni naključje, da Keramična industrija Liboje tudi letos dosega ugodne proizvodne in poslovne rezultate. Imajo dobro organizacijo dela, vsako naložbo temeljito pretehtajo, zadržali pa so tudi dober posluh za zahteve kupcev. To je zlasti pomembno za kupce na zahodnem trgu, kajti tu se Keramična industrija Liboje srečuje s hudo konkurenco. Za 26 odstotkov večji dolarski iztržek za keramiko na tujem je nedvomno uspeh, ki jih spodbuja k še večji proizvodnji in dobri poslovnosti. Izvozili bi lahko še več, če ne bi imeli obveznosti do domačih kupcev. Zaradi upadanja vrednosti dinarja se cenovne škarje doma zapirajo, odpirajo pa se na tujem. Poleg izvoza v Nemčijo, Francijo, Anglijo, Belgijo, Dansko, in še v nekatere države se je letos pojavila kot močan kupec njihove keramike Italija. Sicer niso povsem na tekočem glede naročenega blaga v SZ oziroma na vzhodni trg, a bo do konca leta možno še marsikaj postoriti oz popraviti. Več izdelkov na Koroškem. V poslovnih odnosih, ni težav.” Romeo Sbuelz —- Ocmus, Udine, Italija: „Manifestacija je čudovita in dobro organizirana, navdušen sem nad kvaliteto novih strojev. Sicer pa so ti stroji glede kvalitete na visoki evropski ravni. Nakup za naslednje leto bomo še povečali. V poslovanju ni omembe vrednih problemov.” Jöbstl Karl — Mayerwaren, Deutschlandsberg, Avstrija: „Kvaliteto proizvodov moram pohvaliti, prav tako širok program kmetijske mehanizacije. Zanj je v Avstriji veliko povpraševanje, zato bomo poleg malih začeli kupovati tudi velike nakladalke ter enoredni in dvoredni koruzni kombajn. Z Agrosom dobro sodelujemo.” Dodajmo še, da z omenjenimi stroji Agros že pokriva 30 % potreb avstrijskega trga. Prodor na tuja tržišča ni lahek, primer Agrosa pa bi gotovo lahko služil za zgled. jk Karl Jöbstl Ogledali smo si nekaj novih izdelkov (razne vrste servise), s katerimi bodo popestrili program v prihodnjem letu. Vendar so pri tem previdni. Zavedajo se, da so kupci na tujem v svoje kataloge že vnesli izdelke iz obstoječega programa, zato novosti počasi uvajajo v svoj program. Uspešno se odvija tudi proizvodnja grafitnih loncev. Tudi te izdelke bi lahko izvažali, vendar pa to zaradi velikih potreb doma — to je na jugoslovanskem trgu — ne pride v poštev. Ker je Keramična industrija Liboje že v prejšnjih letih načrtno vlagala v razširitev in modernizacijo proizvodnje, letos in v prihodnjem letu niso predvideli večjih naložb. Med novejšimi pridobitvami je obrat družbene prehrane, Agrosova izvozna manifestacija ____________________________:_________J pa bi zlahka prodali tudi na domačem trgu, če bi jih le imeli. Pozdraviti je treba vse večjo samostojnost Keramične Liboje glede lastnega designa. Bili so časi, ko so kupci na tujem kupovali keramiko zaradi lepih vzorcev, danes pa tega skoraj ni več. Razvojne službe so v tem pogledu opravile pomembno delo in drži, da je razvojni center z dobrimi oblikovalci srce delovne organizacije. Nov koruzni luščilec SOZD Agros je že drugič zapovrstjo organiziral izvozno manifestacijo, ki se je je udele- žilo 24 domačih in 20 tujih predstavništev. Na njej so sodelovali tudi poslovni sodelavci iz Itali- Priznanje osnovni šoli Braslovče Celjska turistična zveza je pred dnevi podelila priznanja za najlepša šolska okolja v letošnjem letu. Kako so šolarji poskrbeli za svojo okolico in kako so jo uredili, je ugotavljala posebna komisija turistične zveze, ki je pregledala okolja vseh šol na širšem celjskem območju. Iz žalske občine si je letos priznanje priborila osnovna šola Vlado Bagat iz Braslovč, ki je osvojila prvo mesto in prejela tudi prehodni pokal. Priznanji sta prejeli še osnovna šola Franca Kranjca, Celje-Polule in osnovna šola Ljubno, ki sta osvojili drugo oziroma tretje mesto. Mag. Jakob Sitter ki je namenjen tudi za sestanke. Nabavili bodo le nekaj opreme za strugamo in obnovili skladišča za embalažo ter izboljšali notranji transport. Na posnetku je domiselno obli- kovan servis, ki je lepa popestritev proizvodnega programa. Lojze Trstenjaik je, Avstrije, ZRN, Sovjetske zveze, Romunije, Velike Britanije, Grčije in Norveške. ..Ker ie zunanjetrgovinska menjava naša ekonomska nuja, želimo poslovne sodelavce seznaniti s kompletnim Agrosovim programom, posebej pa seveda z novimi proizvodi,” je dejal v pozdravnem govoru Polde Rajh, predsednik KPO SOZD Agros. Zbrane ie pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Žalec Viljem Petek. Po ogledu tovarne kmetijskih strojev so si poslovni sodelavci in gostje ogledali nove proizvode in demonstracijo njihovega delovanja. Mnogo pohval je bilo izrečenih za dobro organizacijo mani- /Z NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Keramična industrija Liboje povečuje izvoz na zahod Komentiramo Delovna skupina CK ZKS v UK Savinja Za izvoz bodo delali tudi ob sobotah Priprave na jesensko setev (Foto: L. Korber) --------------------------\ Setveni načrt daje prednost pridelavi hmelja, mleka in mesa K._____________________________:_________________:_____________J Delovno skupino CK ZKS, ki jo je vodil sekretar medobčinskega sveta ZKS Emil Rojc, so komunisti LIK Savinja Šempeter seznanili z gospodarskim položajem temeljne in delovne organizacije in z aktivnostjo osnovne organizacije ZK. „V nič kaj zavidljivi gospodarski situaciji komunisti skupaj z drugimi subjektivnimi silami zadovoljivo obvladujemo politične razmere, 170-članski kolektiv temeljne orga- od dne, ko n^j bi v Arji vasi pričela obratovati nova mlekarna. Kazalo je, da bo mlekarna, ki je doslej že večkrat burila duhove širše javnosti, ponovno postala predmet zanimanja in soočanja argumentov za in proti. Žalska Občina je namreč ob pričetku izgradnje zagotovila, da bo hkrati z novim objektom nared tudi kanalizacija do mlekarne. Vendar pa se v občini nikakor niso mogli odločiti, ali bomo k izgradnji čistilne naprave pristopili sami, ali pa bomo združili moči in se povezali s celjsko občino. „Dileme so končno razrešene,” pravi Franci Radišek iz samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste. „Končni dogovor je, da glede na razmere, v kakršnih smo, žalska občina pohiti z izgra- nizacije se zaveda, da je le z boljšim delom mogoče dosegati boljše rezultate,” je dejal sekretar OO ZKS Miran Miklavžina. Vse bolj pa se kaže nezadovoljstvo delavcev zaradi problemov, na katere sami nimajo vpliva. Gre za visoko dvigovanje cen repromateriala, in energije, tako delavcem ne ostane nič, zato tudi niso zainteresirani aktivneje delovati v samoupravnih organih in družbenopolitičnih or- dnjo prve faze lastnega kanalizacijskega sistema, takšnega, kakršnega smo predvideli v programu referenduma.” Investicija je po besedah F. Ra-diška še vedno v skladu z investicijskim programom. Kanal Arja vas—Kasaze in prva etapa čistilne naprave bosta stala trinajst starih milijard in pol. Po ponovnih preverjanjih in izračunih kaže, da so bile ocene, vrednosti pred dvema letoma točne in da ne bo prišlo do dodatnih podražitev. Trenutno je zgrajen kolektor od Arje vasi do Kasaz, zaključujejo pa se načrti za čistilno napravo, za katero je v upravnem postopku lokacijsko dovoljenje. Z izgradnjo povezovalnega kanala od kanala Arja vas—Kasaze naj bi po načrtih pričeli v sredini septembra, v začetku oktobra pa naj bi se pričela ganizacijah. Delegacije SIS so neaktivni delegati se neradi udeležujejo sej, ker ugotavljamo, da nimajo vpliva na porabo. Delavci ne zanikajo svojih slabosti, istočasno pa kritično ocenjujejo nekatere negativne pojave v naši družbi, o katerih bi morali spregovoriti na seji CK ZKS. Zaradi nedoseganja planskih ciljev za letošnje leto, so sprejeli poseben program dela do konca leta. V njem so zapisali, da bodo povečali fizični obseg proizvodnje, bolje izkoriščali delovni čas, za izvoz bodo delali tudi ob sobotah. V prvem polletju so uresničili le 18 odstotkov planiranega izvoza za firmo IKEA iz Švedske, predvidevajo pa, da bodo do konca leta uresničili planirani izvoz. Sicer pa pravijo, da bodo izvoz v naslednjih letih še povečali. Zato pa bodo morali posodobiti proizvodnjo, izboljšati kvaliteto izdelkov, pričakujejo pa tudi več reda na področju cen in dohodkovnega povezovanja. Idejna in cijska enotnost komunistov je pri premagovanju zapletenih gospodarskih razmer še kako pomembna, so ugotovili ob zaključku razgovora, ki je bil namenjen pripra- pripravljalna dela za izgradnjo čistilne naprave. Izvršni svet skupščine občine je pred dobrim mesecem dni pregledal stanje vseh aktivnosti v zvezi z izgradnjo kanalizacijskega sistema v občini in tudi sprejel rokovnik del. Sestavljena je tudi posebna delovna skupina, v kateri so predstavniki izvršnega sveta, samoupravne skupnosti za komunalo in ceste, Nivoja, Zavoda za načrtovanje, Komunale in Hmezada ter predstavniki sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo. Njihova naloga je predvsem dosledno spremljanje im, vztrajanje na sprejetih nalogah in rokih. Le tako bo mogoče pravočasno končati delo in preprečiti, da bi neurejena kanalizacija zavirala ^delo nove področne mlekarne. Irena Jelen Povečevanje nasadov hmelja in boj za večjo pridelavo mleka iti mesa sta v srednjeročnem načrtu zapisana kot temeljna usmeritev kmetijstva v žalski občini. Na osnovi takšnih izhodišč je bil narejen tudi letošnji setveni načrt v družbenem sektorju in pri zasebnikih. Setveni plan predvideva, da bodo letošnji nasadi hmelja v družbenem Sektorju obsegali 900 hektarov starih dolgoletnih nasadov, 93 hektarov je prvoletrii-ka, okoli dvajset do trideset hektarov hmeljišč pa nameravajo obnavljati. Takšna usmeritev je poleg srednjeročnih načrtov tudi boj za povečan izvoz v tujino, hkrati pa je treba zadovoljiti tudi potrebe domačega trga. V proizvodnji za večjo pridelavo mleka in mesa posvečajo v letošnjih setvenih načrtih veliko pozornosti proizvodnji krme, intenzifikaciji travne proizvodnje in obnovi travnatih površin. Tra-vinji namenjajo 525 hektarov, od tega 122 hektarov pašnikov in 403 hektare travnikov. Posejali bodo tudi okrog 42 hektarov novih travnih deteljnih mešanic, na račun katerih bodo posejali dobrih sedemnajst hektarov manj pšenice, ker so (po besedah Franca Verstovška iz delovne organizacije Kmetijstvo) žičnice za prido-lovanje in zlasti žetev pšenice neprimerne. Zaradi tega tudi pri- haja do manjšega odstopanja v republiškem razre.zu pri setvi pšenice. V setvenih načrtih namenjajo pšenici 212 hektarov, od tega 160 hektarov na poljedelskih površinah, dobrih 51 hektarov pa v premeni. Na 104 hektarih bo kalila semenska pšenica, kateri zaradi povečevanja dohodka in lastne oskrbe s kvalitetno semensko pšenico namenjajo vsako leto več površine. V zadružnem sektorju načrtujejo še 434 hekatov površin, ki jih nameravajo posejati s koruzo, ki je izključno namenjena siliranju. Tudi v zasebnem sektorju je precej površin namenjenih hmelju, ki naj bi ga prihodnje leto gojili na 730 hektarih. Dobrih 900 hektarov je namenjenih za pridelavo silažne koruze, na 840 hektarih pa naj bi kmetje pridelovali koruzo v zrnju. V pridelavi pšenice' bodo zasebni kmetje letos poskušali izpolniti republiško obvezo, ki znaša 240 hektarov, kar je okrog šestdeset hektarov več kot v lanskem letu. J. Jelen Po prvih ocenah letošnje leto ni bilo najbolj naklonjeno hmelju in koruzi. Zaradi suše in slabega vremena naj bi letos v Savinjski dolini bilo za petino manj hmelja kot lani, ko so ga obrali 4119 ton. V občini pričakujejo srednje dober pridelek koruze, vsaj tam, kjer ni bilo suše. Na več kot petdesetih hektarih je koruza močno poškodovana, zaradi česar bo treba dokupiti še osemsto do tisoč ton koruze. Kljub slabim in melioriranim površinam pa imamo letos za naše podnebne razmere rekorden pridelek pšenice, medtem ko nekatere sosednje občine sploh niso dosegle planov. Letos je večji tudi hektarski donos v družbenem in zasebnem sektorju. Turistična bera bi lahko bila še boljša Ocene letošnje turistične sezone, ki bi je še ne smelo biti konec, so dokaj različne. Hotela sta bila zasedena z nizozemskimi gosti in s Splitčani, jamo Pekel in rimske izkopanine si je letos ogledalo že preko 30.000 obiskovalcev, turistične prireditve so bile dobro obiskane in še bi lahko naštevali. Kaj pa zajemanje tranzitnega prometa? Nič bolje kot pretekla leta, bera je slabša, zatrjujejo v Hmezadovem Gostinstvu, bencinska kriza je namreč prispevala svoje. Vse to je res, res pa je tudi, da je bilo čez sezono večina gostinskih objektov, tudi privatnih, v času dopustov zaprtih, zaprti pa so bili tudi ob nedeljah. Menda je republiški izvršni svet zahteval, da gostinski objekti ob glavni prometni žili ne smejo biti zaprti v turistični sezoni. Pa se tudi letos nihče ni zmenil za to priporočilo, za nespoštovanje pa najbrž tudi nihče ne bo odgovarjal. Pred leti je občinski izvršni svet sprejel odlok o obratovalnem času gostinskih lokalov, ki je prav tako ostal samo na papirju. Nekatere izjeme v popestritvi turistične ponudbe še ne morejo izboljšati splošne ocene če smo delali po staiem.Objekt, ki posluje z izgubo, je bolje zapreti, menijo nekateri, namesto da bi razmišljali o boljši ponudbi in o več delu. O enotni turistični in gostinski ponudbi skoraj ne moremo govoriti, sodelovanja skoraj ni. Amaterski delavci v turističnih in hortikulturnih društvih so še vedno osamljeni. Na vsa ta vprašanja tudi letos ne moremo dobiti odgovora. Najbrž pa drži, da nočemo in tudi ne znamo; mnogim pa najbrž še tudi ni treba. Še najbolj smo uspeli v dvigu cen. jk Slavnostni govornik Zdravko Krvina Delavski svet IGM Gradnja Žalec je na svečani seji podelil plakete in priznanja zaslužnim članom kolektiva. Zdravko Krvina, sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov, pa je na svečanem zboru kolektiva spregovoril o aktualnih nalogah uresničevanja programa gospodarske stabilizacije, v prizadevanjih sindikatov za ohranitev socialne varnosti delavcev in izrekel priznanje kolektivu IGM Gradnja za dosežen razvoj, razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in za dosežene gospodarske rezultate. ga standarda, za kar se moramo še posebej zavzemati v sindikatih. Pri vas so ta prizadevanja prisotna in tudi uspešna. Pomembno je tudi, da dosegate vsako leto porast produktivnosti in da se usmerjate tudi v izvoz,” je dejal Zdravko Krvina. V nadaljevanju slovesnosti je nastopil mladinski pihalni orkester iz Žalca, katerega pokrovitelj je IGM Gradnja, Zbor šoferjev in avtomehanikov, program pa je povezovala Marjeta Žagar. jk . „V času, ko bijemo bitko gospodarske stabilizacije, smo še posebej zadovoljni, kadar ugotovimo, da se zastavljeni cilji uresničujejo tudi v praksi, kar seveda velja za vaš kolektiv. Zavedati pa se je treba, da bitka še ni dobljena, ta bo trajala še nekaj let in na to morate biti pripravljeni tudi vi. V naši družbi je vse preveč odstopanj od dogovorjenih nalog, med drugimi tudi na področju zaščite delavčeve- GRADNJA: SLOVESNOST OB JUBILEJU ZARADI NEENOTNOSTI CEN KASNILA PRODAJA KROMPIRJA Večina gospodinj je v teh dneh, ki imajo že pridali jeseni, sredi največjih nakupov sadja in drugih živil za ozimnico. V Savinjskem magazinu, Nami in Hmezadovi prodajalni na tržnici pravijo, da je ozimnice dovolj — Od čebule, česna, svežega zelja in fižola v zrnju. Zaradi suše in prehitrega dozorevanja je tudi letos primanjkovalo paprike, saj so le-to prodajali za ozimnico le nekaj dni' v avgustu. V začetku septembra, ko je bilo povpraševanje po njej največje, jo je bilo sicer še moč kupiti, vendar je bilo zanjo treba odšteti kar dvajset dinarjev več kot mesec prej. Nemalo zapletov in nejasnosti je bilo letos zaradi prodaje krompirja. Ne zaradi količine, temveč bolj zaradi tega, ker se v republiki niso mogli dogovoriti za enotno ceno. Zaradi tega je prodaja krompirja za ozimnico kasnila za dober teden dni. Bera jabolk je letos precej skromnejša v primerjavi z lanskimi količinami. Namesto lanskih 2700 ton so letos jablane na Mirosanu obrodile le okrog 2000 ton. sadežev. Manj kot prejšnja leta je zlasti delišesa bolje pa kaže jonatanu, ki rodi na trideset do petintrideset hektarih Mirosanovih plantaž. Letos je moč kupiti tudi nekaj novih sort, kot so idared, glaster in jana-gold. V trgovinah je bilo letos moč kupiti tudi kvalitetno industrijsko grozdje: laški rizling in modro frankinjo. Trgovske organizacije, ki oskrbujejo naše občane z ozimnico, v dogovoru z banko omogočajo prodajo tudi na kredit, vendar je po besedah prodajalcev, med ljudmi zelo majhno zanimanje za tovrstno kreditiranje. Za hladne jesenske in še hladnej- še zimske dni se je moč v naših prodajalnah oskrbeti tudi s premogom. Dovolj je lignita, ki ga dobijo potrošniki tudi na kredit za dobo deset mesecev in brez pologa. Težave se pojavljajo pri oskrbi z rjavim premogom, ker ga občina ne prejema v dogovorjenih količi- nah, kupcem pa je na voljo viso-kokaloričen premog v vrečah po dvajset kilogramov. Prav tako so težave z dobavo plinskega olja, saj je bila pred septembrsko podražitvijo dobava za nekaj časa prekinjena. -tj-' OBRTNIK IZGINIL, DELAVCI OSTALI BREZ DELA Ko so se štirje delavci, zaposleni pri obrtniku Jožetu Šketu iz Velike Pirešice, vrnili 1, 9. 