St. 236.
V Ljubljani, torek dne 15. oktobra 1918.
Leto II.
HflPREJ
Glasilo ioM socialno flioknile muh.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Orednlitv* In npravnlltvo t Ljubljani, Frančiškanska alica itev. 6, L nadsbr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po poSti x dostavljanjem na dom za celo leto K 42-—, za pol leta K 21'—, la četrt let* K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inserati: Knostopna pctit vrstica 30 v; pogojen proatoi KI1—; razglasi in poslan« vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije ta list so poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Ogrski socialni demokratje Internacionali.
Ogrska socialna demokracija pošilja socialno demokratični! strankam vseh dežel naslednji apel.
V vseh drugih državah centralnih sil morejo priti zastopniki naroda do besede. V zapadnih državah naših nasprotnikov imajo voditelj! delavskih množic prav tako priliko, da izražajo v ljudskih zastopstvih svoja na-ziranja. Izmed vseh vojujočih dežel je Ogrska edina država, katere parlament je le izraz majhne minoritete vladajočih razredov, in v katerem se ne more razodevati niti volja delavskih razredov niti nemadžarskih narodov.
V teh zgodovinskih urah, ko se preobrazuje ves svet, ko se demokratizira Nemčija, ko sc udejstvujeta v Avstriji samoodločba in enakopravnost, je Ogrska še vedno latifundij peščice oligarhov, ki so mnogo bolj reakcionarji kot pruski junkerji. Niti najmanjšega izgleda ni zaznavati, da bi se jelo tu ozirati na zahteve in želje delavskih razredov in nemadžarskih narodov.
Sedaj, ko se približuje tako željno pričakovani mir, je prisiljeno ogrsko socialno demokratično delavstvo, spričo težkega, nevzdržnega pritiska razmer, zaklicati vsemu svetu in se obrniti na socialno demokratične stranke vseh dežel z obtožbo, da na Ogrskem še niso uresničene niti najmanjše zahteve demokracije. Še vedno je pri nas ista vlada in isti parlament, lei je bil voljen pred devetimi leti od niti ne celili pet odstotkov prebivalstva. Kljub vsem obljubam je postala v četrtem vojnem letu zakon znana volilna reforma, ki je le kari-katura splošne, enake in tajne volilne pravice. Nova reforma omogoča vladanje ogrskih junkerjev še vbodoče in pušča delavstvo v stanju sužnosti in brezpravnosti.
Prisiljeni smo, tožiti socialno demokratičnim strankam vsega sveta, da ječe narodi na Ogrskem v nevzdržnem suženjstvu in brezpravnosti, ter zahtevamo njihovo pomoč, da se uveljavijo tudi pri nas metode demokracije in da bodo tudi naši zaslepljeni junkerji' priznali nov svetovni red, ki omogoča narodom in delavskim razredom narodno oziroma socialno svobodo, na podlagi
samoodločbe.
Misel, da bi ostali po toliko žrtvah in tolikem gorju edino le delavski razredi in ogrski narod v starem suženjstvu, je neznosna. Ker se obračamo na naše bratsko stranke, to no pomenja, da hoče ogrsko socialno demokratično delavstvo stati dogodkom brezdelno ob strani. Nasprotno, ogrski proletarijat bo napel vse moči, c!a postane tudi Ogrska nekoč demokratična država. Neobzirno in odločno hočemo nadaljevati svoj boj za socialno osvobojenje delavskih razredov in za samoodločbo narodov. To so naši cilli, in da sc uresničijo, kličemo na pomoč socialtio demokratične stranke drugih dežel.
Zastopniki zatiranega naroda se obračajo do socialnih demokratov drugih dežel: Pomagajte vsem zatiranim narodom! Napnite vse svoje moči, da se ustvari zveza enakopravnih narodov, sedite k skupnim posvetovanjem, da bodo mogli vplivati proletarci vseh dežel v lej zgodovinski uri z združenimi močmi potom mednarodnega razrednega boja na usodo bodočnosti!
Poziv, ki ga pošiljajo ogrski sodrugi vsemu svetu s tako občutka polnimi besedami, gotovo ne izgreši svojega namena.
Preobrat čez noč.
»Arbeiterv ille« piše:
Nikakega dvoma ni, da se nahaja stara Avstrija v likvidaciji. Tukaj ne pomagajo nikakc prevare, najmanj seveda še, če zatirajo javni cenzorji izražanje mišljenja. Sploh je komično, ako vlada ali druge, nominalne avtoritete dopuščajo, da presojajo podrejeni uradniki, kaj danes piiia ljudstvu z ozirom na prosto izražanje mišljenja. Bolj Kakor kdaj gre sedaj za popolnoma prosti raz-nov.oi, zakaj le ta utegne prinesti razbistritev, ki je vo-tic.in.i za novo uredbo v dosedanji državni skupnosti. Najnovejsi zunanjepolitični dogodki so prepodili stare iluzije pri Posameznih avstrijskih narodih in pokazali uove.
Potrebna je razbistritev v tem, kaj je z javnostjo v realiziranju idej. ^ tikanje cenzure ali vplivanje kipečih misli s tendencioznim oticioznim alt oflcielnim poroča-
njem more napraviti le zmedo ali zbuditi nejevoljo. , Predvsem treba, da so si vojaški faktorji na jasnem, da j zunanjepolitična in notranjepolitična preuredba ne potrebuje njihovega vpliva. Nihče izmed nas ne pričakuje od vojaških akcij kake izpremembe obstoječega položaja. Tudi najzabitejši pristaši miru so se privadili misli, da imajo sedaj narodi Avstrije besedo in da pristoji najvišjim faktorjem stare Avstrije le še izvršitev ljudske volje. Najnovejši dogodki so pokazali, kako smo sc preganjali med strašnimi prepadi in nismo slutili, kako je grozilo, da se vse prevrne vanje. Sedaj jih vidimo, sedaj velja, da pospravimo, kar se pospraviti da.
Z resnobno tragiko se .ie izvršil v zadnjih dneh idejni preobrat med nemško-nacionalnim meščanstvom. Cas se da računati po dneh, v katerem so vodilni možje še mislili, da se da v Avstriji z energično voljo popraviti gospodstvo nemškega meščanstva nad drugorodm-nti narodi. V svojem nepoznanju razmer so šli tako daleč, da so omalovaževali Burianovo noto, čeprav je st»-daj jasno, da je prišla v predslutnji ali poznanju vršečih se dogodkov na Balkanu. Razumemo bol in zmoto, ki sta prizadela s popolno izpremembo zunanjega položaja nemško nacionalno meščanstvo, ako prav ju absolutno ne moremo občutiti. Videli smo prihajati stvari, kako so prišle in bodo še prišle. Na stotine dokazov lahko navedemo, da smo videli v bodočnost in prorokovali, kakšen bo razvoj. Ob času konference planinskih socialistov v Zellu sta bila v nemškonacionalnih krogih volja in upanje še visoko gori, da se vzdrži Avstrija ali da se more ustvariti, kjer bo vladalo nemškonacionalno meščanstvo. Kaj so temu nasproti povedali naši sklepi? Vsebovali so to v početkih, k«*- izraža resolucija kluba nemških socialno demokratičnih poslancev, katero so, kakor se poroča, nemške meščanske stranke sprejelo kot podlago nadaljnjim obravnavam.
Kako velikanski je razloček v mišljenju in hotenju nemških nacionalcev pred nekaj dnevi in danes? Strast njih vladanja se je izpremenila v golo skrb za obstoj.
O zaželjeni deželi.
v.
Uprava in ustava.
