BOLNIK POTOKU.
Prost si zopet spon ledenih,              Tudi mene je vzbudila
ljubi ti potoček moj;                         rajsko lepa ta pomlad;
prosto, vedro poskakuješ,                  a, kot tebi, ni prinesla
prost med svet zdaj tok je tvoj.           ne prostosti mi, ne nad.
Tebe je pomlad vzbudila,                  Ni prinesla meni cvetja:
zdaj hitiš,  drviš naprej,                      ves ie bled še moj obraz;
da popraviš, kar zamudil                   nekaj pa je le prinesla:
v zimskem spanju si doslej.               zlat spomin na zdravja čas.
Zlat spomin na čas detinski, drag spomin na zdrave dni, ko še nisem bal se budnih
 Iin prejokanih noči. Mara P.. 33