1983 s kolektivnega dopusta, niso niti slutili, kakšno presenečenje jih čaka. Namesto omenjenega obrtnika jih je pričakal njegov sorodnik z delovnimi knjižicami. Pojasnil jim je, da je Jože Šket odšel neznano kam, torej si naj delo poiščejo drugje. Seveda se delavci s takšno rešitvijo niso strinjali, vso zadevo pa predali družbenemu pravobranilcu. Sedaj obrtnika iščejo, baje se je oglasil s Sicilije, verjetno pa brezskrbno pluje po morju z jahto, ki jih sam izdeluje. Pozabil pa je na svoje delavce, ki so ostali brez dela in kruha. Primer je kaj nenavaden, več o obrtniku pa ob zaključku redakcije nismo izvedeli. Kako se bo zadeva razvozlala, bomo pa še pisali. Narod je potreboval svobodo in kruh Presneto dobro moraš gristi ko-Mrafi- ct, da prikzd prav tja do njenega vrba. Vrha, kamor je nekoč rad zahaja! avstroogrski imenitnik in ki še danes odkriva radovednemu popotnika in samotnemu planincu prelesti Savinjske doline, pa tudi zanimivosti zasavskih revirjev. Vrb, nekoč pokrit z jelovi in smrekovimi gozdovi ter krepkimi macesni, je znal v svojih nedrih skriti tudi marsikaj, kar je bilo treba skriti pred očmi nehumanega režima stare Jugoslavije. Tu so se v času med obema vojnima vihrama srečevafi revirski in bbojski rudarji, steklarji in cementarji s preboldskimi tekstila, kmetje in delavci, iz katerih sb hoteli domači in tnji gospodarji iztisniti srce in dušo v zabukovškem rudniku. Tu so iz mnogih ust prvič zadoneli vzkliki: Dol s fašizmom! Dajte nam kruha! Takšni in podobni vzkliki so se zarezali tudi v spomin Petra Špraj-ca. Toneta Sterniše in Rozalije Kroflič — treh udeležencev predvojni srečanj, ki so se tokrat znova srečali na svoji — delavski ptani- ŽANDARJI SO KUKAM IZZA BUKEV... Prej majhen kot velik mož je Peter šprajc, droban, a vseeno čvrst in vzravnan, kljub letom, ki jih nosi na grbi. Povprašam, kdaj ga je pot prvič zanesla na Mrzlico. Roke položi na veliko leseno mizo, ki skupaj s staro kmečko pečjo daje pečat domačnosti sobi na Mrzlici. In začne pripovedovati: „Prvič sem bil na Mrzlici leta 32, ko mi je bilo komaj osem let. Oče je sodeloval v delavskem gibanju, bil je delavski zaupnik in aktiven delavec pri Svobodi v Zabukovici. Kot vsi napredni svobodaši še je udeležil izleta na Mrzlico, z njim pa tudi jaz. To je bilo zame nekaj novega: veliko novih obrazov, tu so bile pihalne godbe, tamburaši, ljudje s pesmijo na ustih.” Utrinjajo se spomini. Lepo po vrsti jih vleče na član, se ob nekaterih zaustavi malo dlje, drugih se samo dotakne. „Politike takrat še nisem razumel,” razloži. „Po letu 35, zlasti 37, so takšna srečanja postajala vse pogostejša, pa sem že dojemal smisel delavskega gibanja. Ne le da smo bili v naravi,” pribije Peter, „pogovarjali smo se že o naprednem gibanju in delavski mladini. V letih 38 in 39 smo imeli na naši strani že organizirano skojevsko grupo.” Gladko in brez predaha teče njegova pripoved, brez pc&ebnega dre- ganja pripoveduje naprej: „Po letih 35, 37 je zaradi povečane vloge partije in razmaha delavskega gibanja vse bolj prevladovala leva miselnost, ker se je pokazalo, da oportunistični odnos socialdemokracije ne bo rešil delavskega razreda iz položaja, v kakršnem je bil.” Socialdemokracija in zagovorniki protiljudskih režimov niso gledali z veseljem nanje. Pa so kljub temu prihajali. Po tisoč in več jih je brusilo pete v strm breg. Nič jih ni odvrnilo, niti stari jugoslovanski žandarji, „ki so sedeli za bukvami in opazovali, kaj se pred kočo dogaja,” se spominja. In doda: „Tu pa so bili pevski zbori, igrale so ru-darske godbe, slišali so se vzkBkì: Dol z diktaturo! Dol s fašizmom! Dajte nam kruha!” Te spomine komaj dokončamo, ko že sogovornik niza nov splet spominov. Mimogrede zvem' zgodbo o tem, kako so zgradili gugalnico na tej delavski planini, kot imenuje Mrzlico. „Precej truda je bilo potrebnega, da smo železno ogrodje znosili pod vrh, ko- ni bilo prevoza,” pripoveduje Peter Šprajc. V HRIBIH SMO BILI VSI ENAKI Peter pripoveduje, Töne in Rozalija pa dopolnjujeta njegovo pripoved. „ 12 let mi je bilo, ko sem bil prvič tukaj,” pove možak, obraz katerega obvladujejo zvedave in živahne oči. Mož, ki mu humor ni tuj in ki zna stvar obrniti na Segavo plat kljub sedemdesetim letom in palici v rokah. „Jaz se dobro spominjam,” je takoj nared za pogovor, „več nas je hodilo skupaj," pa smo se domenili — eden je spl k eni skupini, drug je šel k drugi in pridobival mlade. Starejši si postajal, zrelejši si biL” Kot bi s kretnjami hotel dati težo svojim besedam, sklene roke in pove: „Mrzlica je bila zbirališče na- Peter Šprajc Tom Sterniša DRUG! TABOR LJUDSKE FRONTE Spomin na izročilo Savinjskega Triglava Okrog dva tisoč delovnih ljudi in občanov, udeležencev predvojnih srečal^) proletariata iz Zasavja in Savinjske doline, prvoborci, mladina, planinci in taborniki so se 4. septembra udeležili H. tabora ljudske fronte na MrzKci, ki sta ga medobčinska sveta SZDL in Trbovlje organizirala v spomin na predvojna srečanja savinjskih in zasavskih proletarcev. Da bi ohranili'spomin na izročilo in pomen Savinjskega Triglava, kot nekateri imenujejo Mrzlico, bosta medobčinska sveta vsako leto organizirala srečanje Savinjčanov in revirčanov. Letošnje srečanje je bilo že drugič zapovrstjo, med drugimi pa sta se ga udeležila tudi članica sveta federacije Pepca Kardelj in predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. Slavnostni govornik je bil Peter Šprajc, prvoborec in udeleženec nekdanjih predvojnih srečanj na Mrzlici. V govoru je nanizal spomine na delavsko in revolucionarno gibanje med obema vojnima vihrama v Zasavju in Savinjski dolini, obudil spomin na nekatere dogodke iz vojnih dni in opomnil tudi na nekaj važnejših dogodkov po letu 45. Nekaj besed je povedal tudi o današnjih razmerah in menil, „da prednih slovenskih ljudi. Prvo je bilo narodnostno prebujanje, iz tega pa je nastalo delavsko prebujanje. Poglejte, še danes so lepe planinske navade,” doda Tone, planinec s telesom in dušo, „da smo v hribih vsi enaki. Tudi mi smo bih prijatelji. Celo košček kruha smo si dehti.” Zamisli se in doda: „Še nekaj je bilo — všeč nam je -bilo, če je kdo zavpil: Dol s fašizmom! Pa še vedel nisi, kaj pomeni klic. Nisi vedel, ampak če so drugi zavpili: Dol s fašizmom, ri še ti zavpil: Dol s fašizmom! Pa: Dajte nam kruha, čeprav si kruh jedel.” „Poglejte,” začne razlagati, „rodil sem se v hiši, kjer so bila tla prekrita z opeko, veliko je bilo lačnih ust. Če pa si šel skozi vas, kjer so stanovali sami nadzorniki, pa je dišalo. Pa so rekli: knap naj solato je, ini bomo pa prato. Veste, če je „ lahko nekdo jedel prato, drug pa le solato, je to pri mladih vzbujalo odpor in sovraštvo. Zato pa lahko tako vzklikali.” Tudi Krofličeva mama je pri svojih šestnajstih, sedemnajstih letih težko razumela, da imajo eni vse, drugi pa nič. Ko jo je pot prvič zanesla na Mrzlico, še ni razumela takratne politike. Je pa čutila, da nekaj ni prav in da tisti, ki se zbirajo na Mrzlici, mislijo drugače. „V vas je večkrat prišel Slavko Šlander in rekel: Fantje in dekleta, gremo jutri na Mrzlico. Pa smo šli,” se spominja. „Ne le enkrat, eno ieto sem bila kar sedemkrat na vrhu,” doda. Še so pripovedovali moji sogovorniki. Skozi njihove besede se je prepletala ena misel: Mrzlica je pokazala, kaj narod potrebuje — da potrebuje svobodo, da potrebuje kruh. Spomin nanjo ne bo zbledel — le razširil se bo. S staršev na otroke, z otrok na vnuke. Iz roda v rod bo ostajala simbol boja za delavčev lepši jutri. Irena Jelen Okupacija—nemško vohunstvo—raztrganci Rozalija Kroflič smo v zadnjih letih živeli s preveliko žlico.” „Proizvodnja blaga,” je poudaril, , Je bila premajhna za takšno potrošnjo, zadolževanje v tujini pa je tudi že doseglo kritično mejo. Kljub temu pa je odveč malodušje, najboljše zdravilo proti njemu je produktivno delo, rekre-ativnost in angažiranost na najširši fronti,” je zaključil Peter Šprajc. Govoru je sledil krajši kulturni program, v katerem so sodelovali moški pevski zbor Svoboda iz Žalca, recitatorji kultumo-za-bavnega društva Golding iz Prebolda, ansambel Vokali in pihalni orkester iz Zagorja. MRZLICA -SPOMIN IN OPOMIN Na 54. seji predsedstva občinske konference SZDL Žalec smo ocenili priprave in izvedbo Tabora ljudske fronte Mrzlica 1983. Predsedstvo izreka priznanje in zahvalo organizatorjem in mnogim sodelavcem za pripravo in izvedbo prireditve, predvsem organizacijskemu odboru, v katerem so sodelovali predstavniki občine Žalec in Trbovelj. Predsedstvo se zahvaljuje za nudene brezplačne prevoze Tekstilni tovarni Prebold, Tovarni nogavic Polzela, Tekstilni tovarni Juteks. Žalec, OŠ Nade Cilenšek Griže in gasilcem. Svoje dolžnosti so dobro opravili gostinci Hmezada, narodna zaščita, planinci in taborniki ter druge službe: radioamaterji, prodajalci značk in prva pomoč. Vse priznanje velja številnim udeležencem, zlasti pripadnikom ZZB NOV, slavnostnemu govorniku Petru Šprajcu in nastopajočim v kulturnem programu. Žal pa smo na Mrzlici pogrešali mnoge družbene delavce — vodilne ljudi iz OZD in KS, vodstev družbenopolitičnih organizacij, društev in samoupravnih organov. Zakaj ni bilo več članov ZK, sindikata, mladine in SZDL ocenite sami! Prevoz je bil zagotovljen. Na predvojnih zborovanjih se je na Mrzlici zbirala množica aktivistov brez posebnega propagiranja, danes pa . . .? Udeležba na takšnih svečanostih naj nam bo v ponos in čast, ne pa v breme in obvezo. Naslednje leto pričakujemo torej boljši odziv in res množično srečanje na Taboru ljudske fronte — Mrzlica ’84. ______________Janez Meglič J Adolf Hitler je ob svojem prihodu v Maribor 26. aprila 1941 izrekel usodni stavek: „NAPRAVITE Ml SPODNJO ŠTAJERSKO NEMŠKO!” S temi besedami je dal zeleno luč nacistični totalitarni ureditvi v slovenski Štajerski. Domači in tuji nacisti so napravili načrt, da bodo slovenske kraje priključiti k tretjemu rajhu 1. novembra 1941. Akta o priključitvi pa Hitler v napovedanem roku ni podpisal. Strasburga. Fofegstalnih gestapovskih izpostav so po deželi organizirali nova takoìmenovana IV N oporišča (Stutzpunkt). Glavni cilj teh akcij in reorganizacij je bit Dokončno uničiti vse partizanske enote. V tem času so se na terenu pojavili posebni oddelki za pr oli partizansko bojevanje: IZVIDNIKI (aufklarer) ,A” in POIZVEDOVALO (erkunde?) „E”. Glavne naloge izvidnikov m pretzkuševai- Tečaj raztrgancev v Rodetovi vili v Celja (dragi z tečaja gestapovcev Franz SUMS) spredaj je vodja Glavni vzrok za to so bile partizanske akcije. Slovenska štajerska ni bila „mirna”. Ukinjene so bile tudi priprave na svečanosti. Namesto tega so se po deželi pojavila obvestila (Bekanntmachung) o zaprtih področjih (Spergebiet), kamor državljanom ni bil dovoljeg vstop zaradi partizanskih akcij. šef varnostne policije in varnostne službe (Sipo u. SD) pri civilni nemški upravi v Mariboru Otto LURKER je dobil nalogo, da pomiri Štajersko. SS standartenführerju Lurkerju se je mudilo. Mobiliziral je ves aparat svoje tajne policije (gestapo), orožništvo in politične organizacije. V deželi je vzpostavil pravo totalno vohunstvo, takoimeno-vano „obveščevalno službo proti sovražniku” (Gegnernachrichten-dienst — G D N). Poleg policijskih formacij so za GDN delali tudi funkcionarji novoustanovljene Štajerske domovinske zveze (Heimatbund). Krajevni vodje (Ortsgruppenführer), blokovni vodje (blokführer), celični vodje (zeilenführer) ter njihovi zaupniki (Vertrauensmänner) so poročali o razpoloženju prebivalstva, opazovali so sumljive hiše in osebe in vse to poročali nadrejenim, ti pa so podatke posredovali gestapu. Obveščevalno. službo so prostovoljno opravljali v prvi vrsti „folksdojčerji” in Slovenci, ki jih je premamila nacistična socialna demagogija. Ta kategorija vohunov se je imenovala „INFORMATORJI” (Gewährsperson) z označbo „W”. Gestapo je organiziral tudi „bolj JJ kvalificirane mreže” vohunov. Začel je pošiljati agente v partizane in med osvobodilne organizacije. Ta vrsta „zaupnikov” (Vertrauensmann) „V” je bila v sovražni sredini nekajkrat učinkovita, ker so nacisti uporabljali omahljivce, ki so klonili pri zasliševanjih. Zato je gestapovcem na določenih področjih uspelo uničiti osvobodilne organizacije. Strah med prebivalci pa so okupatorji vnesli tudi s streljanjem talcev. j, Kljub vsem rigoroznim ukrepom pa slovenska štajerska ni postala „mirna”. Zato Hitler tudi v letu 1942 ui podpisal akta o priključitvi štajerske k rajhu. Namesto slavja, ko bi slovenski kraji postali nemški, so morali oklicati IZJEMNO STANJE. Reichsführer SS Heinrich Himmler je poslal v naše „nemirne” kraje svojega pomočnika SS generalpolkovnika policije Kurta Dalugea. Obergruppenführer Daluge je s s sabo pripeljal številne gestapovske oficirje, strokovnjake za proti-partizansko bojevanje. Ko so julija 1942 oklicali „izjemno stanje” je šef SIPO in SD Standartenführer Otto Lutker prestavil svoj štab iz Maribora v Celje. Na pomoč so mu prišli gestapovski oficirji iz Graza, z Bleda in komanda iz cev so tile: zasledovanje partizanov, odkrivanje bunkerjev, kurirskih poti___Ugotavljati sa mora- li, kdo podpira partizane, jih prehranjuje, kako prebivalci izpolnjujejo določila izjemnega stanja ... Gestapovski izvidniki in poizvedovale!, ki so preizkušali prebivalce. so kmalu dobili novo ime RAZTRGANO. Zaradi slabe obleke, ki naj bš ponazarjata partizane, in zaradi umazane vloge so jih ljudje spregledali. Le redki so nasedli nevarnim provokatorjem. Poleg izvidnikov — raztrgaracev — je gestapo organiziral L 1942 nove večje „enote za protiparti-zansko bojevanje” (Gegenbande). Te skupine so štele od 20 do 60 dobro oboroženih maž. Imeli so nalogo: spopadati se z manjšimi partizanskimi oddelki, uničevati bunkerje, postavljati kurirjem zasede. Ker so Ufi v «eh enotah gestapovski «gani in policijski oficirji, so imeä le-ti pravico aretirati partizanske sodelavce. V gegen-bandi je' bSio vedno nekaj partizanskih dezerterjev' in izdajalcev, ki so bih za vodiče in izvidnike v predhodnicah.. Enote gegenbamde so Solali v Krškem, kjer so predavali gestapovski in policijski ©ffidrji» ki so že imeli izkušnje z borbo proti porti-fduuuu (Ekww^, Schneider, Berložnifc alias Hans Hilbner. H. Göttle, Weiss, Reuther . ..) V Celju je bila Sola za izvidnik c-raz-trgance v Rodetovi ufid, potem ko so gestapovci ubali sekretarja KPS Toneta Grčarja in domače odpeljali v taboefiče. Vodja raztr^n-ske Sole v Gdju je hü SS stnmt-scharführer Franz Sums. Najbolj znane gegenhamde, ki so operirale v okolici Celja in v Savinjski dolimi, so bile: „Kari”, „Treff”, „Eta”, JNSkob”. Največ je napravila Škode „gegenfean-da NIKOLA”. Tolpa 33 članov je delovala po navodilih gestapovskega oficirja SS obersđtarfrihrerja Hansa GOtthja. Podatke vsta jim največ dajala partizanska dezerterja Antov Tovstcwrämk „Revs” in Franc Dtofoež „Bakovski”. Kot bivša partizana sta poznala mnoge osvobodilne organizacije in sodelavce. Osvobodilna fratta je bla po njuni zaslugi zelo oslabljena. Kriva sta trpljenja in smrti številnih Savinjčanov. Hitler akta o priključitvi Štajerske k rajhu ni sakoi podpisal. Potem ko so začele z. akcijami partizanske brigade^ sa bit raztrganci, gegenbansfc in razne jagdkornande nemočne. Štajerske niso pomirili vse do osvoboditve niti SS policijski polki (25. CKOLM. polk gorskih lovcev „TREECK”, SS poìk št. 14. 