Namenoma sem na prvo mesto svoje razprave postavil upravo. Iz dvojnega razloga. Prvič, ker sta me učili zgodovina in praktična politika, da je uprava mnogo važnejša od ustave. Naravnost rečem, navzlic slabi, povsem nedostatnt ustavi zamore narod in država prav dobro shajati, ako je le uprava dobro urejena, dočint celo najpopolnejša ustava kaj malo zaleže, ako je uprava slaba in koruptna. Potem pa jo drugič pomisliti, da v sedanjem položaju niti mogoče ni, izdelati točnega načrta bodoče jugoslovanske ustave. Teoretično se da isti pač izumiti brez posebnih težav, toda v naprej pdrekam praktično veljavo takemu poskusu. Saj niti obsega ne poznamo državni jednoti! To pa je absolutno potrebno, sicer zidamo v zrak in izumljena ustava bode visela v oblakih! Podobni bi bili možu, kateri bi pri kakem sta-vitelju hotel naročiti načrt nove zgradbe, da bi imel lastne stavbene parcele. Noben resen stavitelj ne bi maral prevzeti takega naročila. Saj mora imeti gotovo stavbišče, ogledati si mora teren, izmeriti njegove dimenzije, prilagoditi sc mejašem, uvaževati vse okolno-sti, — stoprav potem zamore načrtati primeren osnutek.
I	ako tudi zakonodajalec, sicer vstvari šablonsko delo, katero nikoli ne more zadostovati istinitim potrebam.
Z ozirom na dejanske razmere, kakor jih podaja negotova sedanjost, omejiti sc hočem zgolj na vprašanje ustavne kompetence iu sicer s stališča slovenske skupine. V teh mejah glasi sc problem: »Kaj se pridrži našemu deželnemu zboru, kaj se odstopi v skupno posvetovanje jugoslovanskemu parlamentu?« Vodilna misel mora biti tudi pri tej odmeritvi delokroga, da naj skupno ostane le to, kar zadeva celokupnost ter se s skupnim sodelovanjem bolje in uspešnejše da urediti. Vse drugo z mirno vestjo lahko prepuščamo posameznim deželam in njih deželnim zborom.
Tako gre brezdvomno in izključno slovenskemu deželnemu zboru vsa zemljiška kultura v celem svojem obsegu. Dotičnih svojih potreb najbolj poznamo sami in najbolj bomo sami skrbeli zanje. Nadejam sc, da se v tem pogledu ne bodemo ustrašili niti tako velikopoteznih
akcij, kakor jih zahteva vodna preskrba v Istri, Suhi-in Belokrajini, namakanje krškega polja v spodnjem njegovem delu, pogozdovanje naših kraških pokrajin itd.! Posebno važnost polagati je v tem' oziru na dobro strokovno vzgojo, tedaj spadaj tudi celo strokovno poljedelsko in gozdarsko šolstvo v področje deželne zakonodaje in deželne uprave.
Na prevažnem polju narodne izomike ločil bi kompetence. Ljudsko šolstvo za našo slovensko skupino in v zvezi ž njim vzgojo učiteljskega naraščaja prisodil bt ljubljanskemu deželnemu zboru. Saj mora ljudska šola pripravljati mladino neposredno za praktični poklic, za dejansko življenje in le-to razvija se pri nas v poljedelski Sloveniji pod drugimi pogoji nego na primer v Boki Kotorski. Nikjer morda ni avstrijska centralizacija toliko škodovala kakor baš pri ljudski šoli. Ne omejujmo tedaj deželne avtonomije, kar se tič ljudske šole- vsaka dežela naj si uredi ljudsko šolstvo po svojih istinitih potrebah!
Drugače pa pri srednjem in visokošolskem pouku. Tukaj bi pretirano razcepljenje celo škodovalo. Ccmu bi na primer gimnazija v Kranju ali realka v Mariboru morala biti urejena po drugem učnem načrtu kakor so-vrstne učilnice v Zagrebu ali Sarajevu? Notranjega povoda ni, potem pa je pomisliti, da bode v bodoči Jugoslaviji trgovski, gospodarski in družabni stik med posameznimi deli jugoslovanskega naroda mnogo intenzivnejši nego dandanes ter da bode premnogokrat naravnost kazalo očetu, da svojega otroka pošlje na srednjo šolo druge jugoslovanske skupine. Prosta mu bodi pot
—	ne zapirajmo si je sami po nepotrebnih, da celo kvarnih razlikah v srednješolski zasnovi!
Isto velja tudi glede visokih šol. In tu si pri tej priliki dovoljujem odkrito besedo, katera slove: Odnehajmo Slovenci vsaj začasno od svoje slovenske univerze!
V	trenutku, ko se zavedamo, da smo en narod s svojimi hrvatskimi iu srbskimi brati, smejo za nas merodajni biti zgolj strokovni razlogi in oziri. Naše vseučilišče bodi vsaj za sedaj v Zagrebu, kjer naj bodi prosto slovenskim docentom, ako jim drago, predavati v slovenskem jeziku. Glejmo predvsem, da se jugoslovanska univerza v Zagrebu docela popolni in ojači. Spraviti moramo zavod na višek, vreden kulturnega naroda, tako da se bode uspešno mogel meriti z naj boljša mi visokimi šolami kulturnega sveta. In stoprav potem, ko je dovršen organizem zagrebškega vseučilišča, ko je isto zadostno opremljeno z vsemi inštituti in kabineti, zbirkami in delavnicami, stoprav potem si omislimo drugo jugoslovansko univerzo na slovenskem ozemlju, katera naj plo-donosno tekmuje s starejšo svojo sestrico!
Niti radi tega ne bi pretakal solza, če se prva jugoslovanska tehnika prav kje drugod ustanovi in ne na Slovenskem, toda z vso odločnostjo bi vztrajal pri zahtevi, naj se bogato opremi ter na vse stroke raztegne slovenska državna obrtna šola v Ljubljani. Po mojem mnenju bodi ona zavod, kateri naj preskrbi razvijajočo se jugoslovansko industrijo s praktičnimi inženirji. Sem naj prihajajo učenci z vseh krajev širne Jugoslavije, da se izuče v vseh panogah obrtnega pouka.
Tudi postavodaja o trgovskem šolstvu osredotočena bodi v osrednjem jugoslovanskem parlamentu. Pri tem je pa gledati na to, da se doseže jugoslovanska trgovska visoka šola in sicer v Trstu, kjer je naravni njen sedež. Morda bi kazalo, združiti jo z internatom, da se na ta način mladina obvaruje skušnjav in nevarnosti, pretečih njeni neizkušenosti v lahkoživem pomorskem mestu.
Skupno mora se dalje obravnavati in urejati vsa sodna zakonodaja, potem z malimi izjemami vse, kar se tiče trgovine, torej tudi zakoni o patentih in trgovskih znamkah. Osrednjemu parlamentu bi prepustil vse, kar je v zvezi z železnicami, s plovitbo po vodi in po zraku, dočim bi ceste menda bolie se dale opraviti po deželnih zakonih. Posebno važnost polagam na navtiške šole. Naši lirvatski in srbski bratje v Dalmaciji in hrvatskem Primorju so itak svetovnoznani izborni mornarji, ali tudi o Slovencih sem do duše uverjen, da bodo s svojo drzovitostjo in hladnokrvnostjo skazali se na morju, kakor hitro jim strokovna šola nudi primerno izobrazbo. V starih časih so naši predniki po svetu sloveli kot prevozniki, naj prevzamejo sedaj potomci pod jugoslovansko trobojnico speditersko vlogo po sinjem morju! Tako zaljubljen sem v to idejo, da bi njej na ljubo baš pri
navtiškem šolstvu napravil izjemo ter ga podredil dc-želnozborski zakonodaji.
IJri financah bo ločiti med državnimi in deželnimi financami; kakor sem uže namignil na drugem mestu, b<?do treba državo in dežele dotirati s posebnimi samostojnimi dohodki. Samo po sebi se razume, da finančno- in davčnotehnični zakoni o državnih dohodkih sklenejo se v osrednjem jugoslovanskem parlamentu.
Prerano bi bilo danes, ako bi hotel dotakniti sc kompetence glede določitve vnanje politike in glede vojaštva. O teh prevažnih predmetih bodo govorili sto-prav tedaj, če se svetovna vojska končno odloči ter sc napravi docela jasen položaj. Pač pa moram odgovarjati na vprašanje, komu poverim ureditev verskih zadev in stvaritev verskih zakonov? In v tem pogledu se mi vsiljuje po resnem preudarku prepričanje, da bi kazalo tudi to znamenito gradivo prepuščati legislativi deželnih zborov. Dobro znam, da se dado navajati tehtni razlogi tudi za pristojnost centralnega parlamenta. Ali baš v verskem oziru bomo v bodoči Jugoslaviji v vseh deželnih skupinah dokaj »pisani«, dočim imamo v slovenski skupini kompaktno celoto varnega katoliškega prebivalstva skoraj brez drugoversko primesi. Uverjcn sem, da bomo mi Slovenci, izučeni po bridkih skušnjah dolgotrajnega bratomornega boja, zlehka si med seboj uredili zakonite razmere katoliškega bogočastja, zlasti če se držimo gesla: »Prosta cerkev v prosti državi!« Manj gotovo je pa to v celokupni Jugoslaviji, tako mešoviti v verskem oziru, in mlada, komaj porojena država potrebuje notranji mir, kojega ne kaže ogrožati po verskih sporih. Vzemimo na primer le prcvažno vprašanje, komu naj poverimo vodstvo matrik in videli bomo, da spadajo tudi bogočastne zadeve med one. katere najbolje rešimo na avtonomni podlagi.
*
Mi hočemo Jugoslavijo. Skušal sem, predstavljati si, kako bi v jugoslovanski samostojni državi Slovenci in pa istranski Hrvatje zamogli osnovati svojo upravo. Pri tej priliki sem nekako boječe pogledal tudi pod oni zastor, kateri nam dandanes še zakriva bodočnost jugoslovanske ustave. Izročam svoj operat v pretres in oceno naši javnosti. Pristaš zgodovinske šole ni kaj naklonjen primerjevalni metodi, vendar svojega umovanja nisem obremenjal s citati iz raznih ustavnih in upravnih zakonov drugih držav. Namenoma ne. Oboje namreč, ustava in uprava, vzrasti mora iz realne istinitosti narodnega življenja, sicer je slabotni plagijat, nerodno skrpucalo, katero se kaj lahko prilega samoniklemu životu. Rajši sem za svet vprašal praktične skušnje svojega lastnega političnega delovanja. In v tem pogledu sem morda doživel več nego večina sedanjih naših politikov. Opazoval sem gibanje našega javnega organizma z različnih stališč. Kot mnogoletni državni in deželni poslanec, kot državni uradnik in predstojnik samostojnega urada ter kot deželni glavar in vrhovni šef deželne avtonomne uprave. Usedlino svojih študij in skušenj podajam v teh člankih, zadovoljen bodem z uspehom, ako z njimi zbudim vsestransko razpravo o globokih problemih naše uprave in pa ustave!
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 14. oktobra. Uradno se razglaša: V prostoru severno Niša se naše čete umikajo. Bojev proti našim zadnjim četam se udeležuje tudi civilno prebivalstvo. Posebno močan sovražen pritisek se pojavlja v dolini Morave. — Tudi v Albaniji so naše zadnje čete prestale napade sovražnih oddelkov in četašev. — Na italijanskm bojišču mestoma topniški boji.
Boji na zapadni Sronti.
Berlin, 14. oktobra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Napadi nasprotnika proti kanalski fronti ob obeh straneh Douaija so bili zavrnjeni. Sovražnik, ki je bi! vdrl v Arbigny au Bac, je bil v proti-sunku vržen zopet nazaj. Severovzhodno Cambraija so se izjalovili močnejši angleški napadi med Bouchainom in Haspresom. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Severno Oise ponovni napadi Francozov južno Aisonville so bili zavrnjeni. Severno Laoma in ob Aisni stojimo v naših novih postojankah. Uspešni boji zadnjih dni na Cheirtin des Dames in v postojankah ob Suippe-su, pred katerimi je sovražnik v škoro vsak dan ponovljenem brezuspešnem navalu uttpel težke izgube, so omogočili tukaj ravno tako kakor na bojiščih v Cham-pagni, da smo gladko izvršili gibanja. — Armadna skupina generala von CialKvitza:	Na	obeh	straneh Mozc
nobenega večjega bojnega delovanja. V uspešnih napadalnih akcijah smo zopet zavzeli manjše dele postojank, ki jih je držal sovražnik zasedene po končanih bojih z dne 13. oktobra.
Berlin, 14. oktobra. V Flandriji je napadal sovražnik na široki fronti med Dixmudenom in Lyso. Ml smo sunek ujeli. Ob Oisi in Airi in zapadno Mose so sc Amerikancem in Francozom izjalovili napadi.
Plen balkanskih armad.
D u naj, 14. oktobra. Vojno poročilo francoske balkanske armade javlja: Od 15. septembra so dobile zvez-  amuHo v4wš< eno te U. bolgarske ar-
made, ki so bile zajete v ozkih soteskah pri Tetovu, 90.000 vjetnikov, med temi 1600 častnikov; uplenile so nad 2000 topov vseh kalibrov, tisoče strojnih pušk ter velikansko množino vsakovrstnega vojnega materijala.
Politični pregled.
Manifest o jugoslovanskem vprašanju. V dunajskih političnih krogih se razširja vest, da je v najbližjem času pričakovati manifesta o jugoslovanskem vprašanju. S tem manifestom da bo sprožena rešitev jugoslovanskega vprašanja.
— Socialno zavarovanje. Na zadnji seji socialnoza-varovalnega odseka se je minister za socialno skrbstvo dr. Mataja izrekel za nadaljevanje razprav ter opozoril, da se je že od raznih strani izrekla želja, naj se na mirovfti konferenci sklepa tudi o delavskem varstvu in zavarovanju. Zato je prav, da si tudi v Avstriji ustvarimo kolikor mogoče jasne cilje in načrte na tem polju.