19. 13. 2$ ... . .polk „Griese”. odd. divizije „Brandenburg”, žand. čete „Alpenimd”, „Wiesbaden”, fand. bat. „Wien”, polki wermannschafta. odd. SA . . .. Tonto lotte I io Ut tìO-JA PROTI Tifigts^ìD Phalo se Je leto 1173, ko Je bla ustanovljena Prostovoljna požarna bramba Predilnice Prebold. Častitljiv jubilej enega najstarejših industrijskih gasilskkih društev so v Tekstilni tovarni Prebold obeležili s posvetovanjem o požarni varnosti v tekstilni industriji, s tekmovanjem industrijskih gasilskih enot, s slavnostno sejo IGD in delavskih svetov Tekstilne tovarne ter z gasilsko parado. Strokovno posvetovanje o požarni varnosti v tekstilni industriji je potekalo pod strokovnim vodstvom Gasilske zveze Slovenije in Hrvatske, udeležilo pa se ga je okrog dvesto strokovnjakov iz obeh republik. Posvetovanje je zajelo vse postopke preventivne zaščite pred požari v tekstilni industriji. taktiko gašenja ter uporabo sred- stev za gašenje. Republiškega tekmovanja gasilskih desetin tekstilne industrije, ki je bilo naslednji dan, se je udeležilo štiriinštirideset desetin, ki so se pomerile v* štafetnem teku z gašenjem požara z aparatom, v vaji s hidrantom, trodelnem napadu in v vaji z brentačo. Pri članskih desetinah je zmagala desetina Tovarne nogavic Polzela, sledili pa sta ji desetini Dekorativne Ljubljana in Tekstila — Tozd File Mengeš. Pri ženskih desetinah so prvo mesto \>svojile tekmovalke žalskega Ju-teksa, drugo in tretje mesto pa so zasedle tekmovalke Tovarne volnenih odej Škofja Loka in skupnih služb Tekstilne tovarne Prebold. -ij- Tekmovanje gasilskih desetin tekstDne industrije Novo medfazno skladišče zzakloniščem Takorekoč v rekordnem času 70 dni je ob prejšnih proizvodnih prostorih zrasel nov objekt medfaznega skladišča. To pa je nova delovna zmaga TT Prebold kot investitorja in Gradisa kot izvajalca del. V TT Prebold so se za gradnjo novega medfaznega skladišča odločili predvsem zato, ker so v prejšnjega postavili nove STB tkalske stroje in je tako nastal problem skladiščenja reprodukcij- skega materiala. Nov objekt ima 4800 kvad. m površine in bo za za dalj časa zadovoljil potrebe. Praznovanje tovarniškega praznika in 110-letnice gasilskega društva TT Prebold je bilo nedvomno tudi po zaslugi tega objekta še svečanejše, saj pomeni izgradnja tega objekta novo zmago na poti k nadaljnjemu uveljavljanju in gospodarski moči Črne mačke. D. Naraglav Nov objekt v času praznovanja tovarniškega praznika ZANIMANJE ZA DELO OBRTNEGA ZDRUŽENJA Naši obrtniki so se uspešno predstavili na 16. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Obrtno združenje Žalec pa je v času sejma sprejelo vrsto delegacij in poslovnih sodelavcev, s katerimi so izmenjali izkušnje na področju organiziranja in delovanja združenja. Vsi ti obiski pa so hkrati tudi priznanje za delo, ki uvršča žalsko združenje med najboljše v Sloveniji- Med vidnejše obiske gotovo sodi obisk delegacije bavarske obrtne zbornice in župana mesta Milnch-na Helmuta Gittla. Z njimi je tudi vicekonzul v Miinchnu Jože Hleb. Visoke goste sta sprejela tudi predsednik skupščine Viljem Petek in predsednik izvršnega sve- ta Ervin Janežič. V razgovoru je bilo poudarjeno uspešno sodelovanje pri razvoju malega gospodarstva in izražena želja, da bi v prihodnje še tesneje sodelovali. i Obrtno združenje Žalec sta obiskali še delegaciji madžarske zbornice za malo gospodarstvo in delegacija pobratene občine Bačka Palanka. S slednjo so ugotovili, da bi lahko bilo tesnejše sodelovanje v obojestransko korist. Obrtno združenje Žalec se je torej uspešno predstavilo na sejmu obrti v Celju, za svoje delo so prejeli vrsto priznanj, razširili pa so tudi poslovne stike. jk Ključi v rokah stanovalcev Za mnoge je bil zadnji torek v avgustu dan, kot vsi drugi. Za dvaintrideset družin pa bo tisto sončno dopoldne ostalo nekaj posebnega — dan, ko so pretesne stene svojega doma zamenjali z novim, večjim in lepšim stanovanjem. DVAINTRIDESET NOVIH STANOVANJ Prišli so že zdavnaj pred napovedano uro. Nekateri sami, drugi s kar celo družino. Med dvaintridesetimi stanovanji so tokrat v novem naseliu v Žalcu predali ključe devetnajstih solidarnostnih stanovanj, nekaj pa so jih kupile delovne organizacija. Prostori zaradi zapletenih birokratskih in administrativnih poti ob predaji še niso imeli uporabnega dovoljenja, kar pa Samoupravno stanovanjsko skupnost ni oviralo, da stanovalcem ne bi izročila ključev. Pohvale vredno ravnanje, saj je poleg selitve ostalo še nekaj časa za vpis otrok v šolo ali za to, da so starši poiskali varstvo za najmlajše. LASTNA HIŠA OSTAJA LE PRIJETEN SEN V prijetno domačih in sodobno urejenih prostorih bo poslej živelo tudi nekaj delavcev šempeterskega Sip-a, med njimi Mirko in Marica Štekovič. „Prej smo živeli v tesnem in majhnem enosobnem stanova- nju,” pripoveduje Marica, „zato sem zaprosila za večje stanovanje v Sip-u. Pa ni bilo treba dolgo čakati,” se nasmeje in že razmišlja o tem, kaj vse bo treba kupiti, kako opremiti kuhinjo in dnevno sobo, pa kam postaviti pisalno mizo za sina Damjana, ki je letos zakoračil v prvi razred. „Takšni časi so,” dopolni Marico mož Mirko, zaposlen pri celjskem Izletniku, „da človek ne more veliko misliti na to, da bi si zgradil lastno hišo. Če bi na to računal, bi ostali v prejšnjem stanovanju, tako pa smo rajši prosili za večje stanovanje.” In ob koncu doda, da je bilo laže plačati 70.000.— din udeležbe kot pa postaviti lasten dom. Tako sta pripovedovala in razmišljala. Podobno pa bi najbrž pripovedovali tudi ostali srečneži, ki so tokrat prišli do nekaj kvadratnih metrov prostora, v katerih bodo ustvarili svoj dom. Irena Jelen PRAZNIK POLZELE KRUHA JEZA VSE DOVOLJ, TODA . .. Zaposleni v Tovarni nogavic na Polzeli praznujejo dan delovne organizacije 9. septembra, v spomin, ko je bil tega dne leta 1950 izvoljen prvi delavski svet. Ob letošnjem prazniku so pripravili vrsto prireditev, zaposleni in drugi gostje pa so se zbrali v parku Senek. Po pozdravnih besedah predsednika centralnega delavskega sveta Francija Dobovičnika je spregovoril direktor ing. Alojz Došler in poudaril, da je gospodarska situacija zelo težka. Za letos so si postavili zahteven plan. Izdelati morajo 36 milijonov parov nogavic, kar jim z velikim prizadevanjem ceiega kolektiva tudi uspeva. Pomembna naloga je tudi, da do konca leta še povečajo izvoz na konvertibilno področje. Do konca leta bodo delali vse proste sobote, režijski delavci pa se akcije udeležujejo udarniško. Za domači trg naj bi letos napletli še 4 milijone parov nogavic. Po govoru so učenci OS Vere Šlander, kvartet Lastovka in ansambel Toneta Vidca pripravili lep program, podelili pa so tudi jubilejne nagrade za 10,20 in 30-le-tno delo. V okviru- praznovanja so v graščini Komenda odprli nogavi-čarski muzej. Levji delež pri tem je imel Stanko Novak. Muzej hrani prve načrte, ki so bili narejeni leta 1926, razstavljenih je tudi mnogo dokumentov iz predvojnega, medvojnega in povojnega časa: stroj, fotografije in izdelki iz posameznih obdobij. Obenem so v razstavnem salonu odprli tudi razstavo Nandeta Lesjaka, samouka iz Prebolda. T. TAVČAR Podatki o nezaposlenih oziroma iskalcih zaposlitve na skupnosti za zaposlovanje se nenehno spreminjajo. Večkrat smo slišali pripombe, zakaj nezaposlenih ne vključujemo v akcije ob elementarnih nesrečah, nujnih sezonskih opravilih v kmetijstvu in ob drugih podobnih primerih o tem, koliko denarnih sredstev prejemajo nezaposleni, je tudi mnogo komentarjev. Na ta vprašanja nam je Fani Robič, strokovni delavec skupnosti za zaposlovanje, dala naslednje pojasnilo: „Brezposelni delavec je tisti, ki je sposoben in voljan delati ter je pripravljen sprejeti zaposfitev, ki je ustrezna njegovi izobrazbi, vendar brez svoje krivde nima možnosti zaposliti se in si tako zagotoviti sredstva za preživljanje. Takšni delavci, prijavljeni pri skupnosti, imajo pravico do denarnega nadomestila, denarne pomoči, zdravstvenega varstva in priprave za zaposlitev. Pravico do denarnega nadomestila, ki znaša največ 60 % od osnove, ki jo je imel delavec v preteklem letu oziroma, ki ne more biti višja od poprečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu (14.365 din), lahko uveljavlja le tisti, ki je delal najmanj devet mesecev brez presledka in če se prijavi skupnosti v tridesetih dneh po prenehanju delovnega razmerja, seveda brez lastne krivde. Čas prejemanja nadomestila je največ dvanajst mesecev, odvisen pa je od delovne dobe. Izjemoma se dalj nadomestilo izplačuje osebam, ki imajo najmanj 15 let delovne dobe in jim ni mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve. Posebej so zaščitene žene v času nosečnosti, ki prejemajo denarno nadomestilo vse do preteka porodniške dobe. Pravica do denarnega nadomestila preneha, če se delavec zaposli ali upokoji, če postane trajno nezmožen za delo, če neopravičeno odkloni zaposlitev ali izobraževanje in če dopolni 65 let starosti. Pri skupnosti za zaposlovanje v Žalcu beležijo na dan 31. 8. 1983 131 iskalcev zaposlitve, od tega 64 žensk, 64 dejansko nezaposlenih, 60 iskalcev zaposlitve — starih do 26 let, 66 invalidnih in teže zaposlivih oseb, šest se jih izobražuje. Od prijavljenih iskalcev zaposlitve jih je šest prejemalo štipendijo iz združenih sredstev, štirje pa kadrovsko štipendijo. Denarna nadomestila prejema sedem občanov, medtem ko denarne pomoči trenutno ne prejema nihče. Za denarna nadomestila je skupnost letos izplačala 47 starih milijonov. Prostih del in nalog v OZD žalske občine je 378 in sicer 123 z nižjo izobrazbo, 128 s poklicno, 36 s srednjo, 58 z višjo in 28 z visoko. Torej ob ugotovitvi, da je v občini 131 iskalcev zaposlitve in precej več prostih delovnih mest, lahko rečemo, da je kruha za vse dovolj, le za delo je treba prijeti. Do denarne pomoči so opravičeni tisti, ki se po preteku prejemanja denarnega nadomestila niso uspeli zaposliti in nimajo 15 let delovne dobe in izpolnjujejo zahtevane pogoje. Tudi pripravniki, ki so uspešno opravili pripravniško dobo, pa jim prenehalo delovno razmerje, so opravičeni do denarne pomoči v višini ueotovlie- nih minimalnih življenjskih stroškov (8420,00 din). V skupnosti namenjajo posebno skrb pripravi za zaposlitev, zato da bi se delavci lahko kar najhitreje zaposlili. .Pravico do zdravstvenega varstva pa pridobijo tisti, ki po končanem šolanju ne dobijo zaposlitve in če so nezaposleni po treh mesecih dela. In da še odgovorim na zadnje vprašanje. Pravilnik določa, da se morajo nezaposleni vključiti v razne solidarnostne delovne akcije in če se nočejo, zgubijo vse pravice kot nezaposleni. Doslej pa še ni bilo danih pobud za vključitev nezaposlenih v te akcije.” Muzej nogavičarstv» v Komendi Izteka se rok za zamenjavo osebnih izkaznic Občinski sekretariat za notranje zadeve pri občinski skupščini Žalec ugotavlja, da še večina občanov ni zamenjala starih osebnih izkaznic za nove, zakonski rok zamenjave pa bo kmalu potekel. Zato naj se občani, ki imajo še vedno stare osebne izkaznice, čim prej zglase na sedežu občinskega sekretariata za notranje zadeve in osebne izkaznice zamenjajo za nove. Opozoriti velja, da občani, ki ne bodo zamenjali osebnih izkaznic v predpisanem roku, ne' bodo mogli uporabljati starih izkaznic pri postopkih, kjer je njihova predložitev obvezna (dvigu denarja, dokazovanju istovetnosti ipd.), hkrati pa bodo po tem roku kaznovani za prekršek po zakonu o osebni izkaznici in sicer z denarno kaznijo do 500 dinarjev ali z zaporom do 15 dni. Rudi Kronovšek Varčevanje z energijo v stanovanju Že nekaj let vse več govorimo o toplotnih črpalkah kot ogrevalnih napravah prihodnosti. Čeprav so v osnovi že dolgo znane (v ZDA so jih uporabljali že pred 30 leti) in so naj bližje teoretično idelani ogrevalni napravi, se njihova uporaba vse do energetske krize ni masovno razvila. Vzrok je v doslej relativno nizki ceni energije in v manjši investiciji v kotel kot pa v toplotno črpalko. PRINCIP DELOVANJA TOPLOTNE ČRPALKE Fizikalni princip toplotne črpalke je enostaven in pri hladilnikih izdelan že dolgo časa. Upara-joča hladilna snov jemlje toploto okolici in jo v fazi kondenzacije oddaja željenemu mestu. Toplotne črpalk? delujejo torej na osnovi energije, ki je v vodi, zraku in zemlji, ne glede na zunanjo temperaturo. Z ohlajanjem teh virov energije je mogoče skoraj zastonj dobiti toploto za ogrevanje. Dodatno energijo rabimo le za pogon toplotne črpalke. Ta energija dosega 1/3 do 1/4 celotne pridobljene energije. Glede na vrsto toplotnega izvora in medija (voda), ki prevzema toploto, ločimo predvsem tri vrste toplotnih črpalk: zrak-voda (ogrevalna voda odvzema toploto zra- ku), voda-voda (ogrevalna voda odvzema toploto talni vodi) in zemlja-voda (ogrevalna voda odvzema toploto zemlji.) Toplotna črpalka je sestavljena iz naslednjih funkcionalno najvažnejših delov. uparjalnik: njegova naloga je prenos toplote iz^okolice na hladilno snov. Toplotna črpalka zrak-voda ima lamelni uparjalnik z ventilatorjem, medtem ko imata ostali dve voda-voda in zemlja-voda koaksialni uparjalnik, kompresor dviga s toploto nasičeni hladilni snovi temperaturni nivo na uporabno vrednost za ogrevanje prostorov — npr. z 278 K ( + 5 stop. C) na 338 K (60 stop. C), kondenzator kondenzira hladilno snov in sprejeto okoliško toploto oddaja mediju v ogrevalnem sistemu ali vodi v bojlerju, dušilni organ ali ekspanzijski ventil: zniža tlak hladilni snovi, ta lahko ponovno izpareva in sprejme novo količino toplote iz okolice. S tem je krožni tok zaključen. IZVEDBE TOPLOTNIH ČRPALK Toplotne črpalke se izdelujejo glede na namen uporabe: za ogrevanje stanovanj ali za segrevanje sanitarne vode. Za ogrevanje stanovanj se upo- rabljajo toplotne črpalke z mpčjo kompresOTja od 3 do 5 kW, kar pomeni, da imajo lahko grelno moč do 15 kW. Lahko se uprabljajo v kombinaciji s kotlom ali samostojno. Prva varianta pride v poštev predvsem pri toplotni črpalki zrak-voda, ki v tem primeru deluje do temperature okolice npr. 0 stop. C, nakar se izključi in ogrevanje prevzame kotel. V tem primeru je delež toplotne črpalke v celotni grelni sezoni cca 2/3, kotla pa 1/3. Če GRELNO ŠTEVILO Karakteristični podatek za toplotno črpalko je vsekakor tako-imenovano „kurilno število” E. To je razmerje med pridobljeno toplotno energijo Qk in vloženim delom (W) v kompresor. Kurilno število je odvisno od razmerja temperaturnega nivoja izvora. toplote in temperaturnega nivoja odvzete toplote. V normalnem obmqpju delovanja ima to število vrednost 2,5 do 4. Drugače povedano: pri vloženem delu 3 kWh v kompresor dobimo 2,5 do 4-krat več ogrevalne toplote na kon-denzatorski strani, to pa jè v tem primeru od 7,5 kWh do 12 kWh. NAMESTITEV Mesto toplotne črpalke je običajno v kotolovnici. To velja posebno za toplotne črpalke zrak-voda, ki zahtevajo pri nizkih temperaturah pomoč kotla. Jasno je, da morajo biti sprejemniki okoliške toplote (zračni uparjalni, cevna spirala itd.) postavljeni na mestu izvora. Toplotna črpalka zrak-voda ima uparjalnik običajno ločen od ostalega dela. Nameščen je ob hiši ali pa na podstrešju. Če pa je v sklopu toplotne črpalke, mora biti z dovodnim kanalom povezan z uporabljamo talno vodo za izvor toplote ali pa cevi položene globoko v zemlji, pa lahko celo zimo uporabljamo samo toplotno črpalko. Za segrevanje sanitarne vode se uporabljajo toplotne črpalke moči do 0,5 kW, najpogosteje v kompaktni izvedbi, kar pomeni, da je kompresorski agregat nameščen na bojler, ki ga ogreva, lahko pa je tudi ločen, kot prikazuje shema. I zunanjim zrakom. Toplotni črpalki voda-voda in zemlja-voda imata vedno tudi uparjalnik v skupnem ohišju z ostalimi deli. Črpanje in vračanje talne vode mora biti vsak sebi najmanj 15 metrov. Pri toplotni črpalki zemlja-voda pa je potrebno zemljo preplesti s cevmi v globini 1,8 m in na približno 2 x takšni površini kot je ogrevalna površina hiše. Toplotna črpalka za segrevanje sanitarne vode, kakršno je začelo izdelovati GORENJE, pa mora biti nameščena v zračnem prostoru (najmanjšem 20 kub. m), da se lahko izvaja izmenjava zraka. Posebno primerni so kletni prostori, ker jih istočasno ohlaja. Toplotna črpalka za ogrevanje 1 kompresor 2 uparjalnik 3 kondenzator U duSilni organ 5 talno ogrevanje 6 obtočna črpalka ,5 Letos je minilo sto let od ustanovitve Zveze slovenskih posojilnic v Celju. Pravila Zveze so podpisali slovenski rodoljubi Mihael Vošnjak, Pavel Simon, Janez Hau-senbichler, Ivan Vošnjak, Anton Goričar in Jože Lipold. Da bi osvetlili vzroke in namen ustanovitve kmečkih posojilnic in zveze, objavljamo v nekoliko skrajšanem obsegu podatke, ki jih je zbral in podal ob'jubilejni stoletnici zadružnega hranilništva prof. dr. France Adamič. Za bralce bo nedvomno zanimiv tudi sklepni del, v katerem bomo objavili zapis o razvoju hranilništva v Savinjski dolini. Po formalni osvoboditvi kmeta leta 1848 je na podeželje začel hitreje prodirati kapitalizem. Izkoriščal je kmetovo ceneno delovno moč, požiral obrtništvo in s pomočjo državnega birokratskega aparata, davkov in drugih dajatev uničeval komaj nastale kmetije. Bedo kmečkih množic so izrabljali tudi domači oderuhi, ki so posojali denar za visoke obresti ter razen tega pobirali še postranske obresti v poljskih pridelkih. Te skrajno težke razmere v drugi polovici prejšnjega stoletja šo pregnale na tisoče ljudi v Ameriko, Nemčijo in drugam. Agrarno vprašanje je postalo problem obstoja in nadaljnjega razvoja slovenskega naroda. Z raznimi oblikami združevanja in samopomoči so skušali reševati gospodarsko enakopravnost ter neodvisnost od tujega kapitala. Kranjska in druge kmetijske družbe so kolikortoliko uspešno reševale agrarno tehnične probleme, medtem pa so ostajala odprta vprašanja kmečkega proletariata, bajtarjev in malih posestnikov. Zelo podobne razmere so nastajale v obrtništvu zaradi razpadanja patriarhalne cehovske organizacije in razvoja industrije, ves napredek obrti pa je bil odvisen od bank in mestnih posojilnic, ki so bile v tujih rokah močno sredstvo političnega in gospodarskega pritiska. Bančni kredit našemu malemu človeku ni ustrezal, niti mu ni bil dostopen. Gospodarski položaj v petdesetih in šestdesetih letih se je še poslabšal; zlasti na obmejnih območjih ter v trgih in mestih pa je bolj in bolj prevladoval tuji kapital. V takoimenovanem predzadru-žnem obdobju je leta 1844 nastala v Šoštanju prva šolska hranilnica in protipožarna bratovščina, katero je ustanovil učitelj Peter Musy. Tudi obrtniki so začeli ustanavljati kreditna društva za samopomoč združenih članov. Tako društvo za denarno pomoč obrtnikom in rokodelcem, so leta 1854 ustanovili v Celovcu, leta 1856 pa tudi v Ljubljani. To društvo so leta 1874 po tedanjem zadružnem zakonu registrirali kot prvo kreditno zadrugo na Slovenskem. ZADRUŽNO POSOJILNIŠTVO IN TABORI Začetek pravega zadružnega po-sojilništva in hranilništva je povezan s taborskim gibanjem. Ko je dunajska vlada leta 1867 izdala nov liberalnejši zakon o društvih in shodih, so pri nas začeli ustanavljati društva in čitalnice ter prirejati ljudske tabore, kjer so med drugim zahtevali ustanavljanje narodnih založnic, hranilnic in posojilnic. Ko je bil leta 1863 naš znameniti narodnjak, politik in kulturni delavec dr. Jože Vošnjak na Češkem, je spoznal, da s samo narodno idejo pri malo omikanem in siromašnem ljudstvu ne bo uspeha; treba se je bilo lotiti reševanja gmotnih vprašanj ter zato organizirati kmetijske in obrtniške zadruge ter lastne denarne zavode. Leta i 869 so rodoljubi ustanovili posojilnico v Šmarju pri Jelšah, vendar je vlada ni odobrila zaradi prenizkega jamstva. Leta 1872, to je pred 110. leti, so ustanovili posojilnico v Ljutomeru, naslednje leto v Šentjakobu v Rožu, leta 1974 pa v Šoštanju in Mozirju, nato leta 1875 Prvo dolenjsko posojilnico v Metliki in naslednje leto posojilnico v Ormožu. Nastopilo je mrtvilo, ki pa ni trajalo dolgo. CELJSKA POSOJILNICA . . . Leta 1879 se je upokojil železniški inženir Miha Vošnjak in se naselil v Celju. Ko je proučeval gospodarski in narodnostni položaj, se je prepričal, da slovenski del Štajerske potrebuje močan denarni zavod, kajti že od začetka sedemdesetih let so iz Graza širili nemško kreditno zadružništvo in bančništvo. Zato je Miha ■Vošnjak leta 1881 ustanovil Celjsko (pozneje Spodnještajersko) posojilnico v Celju po Schulze-De-litschevih — nekoliko prilagojenih pravilih. Z delitvijo deležev na glavne in poslovne je Vošnjak preprečil vtihotapljanje mlačnih ali sovražnih elementov. Istega leta so z Vošnjakovo pomočjo ustanovili posojilnice v Mariboru, Postojni in Sevnici; leta 1883 pa še posojilnice v Cerknici, v Gorici, v Ptuju in na Vranskem. V letu 1884 so nastale posojilnice v Pišecah, Rogaški Slatini, Šempetru, Bistrici ob Sotli, v Krškem in v Podgradu v Istri. Tako je sredi osemdesetih let poslovalo že 25 posojilnic. V naslednjih letih si je Zveza slovenskih posojilnic v Celju prizadevala organizacijsko in finančno utrditi obstoječe posojilnice, obenem, pa so pripravljali ustanavljanje posojilnic v ostalih krajih. Tako je konec leta 1894 delovalo že 67 posojilnic in hranilnic, ki so finančno krepile slovenski liberalizem, tega pa so vodili rodoljubi, med njimi imovitejši meščanski razred, advokati in veleposestniki, župniki in učitelji. Zato je imel boj proti oderuštvu marsikje zvezane roke. Zveza slovenskih posojilnic v Celju je pod vodstvom Mihe Vošnjaka skušala obdržati svoje pridobljene pozicije, toda frakcija „mladih” liberalcev (pod vodstvom dr. Gregorija Žerjava in Ivana Hribarja) in krščanskosocialistično gibanje (pod vodstvom dr. Janeza ev. Kreka) je šla svojo pot. (Se nadaljuje) Lojze Trstenjak Mladi in kmetijstvo Takšen je bil naslov tekmovanja, ki ga je pred dnevi pripravil aktiv mladih zadružnikov iz Griž. Kviza seje udeležilo pet ekip, najbolje pa so se odrezali tekmovalci iz aktiva mladih zadružnikov Petrovče, ki so osvojili prvo mesto. Zal je znanje mladih v kmetijstvu spremljalo le malo obiskovalcev. Dan invalidov V Vrbju so se, ob dnevu invalidov, srečali invalidi Žavskega društva. O njihovem dèlu in problemih je govoril predsednik Franc Ribič. Prisotne sta pozdravila predsednik republiške zveze in Ivo Robič, predstavnik skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Učenci podružnične šole Go-tovlje in mladinski pihalni orkester iz Žalca so sodelovali v kulturnem programu. MESARJI IN TRGOVCI SO DOBRI MATEMATIKI Tehtnica se večkrat prevesi v potrošnikovo škodo Znana je ugotovitev gospodinj, da se mesarji ali trgovci le malokdaj zmotijo v svojo škodo. V naši akciji, ko je nekaj gospodinj kupilo posebno kurjo salamo v žalski mesnici Celjske mesne industrije, smo ugotovili, da je trditev točna. In kako je potekala akcija? Prvi dan je mlada trgovka omenjene mesnice zaračunala salamo po 310,00 din za kg, naslednji dan dopoldne 260,00 din, čez dve uri 196,00 din in druga trgovka ob 13. uri 185,00 din. Vest o tako različnih cenah salame, pa tudi o tem, da se je tehtnica največkrat prevesila v prodajalkino korist, se je hitro razširila. Gospodinje so staknile glave in se odločile, da zadevo zaupajo tržnemu inšpektorju. Ta je sicer najprej želel imeti prijavo, ker pa so se gospodinje bale posledic, na to niso pristale. Jože Kancinger se je kljub temu napotil v mesnico in ugotovil, da omenjene salame ni na ceniku, sicer pa tudi drugih mesnih izdelkov s cenami ni bilo opaziti. Sledila je mandatna kazen 500,00 din za vodjo mesnice. Namestnica vodje mesnice je povedala, da je cena posebne kurje salame 185,00 din in da so ugotovili, da se je prodajalka „zmotila”, za kar se tudi opravičuje. No, ker ni šlo za majhno zmoto, si je mandatno kazen prislužila tudi prodajalka. Opravičilo, da je težko nositi v glavi toliko cen, ki so tudi za iste izdelke •j različne, je morda res, vendar pa je to kaj slaba tolažba za potrošnika. „Torej tovarišice, tudi same morate biti bolj pazljive, če nočete, da se vam bo to dogajalo tudi v bodoče, je Jože Rancin-ger opozoril naše gospodinje. Sam pa nam je še povedal, da je ra področju cen veliko nereda in špekulacij, ki jih inšpektorji ne zmorejo učinkoviteje odpravljati. ' Za po vsebini enake izdelke si proizvajalci izmislijo novo ime, pa je cena takoj 50 % ali več višja, cene pa so tudi odvisne od tega, koliko grosistov je imelo prste zraven. Trgovska marža je sicer določena, izkupiček pa je višji, če je cena višja. Cene so torej takšen gordijski vozel, ki ga potrošnik ne bo razvozlal. Ga pa tudi najodgovornejši dejavniki ne morejo!? ]k Kn] mi mn? Ste ie bili kdaj v žalski NAMI? No prav, vidim, da ste prikimali. Tudi jaz zahajam tja. V pritličje, pa tudi više. Pogosto po nakupih, včasih pa preprosto prodajat zijala. Najlepše je tam okrog'poldne-va, ko ni gneče. Sicer pa je že nekaj časa ni več. Kupna moč pada, kaj moremo. Enolično polprazni-~no pa zapolni kdaj kakšen prepirček. Sami boste presodili, če gre za zabaven primer. Iz restavracije je navzdol po stopnicah proti konfekciji prihajai znan žalsjci obraz — kulturni delavec. Z njim ni dobro češenj zobati, največkrat potegneš kratko. Obstal je, se prijel za stopniščno držalo in zavzeto opazoval nekaj pod stropom na železnih opornikih. Kanec sončne svetlobe na obrazu je razodeval malce začudenja, še več pa jeze. Odvihral je nazaj v restavracijo, se čez čas vrnil in odhitel v pritličje. Tam je končno našel tistega, ki ga je iskal. Gospodarja (ali kako se že reče tistemu, ki skrbi za red in vzdrževanje stavbe). z nese dami in gestami ga je vabil v kot pri konfekciji, kjer visijo zajetne pajčevine in nanje vsaj opoldne veselo sije sonce. Toda gospodar je ostal neizprosen. Kaj pajčevine koga brigajo, njega, gospodarja že ne. Se nekaj razburjenih besed in kretenj, pa kratko slovo. Kolo strokovnega delavca se je na ovinku nevarno vijugalo, gospodar NAME pa je odšel dalje po svojih opravkih — močno zadovoljen, ker se je znebil tečne-ž.a. Naj konfekcijski oddelek prodaja nov artikel: pajčevino po 30 do 40 % znižanih cenah, po možnosti v dinarjih deviznega izvora. Odšla sem v tisti pajčevinasti kot. No, skozi se že da priti, okusno pa prav gotovo ni. Če ne verjamete, pridite pogledat. Še danes — po mesecu dni — so tam: pajčevine in pajčevinice, ki bodo jutri še večje in še večjih bo. Časi, ko so se nad načimi kraji v jasnih nočeh zbirale čarovnice in z metlami mešale točo, so že zdavnaj minili. Da pa je nekaj vraževernosti še ostalo v nekaterih ljudeh, bi sklepali po tej zgodbi: Zgodilo se je, da smo si tudi v Savinjski dolini omislili obrambo proti toči. Ta nepridipravka, toča namreč, prihaja največkrat v času, ko je vse v zorenju. V nekaj minutah oklesti pridelke do golega.in tako je fuč celoletno delo. Ljudje, ki se spoznajo na take reči, so za streljanje proti toči izbrali tri pravšnja mesta, eno tudi nedaleč od Žalca. Ko so bile naprave nared in rakete v skladišču, je bilo treba izbrati le še pravšnje može, ki bodo preganjali točo. V vasi, o kateri teče naša zgodba, so vaščani izbrali Raketarjevega Urha. Takole so modrovali: „Urh je najboljši kmet v vasi, ima najdebelejši krompir, pa tudi neumen ni, ta bo pravšnji!” Urh se je sprva branil, potlej pa pristal in se povezal z raketnim centrom. Vse je bilo nared, le točo so še čakali. Suša je vse huje pritiskala, koruza se je začela sukljati, krompir je prezgodaj dozoreval, pa tudi hmelj je zaostal v rasti. „Dež, izdaten dež nam je potreben, sicer bo slaba letina,” so modrovali kmetje. Minulo soboto proti večeru so nebo prekrili svinčeno sivi oblaki. Od nekod se je pripodil vihar, bliski so parali nebo . . . „Sedaj pa bo, kar bo?!” so rekli ljudje in prisluškovali, kdaj bo Urh začel streljati. Nič. „Kaj le dela, Urh urhasti, da ne aktivira raket?” so se nejevoljni spraševali. Tedajci pa je nekajkrat zapored reklo pif in potelj še paf. Vse je čakalo, da se bo iz obja-kov usul dež, pa ni bilo nič. Oblaki so se razkadili .in posijalo je zahajajoče se sonce. Najprej so staknile glave vaške klepetuje in zaregljale kot žabe sredi posušene mlake. „Tak. ste ga videle, dedca, dež nam je zapravil!” so rekle. Beseda je dala besedo in ženske so modro ugotovile, da je Urh povezan s samim hudičem. To svojo trditev so dokazovale s tem, da je tisto soboto zvečer padlo nekaj dežja nad Žalcem in Polzelo, nad njihovo vasjo pa niti kaplje. Urh je že opazil, da ga ljudje v vasi gledajo postrani, ženske pa nasploh staknejo glave, ko ga zalgledajo, češ: ta je tisti, ki nam dež odganja. Takole Je v objektiv ojd Brodnikovo mamo naS fotograf (Foto: L. Korber) S časopisom ali knjigo v rokah ponavadi zaloti Brodnakovo mamo domačin ali slučajni sprehajalec ob oknu njene pritlične hiše na Šlandrovem trgu; v soseščini starega Ferralita. Dobrodušen obraz, obkrožen z belimi lasmi in usti, ki so takoj nared za pogovor, listi, ki se kaj rada razpno v vesel in sproščen smeh. Cisto slučajno me je pot zanesla v njen dom. S časopisom v rokah jo je ujel v objektiv naš fotograf. Pa je zamikala še mene. Čeprav vstopim čisto nenapovedano, je takoj nared za pogovor. Na mizi pred mano leži cel kup časopisov. Ko jo povprašam, če vse tudi prebere, se nasmeje: „Težko hodim, pa več sedim in berem.” Prelista vse, kar ji pride pod roko. „Zdaj sem dobila Savinjski zbornik, pa počasi listam po njem,” pove. Zraven pa pregleda in prebere še po nekaj časopisov na dan. Na mizi gleda izpod kopice drugih tudi naš Savinjski občan. Ker je ravno naših pet let, jo pobaram o tem, kaj meni o njem. „Všeč mi je, ker piše o naših ljudeh in o dogodkih, ki so nam blizu. Najrajši imam tiste strani, kjer pišete o kmetijstvu, preberem pa tudi vse ostalo,’’pove. In kritično pripomni, da včasih tudi kaj napačno napišemo. Pogovor se počasi prevesi v čas njene mladosti. Pred triinsedemdesetimi leti ji je stekla zibel. Tu, v Žalcu, kjer še danes živi. Živi sama, pa ji nikdar ni dolgčas, kot pravi. „Prihajajo otroci, tri hčere sva imela z možem, pa vnuki in stari znanci. Kdaj pa kdaj me otroci tudi kam odpeljejo.” Družbo ji delajo knjige, velikokrat pa sede tudi za šivalni stroj. „Deset let sem imela krojaško obrt,” razloži, „pa še danes rada kaj zašijem. Sebi ali pa otrokom in vnukom, kar je potrebno.” Prijeten sogovornik je tale Bro-dnakova mama, Ana po imenu. Sogovornik, s kakršnim rad pokramlja človek ob vsakem trenutku. Irena Jelen Pred kratkim sta slavila 50-letni-co skupnega življenja Franc in Marija šuler iz Kasaz. Nista se odločila za ponovni korak pred matičarjem, vse sta opravila v krogu svojih otrok, vnukov in vnukinj, saj imata te najraje. Ko smo ju obiskali, smo ju zmotili pri vsakodnevnem delu. Marija je pripravljala kosilo, Franc pa se je mudil pri kuncih. Stopili smo v sobo, obogateno s slikami na stenah, v njih je življenje in delo amaterskega slikarja Franca — dobitnika Savinovega priznanja in Linhartove značke. Portreti, motivi iz narave, slike, ustvarjene po spominu iz sremske fronte, in pregnanci tvorijo le del njegovega likovnega opusa, Vanje je vtkal življenjsko silo in optimizem. Vedrina na obrazu sije iz živega pogleda izpod košatih sivih las 74-letnega Franca, ki si še želi ustvarjati, pa tudi o katalogu razmišlja. Njegov obraz se za hip zresni ob