Kaj jo pisalo dunajsko časopisje o NVilsonu. »Ar-beiter-Zeitung« piše povodom mirovne prošnje centralnih držav na NVilsona med drugim: Kadar se bo odgovarjalo na vprašanje,, ki je bo svojčas stavilo vse izmučeno človeštvo z upravičeno besnostjo, zakaj jemljejo centralne države šele po devetih mesecih v poštev NVil-sonovo točke, ne bo mogoče iti preko naravnost sramotnega nastopa takozvanega javnega mnenja na Dunaju napram NVilsonovim točkam. Da se javnost spomni tega, hočemo samo v odlomkih prinesti, kar jo pisalo nemško dunajsko časopisje o Wilsonu, in kako je hujskalo proti miru. Oficiozni »Fremdenblatt« je prinesel 12. januarja 1918. naravnost infamen članek o cinični brutalnosti NVilsonovi, o njegovih frazah, ki ne pomenijo ničesar, o njegovi poslanici, ki da je podobna policijski na-redbi in ki gre za tem, da uredi svet po njegovih političnih in gospodarskih težnjah. — »Neue Freie Presse« je pisala takrat tole: Ko bi ne izvirala iz NVilsonove poslanice za milijone nova nesreča, gorje in glad, bi se izplačalo pisati o njej. Žalostno je, da ima poglavar enega izmed največjih narodov še vedno, ko se dviga toliko rok k nebu za odrešitev, voljo, da poniža monarhijo iti Nemčijo. On hoče imeti svojo vojno in ameriška mladina mora prelivati svojo kri na evropskih bojiščih. Njegovih štirinajst točk, je načrt za bodočo razdelitev sveta. Poleg neverjetnosti, da mu ne gre za lastno zemljo, temveč pmo za druge, prihaja še okolnost, ki vidi v Nemcih in Avstrijcih samo podrejena bitja. NViisonova spomenica ima tudi namen, da poruši dogovore v Brestu Litovskem. Predsednik \Vilson sumniči in hujska. Podobno je pisal tudi »Neues Wieitcr Tagblatt«. »Reichs-post« pa je nazivljala NVilsona carja republike največjih vojnih milijonarjev ter trdila, da je njegova poslanica samo sad egoističnega preračunavanja. Danes pa ti listi ne morejo prehvaliti NVilsona, njegove pravicoljubnostt in želje po miru.
— »Bajta je raztrgana, solnce sije vanjo ...« Taka raztrgana in zadolžena bajta je poleg drugih držav v prvi vrsti tudi Avstrija. Po poročilu finančnega ministra v finančnem odseku, je bilo izdano zaenkrat v Avstro-Ogrski za 28 milijard bankovcev. To je naravnost ubijajoča vsota, pri kateri se gotovo zaviti plačc-valccm v glavi. Ker niso imeli ne zlata ne srebra ali kakega drugega denarja, so tiskali papirnati denar. Tiskali so ga noč in dan. Državni dolg je pa le rastel in rastel, in državnike ni nič skrbelo, kako bodo plačali obresti napravljenega dolga. Da se vodi vojsko, se potrebuje razen ljudi tudi denar, denar in zopet denar. Zato so ga pa tiskali. Za tisoče, stotisoče, milijone. Natiskali so ga za milijarde. Pa če bi bilo le tiskanje! 1 oda vsak bankovec pomeni narastek državnega dolga. In tako je podobna Avstrija danes gospodarju, ki je v sVoji hiši, a niti eno stebelce slame ni njegova last. Vse je last upnikov, katerim se mora plačevati obresti če sc noče, da zapoje boben. Vsota 2000 miljonov kron za tekoče leto, ki naraste po obrestih prihodnjega vojnega posojila na 2250 miljonov kron, ostaja .nepokrita, dasi so zdražili prebivalstvu vse. kar so sploh mogli: poštne pristojbine, vožnjo po železnicah, uvedli so davek od premoga, sedaj so zdražili zopet cukr in tako bi lahko našteli brezštevila stvari. In pri vsem zdraženju ostaja še vsota 600 milj. kron nepokrita. Ta pa naj se pokrije z raznimi davčnimi predlogi, ki jih je predložila vlada in jih še predloži: povišanje davka na žganje, na pivo, peneča sc vina; povišanje cen soli in še drugih manjših stvari, kot kolkov itd. Končno namerava podati vlada predlog o obdavčenju premoženja enkrat za vselej. Vsa ta finančna sredstva bi znesla komaj kake dve milijarde kron. To ne zadošča niti za pokritje obresti sedanjega dolga, ne glede na to, da se viša ta dan za dnevom. Avstrijski državniki so zapeljali državni voz na poševno ploho, kjer ga ne morejo več ustaviti...
— Novi dnevnik v Pragi. »Česky Socialista« naznanja, da začne izhajati danes, v torek 15. t. m. zopet glasilo »Češke socialistične stranke« »Češke Slovo«. Izhajalo bo dvakrat na dan, in sicer zi“tr£^
Odgovorni urednik bo posl. Stribrny. u -
še: ured. Dušek. dr. Franke, posl. V. Klofač, ured. Skor-
kovsky in ured. Smeje.
— Amnestija v Nemčiji. Cesar Viljem je državnemu kanclerju in pruskemu justičnemu ministru naročil, da
naj predlagata v pomiloščenje osebe, ki so bile obsojene zaradi političnih zločinov iu prestopkov zlasti povodom stavk in nemirov zaradi prehranjevalnih težkoč. Enako pomiloščenje izdajo tudi drugi vladarji. Vsled to amnestije bo izpuščen iz ječe tudi znani socialnodemo-kratičui poslanec Liebknecht.
= Odpust prostovoljcev. Na interpelacijo socialnodemokratičnega poslanca Resla je odgovoril domobranski minister, da rojstne letnike 1^67, 1868 in 1869 prostovoljskih formacij odpuščajo istočasno, kakor enake letnike
n .11	■’ v 'kor pripadniki prostovoljskih
\idel sami ne prosijo za nadaljno službovanje v aktivni vojaški službi. Minister je ob tej priliki naglasil, da so prostovoljci glede dopustov oprostitev itd. popolnoma izenačeni z ostalimi osebami oborožene sile.
— Ogrski narodni svet. »Pesti Hirlap« zahteva, da se čim prej ustanovi ogrski narodni svet, ki naj poskrbi za samostojnost in integriteto ogrske države. List pravi: To je program, na kateri lahko pristanejo zastopniki Tiszove delovne stranke, madžarski socialni demokrati ne nemadžarski narodi (!). Budimpeštanski krogi pričakujejo, da bodo v kratkem poklicani k cesarju v avdijenco ogrski socialnodemokra-tični voditelji, kar bi bilo nekaj povsem novega v ogrski politiki.
= Tudi »Frankovci« vstopijo v Narodni odbor. Kakor sc iz Zagreba poroča, so se pričela posvetovanja Frankove stranke prava, katerih se udeležujejo vsi saborski poslanci stranke. Politične razmere, ki so nastale, so privedle pristaše Frankove stranke do prepričanja, da je stranka izolirana in njen program času neprimeren. Poroča se, da nameravajo nekatere odlične osebe iz stranke izključiti ter skleniti, da hočejo z drugimi strankami složno delovati ter vstopiti v Narodni odbor.
— Novi finski kralj. Socialno demokratični »Vor-vviirts« piše: Nova oblast finskega kralja bo zelo negotova. Finski narod ne stoji za njim. Iz parlamenta manjka polovica poslancev, socialni demokrati, ki so bili izključeni. Od druge polovice je večina republikanskega mišljenja, tako da sta najmanj dve tretjini finskega naroda proti kralju Frideriku Karlu Hessenskemu. Pri glasovanju je manjkalo mnogo poslancev, ki so bili vrženi v ječe. Nemški narod uinia nobenega interesa na tej avanturi kakega princa, ki bi mogla biti celo ovira za bodoči mir. Nemčija ne bo niti za pet minut zavlekla vojne, da bi mogel kak princ zasesti finski prestol. Cc ostane princ trdovraten, dela samo na lastno pest iu lastno kožo.
Položaj v Rusiji. Zastopnik ruske sovjetske vlade v Londonu, t.itvinov, se je na povratku v Rusijo ustavil v Kristijamji. V razgovoru z zastopniki časopisja je izjavil: išaino Kerjenskij je kriv razsulu Rusije. Brest-litovski inir je bil samo potrebna posledica njegove politike, ta mir, ki je Sedaj postal nemogoč in ki ga je treba revidirati. Estonska, Kuronska in Litva sc morajo zopet združiti z Rusijo kot samostojne države v veliki ruski federativni republiki. .Baltskih pristanišč ne moremo pogrešati. Litvinov upa, da bo Ukrajina zopet pripadla Rusiji.