pogledu na slike, ki govore, da je bila njegova mladost v rudarski družini težka, prav tako časi vojne vihre, zadnje leto pa mu ie nekaj moči vzela tudi bolezen. „Pa tudi izseljeni smo bili, konec vojne smo dočakali v Džakovu; očeta so ubili ustaši. Po vojni smo se vrnili dp-mov v Kasaze. Zaposlil sem se v keramični tovarni v Libojah kot slikarski kreator in če mi je čas le dopuščal, sem najraje slikal.” Zopet so se mu zasvetile oči, še posebno ob pogledu na ženo Marijo, ki nas je gostila, da je pogovor še laže stekel o njunem skupnem življenju. „Sedaj se ne bojim več zanjo, 68 let ima, zato tudi nisva potrdila 50-letnice pred matičarjem,” je hudomušno pripomnil Franc, med tem pa polnil pipo. „Zadovoljna sva, da bi nama le zdravje služilo,” je pristavila Marija in sedla k možu. Sin Franci je med tem že vse pripravil za posnetek. Marija je Francu še uredila košate lase in napravili smo nekaj posnetkov. Franc je stisnil njeno roko in srečen kot pred petdesetimi leti uprl pogled v njeno materinsko obličje, ki je vse življenje bogatilo njun dom, Najsrečnejša sva, kadar naju obiščejo ofroci,” je glasno razmišljala Marija in napolnila kozarce z domačo kapljico. Nazdravili smo za njun praznik in jima zaželeli še mnogo zdravih in srečnilkskupnih let. „Pa pridite še,” sta nas povabila ob slovesu. jk Marija la Franc Soler iz Kasaz MALA ANKETA BRALCI O NAŠEM LISTU Ob našem malem jubileju nas je zanimalo, kal^j občani ocenjujejo naše glasilo. Zapisali smo njihova mnenja, želje in pripombe, ki jih bomo v prihodnje skušali upoštevati pri oblikovanju vsebine. Dominik Vrbič iz Žalca: „Savinjskega občana rad prebiram, saj nas seznanja z dogajanji v občini. Škoda, da izhaja samo enkrat mesečno, občani bi želeli, da bi izhajal vsaj štirinajstdnevno. Tako bi bile informacije aktualnejše. Zapisov o delu Društev prijateljev mladine je premalo, najbrž pa smo za to krivi tudi sami. Tudi varnosti v prometu bi morali namenjati več prostora. Rad preberem reportaže o ljudeh in zapise iz NOB.” Rosvita Plaskan iz Žalca: „Časopis je z bogato vsebino zanimiv in pester. Vsak lahko najde kaj zanimivega, najraje preberem rubriko „Da ne pozabimo”. Prav je, da nas seznanjate s programom prireditev, zlasti pomembnejših. Pogrešam več informacij s področja zdravstva in šolstva. O sedanjih gospodarskih in družbenih razmerah bi lahko pisali bolj polemično in problemsko. Predlagam, da bi objavili tudi recepte jedil, ki so značilne za Savinjsko dolino.” Ivan Brišnik z Vranskega: „Naš časopis z zanimanjem prebiram. Z njim smo pridobili nepogrešljivo informativno sredstvo, ki seže v vsako hišo. Tako smo občani informirani o dogajanjih v občini. Članki so zanimivi, strokovno na ravni, kot si jo želimo. Več kritičnosti ne bi škodilo. Občani smo pripravljeni plačati tudi naročnino, če bi s tem Omogočili pogostejše izhajanje. Uredništvu > pa želim veliko uspeha tudi v bodoče.” Slavko Šlalner iz Šempetra: „V teh petih letih je Savinjski občan uspešno opravil svoje poslanstvo. Veliko zanimivega najdemo v njem. Čeprav je gospodarskim prizadevanjem namenjeno precej prostora, menim, da bi morali izvoznim prizadevanjem namenjati več pozornosti. Na tem področju problemov ne manjka. Združevanju dela in sredstev ter prestrukturiranju gospodarstva bi morali namenjati več pozornosti.” Polde Ribič iz Polzele: „Savinjskega občana rad preberem, konec meseca ga komaj čakam. Še posebej rad preberem reportaže o ljudeh, o življenju in delu krajevnih skupnosti, pa tudi o delu občinskih dejavnikov. V sedanjem času, ko je ogrožen standard-delavcev z nizkimi osebnimi dohodki in upokojencev, bi morali bolj kritično pisati o nekaterih nepravilnostih na področju cen in preskrbe. Bolj odločno bi se 'morali spoprijeti s problemi neopravičenega bogatenja.” Novi zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, ki je izšel v začetku letošnjega leta, prinaša nekatere novosti, s katerimi želimo seznaniti občane. Prijava in odjava stalnega bivališča in prijava spremembe naslova stanovanja je obvezna za vse občane. Stalno prebivališče in spremembo naslova je treba prijaviti v osmih dneh, stalno prebivališče pa je treba odjaviti, preden se le-to zapusti. Želimo poudariti, da zakon pripisuje poseben pomen delu hišnih svetov ter drugih organov hišne samouprave oziroma stanodajalcev tako, da jih moralno-politično in pravno zavezuje, da morajo preprečevati neupoštevanje teh zakonskih določil. Vsi ti so namreč dolžni napotiti občane, da prijavijo oziroma odjavijo stalno prebivališče, in imajo tudi pravico preveriti, ali so občani to dolžnost izpolnili. Prav tako pa so dolžni pristojnemu organu v občini sporočati podatke o osebah, ki kršijo določila tega zakona. V prostorih, ki so namenjeni za počitek in rekreacijo (počitniške hiše in stanovanja), občanu ni potrebno prijaviti stalnega bivališča, če nima namena v njih stalno prebivati. Mora pa prijaviti in odjaviti začasno bivališče, če se v določenem naselju mudi več kot 15 dni. Tisti, ki namerava odpotovati v tujino za stalno ali začasno — za čas, ki je daljši od treh mesecev, mora svoj odhod prijaviti, preden odpotuje. Tisti pa, ki se vrne iz tujine za stalno v svoje stalno bivališče, mora vrnitev prijaviti v treh dneh po vrnitvi. Začasno prebivališče je naselje, ki je praviloma izven stalnega prebivališča, v katerem se občan zadržuje ali začasno prebiva. Občani, ki za plačilo sprejemajo turiste na prenočišča in počitek, morajo prijaviti goste občinskemu sekretariatu za notranje zadeve ali postaji milice v 12 urah po njihovem prihodu, gostinske in druge organizacije pa morajo to storiti v šestih urah. Osebe, ki se nastanijo pri občanih, ki zatlačilo sprejemajo ljudi na začasno prebivanje ali nastanitev, morajo prijaviti svoje začasnd prebivališče v 24 urah po prihodu, ob odhodu pa odjaviti. Če tega ne storijo, so dolžni stanodajalci take osebe prijaviti oziroma odjaviti v 48 urah. Prijava začasnega .prebivališča lahko traja največ eno leto, v primeru daljšega začasnega bivanja je potrebno prijavo obnoviti v osmih dneh po poteku enoletnega roka, sicer se občana izbriše iz razvida začasnega bivališča. Sankcije za kršitev določil tega predpisa so povečane. Pristojni pa jih bodo dosledno uresničevali. Za posamezen prekršek je lahko posameznik kazno- van z denarno kaznijo do 10.000 din, pravna oseba pa do 100.000 din. Določbe navedenega zakona izvršujeta na našem območju sekretariat za notranje zadeve in postaja milice. Pri-javno-odjavna služba mora ob prijavi stalnega prebivališča zahtevati od občana dokazilo o odjavi prejšnjega prebivališča. Uradna oseba lahko od občana zahteva dokazila o resničnosti podatkov o prijavi, hkrati pa lahko prijavo odkloni za čas, dokler ne ugotovi resničnosti podatkov. Če pristojni organ sumi, da občan ne prebiva stalno v naselju Oziroma na naslovu prijave, lahko uvede postopek ugotovitve dejanskega stanja. Če ugotovi, da občan stalno ne prebiva na prijavljenem naslovu, ga lahko z odločbo izbriše iz registra stalnega prebivališča. Dokončna odločba velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča. Postaja milice lahko v primeru utemeljenega suma, da se podatki o prijavi stalnega ali začasnega prebivališča ne ujemajo z dejanskim stanjem, na podlagi odločbe pristojnega organa vstopi v prostore za nastanitev, da preveri identiteto prijavljenih oseb. Na zahtevo občana mora delavec prijavno-odjavne službe občinskega sekretariata za notranje zadeve dati zahtevane podatke iz registra stalnega prebivalstva oziroma razvida začasnih prijav, če le-ta izkaže upravičen interes. Z doslednim upoštevanjem navedenih zakonskih določil bodo občani pripomogli k točnosti evidence in prispevali k večji kakovosti dela vseh organov in organizacij, ki te evidence uporabljajo pri svojem delu. Hkrati pa pomeni tó tudi izboljšanje opravil pri delegatskih volitvah, referendumih, vojaških in varnostnih zadevah in drugod. Jaka Slokan Nedavno smo se v Braslovčah poslovili od Jake Slokana. Letos se je izteklo njegovih 74 let plodnega, vsestransko polnega življenja in dela. Pisati o Jaki Slokanu na kratko je težko. Velik in močan, po telesu pravi hrust je bil tudi po značaju krepak, nekaj posebnega, pravi original. Rojen je bil na kmečki domačiji v vasi Spodnje Gorče pri Braslovčah 3. julija 1909 kot eden izmed deseterice otrok. Kot dijak, je skušal usodo slovenskega študenta v medvojnem času. Le velika nadarjenost mu je pomagala, da si je z inštruiranjem sošolcev ustvarjal pogoje, da se je prebil skozi leta študija. Dokončal je študij prava, diplomiral in kmalu, ko je nastopil službo, ga je okupator izgnal iz domovine. Po vrnitvi leta 1945 se je posvetil novinarstvu, kateremu je ostal zvest vse življenje. Njegova prva novinarska zaposlitev je bila pri Radiu Ljubljana, nakar je bil štiri leta urednik Hmeljarja, po tistem pa spet novinar radia do upokojitve. Kot radijski poročevalec, zadolžen za kmečka vprašanja, se je kmetijstvu posvetil z vsem srcem. Intenzivno je spremljal življenje -in problematiko kmetov — vse od časov pomanjkanja prvih let po vojni, v obdobju obveznih oddaj, kot novinar je sodeloval v kampaniji vključevanja v zadruge, negodoval ob njegovem razsulu in nato še vsa leta, ko je bilo vse, kar je bilo v zvezi š kmetom in njegovimi problemi v naši politiki postranska stvar. Vedoč, da je pojem Savinjska dolina tudi pojem hmeljarstva, si je silno prizadeval spoznati in odkriti vse, kar je v zvezi s hmeljarstvom. Iskal je vire in dokumente o začetkih hmeljarstva v Savinjski dolini in z leti zbral bogato dokumentacijo. Za 19. kongres E. H. B. (Evropski, hmeljarski biro) je pripravil leta 1969 poseben zbornik z bogato vsebino. Jaka Slokan ni nikoli zatajil svojega kmečkega porekla. Jaka je bil oster v izražanju, včasih neprizanesljiv, ko je šlo za resnico. Zato se je tudi komu zameril. Nikoli ni bil klečeplazen, njegova hrbtenica je bila vedno ravna, bil je mož načel, ki je sovražil licemerstvo in laž. Če je videl, da ima prav, se ni dal omajati, čeprav je zato doživljal udarce. Njegovi novinarski kolegi so ga cenili in spoštovali. Pogrešali bomo iskrivega sogovornika, polnega domislic, bogatega znanja. Trdno je bil prepričan, da bo napisal še to in ono, našteval je stvari, ki bi jih še rad napisal in obdelal, naravnost dolžnega se je čutil, da to stori, toda ni več utegnil. Ljubil je svojo slovensko zemljo, ljubil je kmečkega človeka, ljubil je svojo Savinjsko dolino, svojo rodno hišo. Vsem nam, ki smo ga poznali, je zapustil lep spomin. Rado Zakonjšek v __________________________J Taborski kulturni dnevi Srečanje z našim pesnikom Fritzem V okviru taborskih Kulturnih dnevov je bil zanimiv tudi večer s pesnikom Ervinom Fritzem, sicer preboldskim rojakom. Z izbranimi besedami je o pesniku in o njegovem delu pripovedovala njegova prijateljica iz otroških in dijaških let, sicer učiteljica slovenskega jezika iz Prebolda, Ida Zaveršnik, Zaveršnikova je recitirala tudi nekaj njegovih pesmi, sam pa je predstavil nekaj, doslej še neobjavljenih pesmi. Sam pesnik pravi, prepričani, da je to predvsem rezultat nepremišljenega dela birokratov. Ervin Fritz nenehno poudarja, da je eden izmed redkih preostalih slovenskih pisateljev, ki se zavestno trudijo in opredeljujejo za socialno usmerjenost svoje literature. Prepričan je tudi, da pri poštenem pesniku ne pridejo v upoštev nikakršni diktati, pač pa mora pesnik pisati tisto, kar ga zanima in teži. Vse to se odraža tudi v njegovi da ga najbolj privlači in zanima socialnopolitična problematika, iz vrste njegovih pesmi pa veje skrb za usodo slovenskega naroda. Pri tem ga marsikaj skrbi. V zadnjem času predvsem koncept skupnih' programskih jeder v usmerjenem izobraževanju. Na to so slovenski pisatelji in pesniki ostro reagirali, zadnji pesniški zbirki z naslovom Minevanja, v kateri je objavljena tudi pesem o usodi kmetij v Marija Reki. Večer z Ervinom Fritzem je uspel, veseli pa smo, da se ga je udeležilo tudi toliko ljubiteljev tega uspešnega slovenskega pesnika in dramatika. MIHELIČEVA RAZSTA VA V SA VINOVEM SALONU Neprecenljiva vrednost grafik Franceta Miheliča je bila velik prispevek taborfkim kulturnim dnevom. V Savinovem razstavnem salonu smo se imeli prvič priložnost srečati se s tem priznanim umetnikom. Ta kulturni dogodek pa je še obogatilo koncertiranje tria Lorene. V okvira Taborskih kulturnih dnevov so obiskovalci lahko prisluhnili tudi koncertu delavske godbe iz Trbovelj, ki jo vodi profesor Mihael Gunzek. Prireditev je sodila v okvir izmenjave kulturnih programov med dvema sosednjima občinama. Premierni program Tedna domačega filma v naših kinodvoranah Občinska kulturna skupnost se je odločila, da bo ljubiteljem filma omogočila ogled premiernega pro- frama tedna domačega filma v ;alcu, Preboldu, Polzeli, Šempetru in na Vranskem. Tako si bomo lahko ogledali devet filmov, ki jih je zbrala strokovna komisija, ki zatri uje, da je to izbor najkvalitetnejših filmov letošnjega puljskega festivala. Ogledali pa si bomo lahko tudi slovenski film Strici, za katerega je med občinstvom veliko zanimanja. Dodajmo še, da se bodo po predvajanju filma obiskovalcem predstavili tudi ustvarjalci filma. Ogledali si bomo lahko naslednje filme: Trije prispevki k slovenski blaznosti, Eva, Balkan express, Cifra mož, Nekaj vmes. Vonj telesa in Opre roma, Dih in Veselo gostovanje. Manja s svojimi že poslikanimi rečnimi kamni pri debi Manjine podobe kamnih Šestnajstletna Manja Vadla iz Letuša ima zanimivega konjička: riše in poslikava kamne, ki jih poišče kar v Savinji. Dekle ima spretno roko in z njo in njeno-bo-gato domišljijo na kamnih nastajajo in zaživijo podobe. Ima jih že čedno zbirko in vse so zanimive. „Manja, kako in kdaj si začela slikati in nasploh, kako da uporabljaš rečno kamenje?” „Rada sem risala že v osnovni šoli. Imeli smo dobrega likovnika, ki nas je usmerjal, da smo začeli poslikavati keramične posode in podobne predmete. Ko mi je takih posod zmanjkalo, sem si za snovanje svojih domišljijskih podob izbrala kamen. V Savinji sem našla na rečnih dovolj pravšnjih oblik kamnov in tako sem začela. Slikam zato, ker imam s tem veselje, sproščenost, pa tudi zadoščenje, če mi kaj uspe. Sodelovala sem že v nekaterih likovnih kolonijah in si razširila obzorje. Najraje pa slikam sama, saj tako dajem prosto pot notranjemu hotenju in domišljiji.” Manja svojih podob na rečnih kamnih še ni razstavila, si pa nekatere to zaslužijo. No, zato je še čas. Sedaj je najvažnejša šola. Slikanja ne bo opustila. Zakaj bi tudi, ko ima z upodabljanjem veselje in uspeh. T. L. PO AMERIKI IN MOSKVI TUD! NA POLZEL! Samostojna razstava Srečka Škoberneta S ciklom petindvajsetih slik iz sklopa Oblike skozi življenje se bo v teh dneh predstavil Polzelanom Srečko Škoberne, ki slika in živi v £alcu. Njegovi samostojni razstavi se je tokrat pridružil žalski rojak Jani Rebec. Srečko je na likovno pot zašel nekako pred desetimi leti, ko je prvič sodeloval na mednarodnem ex-tempore v Piranu. Od leta 72, ko se je pojavil s prvo razstavo, pa do danes, ima za sabo že okrog štirideset razstav doma in v tujini, po delovnih organizacijah in likovnih salonih Beograda, Nemčije, Amerike, Sovjetske Zveze . . . V več kot desetletni ustvarjalni dobi je ustvaril šest različnih, ven- ; dar zaključenih tematskih ciklov: Barve in čas, Življenje skozi prostor, Grafične diagonale, Ciklus, Globus in Atelje, med njegove zadnje pa sodi cikel Oblike skozi življenje, ki obsega petindvajset slik. Med deli Srečka Škoberneta prevladujejo grafike, v katerih vztraja pri surrealizmu in jih danes izpopolnjuje z delno realističnimi pogledi. V zadnjem ciklu Oblike, skozi življenje je poudarek dan barvam, uporablja pa kombinacijo aluminijastih gravur in emajla. Srečko Škoberne Za svoje delo je Srečko prejel številna laskava priznanja doma in v tujini. Tokrat se je njegovi samostojni razstavi pridružil žalski rojak