— Ruska akademija za socialno vede. Dne 4. t. ui. se je vršila otvoritev edine svetovne akademije za socialistično znanstvo. Slavnostne otvoritve so je udeležilo veliko število delavcev, zastopnikov vseh delavskih organizacij, zastopnikov raznih šol iu profesorjev. Zaslužni profesor Rokrovski je proglasil akademijo za otvorjeno in jo je pozdravljal kot novega razširjevalca socialističnih misli. Profesor Reisner je razložil v daljšem govoru načela, ki naj bodo smer znanstveni ustavi akademije. Socialistična akademija niora zavzemati med ostalimi znanstvenimi zavodi poseben prostor; zgrajena je na najširši internacionalni podlagi s tem, da združuje najboljše socialistične mislečo celega sveta. Prof. Bogdanov je izjavil, da bode akademija utelešenje znanstvenega socializma ter da se iznebi vse stare, že izrabljene vede. Po nekolikih profesorjih so govorili še zastopniki delavskih organizacij vseh strok. Delavci so izražali eden za drugim svoje veliko veselje nad ustanovitvijo tega prvega hrama socialističnih umetnosti. Ne bo se treba več učiti marxisma in drugih socialistični ved iz knjig in v zaduhlih sobah, ampak gledali jih bptno lahko v praxi ter poslušali v krasnih svetlih dvoranah! —• Predavanja v akademiji so sc že začela. Da bi teh bilo, kmalu več tudi drugod!
— Revolucijska zastava v Rusiji. Kakor javljajo »Izvestija«, je bila bojujočim se sovjetskim četarn poklonjena posebna revolucijska zastava, ki kaže alegorijo revolucijske boginje, ki se koplje v solnčnih žarkih. Novi veliko-ruski grb predstavlja delavca ob nakovalu iu kmeta s koso. Obe podobi obsevajo žarki, ki se vsipljejo iz trikotnika z napisom »Ruska federativna republika«.	.	.
— Radoslavov pod obtožbo, (nasom londonskih poročil zahteva ententa, a se btvsi bulgarski ministrski predsednik postavi pred
sodišče. Ententa hoče obtožiti veleizdajstva vse bulvarske državnike in vojaške osebnosti, ki so bili za zvezo s centralnimi državami, zlasti ker so baje še meseca oktobra sklenili zvezo z notoričnimi smrtnimi sovražniki Bolgarov. Iz Sofije se brzojavno poroča, da je bil
aretiran general Savov.
\Vilson bo zopet sovoril. Washingtonski zastopnik »Central News« poroča, da bo predsednik \Vilson govoril v skupni seji senata in reprezentantske zbornice takoj, ko prejme odgovor Nemčije._____________________
Dnevne vesti.
Vsem sodrugom naznanjamo, da ne more sodrug Anton Kristan radi obolenja odgovoriti na v zadnjem času došla pisma. Leži v deželni bolnici v oddelku gosp. primarija dr. Jenka. Odgovori dospo takoj, ko ozdravi.
Deželni glavar dl. Šušteršič pri cesarju. Kakor poroča korespondenčni urad, je bil deželni glavar dr. Š u : e r š i e sprejet včeraj od cesarja v posebni avdi-
icnci-
»Narodna galerija.« Odbor društva »Narodna galerija«, zbran na svoji prvi seji, je soglasno sklenil, izreči preblagorodnemu gospodu Leonu Souvanu, veletržcu v Ljubljani, iskreno zahvalo za vnemo, s katero je kot član pripravljalnega* odbora zastavil svoj ugled in svoj vpliv v to, da je moglo društvo »Narodna galerija« ob svoji ustanovitvi šteti znatno vrsto odličnih članov, nadalje za njegovo mnogoletno posebno pospeševanje slovenske vpo-dabjjajoče umetnosti. Obenem je odbor sklenil naprositi g. Leona Souvana, da vstopi v odbor
—	za sedaj s posvetovalnim glasom — ker bi bilo v bistveno škodo idealno zasnovani stvari, če bi pri potrebnem intenzivnem delu, ki se je jelo razvijati, ne bjl v položaju, opirati se na vneme polno in umetniško razumevanje prožc-to osebnost g. Souvana.
— Dr. Skubel premeščen v notranje mnistrstvo. Širijo se vesti, da zapusti podravnatelj ljubljanske policije, dr. Mihael Skubel, Ljubljano in odide na Dunaj, kjer vstopi v notranje ministrstvo.
— Narodni svet v Ljubljani ima svoje pisarniške prostore v Frančiškanski ulici štev. 2. — Prosimo cenjene darovatclje, da vsakokrat, ko pošljejo kak prispevek za Narodni svet, istočasno sporočijo, v katerih listih naj se to objavi.
Odpotovanje gladne slovenske dece na Hrvatsko. Minuli teden je odpotovalo v dveh skupinah 88 gladilih otrok iz več krajev tužne Goriške skozi Ljubljano v Zagreb. Prvo skupino sta spremljala dva goriška župana, drugo pa gospod kaplan iz Tolmina. Odbor Š. H. S. žena za siročad jim je tudi tokrat pripravil obed, večerjo in plačal vožnjo v Zagreb. V Zagrebu jih prevzame tamkajšnji odbor tega društva v preskrbo in varstvo m jih porazdeli v varaždinskem okraju pri raznih posestniKih. Kakor prejšnje transporte, sta tudi ta dva odpravila in uredila odbornika gospa Marija VVessncrjeva in gospod profesar Jeran. Hvala gre gospodom načelnikom Ludviku in gospodu podnačelniku Koširju južne železnice, ter ravnatelju Alojzijevišča gospodu dr. Ušeničniku za njih prijazno pozornost napram siromašnim malim, človekoljubnost tako potrebnim.
— Dolžnost bolniškega zavarovanja vojaških oseb. ki se prostovoljno zglasijo v delo. Upravno sodišče na Dunaju je izreklo, da se pod pojem »delavce« v smislu zakona o nezgodnem zavarovanju more razumeti le take osebe, ki postavijo svojo delavno moč iz prostega sklepa in lastne volje v službo kakega podjetja. K temu spadajo tudi vojaške osebe (preboleli vojaki), katere da na podlagi njih lastne prostovoljne zglasitve vojaška uprava kakemu podjetju na razpolago in katere se plačuje po istih načelih, kakor civilne delavce.
Doklado častnikom in moštvu. Vojaška uprava ic namerila vojaškim osebam izplačati k normalnim pristojbinam oziroma plačam za mesec oktober izredne doklade, takozvanc »oblačilne doklade«, (e znašajo za častnike oj 180 do 600 kron za neoženjene, oziroma 380 do 1200 kron za oženjene. Ta »oblačilna dolada« pa zna. ša za navadno moštvo le borih 40 kron, in s tem naj si kupi vojak srajco, spodnje hlače in nogavice. To je razen tega prvi plačilni Priboljšek za moštvo, dočim znaša navadna vojaška tnezda še vedno dnevnih 16 vinarjev, bolniška pa le 6 vinarjev^
— Omejitev prometa na južni železnici. Na progi Dunaj-Trst izostaneta do preklica brzovlaka štev. 1 in
2	ter dnevna osebna vlaka štev. 35/b in 32.
— Nove omejitve železniškega prometa. Z Dunaja se nam brzojavno poroča: Prometne razmere na avstrijskih železnicah so morajo še nadalje omejiti. Omejitve, ki so določene za dneve 16., 17. in 18. oktobra, obsegajo vso blagovne pošiljatve razun živil. Omejitev osobnega prometa, ki je deloma že v veljavi, se od 20. oktobra nadalje poostri in bo trajala najbrže mesec dni.
— Omejitev dnevnih časopisov. Trgovsko ministrstvo odreja, da smejo izhajati od 18. do 31. oktobra Klavne izdaje dnevnikov tri dni v tednu k večjem na štirih straneh, v ostalih delavnikih pa v tistem obsegu, k'-'t je bilo določeno za čas od 23. do 28. septembra.
Posebne izdaje morajo omejiti svoj obseg na dve strani, nedeljske izdaje pa za 25 odstotkov obsega, določenega dne 25. septembra. Samostojni pouedeljski časniki smejo izhajati le na šestih, ostali tdniki le na osmih straneh.
— Velika železniška nesreča se ie zgodila v petek ponoči med postajama Divača in Sežana. Trčil je vlak z dopustniki v tovorni vlak. Deset vojakov dopustnikov je bilo mrtvih, trideset težko ranjenih.
— Velik požar v Trstu. Dne 10. t. m. zjutraj je nastal ogenj v kemični tovarni M. Mele v Trstu. Gasilci st. omejili ogenj. Škoda znaša do 200.000 K.
— V procesu radi potopitve parnika »Baron Guuč« je bila razsodba v petek poslana tožiteljem. Razsodba proglaša vse zahteve po odškodnini za neutemeljene in oprošča družbo »Lloyd« odgovornosti.
— Enajst milijonov dobička je naprav,la letos državna uprava pri prodaji saharina. To je trikrat toliko kakor lansko leto. Kakor se vidi, tudi država ne zaostaja za vojnimi dobičkarji.
— Šležki premog za državno železničarje. Pred kratkim je ponudila vlada državnim železnicam večje množine zgornješležkega premoga, da pokrijejo ž njim nedostatek kurilnih sredstev. Premog je baje precej slabši kot drugi, in tudi dražji.
— iz poljskega humorja. Poljski satirični l.st Szezu-tek« piše: Srečal sem nedavno znanega univerzitetnega profesorja g. B. in začudil sem sc, da tako izborno izgloda. Pred počitnicami je bil suh, slab; vojska in pomanjkanje sta sc na njem zelo poznali. Vprašal sem ga torej: »Kje ste pa bili med počitnicami, gospod profesor, da tako izborno izglodate?« Odgovarja mi: »Jaz? N kjer, toda šest tednov že uživam vsako jutro francoski prašek in ta mi dene tako dobro«. — »Slišal sem, da dobimo nove petkronske bankovce«. »In zakaj pa zopet to?« »Zato, ker menda ne more vlada pri tiskanju papirnatih kron ničesar več zaslužiti. Cene papirju in mezde so se tako povišale, da stane tiskanje ene papirnate krone že celi — dve kroni«.
—	Prepoved knjige »Ogenj« preklicana. Francoski pisatelj Henri Barbusse je napisal za vojne roman »Ogenj«, v katerem slika na zelo mojstrski način vojskine grozote. Roman so prestavili v mnogo jezikov. V Avstriji so pa seveda prepovedali razširjanje in branje te knjige. Avstrijska cenzura je šla celo tako daleč, da je konfiscirala tudi referate o knjigi. Kakor pa poročajo sedaj, so jirepoved preklicali in razši rje vanje ter branje te znamenite knjige sedaj nič ne ovira.
— Za bedne literate. Zagrebško deželno gledališče je izplačalo »Društvu hrvatskih književnika« 10.000 K v korist bednih literarnih delavcev. To je namreč čisti dobiček, ki ga je prinesla pretnijera opere »Porin«. delo Vratislava Lisitiskega. slavnega hrvaškega glasbenika, ki je umrl pred sto leti v največji bedi.
— Budiinpeštanski časnikarji so sklenili v seji odbora, da nastopijo — če ne bo pomagala intervencija izdajateljev posameznih časopisov pri vladi glede preganjanja listov — proti cenzuri z vsemi sredstvi, ki so iia razpolago.
— Zanimiva vojna ujetnika. V vojnem vjetniškein taboru v Šopronju sta dva zanimiva italijanska vjetnika. Eden je Paolo Mascagni, sin slovitega italijanskega opernega komponista, drugi pa se imenuje princ Louis Bourbon Parma.
— Za 16 kilogramov ponarejenih bankovcev. V Lublinu so odkrili tajno tiskarno, v kateri so ponarejali 50 in 100 kronske bankovce. Naredili so jih že za 16 kilogramov ko je vso lumparijo odkrila policija in zaprla ponarejalce.
— Nemški pesnik Max Danthendcv je umrl, po poročilih svedskih listov, nedavno v mestu Malungu na otoku Java. Dauthendcv, ki je dosegel lani 50-letnico svojega rojstva, je bil znamenit nemški lirik, krasnega pesniškega zloga in velik fantast. Vojska ga je presenetila na nizozemskem otoku Java. Radi vojnih razmer se ni mogel vrniti.
— Za 70,000.000 kron ukradnih vrednostnih papirjev. Berlinski časopisi pišejo, da je zmanjkal na berlinskem glavnem poštnem uradu 70 kilogramov težak zaboj, v katerem je bilo razen čistega denarja veliko število državnih menic, posojilnih izkazov in industrijskih delnic za 70,000.000 kron. Tatov še niso dobili.
— Bukareški brzovlak zavozil v Aluto. Bukareški brzovlak je zadela ob rumunski meji strašna nesreča. Več vagonov iz Bukarešta prihajajočega brzovlaka je zvozilo v reko Aluto, pri čemer je našlo smrt okoli 100 oseb, 200 pa jih je bilo poškodovanih. Vzrok nesreči so bili velikanski nalivi, ki so izpodkopali tir.
Umetnost in književnost.
Narodno gledališče v Ljubljani. »Laterna« je tudi včeraj napolnila gledališče. Svoje vloge je izvedlo igralsko osobje na prav umetniški način, tako da smo imeli od zares lepe igre tudi lep užitek. Nekateri prizori so se odigravali po našem mnenju z malo preveliko naglico. Nasprotno pa so bile pavze med posameznimi dejanji in prizori prevelike, in to je motilo še posebno zaradi tega, ker so dejanja v igri precej kratka. Občinstvo je
bilo včasih malo preveč nemirno; predvsem naj opusti smeh na neprimernih mestih, ker kazi s tem pomembnost dramskega poteka.
Iz gledališke pisarne. Slavnemu občinstvu se naznanja, da ostane Slovensko narodno gledališče vsled nenadoma nastalih zaprek danes, v torek, zaprto. Za danes določena pretriijera srbskega dramatika Branislava Nušiča, komedija »Svet« se predvaja jutri, v sredo. Predstava se vrši izven abouementa. — V četrtek se ponovi Al o. s Jirasckova gledališka igra »Laterna« za abonement »C«.
Komite dain, ki nabira prispevke za Slovensko narodno gledališče v Ljubljani se prosi, da do sedaj nabrani denar odda ali pošlje na blagajničarke tega odbora, t. j. g. Remec, soprogo ing. Remeca, Nova ulica št. 5 in na gdč. ravanateljicS Vesner.
Branislav Nušič. Bolje kot pri nas, poznajo Srba Branislava Nušiča Hrvati, kjer sta ga »Humoristična knjižnica« in »Matica Hrvatska« tako popularizirali, da ga imajo Hrvati skoro za svojega. Najboljša njegova dela so bila na zagrebškem kazalištu stalno na repertoarju. Najbolj poznane izmed njegovih dram so: »Knez iz Semberije«, pretresljiva narodna igra, potem »Naša djeca«, »Prolekcija« in »Svet«, ki je eno njegovih najzro-lcjših dramskih del. — V sredo, 16. t. m. bo igran tudi na našem odru.