Jani Rebec, ki ga za zdaj predvsem zanima grafika. Razstava v Komendi na Polzeli je prodajnega značaja, avtorja pa sta približno tretjino izkupička prodanih del namenila slušno prizadetim na celjskem območju. Irena Jelen Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi modno revijo Festival evergreenov na Vranskem Turistični delavci Vranskega so se konec avgusta znova izkazali. Tokrat z zanimivo prireditvijo z naslovom Večer evergeenov. Prireditev je bila v idilični okolici grada Podgrad in je privabila kar precej obiskovalcev. Vabilu za nastop nà Vranskem so se odzvali Marjana Deržaj, Irena Kohont, Majda Sepe in Lado Leskovar. Vsak pevec je zapel šest pesmi in mirno lahko zapišemo, da je bil odziv pri poslušalcih dober. Kako tudi ne?! Po dolgih letih je bilo prijetno poslušati stare slovenske večno mlade melodije kot so Zvončki in trobentice, pa Malokdaj se srečava . . . Pevci so predstavili tudi tuje pesmi, ki so nas navduševale pred leti. Toliko bolj pohvalno je, da so tam starim melodijam ploskali tudi mnogi mladi poslušalci oziroma obiskovalci prireditve. Prihodnje leto nameravajo krog nastopajočih še razširiti ter v prireditev, ki naj bi jo prenašal tudi radio, vnesti še nekaj novosti: od nastopov plesnih parov, do kostumov iz časov, v katerih je bila popularna kakšna melodija. Iznajdljivosti in domiselnosti prizadevnim turističnim delavcem ne manjka, prav tako pa tudi ne dobre volje za delo. Na svidenje torej na Večeru evergreenov ali večno lepih melodij prihodnje leto! OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ŽALEC Odbor za podeljevanje SAVINOVIH ODLIČIJ OBJAVLJA POGOJE ZA PODELITEV SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 1983 Občinska kulturna skupnost Žalec bo ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarju — podelila za vsestransko aktivno delo na področju kulture, za posebne dosežene uspehe na umetniškem, znanstvenokulturnem področju in za življenjsko delo: a) Savinove nagrade s plaketo za aktivno delo nad 25 let b) Savinove plakete za aktivno delo do 25 let c) Savinova priznanja za aktivno delo do 15 let d) za izjemne umetniške dosežke Posamezna odličja lahko prejmejo posamezniki, društva, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki imajo sedež na območju občine Žalec. . Dobitnike Savinovih odličij lahko predlagajo OZD, društva, organizacije in posamezniki. Odbor bo sprejemal predloge do 15. decembra 1983. OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ŽALEC Odbor za svobodno menjavo dela in drugih nalog RAZPISUJE eno štipednijo za študij na šoli za glasbeno in baletno izobraževanje v Mariboru — SMER TROBILA. Kandidati morajo vložiti prošnjo z dokazilom o vpisu in o premoženjskem stanju 15 dni po objavi v Savinjskem občanu. Odbor bo o odločitvi vse vlagatelje pisno obvestil. Ukinjen center za usmerjeno izobraževanje v Žalcu Pred petimi leti je bil v Žalcu ustanovljen Center za usmerjeno izobraževanje, ki je izobraževal učence v poklicni administrativni šoli, poklicni tekstilni šoli in v dislociranih oddelkih kmetijske in kovinske usmeritve. Od leta 1980 do 1983 pa se je v Centeru izvajal upravnoadministrativni vzgojni program v dislociranem oddelku Ekonomskega šolskega centra Celje. V letu 1983 so učenke uprav-noadministrativne šole zaključile izobraževanje, s tem pa je Centru prenehal status enovite delovne organizacije. Z reformo šolstva je v šolskem letu 1981/82 prišlo do vsebinske preusmeritve iz družboslovne v kovinsko predelovalno usmeritev. V mreži šol je Center za usmerjeno izobraževanje naveden kot dislocirani oddelek Tehniške šole Celje z izobraževalno usmeritvijo kovinar-strojnik. Zaradi ukinitve izvajanja uprav-no-administrativnega vzgojnega programa ter zmanjšanega vpisa v oddelke kovinsko predelovalne usmeritve, Center za usmerjeno izobraževanje nima več pogojev za nadaljnji obstoj, zato je občinska skupščina na svoji seji 21. septembra sprejela odlok, da Centru preneha status enovite delovne organizacije; dejavnost, pravice in obveznosti pa se prenesejo na Delavsko univerzo Žalec. Tako se bodo v okviru Delavske univerze Žalec, v dislociranih oddelkih tehniške šole Celje, izobraževali učenci v izobraževalni usmeritvi kovinar-strojnik. V šolskem letu 1983/84 se bo v Žalcu v dislociranih oddelkih izobraževalo 248 učencev in sicer: v prvem letniku 61 učencev v srednjem in 23 v skrajšanem programu, v drugem letniku 60 učencev v srednjem in 28 v skrajšanem programu, v tretjem letniku pa 76 učencev v srednjem programu. E. G. n i i i L GLEDALIŠKI ABONMA „Svetovna klasika, romantika, tragedija, komedija, satira, groteska, noviteta . . . Za vsakega nekaj! Gledališče — kraj odprte konfrontacije, kjer se lomijo kopja, kjer zgodovina spregovori o našem času, kjer naš čas piše zgodovino ... Zvestoba gledališču — zvestoba živi, odprti besedi, resnici, človečnosti ...” V teh mislih sta nakazani vsebina in namen letošnjega abonmajskega programa Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Celoten abonmajski program je zelo skrbno izbran, posebej pa velja omeniti gostovanje mariborske drame z delom Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak. Tudi letos bomo imeli abonma ob ponedeljkih, karte pa že lahko nabavite na kulturni skupnosti (do konca septembra). jk 1 I I I J Kondi Pižorn, Franci Ogris (vodja), Franc Ožir, Alojz Gorjanc in Stanko Novak komaj dobro leto prepevajo skupaj v kvintetu Lastovka, pa jim poslušalci že radi prisluhnejo. PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK RaatwQnih ISO MMinUh grafik Slavnostni govornik Janez Meglič Predstavnike osnovnih šol, ki sodelujejo na prvem bienalu pionirske grafike v Žalcu, je na otvoritveni slovesnosti pozdravil predsednik občinske konference SZDL Janez Meglič. Vsem šolam in posameznikom se je zahvalil za sodelovanje, nagrajencem pa izrekel priznanje. Častni predsednik bienala akademski slikar in grafik France Mihelič je v nagovoru dejal: * »Prizadevni organizatorji so nam tudi tokrat omogočili izmenjavo izkušenj in tako na novo prispevali svoj delež k nadaljnjemu uveljavljanju pionirske grafike. S to razstavo se nadaljuje kontinuiteta srečanj v slovenskem kulturnem prostoru. V njej so vsaj delno ovrednotena prizadevanja in uspehi likovnih pedagogov in učencev. Tako kot prejšnja srečanja, naj bi tudi to pokazalo, kje je mesto pionirske grafike v likovni umetnosti. V tem trenutku le stežka vrednotimo grafično razstavišče Žalec. Želja je, da bi postal slovenski center, kar tudi lahko postane. Zato pa bo potrebna podpora družbenih dejavnikov, ki je bila tudi doslej zelo,pomembna. In če bo takšna podpora tudi v bodoče, potem so želje uresničljive.« Bogat kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Peter Šprajc Jur Žalec, gostje pa so si ogledali nekatere znamenitosti kraja. Razstavo si je možno ogledati v avli osnovne šole. Pa se je pričelo. Šola, učenje, vsakdanje drobne in velike skrbi naših malčkov. V glavah, še polnih misli o soncu in morju, o igri in brezskrbnih poletnih dneh, bo treba najti prostor tudi za takšne in drugačne množice, za male in velike črke, pa domače naloge in cel kup drugih učenosti. (Foto: L. Korber) PISANI BALONČKI KUJEJO VEZI PRIJATELJSTVA V začetku leta smo objavili vest, da so na drevesu pri podružnični šoli Letuš pristali pisani baloni. Fotografije in pisma otrok letuške šole so objavili v italijanskem lokalnem časopisju. Iz pisem otrok smo več izvedeli o kraju Levica di Terme, ki ima šest tisoč prebivalcev; njegova glavna dejavnost pa je turizem. Kar 70 hotelov in lepa pokrajina privahi vsako leto veliko turistov z vsega sveta. Le 20 km je do Trente in 150 km do Venezie. Sicer pa je Levico di Terme center zdraviliškega Turizma, poseb- nost je tudi 180.000 m2 velik park, kraj pa ima tudi bogato zgodovino. Pisani balončki, ki jih italijanski otroci vsako leto spuščajo v zrak. So vzpostavili most prijateljstva. Letušani so že prejeli vabilo za obisk, ki so ga bili zelo veseli. L Svet za d reventivo. varnost in vzgojo v cestnem prometu je tudi letos v sodelovanju z drugimi dejavniki poskrbel za varno pot otrok v šolo (Foto: Kroflič) J RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH Tudi mladi v bitko za učvrstitev gospodarstva Kako so delali mladi in kakšne bodo lyibove usmeritve v prihodnje - o tem bodo razpravljali mladinci na svoji programsko-volilni konferenci v začetka oktobra. Po 11. kongresu v Novem mestu so mladinske organizacije naletele na precejšnjo nezainteresiranost za delo, na kar je vplivalo tudi slabšanje družbenoekonomskega položaja delavcev in padanje življenjskega standarda. Na žalski občinski konferenci ZSMS kljub temu ugotavljajo napredek in uspehe na določenih področjih, zlasti v informativni in idejnopolitični dejavnosti, na kultumeirrpodročju in v kmetijstvu, kjer je bilo po šestih letih spet organizirano občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Še vedno pa je vse premalo narejenega v zvezi z mladinskim prostovoljnim delom, kajti vsako leto je težje dobiti mlade, bodisi za lokalne, bodisi za zvezne delovne akcije. Na občinski konferenci tudi menijo, da bo treba v bodoče oživiti delo klubov OZN. Danes deluje v občini sedem klubov, premalo .pa je zanimanja mladih za delo in obstoj klubov v delovnih skupnostih. Ob pregledu dela in aktivnosti hkrati tudi ugotavljajo, da je samo delo organov občinske konference vse preveč slonelo na posameznikih, da so premalo uveljavljali osebno odgovornost in da nekatere organizacijske spremembe niso prinesle zaželenih rezultatov. Da bi odpravili dosedanje pomanjkljivosti, nameravajo v prihodnje vso pozornost posvetiti uveljavljanju frontne in množične organizacije mladih. Okrepiti bo potrebno delo vseh osnovnih organizacij - seveda ob upoštevanju njihovih specifičnosti in mesta, kjer delujejo. Uresničiti in iz papirja v življenje bo treba prenesti tudi večjo odprtost ZSMS do vseh problemov in težav protislovnega družbenega razvoja, posebej na tistih točkah, kjer se ta razvoj kaže v problemih in razmerah, v katerih živi mlada generacija. Ena največjih nalog, ki čakajo mlade v prihodnje, pa je bitka za ekonomsko učvrstitev našega gospodarstva. V vseh okoljih mladinskega organiziranja bo po mnenju mladih potrebno v m k raj še m času z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami pripraviti lastne stabilizacijske programe, ki jih bodo morali tudi dosledno uresničevati. ! __________________________________________________________________________u GORA OLJKA Pouk obrambe Na Gori Oljki je pred dnevi potekal pouk obrambe in zaščite za tiste mladinke in mladince, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Pouk, ki je potekal po posebnem učnem programu, je trajaì petnajst dni, udeležilo pa se ga je oseminštirideset mladih. V petnajstih dneh so se mladi usposobili v različnih vojaških opravilih; osnovni namen pouka pa in zaščite je bil, da se praktično usposobijo za oboroženi boj. Precej pozornosti so namenil» pri tokratnem izobraževanju sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter aktualni družbenoekonomski problematiki občine. Poleg tega naj bi takšna oblika izobraževanja pripomogla k njihovemu vključevanju v enote teritorialne obrambe, narodne in civilne zaščite, pa tudi k družbenopolitičnemu delu v njihovem okolju. Mladi so po končanem pouku sodelovali tudi v raznih interesnih dejavnostih, bodisi v komisiji za idejnopolitično delo, v mladinskem aktivu ali pa so delovali na informativnem, kulturnem ter športnem področju. DEKLETA-VOJAKINJE Med dekleti, vojakinjami TO žalske občine, ki smo jih srečali na skupnem izobraževanju, smo petim zastavili vprašanja, kako se počutijo v uniformi in z orožjem v rokah. Takole so odgovorile: Teodora Škrabe, Latkova vas: „Lepo je tukaj. Predavanja, vaje, družabno življenje, vse je tako razdeljeno, da smo polno zaposle- Teodora Škrabe ni. Kar prehitro nam bodo minili trije dnevi. Seveda si prizadevam, da bi si kar največ zapomnila.” Irena širše, Prebold: „Kar dobro se počutim v uniformi. Marsikaj smo pridobile že na predvojaški vzgoji. Če bo treba, bom tudi jaz oblekla uniformo in sodelovala v boju. Sicer pa so nam svetal vzgled Irena Širše naše partizanke, za katere vemo, da so se hrabro bojevale.” M Bena Skomšek, Topovi je: „Program je zanimiv, družabnosti pa tudi ne manjka. Glavno je seveda, da smo zbrane na predavanjih in da aktivno sodelujemo na vajah z orožjem. Kar prehitro nam minevajo dnevi.” Tk. Milena Skomšek Glasbeni festival Žalec 83 uspel Takšno oceno bi lahko dali le-tošnjemii festivalu akustične glasbe v Žalcu, ki je trajal tri dni. Še posebno je uspel sobotni dopoldanski nastop pred Namo, ki je privabil lepo število poslušalcev, mladih pa tudi starejših. Tudi večerni nastop je pokazal, da mladim gre zaupati organizacijo takšnih prireditev, čeprav ne bi bila odveč tudi pomoč ostalih dejavnikov. Morda je nekatere motilo njihovo obnašanje in način oblačenja, vendar pa po posameznikih ne kaže soditi večine. Festival akustične glasbe je uspel, večina izvajalcev je pokazala kvaliteto izvajanja. Prav bi bilo, da bi se organizator OO ZSMS Žalec odločil predvsem za festival akustične glasbe, ki ima v svetu že utrjeno mesto. Za letošnji festival pa so si organizatorji zaslur žili vse priznanje. Mirt in Sajko iz Maribora med nastopom KRAJEVNI PRAZNIK POMEMBEN PRISPEVEK ZDRUŽENEGA DELA Praznovanje krajevnega praznika v Preboldu je potekalo v znamenju novih pridobitev in 110-let-nice industrijskega gasilskega društva TT Prebold ter športnih in kulturnih prireditev. Novi objekti so rezultat združevanja sredstev organizacij združenega dela v tej krajevni skupnosti. Kolektor za odvod odpadnih voda z ureditvijo ostale kanalizacije, kilometer asfaltirane ceste od tovarne do Markoviča, urejeno vikend naselje, obnovljena knjižnica, balinišče in tenis igrišče so pridobitve, ki bodo ne samo polepšale kraj, ampak ga tudi obogatile. Izgradnja medfaznega skladišča v tovarni, adaptacija starega vrtca za potrebe krajevne skupnosti sta v teku, kmalu pa bodo pričeli z izgradnjo blagovnice in objekta za potrebe SLO in DSZ. Končno bo preko stanovanjske zadruge stekla gradnja prvih stanovanjskih hiš nad tovarno. Po svečani seji skupščine pa so tudi odkrili spominsko obeležje - odslužen tiskarski stroj. Predsednik skupščine KS Prebold Anton Ajdič je v svojem govoru na svečani seji opozoril na nerešen problem pitne vode v zgornjem delu Prebolda, na obnovitev ceste Latkova vas-Prebold in potrebo po izgradnji kulturnega doma. Za prispevek k razvoju krajevne skupnosti so organizacijam, društvom in posameznikom podelili plakete in priznanja. ASFALTNA CESTA, ZBIRALNICA MLEKA IN VODA V krajevni skupnosti Vransko so pravkar zaključili praznovanje krajevnega praznika v spomin na prvo frontalno bitko na Čreti. Po svečani seji skupščine KS, na kateri so podelili priznanja, so odprli dva pomembna objekta. Skoraj pet let so si krajani zaselka Tešova skupaj z drugimi dejavniki prizadevali posodobiti in asfaltirati 2800-metrski cestni odsek. Končno se jim je velika želja uresničila, saj je 47 domačij dobilo sodobno cestno povezavo. Vsem, ki so jim pomagali, so se iskreno zahvalili. Kljub temu da nekateri posarpezniki niso poznali besede solidarnost, je večina vlekla voz napredka. V celjskih mlekarnah so postavljali kot pogoj za prevoz mleka urejeno cestno povezavo, kateremu so končno zadostili. Še več. S prostovoljnim delom in tudi prispevki so zgradili objekt za zbiralnico mleka, v katerem bodo tudi prostori za delovanje vaškega sveta. Hmezad bo opremil zbiralnico za 500-litrski odkup mleka dnevno, tako da bodo tudi najbolj oddaljeni kmetje lahko oddajali mleko. S tem se bo prav gotovo povečal interes za prirejo živine in za proizvodnjo mleka, kar je v bitki‘za hrano še kako pomembno. Obe pridobitvi sta za zaselke od Tešove do Črete pomembni, hkrati pa skromna oddolžitev