»Hrvatska Njiva.« Primiii srno 39. broj ovog revijalnog tjednika sa slijedečini sadrža-jern: Abditus: Nekaj o Slovencih. -— Dr. P. Mitrovič:	Pitanje	jugoslavenske	bibliografije
(Bibliografija bugarske narodne pjesme).
Prof. Kosto Kulišič: Borba i rat prema nauča-nju nekih sociologa (Svršetak). Rajko Gjer-manovič: August ForeL —■ Smotra: T.: Skup-ština apstinentskoga društva. — Miroslav Dragič: Ženske pomočne sile. — Historicus: »Ge-schichte der Serben« (o knjiži K. .lirečeka).— P. K.: Koncerti. — P. K.: .ledna repriza. — Li-stak: M. L.: Pravnički sporovi. — Cijena je ovom broju »Hrvatske Njive« K 1:—, a dobiv* se n svakoj boljoj knjižari, kao i u upravi, Za-greb, Nikoličeva ul. 8.___________
Zadnje vesti.
Avstrijska vladna kriza.
Dunaj, 14. oktobra. Glede krize v Hus-sarekovein kabinetu še ni padla odločitev. Ker je namera, sestaviti koalicijsko ministrstvo, neizvedljiva, se je misija grofa Silva-Tarouca izjalovila. Kot Llussarekov naslednik se imenuje danes bivši ministrski predsednik baron Beck. Jutri se pričakuje odločitev.
Iz delegacij.
Dunaj, 14. oktobra. Armadni odsek avstrijske delegacije se jc začel danes popoldne posvetovati. Poslanec Komer je izjavil, da sc on posvetovanj sicer udeležuje, a s pridržkom, ker jc čehoslovaška država priznana z mirovno ponudbo kot samostojna individualnost. Dejanskega obstoja delegacij pa ne priznava, ker so institucija izza leta 1867. Korner se je zavzemal za i čchoslovaške legijonarje, dočim je vojni minister Sto-j ger-Steiner pobijal njegova izvajanja.
Demisija ogrskega kabineta.
Budimpešta, 14. oktobra. Člani ogr-| skega kabineta so na današnji seji ministrske-| ga sveta podpisali prošnjo za demisijo. Pred-j sodnik poslanske zbornice Ludovik Navay, ki j jc bil sprejet od cesarja v avdijenci, je dobil naročilo, da sestavi nov kabinet.
Mirovna akcija.
London, 14. oktobra. Britanski vnanji urad je prejel danes nemško noto. Balfour in Bonar La\v sta zapustila London, da se pogovorita z L!oyd Georgejem. Prvi \Vilsouov korak bo baje, da se sporazume z zavezniki. Pripominjajo, da besedilo nemške note ne razodeva, da bi bila Nemčija sprejela VVilsotiove pogoje. Biti seveda ne more govora o premirju brez najvažnejših garancij, da sovražnik potem zopet ne napade.
Dunaj, 14. oktobra. Tu sc zelo trdovratno zatrjuje, da prihajajo iz antantnih dežel vesti, kakor bi antanta ne imela na programu razkosanja Avstrije.
Berlin, 14. oktobra. Tu zelo optimistično sodijo o nadah za mir. Vse je mnenja, da mora priti \Viisonov odgovor v petih do šestih dneh in da prinese konkretne predloge.
Notranji boji v Nemčiji naj mirujejo.
Berlin, 14. oktobra. Konservativna frakcija nemškega državnega zbora jc sprejela naslednjo resolucijo:
V	trenotku največje nevarnosti za domovino in z ozirom na to, da moramo biti pripravljeni na težke boje za integriteto nemških domovinskih tal, smatra konservativna frakcija za svojo dolžnost, da ustavi vsak notranji boj. Slej ko prej smatra, da dalekosežna radikalizacija pruske ustave ne more biti v blagor pruskemu ljudstvu, pripravljena pa je. da opusti nadaljnji odpor proti uvedbi enake volilne pravice na Pruskem, da se omogoči enotna fronta na zunaj.
Stran 4.
NAPREJ.
Nova kriza v Nemčiji.
Berlin, 14. oktobra. Pojavlja se nova kanclerska kriza v Nemčiji. Vzrok krize je neko pismo, katero je pisal nekoč princ Maks Badenski knezu Hohenlohe, v katerem se je neugodno izrazil o demokraciji. To pismo so ženevski časopisi objavili. Državni kancler izjavlja, da vsebina ni točna. V socialnodemo-kratičnih krogih je pismo povzročilo nevolje. Državni kancler je izjavil, da je pripravljen takoj odstopiti, če so stranke mnenja, da je njegova oseba ovira za mir. Socialnodemokra-tični poslanci so sklicali posvetovanje, kateremu se pripisuje velika važnost.
Posvetovanje aliirancev o nemškem odgovoru.
London, 14. oktobra. Reuterjev urad poroča: Prvi korak predsednika Wilsona bo sedaj, da se sporazumi z aliiranci glede skupnega posvetovanja o nemškem odgovoru. Seveda ne more biti govora o tem, da bi se ustavile vojaške operacije. Premirje ni mogoče, če sovražnik ne poda absolutnega jamstva, da premirja ne bo porabil za priprave k nadaljnjim vojaškim operacijam.
Angleško časopisje o nemški noti.
L o n d o n , 13. oktobra. Odgovor Nemčije predsedniku Wilsonu je bil snoči naznanjen v Londonu raz gledaliških odrov in s kinematografskih platnov. Nedeljski listi soglasno dvomijo o odkritosti nemškega koraka in izjavljajo: Ako Nemci menijo, da bo vse, kar še pride, le barantanje za mirovna pogajanja, se strašno motijo. Listi izjavljajo, da stavljajo aliiranci še svoje lastne dodatne točke k Wilso-noviin 14 točkam, ki zadevajo najrazličnejša hudodelstva, ki so jih prizadejali Nemci po razglasitvi omenjenih formul. Wilsonove točke ne govore nič o obtožbi proti glavnim hudodelcem, ki so zakrivili najgrozovitejše zločine in tudi ne omenjajo odškodnine za hudodelstva na morju, kakor je bilo n. pr. potopitev j »Leinstre«. Listi ne verujejo, da bi priporočal j Wilson ententi pričeti mirovna pogajanja brez gotovih jamstev. Vsi listi sklepajo s tem, naj se prepusti določitev pogojev Fochu.
Ustanovitev poljske konstituante.
Dunaj, 14. oktobra. Varšavski regentski svet je brzojavil poljskemu klubu, naj odpošlje zastopnike v Varšavo, nakar je odpotovalo predsedstvo poljskega kluba v Krakov, kjer počaka še druge zastopnike kluba, socialne demokrate in narodne demokrate, da se skupno odpeljejo v Varšavo.
Nova socialistična večina na Francoskem.
C u r i h , 12. oktobra. Iz Ženeve javljajo: Glasom sklepov socialističnega deželnega kongresa, ki se je vršil v Parizu, je postala bivša večinska stranka definitivno manjšinska in narobe. Socialisti strankine smeri Renau-dela in Thomasa pristopajo k manjšini, dočim so pristaši Longueta in Cachina večinska stranka. Upravna strankina komisija sestoji iz dvanajstih zastopnikov večine, iz desetih zastopnikov manjšine in dveh Kienthalcev. Generalni tajnik je Frossart. Cachin je ravnatelj »Human ite«-ja.
Mirovne manifestacije v Italiji.
L u g a n o, 13. oktobra. Razen velike mirovne manifestacije delavstva v Milanu, je prišlo tudi v drugih večjih mestih Italije do ljudskih demonstracij za pospešitev miru. Listi pišejo o tem le zelo malo in pomanjkljivo.
Škodove tovarne in konec vojne.
Praga, 13. oktobra. »Večer« prinaša po »Češki Socialista« naslednjo vest: Da je mirovna ponudba Avstroogrske mišljena v resnici resno, dokazuje najbolje dejstvo, da je sporočil ravnatelj Škodovih tovarn, Brever, tedni delavskim zaupnikom potrebo omejitve dela. Vse čez urn o delo in nočni šilit je ustavljen. Mi-
Stev. 236,
nuli teden so bila stornirana vsa vojaška naročila.
Španija zasegla nemško ladje.
Madrid, 14. oktobra. Španski ministrski svet je na današnji svoji seji sklenil, da se nemške ladje v španskih pristaniščih zasežejo.
Za proporcionalno volilno pravico.
Bern, 14. oktobra. V nedeljo se je vršilo v Švici glasovanje švicarskega ljudstva glede načina volitev v narodni svet. 300.000 glasov se je proti 150.000 glasovom izreklo za uvedbo proporcionalnega volilnega sistema v narodni svet.
Vulkan Hekla zopet bruha.
K o d a n j, 14. oktobra. Na otoku Island je vulkan Hekla. ki je miroval 60 let, začel zopet bruhati ogenj in lavo. Reke so izstopile in so polne vroče lave. Nevarnost za v obli/ju ležeče kraje ie velika.
Aprovizacija.
Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v sredo, dne 15. t. ni. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: dopoldne od 8. do pol 9. štev. 1 do 200, od pol 9. do 9. štv. 201 do 400, od 9. do pol 10. štev. 401 do 600, od pol 10. do 10. štev. 601 do 800, od 10. do pol 11. štev. 801 do 1000, od pol 11. do 11. štev. 1001 do 1200, popoldne od 2. do pol 3. štev. 1201 do 1400, od pol 3. do 3. štev. 1401 do 1600, od 3. do pol 4. štev. 1601 do 1800, od pol 4. do 4. štev. 1801 do 2000, od 4. do pol	5. štev. 2001	do	2200, od	pol
5. do 5. štev. 2201 do 2400,	od 5. do pol	6. štev. 2401	do
konca. Kilogram stane 2 K 80 vin.
Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v četrtek, dne 17. oktobra od pol 7. '^lo pol 9. ure zjutraj v cerkvi sv. Jožefa.
Krompir za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo krompir v sredo, dne 16. t. m., v četrtek, dne 17. t. m. in v petek, dne 18. t. ni. pri Miihlelsnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v sredo, dne 16. t. m. popoldne od pol 2. do pol 3. štev. I do 90, od pol 3. do pol 4. štev. 91 do 180, od pol 4. do pol 5. štev. 181 do 270, od pol 5. do pol 6. štev. 271	do 360.	— V četrtek,	djie 17.	t. m. dopoldne od 8. do	9. štev. 361 do 450, od	9. do 10.	štev. 451
do 540, od 10. do 11. štev. 541 do 630, popoldne od pol Z. do pol 3. štev. 631 do 720, od pol 3. do pol 4. štev. 721 do 810, od pol 4. do pol 5. štev. 811 do 900, od pol 5. do pol 6. štev. 901 do 990.	• V četrtek, dne IS. t. m. dopoldne od 8. do	9. štev.	991 do 1080,	od 9. do	10. štev.
1081 do 1170,	od 10.	do 11. ure	številka	1171 <lo
1260, popoldne od pol 1. do	pol 3. štev.	1261	do 1350,	od
pol 3. do pol 4. štev. 1351	do 1440, od	pol	4. do pol	5.
štev. 1441 do 1530, od pol 5. do pol 6. štev. 1531 do kor*» ca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 54 vin.
Za tiskovni sklad »Napreja«: Sodrug Pintar nabral na deželni konferenci v Celovcu 4 K 40 vin., N. N., ker je moja prošnja dobro rešena 2 K, Veliovc, Ljubljana, 30 vin., sodrug Brus nabral na shodu železničarjev v Ljubljani 74 K 62 vin.. N. N. 4 K, namesto venca na krsto nečakinje Ivanke Primožič iz Pristave, daruje Marija Erlali iz Bistrice pri Tržiču 30 K, sodrug Ivan Breznik nabral pri pevski veselici v Trbovljah dne 22. sei»~ tembra t. I. 100 K. — Skupaj 216 K 22 vin. — Prej izkazano 1683 K 71 vin. — Skupaj 1899 K 93 vin. — Vsem darovalcem lepa hvala!
Razno.
* Kako dolgo bo še to mogoče? V »Zeit« objavlja nekdo svoje popotne dogodljaje, ki jih je nabral po raznih kopališčih, ter pripoveduje o milijonarjih tudi naslednji slučaj^ Bil sem v nekem češkem kopališču, ki je uživalo že boljše čase in videlo že boljše ljudi. Igrali so bakarat. Ogrski borzni magnat je vodil banko. Pri raznih igrah je dobil tekom treh tednov en miljon dvetisoč kron. Hotel je pokazati kot borzni magnat svojo nobleso. Napravil je v slovo večer, li kateremu je povabil razne dame in gospode ter priredil je večerjo, o kateri se ni niti kralju Eduardu v tem kopa-
lišču sanjalo. Račun je pa znašal brez pijače 94.000 K.
Bebel o narodno-ustavnem vprašanju.
Pokojni voditelj nemške socialne demokracije sodrug Bebel je izrekel o narodno - ustavnem vprašanju naslednje besede:	»Vsak narod, ki
ima svoj lastni jezik, svojo civilizacijo in svojo zgodovino, ima pravico, se razvijati kot samostojen organizem in vladati samega sebe. Na-cionalist je oni, ki hoče — ne da bi škodoval s tem kakemu drugemu narodu ali da bi ga oviral - omogočiti narodu, h kateremu spada P? sy?Jern, rojstvu> po svojem jeziku in po svojih običajih, da se razvije po skupni koristi, kot kar najbolj civiliziran narod. Dela li za tem ciljem, ne da bi gledal na svojo lastno korisl in ne da bi služil vladajočim strankam, izvršuje, dokler deluje za skupno blaginjo, s svojim delovanjem najvišji ideal, ki ga more sploh kak človek imeti.«
* Kako živijo vojni bogataši? Bavarska »Landshuter Zeitung« piše: Sedanji eldorado vojnih bogatašev je krasno kopališče Gar-tnisch. Ce imaš dosti denarja, moreš dobiti tu, kolikor iiočeš jela in pila. Fna družina bogatašev rabi tu dnevno ,500 do 800 mark. Neki gledališki ravnatelj iz Berlina porabi tedensko 20.000 do 25.000 mark. Enako je v Kissingu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
reglstroaana zadruga z omajano zavezo.
Tiskovine za lole, Županstva In urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode in veselice. .*.
Letne zaključke
Nalmodernejia uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, Itd.
Stereoftipija.
Litografija,
Stalne krepke delavce
= tudi močne delavke zzz
sprejme
spedicijska tvrdka BALKAN,
Dunajska cesta 33. Plača po dogovoru.
Išče se dobro raznašalko
za raznašati „NAPREJ" in „Arbeiterwille“ v Udmatu in v Zeleni jami. — Zaslužek dober. Nastop takoj.
Izurjeno
^tenografinio
išče »Narodni svet“ v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 2.
— Delniška glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
v Ljubljani.
Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Rezervni fon«** okrovi© K 2,000.000.
Kupuje in prodaja vse v r a t e vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovizacijske kredite —