za njihov prispevek v NOB. Omeniti velja še izgradnjo vodovoda do kmetije Jeseničnik nad Orehovcem, ki je bila doslej brez vode, akcija za izgradnjo vodovoda pa je stekla na pobudo krajevne skupnosti. Krajani so s prostovoljnim delom izkopali jarek, s pomočjo Komunalne interesne skupnosti in Minerve pa so položili cevi in zgradili zajetje. Še vedno pa je kmetija brez cestne povezave in elektrike, zato si krajevni dejavniki prizadeyajo, da bi parti-zanski-Jeseničnikovi domačiji pomagali rešiti tudi ta problema. -jk Štangarji v Savinjski dolini pred pol stoletja. pa tudi s hrvaške strani. Pripeljali 728 kg hmelja, obiravkam pa so so jih nekakšni vodje, ki jih je plačali 5370 dinarjev. Že leta 1954 kmet moral posebej plačati. pa je znašal pridelek 2270 kg hme- Kdo bo napolnil Set škafov lja, ki so ga prodali po 450 din Hmeljarji so obiravkam preskrbeli prenočišče (največkrat na skupnih ležiščih) in jim dajali dnevno po pet obrokov hrane. Mara se še spomni, kako je dnevno tudi po dvakrat pekla kruh, da je bil vedno svež na mizi. Kmetje so obiravcem kuhali zdravo in dovolj obilno kmečko hrano, le ob nedeljah je bilo tudi meso. Osnovna mera pri obiranju je bil škaf. Pridne obiravke so v enem dnevu napolnile tudi po 30 škafov, manj spretne pa 20 ali še manj. Pridni so kar dobro zaslužili in odhod domov je vedno spremljalo petje. Vsak gospodar je svoje obiravke zapeljal na velikem lojtrskem vozu na železniško postajo. Vozovnico na delo je plačal gospodar, za nazaj pa so si jo obiravke plačale same. Kljub obiranju od zore do m ra* ka so mladi obiravci in obiravke kg. Obiravk vse manj, kmetje se opremljajo s stroji Povojna industrializacija je bila povod, da je veliko kmečkih delavcev odšlo v tovarne. V Savinjsko dolino je prihajalo vse manj obiravcev, čeprav so jih gospodarji (hmeljarji) z raznimi obljubami vabili na delo. Ob vse večjem pomanjkanju delovne sile so se hmeljarji začeli opremljati z obi-ralnimi stroji in z drugo mehanizacijo. Skoraj v vsakem naselju je vzniknila strojna skupnost, največkrat so se združili po trije kmetje in si nabavili obiralni stroj. To je bila tudi edina rešitev, da so v novih pogojih obdržali hmelj. Nova tehnologija obiranja hmelja je bila seveda grobar stoletnim tradicijam ročnega obiranja in vsega, kar je sodilo zraven. Lojze Trstenjak Srebrno plaketo je prejel Anton Farčnik OBNOVLJENA KNJIŽNICA Pogoji preboldske knjižnice za delo so bili nemogoči. Kdor je bil kdaj v knjižnici, je lahko le občudoval Pavlo Mlakatjevo, ki je kljub temu s toliko ljubezni do knjig vztrajala pri delu. Prostor za okrog 8000 knjig je bil odločno premajhen in pravo čudo je, kako je lahko potekala izposoja. Četrtek, 1. september, pa bo ostal tov. Mlakarjevi in vsem, ki so bili na svečani otvoritvi novih prostorov knjižnice, še dolgo v spominu. Novi prostori, nove police in lepo urejene zbirke so nudile povsem drugačno podobo, še najbolj med vsemi pa je bila veijetno srečna knjižničarka, saj bo po dolgih letih lahko opravljala svoje delo v takšnih pogojih, kakršne si je dolga leta zaman želela. Ureditev knjižnice pa je še ena pomembna gesta TT Prebold, ki se trudi, da bi članom kolektiva nudila tudi vse možnosti za kulturno rast. D. Naraglav NOVI PROSTORI ZA KS Letošnji krajevni praznik, ki so ga tokrat praznovali v samem Preboldu, je prinesel vrsto novih pridobitev. Ne nazadnje pa je bila s tem tudi sprožena akcija za obnovo stavbe starega vrtca, ki je po izselitvi leta 1980 ostala prazna. Pomanjkanje sredstev za obnovo je bilo krivo, da se je z obnovo začelo šele letos. Z obnovo, bo KS Prebold pridobite nove prostore za svoje delo. Letos so v celoti uredili notranjost stavbe, prihodnje leto pa bodo uredili še zunanjost. Vrednost dosedanjih del znaša 700.000 dinatjev, sredstva je zagotovila v glavnem KS iz tekočih sredstev, nekaj pa je bilo narejenega s samoprispevkom krajanov. S tem, ko se bo KS selila v nove prostore, bo možno sedanje prostore KS uporabiti za novo telefonsko centralo.- To pa pomeni boljšo telefonsko povezavo s svetom, kar bo velika pridobitev za preboldsko KS. V zvezi z obnovo pa velja še povedati, da so dela pri obnovi prevzeli in izvajali obrtniki iz Prebolda. D. Naraglav Nekateri upokojenci iz območja krajevne skupnosti Liboje še doslej niso dvignili .vseh obveznic posojila za ceste. Ker bo rok veljavnosti kmalu potekel, naj vsi, ki obveznic še niso dvignili, to store do konca oktobra, sicer jih bomo namenili za potrebe krajevne skupnosti. Obveznice lahko dvignete vsak torek od 14. do 16. ure na sedežu KS Liboje, pri dvigu pa je potrebno pokazati odrezek od pokojnine. KS Liboje Letošnja suša je zmanjšala tudi pridelek krompirja. Ponekod, kot pravijo kmetje, ga je bilo veliko, večinoma pa manj kot lani. Za ozimnico ga bo dovolj. Na sliki: Pri Zidarjevih v Ločici z letošnjim pridelkom krompirja niso zadovoljni. T. Tavčar ' Krajani Polzele praznujejo krajevni praznik v spomin na 2. oktober leta 1942, ko so bili v Mariboru ustreljeni prvi talci-Polzelani. O tem, kaj vse pripravljajo za letos, je predsednik sveta KS Polzela Drago Lubej takole pripovedoval: »Prireditve bodo trajale od 24. 9. do 2. oktobra. V teh dneh se bo zvrstilo veliko športnih prireditev, gasilci pa bodo pripravili sektorsko vajo. Novih objektov ne bomo otvaijali, med letom pa smo zgradili tri krajše asfaltirane odseke pest, ker so se izkazali uporabniki teh cest s samoprispevkom. Zbrali so kar polovico sredstev, ostalo pa je dala krajevna skupnost. Veliko časa smo namenili pripravam in izvedbi krajevnega samoprispevka. Sedaj smo že tako daleč, da bomo v začetku oktobra na skupščini krajevne skupnosti izbrali enega izmed predlaganih načrtov za novo mrliško vežo.« Slavnostna seja skupščine kra- Tudi tele posnetek sodi v preteklost, kaži kovi kmetqi. Drago Lubej jevne skupnosti bo 1. oktobra ob 17. uri v gasilskem domu v Ločici, najzaslužnejšim krajanom bodo podelili priznanja, priznanja za urejeno okolje pa bo podelilo tudi hortikulturno društvo Polzela. T. Tavčar UBOJE UPOKOJENCI PREBERITE /Z KRAJEVNIH SKUPNOST1 GRIŽE KRAJEVNA SKUPNOST NI LE KOMUNALA KAKO SMO NEKOČ OBIRALI HMELJ . . . »Danes se spominjamo napada na rudnik Zabukovico, ki sta ga v noči od 24. na 25. avgust 1941 izvedli I. Savinjska četa in del Revirske čete,« je na slavnostni seji ob letošnjem krajevnem prazniku uvodoma razložil predsednik skupščine krajevne skupnosti Griže Franci Ježovnik. Praznovanje je bilo tokrat skromnejše, saj so krajani Griž pred meseci že organizirali letošnji občinski praznik. Kljub temu pa so pripravili vrsto športnih in kulturnih prireditev. Malo več pozornosti so lahko namenili tudi tistim problemom, ki jih ponavadi puščamo ob strani, kajti »krajevna skupnost ni le komunala, tu je kultura, tu je telesna kultura, tu je množična udeležba na srečanjih in pohodih ob spomenikih NOB,« je menil Franci Ježovnik. Posebej je izpostavil problem informiranja v krajevni skupnosti. V Grižah obveščajo krajane z glasilom Informator, »kjer je priložnost, da spregovorimo o dogaja- PREBOLD njih naše krajevne skupnosti, predstavimo delo društev in opozorimo na dogodke iz preteklosti. Zato je treba informiranju v krajevnih skupnostih posvetiti še večjo skrb.« Ocenil je tudi delo društev in menil, da se v njih dela in da so doseženi lepi uspehi. »Bolj kritični pa smo lahko do dela družbenopolitičnih organizacij, kjer zlasti ne moremo oživiti dela mladinske organizacije,« je menil Franci Ježovnik in dodal, da mladina sicer dela v društvih, ni pa »čutiti OO ZSMS kot povezovalca, organizatorja in usmeijevalca dela.« Na slavnostni seji so podelili tudi krajevna priznanja Osvobodilne fronte. Letošnji dobitniki priznanj so: Lovska družina Gozdnik, Franc Petek, Jože Kuder, Ivan Grobelnik, Zvonka Ramšak, Franc Krašovec, Matija Kajtna, Konrad Hlačar, Valerija Gnus, Štefan Poteko in Martin Goršek. Irena Jelen Z izgradnjo kolektorja je Bolska zopet čista. OBNOVA RIBNIKOV SEDAJ V POSPEŠENEM TEMPU V tem mesecu pospešeno poteka obnova ribnikov v Izviranju pod Žvajgo, ki so nekoč že služili temu namenu, žal pa vrsto let nihče ni mislil na njihovo usposobitev. Zelena luč se je posvetila s ponovno oživitvijo dela Turističnega društva in z zanimanjem, ki ga je pokazala Ribiška družina Šempeter oz. člani ribiške družine, ki živijo v KS Prebold. S temi ribniki bodo krajani Prebolda in okoličani ter turisti, katerim postaja Prebold zopet zani- VRANSKO miv in privlačen, dobili nov rekreacijski prostor. Ribiška družina bo v oba urejena ribnika dala ribe za športni ribolov, kar bo nedvomno še povečalo turistično ponudbo Prebolda, okrog ribnika pa bo urejena tudi sprehajalna steza. Z obnovljenimi ribniki bo dokončno rešeno tudi vprašanje pretoka vode skozi športno rekreacijski gaj in mimo naselja, kar bo prispevalo k lepšemu izgledu prostora pri bazenu. Letošnji pridelek hmelja je v glavnem že obran in pospravljen v skladišča, kjer čaka na odkup. Bera je bila slabša kot prejšnji dve leti, pač zaradi suše, ki je . zavrla rast. Hmeljarji so brez težav obrali hmelj z obiralnimi stroji. Ročno obiranje je že redkost in tako o nekdanji živahnosti ni bilo sledu. Ubrana pesem obiralk Nekoč je biloobiranje hmelja vse kaj-dmgega. Že nekaj dni pred pričetkom obiranja so sé skupine obiravk (obiravci so bili v manjšini) kar osipale z vlaka, prihajale pa so tudi z vozovi ali peš in s svojim živžavom preplavile dolino. Starejši hmeljarji še pomnijo, da je v Savinjsko dolino prišlo tudi do dvajset tisoč obiravk, ki so v nekaj tednih obrale hmelj in se z zaslužkom prepevajoč vračale domov. Albin in Mara Stepišnik iz Trnave se teh časov takole spominjata: »Hmeljarji smo imeli takrat večinoma stalne obiravke, ki so prihajale s ptujskega polja, s Haloz, D. Naraglav imeli zvečer dovolj moči, da so se zbirali sredi vasi in zapeli. Največkrat se je takšno srečanje končalo s plesom, saj je imela vsaka večja skupina harmonikarja. Hmelj pa so sušili v glavnem domači, gospodar in sinovi pa tudi hlaDci. Sušilnice so bile takrat bolj preproste kot danes. Albin se spominja, da sta si z očetom delila nočno delo, Albin je delal do polnoči, oče pa potlej do zore. Plačilo tudi v bonih Mara še hrani stare zapiske, iz katerih je razvidno, po čem so hmeljarji prodajali hmelj in plačevali obiravke. Leta 1948 so dobili za kilogram hmelja 92 dinarjev, poleg tega pa so dobili še 40 odstotkov bonov za nakup čevljev, tekstila in drugega blaga. Zanimivo je, da so bone prejemali tudi obiravci, vendar so jih lahko »spravili v promet« le v trgovini tistega kraja, v katerem so obirali. To pa ni bilo lahko, zlasti če je bilo veliko obiravcev in obiravk. ■ Stepišnikovi so obrali v letu 1948 POLZELA Zvezno priznanje tabornikom Zveza tabornikov naše občine je pred nekaj tedni prejela zvezno priznanje za ohraajanje tradicij NOB. Ohranjanje revolucionarnih tradicij pa je le ena izmed pisanega spleta dejavnosti tahorni-ške organizacije, ki danes v občini šteje preko devetsto članov. Plaketo je tabornikom podelil Zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije za poseben prispevek k delu in razvoju organizacije ZZB NOV in za uresničevanje njenih zastavljenih ciljev. Delo žalskih tabornikov je namreč v zadnjih letih močneje kot kdajkoli namenjeno skrbi za oddaljene spomenike v občini. Lani so organizirali tudi šestindvajset pohodov, ki so bili namenjeni obujanju revolucionarnih dogajanj. Poleg ohranjanja izročil preteklosti so taborniki v svoj splet'de-javnosti vključili tudi občinske in področne mnogoboje, kjer so sodelovali vsi: od najmlajših »murnov« do najstarejših članov. Svoje sodelovanje in pripravljenost za delo so pokazali tudi na številnih občinskih akcijah, največ dela in priprav pa je zahteval letošnji tabor v Metliki. Prvič so letos organizirali tri izmene, skupno pa je pod šotorskimi krili med razgibanim belokranj- skim hribovjem taborilo 240 otrok iz žalske občine. Med njimi je bilo prvič tudi šest učencev osnovne šole Ljube Mikuš. Letos so tabornikom ponovno priskočile na pomoč delovne organizacije, tokrat Strojna in Sip Šempeter, ki sta zagotovili prevoz opreme. Med večje aktivnosti sodi tudi udeležba na letošnjem zletu tabornikov Jugoslavije na Sutjeski, kjer je sodelovalo šest tabornikov iz haše občine. Vseh šest se je udeležilo tudi osemdeset kilometrov dolgega pohoda na Sutjesko. Letos imajo načrtovano še akcijo Ilegalec, ki so jo v manjšem obsegu izvedli že ob občinskem prazniku, ter delovni tabor na Gozdniku, kjer bodo urejali smučišča. Taborniki so se namreč povezali z Lovsko družino Gozdnik Griže. Doslej so že pomagali pri ureditvi koče na Gozdniku, zato pa bodo v času zimskih počitnic imeli na razpolago prostore za zimovanje. V prihodnje nameravajo v taborniški organizaciji dati še večji poudarek šolanju lastnih kadrov, kjer so doslej že napravili korak naprej. Lani so namreč izšolali dvajset vodnikov, letos pa so njihovo število povečali še za petnajst ter pridobili tudi šest mentorjev. I. Jelen PRIPRAVE NA ODPRAVO SO V POLNEM TEKU Konec minulega meseca so preboldski jamarji organizirali na Dobrovljah enega svojih raziskovalnih taborov. Le-ta je bil organiziran z namenom, da čimprej in čim bolje opravijo naloge, ki izhajajo iz njihove obveze do Občinske raziskovalne skupnosti oziroma izvedbe letošnje raziskovalne naloge ORS »Raziskava kraških jam«. V nalogi delujejo namreč preboldski jamarji kot izvajalci. Poleg tega pa je bil ta raziskovalni tabor tudi priložnost za preverjanje sposobnosti posameznih članov odprave, ki naj bi prihodnje leto, v mesecu juliju, raziskovali indonezijski kras otoka Sumatre. Ob tem velja povedati, da se na to akcijo resno pripravljajo in takorekoč ne mine dan, da ne bi imeli člani odprave s tem v zvezi kakšnega opravka. V prvi polovici leta so veliko časa porabili za delovne akcije v športno-rekrea-cijskem gaju,,v poletnih mesecih in tudi sedaj pa so na vrsti koledar- ji za leto 1984, ki naj bi prinesli pomemben delež k finančni konstrukciji odprave. Po predračunu bo ta veljala okrog 240 milijonov starih dinarjev. Precej sredstev bodo zagotovili sami člani odprave s samoprispevkom, približno toliko naj bi iztržili s koledarji, značkami, nalepkami ... računajo pa tudi na pomoč širše družbene skupnosti, še zlasti pa na razumevanje v lastni občini. Potrebno pa je dodati, da gre za jugoslovansko odpravo, v kateri pa glavno breme organizacije odprave nosijo preboldski jamarji. To je zanje istočasno veliko priznanje in odgovornost. Prav zato tudi upajo, da jih Savinjska dolina ne bo pustila na cedilu in da bodo vsi, ki lahko, tudi prispevali, da bo akcija uspela kot je zamišljena. S tem pa bodo tudi pripomogli k razvoju in uveljavitvi jugoslovanskega jamarstva na mednarodnem speleološkem prizorišču. Graduja plezalnega stolpa pri vstopu v športno-rekreacijski gaj, ki bo služil jamarjem za vežbanje vrvne tehnike raziskovanja, reševanja in drugih jamarskih manevrov. Stolp pa bo tudi zanimiv turistični objekt. ŠPORTNE PRIREDITVE V GRIŽAH Krajevni praznik v Grižah so letos popestrili z vrsto športnih prireditev. Med drugim so organizirali triih kolesarjenje po krajevni skupnosti Griže, katerega se je udeležilo preko sto kolesarjev. Krajevni praznik so združili tudi z desetletnico strelske družine Žarko Kveder. V letnem gledališču je tekmovalo šest ekip s sedemindvajsetimi tekmovalci. Najbolje so se odrezali strelci prve ekipe iz Žalca s 542 krogi, sledijo pa domačini (Griže, I.) s 531krogi. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Darko Turnšek s 186 krogi, drugo pa je s 183 krogi pripadlo Mladenu Melanšku. V program prireditev so organizatorji vključili tudi rokometni turnir, na katerem so tekmovale tri ekipe. Prvo mesto so si priborili rokometaši prve ekipe Minerve, drugo veterani Minerve, tretje pa igralci Šempetra. Poleg tekmovanj in športnih prireditev so v Grižah organizirali tudi šahovski turnir, na katerem Je sodelovalo devet tekmovalcev. -Ü- Ob prazniku KS in TT Prebold je Prebold zopet bogatejši za novo tenis igrišče, ki sta ga financirali Tekstilna tovarna Prebold in KS Prebold. Vrednost naložbe znaša 700.000 dinarjev. Igrišče je bilo predano namenu 2. septembra, ko je bila prva otvoritvena tekma. Zdaj je igrišče stalno zasedeno, kar dokazuje, da je v Preboldu za to zvrst športa in rekreacije precejšnje zanimanje. K temu pa velja dodati, da je igrišče tako urejeno, da se ga bo dalo v zimskih mesecih spremeniti v drsališče. Brez dvoma je to domiselna in pomembna naložba, saj bodo tako tudi ljubitelji drsanja prišli na svoj račun. D. Naraglav Rokometaši MINERVE so uspešno štartali v novo rokometno sezono slovenske rokometne lige. Pod novim strokovnim vodstvom Stanka Žagarja so prvo tekmo z Rudarjem iz Trbovelj dobili z rezultatom 34:27. V drugem kolu so v Ljubljani s Prulami igrali neodločeno z rezultatom 30:3J), v tretjem pa so na domačem terenu premagali Sevnico z rezultatom 34:28. Trenutno torej vodijo na lestvici, kar kaže, da so se na sezono dobro pripravili. Pred začetkom lige so opravili tudi preizkušnjo na mednarodni tekmi proti ekipi P. S. K. iz Celovca, ki jo vodi Niko Markovič. Posnetek je s te tekme. Tekst: V. C., foto: L. K. ODPRTO PRVENSTVO MLADINCEV Teniška sekcija TVD Partizan Žalec je zadnje dni avgusta pripravila odprto prvenstvo mladincev mesta Žalec. Na njem je sodelovalo 16 igralcev teniških klubov Celja, Ljubljane, Maribora, Medvod, Rogaške Slatine in Žalca. Žmagovalec turnirja je Matej Ravnik (Branik-Gradis) iz Maribora, ki je v finalu premagal Nan-dija Trupeja (Medvode) z rezultatom 2:1 (6:3, 6:7, 6:1) ter je za zmago prejel pokal v trajno last. Kolajno in diplome so prejeli prvi TRENUTNO PRVI NA LESTVICI LIGA MALEGA NOGOMETA Yse kaže, da ima mali nogomet v Žalcu vedno več ljubiteljev. Zato so pri TVD Partizan Žalec organizirali ligo malega nogometa, v kateri bodo tekmovale izključno ekipe KS Žalec. Tekmovanje se bo odvijalo po dvokrožnem sistemu - vsak z vsakim. Liga že poteka in trenutno tekmuje v njej dvanajst ekip, zaradi vse večjega zanimanja pa kaže, da bodo naslednje leto ustanovili še IL in III. ligo. Kljub temu da so tekmovanja namenjena zgolj rekreaciji, so sestavili poseben liga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh ekip. Tekmovanja pa spremlja tudi tričlanska tekmovalna komisija, ki hkrati opravlja tudi nalogo disciplinske komisije; sestavljajo pa jo: Jože Skok, Franc Gorišek in Gregor Čuki. Po dveh kolih vodijo na lestvici ekipe Flaminga, Manchestra in Rekreacije s po štirimi točkami, sledijo Partizan Žalec in Borut s po tremi točkami, Ferralit in Sokoli s po dvema točkama, Juteks in Gradnja imata po eno točko, brez točke pa so še Sušil de Brasil, Postaja milice in Coz-mos. V. C. Organiziranost planinstva vnašiobčini V naši občini deluje šest planinskih društev in sicer: Polzela, ki šteje 530 članov, Prebold z 918 člani, Tabor S 160 člani, Vransko s 350 člani, Zabukovica s 1508 člani in Žalec s 351 člani. Skupaj je vključenih v vsa društva 3817 članov, kar pomeni 10,3 odstotka prebivalcev, s čemer se naša občina uvršča na deseto mesto v republiškem merilu. V celjski regiji ji sledi Laško na dvanajstem mestu, Titovo Velenje na šesthajstem mestu, šele’ na 27. mestu je Celje. Planinska društva naše občine so vključena v Meddruštveni odbor Savinjska, ki je v lanskem letu prednjačil v organizaciji planinskih šol v Sloveniji, saj jih je pripravil sedem, obiskovalo pa jih je 198 slušateljev. ljubljanska banka Splošna banka Celje PO TREH LETIH SE VLOGA PODVOJI Obresti za vezane hranilne vloge, ki veljajo od prvega januarja letos dalje, so prav gotovo tiste, ki najbolj vplivajo ne samo na rast privarčevanih sredstev delovnih ljudi in občanov, marveč tudi na njihovo vezavo. Vse več varčevalcev se namreč odloča za vezavo svojih hranilnih vlog. Razumljivo, saj so obrestne stopnje za vezane vloge neprimerno višje od onih, ki veljajo za prihranke na vpogled. Tako se nenamensko vezana vloga nad tri leta v tem času z obrestmi vred že podvoji, po petih letih pa več kot potroji. Od prvega januarja letos dalje veljajo pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje naslednje obrestne mere za nenamensko vezane dinarske hranilne vloge: nad 1 leto - 18% nad 2 leti - 23% nad 3 leta - 28% Sicer pa poglejmo na tabeli, kaj se dogaja z vlogo 50.000 dinarjev, če je samo na vpogled, se pravi, da veljajo zanjo 7,5% obresti, oziroma, če jo vežemo na več let: 7.5% 18% 23% 28% po 1 letu 53.750,00 59.000,00 61.500,00 64.000,00 po 2 letih 57.781,25 69.620,00 75.645,00 81.920,00 po 3 letih 62.114,85 82.151,60 93.043,35 104.857,60 po 4 letih 66.773,45 96.938,90 114.443,30 134.217,70 po 5 letih 71.781,45 114.38790 140.765,25 171.798.65 Primer je zgovoren, najbolj pa seveda številke, ki pravzaprav ne potrebujejo komentarja. Navzlic temu so vam v enotah Ljubljanske banke Splošne banke Celje vsak čas na voljo za odgovor na kakršno koli vprašanje. DO ZARJA PETROVČE Komisija za delovna razmerja -TOZD Lesna industrija Petrovče OBJAVA prosta dela in naloge: - več KV mizarjev - več PK mizarjev Pogoj: poklicna šola lesarske smeri z najmanj dveletno prakso ali priučen mizar Nagrajevanje in OD po pravilniku o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za OD, nadomestilih OD in drugih osebnih prejemkih delavcev TOZD. Rok za prijavo je osem dni na naslov: DO Zarja Petrovče, 63301 Petrovče O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. liflelnilc Celje TOZD TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC VABI na zanimive izlete po domovini: - SUTJESKA - 3 dni (30. 9. do 2. 10. 1983) - 4.750,00 din po osebi - SIROGOJNO - obisk pri pletiljah - ZLATIBOR - 3 dni (7. 10. do 9. 10. 1983) - 4.300 din po osebi. Letovanje na morju je lahko zelo prijetno tudi v jesenskih mesecih, zato vas vabimo, da se oglasite po programe. Cene polnega penziona na dan že od 390,00 din dalje. Imate radi planine, mir in sveži zrak? Vabimo vas na jesen v BOHINJU. - Bohinj - cene že'od 3.230,00 din za 7-dnevni paket --Vogel - cene že od 3.150,00 din za 7-dnevni oaket Oddih v zdravilišču ni samo za bolne ljudi; pripravili smo sedem- ali desetdnevne pakete v Šmarjeških Toplicah in sicer že od 5.170,00 din.. ODLOČITE SE - NE BO VAM ŽAL! VAŠA AGENCIJA IZLETNIK ŽALEC FOTO TONICA Šlandrov trg 2 ŽALEC sporoča svojim strankam, da posluje NON-STOP in sicer: ponedeljek: od 8. do 18. ure torek: od 8. do 16. ure sreda: od 8. do 18. ure četrtek: od 8. do 16. ure petek: od 8. do 16. ure sobota: od 8. d„o 13. ure in se še naprej priporoča KARATEISTI VABIJO Pretekli mesec šo se člani karate sekcije TVD Partizan Žalec udeležili poletnega seminarja na Dobrni. Poleg novega znanja in izkušenj so ob zaključku seminarja preizkusili svoje moči v tekmovanju za pokal Dobrne. Največji uspeh je dosegel mladi Branko Cimperman, ki je v absolutni kategoriji kat osvojil prva mesto. Uspešen je bil ‘tudi Zofo Dedič s četrtim mestom v borbah zeleno- modre kategorije. Na seminarju je kot član mojstrskega kolegija, ki je seminar vodil, sodeloval tudi Silvo Marič iz Žalca. Po,teh poletnih pridobitvah in preizkušnji bodo v jesenskem ča*su pričeli v karate sekciji z rednimi vadbami, pripravili pa bodo tudi tečaj za začetnike. Zato vabijo mladinke in mladince ter pionirje da se jim pridružijo. DA NE POZABIMO PO BOSANSKO-HERCEGOVSK IN ČRNOGORSKIH PLANINAH Savinjski MDO organizira letno vsaj en izlet pa naši širši domovini. Organizacijo letošnjega izleta je prevzelo PD Zabukovica, udeležilo pa se ga je 30 planincev. Najprej so si v Bosni ogledali Jajce ponoči, zjutraj pa čudovit spomenik na Makljenu (1123 m), ki je posvečen bitki na Neretvi. V Jablanici so si ogledali mitzej in porušeni most čez Neretvo. S Konjica so se podali v Boračko drago in se povzpeli do planinske koče Jezerce v masivu Prenja. Kljub slabemu vremenu so odšli na vrh Zelene Glavice (2123 m), naslednje jutro pa so se spustili k Bo-račkovem jezeru, od tu pa se odpeljali do Ilidže in nato dalje za Kalinovnik, kjer so pričeli s planinsko transverzalo Sutjeska. Od Orlovačkega jezera so odšli na Zelengoro, mimo Ljubin groba in Lučkih kolib do Hrčavke, pa naprej na Ozren, mimo spomenika, kjer je bil ranjen tovariš Tito, čez Milin klada in groba Save Kovačeviča v dolino herojev — v Tjentište. Ogledali so si most v Suhi in Se dvignili na Dragoš sedlo preko pragozda Peručice in nadaljevali do planinske koče Save Kovačeviča. Zjutraj so odšli na Bosanki Maglič (2386 m), se spustili V Mratinje, od tod pa po novi cesti v Dobrido, na Durmitor. Na Bobotovem kuku so si ogledali največje mesto Zabljak ob znanem Črnem jezeru. S tem so si ogledali dva narodna parka: Sutjesko in Durmitor. Videli so znani most na Tari ter skočili še na Trešnjevik. Taborili so v Stavni, zarana pa odšli na Kom Vasojeviča. Odpeljali so se v Peč in do Visokih dečanov pod Derovico, nazaj čez Mokro planino v Saràjevo, Zenico, Dervento, Slavonski brod, nato pa proti domu. S tem planinskim izletom so spoznali naše sosednje republike z vrhov, ki so obvezni za jugoslovansko planinsko pot (dva v vsaki republiki eden v pokrajini) in opravili transverzalo Sutjeska. Naslednje. leto pa se nameravajo podati še v Makedonijo, Srbijo in čez Fruško goro domov. B. J. Ko bom zrasel, bom tudi jaz oral očetovo zemljo! (Foto: L. Korber) I D N DU STR UA ÜADIEWEÖA ÄTEtRQÄLÄ /W\GRADNJA ŽALEC „30 let" scbiedel^ troslojni montažni dimnik z gibljivo, kislinoodporno, ognjeobstojno, plinotesno samotno cevjo PROIZVODNI PROGRAM: enojni dimnikj 0 13,5-0 100 cm enojni dimniki z ventilacijo 0 13,5-0 100 cm O O dvojni dimniki 0 16-0 60 cm OSO dvojni dimniki z ventilacijo 0 18-0 60 cm O oj kombinirani dimniki 0 13,5, 0 16 in 0 20 cm 10 let schiedel (?) »Letošnja letina gozdnih sadežev je zelo slaba, zato bomo težko uresničili izvozne cilje,« so nam povedali v Hmezadovi temeljni organizaciji Sadeks. Kljub temu bodo v Italijo, Nemčijo in Francijo izvozili 10 ton zmrznjenih, 30 ton suhih in 50 ton svežih jurčkov in 30 ton lisičk v slanici. Za kilogram suhih mavrohov iztržijo v Franciji 7000 din, cena jurčkov pa je od 700 do 1500 din za kg. Izvažajo tudi krompir, jabolka, kostanj, zdravilna zelišča, tako da bodo do konca leta izvozili za dobrih pet milijard starih din. Sadeks ima zbiralna mesta gozdnih sadežev po vsej Jugoslaviji, največ jurčkov pa naberejo v sosednjih republikah. jk, foto: L. Korber Lovci lovske družine GOZDNIK-GRIŽE se poleg svoje osnovne lovske dejavnosti ukvarjajo tudi s športom in sicer tekmujejo v streljanju na glinaste golobe, kot kaže tudi zgornji posnetek. FERRAUT DANES Med glasili, ki redno izhajajo v organizacijah združenega dela, je tudi mesečnik Ferralit danes. Ferralit danes skuša svojim bralcem razkriti kar največ zgodovine njihove delovne organizacije, ki se je razvila iz tovarne Lorber. Avgustovska številka objavlja sestavek Še nekaj o delavskem gibanju v tovarni Lorber. Komisija je uredništvo opozorila na podatke iz knjige Franca Rozmana: »Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem«, v kateri avtor opisuje stavko leta 1912 v tovarni Lorber. 11. marca tega leta so delavci s stavko zahtevali boljše mezde, že naslednji dan, 12. marca, pa so se delavci vrnili na delo, da bi se lažje dogovorili z lastnikom tovarne. V pogajanjih niso uspeli. Avtor navaja, daje bil vodja delavske delegacije Škrbe odpuščen, da se je štrajk obnovil in da ni znano, kako se je končal. V uredništvu Ferralit danes so pobrskali po matični knjigi tovarne in po vsej verjetnosti odkrili posledice stavke - odpuste delavcev. Že do prve stavke 11. marca so bili odpuščeni štirje delavci, verjetno zaradi močnega gibanja pred samo Posnetek stružnice: na kateri je delal, v Lorberjevi tovarni, Franc Leskovšek-Luka. Ferralit je pred leti stružnico prodal nekemu obrtniku iz Tabora. _ .... Foto: Milan Natek stavko. 14. marca sta bila odpuščena dva delavca (Alojz Marracutti in Franc Zupanc), 16. marca Franc Vaš, 18. marca, dan po razgovoru z lastnikom tovarne, pa še Franc Škrabe, ključavničar. Po vsej verjetnosti gre za isto osebo, kot jo navaja F. Rozman, datuma se ujemata, manjša je le razlika pri zapisanem imenu: Škrbe/Skrabe. Tega dne so bili odpuščeni še štirje kovači in ključavničarji (Anton Fajdiga, Mihael Brdnik, Alojz Ivačič in Emanuel Miskovsky). Iz matične knjige so razbrali do konca aprila še enajst odpustov. Že 21. marca so'začeli v tovarni sprejemati nove delavce, do konca aprila sojih sprejeli 13. Te spremembe so verjetno pripomogle, da se je lastnik znebil razredno zavednih delavcev, saj po znanih podatkih v tovarni ni bijo več stavk vse do L septembra 1919. Tega leta je bilo močno stavkovno gibanje po vsej Sloveniji, da bi podprli ideje Rusije in Madžarske ter proti nenadnemu in velikemu padcu kupne moči. V sestavku so še podatki iz Rozmanove knjige o praznovanju 1. maja v Lorberjevi tovarni. Leta 1907 je imelo prosto vseh 42 delavcev, leta 1908 38 delavcev, enako število pa tudi leta 1919. Toliko torej Ferralit danes o Ferralitu, ki je zrasel iz Lorberjeve tovarne. P j Bojan Križaj in Tone Fornezzi-Tof kapetana ekipe alpskih smučarjev in zlate selekcije Tekma leta « Žalcu Nogometna tekma med smučarsko reprezentanco Jugoslavije in zlato selekcijo Nedeljskega je bila »tekma leta«, saj sta obe ekipi nastopili v najmočnejši sestavi, v športnem centru v Žalcu pa se je zbralo preko 2000 gledalcev. Izkupiček tekme so namenili Zvezi paraplegikov Slovenije. Tekmo je sodil Andrej Šifrer, ki je več pozornosti namenjal gašenju žeje kot sojenju. Tone Fornezzi-Tof se je zaradi njegovega slabega sojenja večkrat razburjal, Šifrer pa mu ni upal pokazati rdečega kartona. Baje se je bal, da bo Tof prišel na njegov koncert. Se pred tekmo je Tof napovedoval zanesljivo zmago zlate selekcije, saj je računal, da bodo smučarji tudi tokrat zgrešili vrata. Pa se je uštel. Tomaž Cerkovnik se je znesel nad Tofom s štirimi zadetki in zlata selekcija je le s težavo iztržila remi. Ko smo po tekmi želeli zvedeti od kapetanov Tofa in Križaja, ali je bil izid tekme dogovorjen, sta to odločno zanikala. Verjetno pa je na naj-učinkovitejšega strelca smučarjev vplivala prisotnost nežnega spola (ne samo deklet plesne skupine Krik, ampak tudi Andreje Leskovšek!). Resnično je bila tekma prijeten dogodek za ljubitelje športa, zato so znani športniki oboževalce nagradili z avtogrami. Še posebno pozornost je vzbujal naš smučarski as Bojan Križaj s športno limuzino. Z obiskom so bili zadovoljni tudi organizatorji taborskih kulturnih dnevov, v okviru katerih je bila tekma, saj se je poprečje obiska prireditev precej povečalo. Po tekmi sta obe ekipi sprejela Mišo Bobovnik in Ervin Janežiča In še sestav ekipe obeh moštev: Zlata selekcija: Tone Fornezzi-Tof, Ivo Daneu, Bogdan Norčič, Štefan Seme, Borut Basin, Brane Oblak, Radoslav Bečejac, Janez Brodnik, Oto Giaccomeli, Franek Klemen, Jože Pogačnik in Tone Vogrinec. Smučarska reprezentanca: Bojan Križaj, Tomaž Cerkovnik, Rok Petrovič, Jože Kuralt, Boris Strel, Jure Franko, Grega Benedik in Tomaž Čižman. US Mm"». Vrane Oblak je nekajkrat pokazal, daje v preigravanju mojster nogometne žoge Blagovni center Merx Celje ima v Šempetru svojo kisarno zelja in repe. Jože Šketa, ki jo vodi že več kot dvajset let, nam je povedal naslednje: »Do konca meseca bodo zribali in skisali okoli 900 ton zelja in 150 ton repe. Pridelek v Savinjski dolini pa letos ni bil najboljši. Največ smo ga odkupili od Kmetijske zadruge Savinjska dolina, nekaj pa ga bomo dobili tudi iz Hrvatske. Vseh 150 ton repe pa bomo dobili iz Šentjurja pri Celju. Menim, da bo kislega zelja in repe za celjsko, koroško in zasavsko regijo dovolj.« Na sliki: Pri ribanju zelja v šempeterški kisarni T. Tavčar Volja in pridne roke lahko pridelajo na koščku zemlje prehrano zase, pa tudi za druge še kaj Ostane (Foto: L. Korber)