188. številka
Ljibljaia, v petek 18 avgusta 1905
XXXVIII. leto.
Uhaja vaak dan svečar, iaimii nedelj« in praanlke, tar velja po poitl prejeman aa avetro-ograke dežele aa vaa lata 16 K, aa pel ieu It K, aa Satrt lata 6 K 60 h, aa an meaee 1 K 80 a.   Za Ljubljano ■ poiiUanjeni na dom aa ita 14 K,  aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K, aa an meaee 1 K. Kdor hodi eam ponj, plača aa vaa lata 11 K, aa pol leta 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 h, aa en meaea 1 K 90 h.       Za tuja dažala toliko veo, kolikor anaša poštnina. — narocDo brea iatodobne vpošujatve naročnine ao no oaira. — Za oznanila aa plačuje ad peteroatopne petit-vrata po 11 h, oe ae te ennanile tlaka enkrat, pa 10 h, Se aa dvakrat, in po 8 h, So ae  tlaka trikrat aH   večkrat. — Doptai
Bokopiai aa na vračaje. — Uredništvo in upravnlštvo ja v Knaflovih alieah it. 6, ia rieer arodniltva v I. nadatropja, apravniltve pa v pritličju. — UpravniStva naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, raklamaaU«,
eananila, t J. adminiatrativne atvari.
Bi
3»; ia tavale (rankovati.
39
Slovenski Narod11 telefon št. 34.
Posamezne Številke po lO h.
Narodna tiskarna" telefon it. 85.
baron Alfonz W i d m a n n ; profesor na dunajskem vseučilišču, dr. Jul, Wiesner; bivši minister Henrik vitez Wittek in tajni svetnik, dri. poslanec grof Anton Wodzioki.
Med novimi peeri je en Italijan, pet Čehov, trije Poljaki in trinin-dvajset Nemcev, deloma liberalnih, deloma klerikalnih.
Državni osnovni zskcn določa izrecno, da naj se pokličejo v gosposko zbornico možje, ki so si pridobili posebne znamenitih zaslug. O zaslugah nekaterih gori navedenih novih pee ov je pač silno težko govoriti. Nekateri so res imenitni mo-
Novi člani gosposke zbornice.
Člane gospodske zbornice ime naje cesar na predlog odgovornega ministrstva.
Zdaj  je  imenovanih  32 novih Jlanov, in sicer:
Prcfesor na češkem vseučilišču v Pragi dr. A-bin Braf; bivši istrski deželni glavar dr. Matevž Cam-pi tel li 3 grško-katoliški Škcf v Prze-egtsIu Konstantin Csechowicz: komornik grof Rudolf Czernin; sefeciski šef Vitjem Eiaer; višji prekurator 1. avstrijske hranilnice na Dunaju, Moric Faber; profesor na I ije in vredni te časti, ki so je po-Češkem vseučilišču v Pragi, dr. Jan j stali deležni, o drugih pa niti ofici-Gefaauer; bivši minister, Hugon ! jalni komunike, ki ga je izdalo mi-barcn G lan z; državni pcsianeo, bu- j nistrstvo, ne ve nikakih zaslug ua-perinteodent  dr. Theodor Ha ase; j vesli.
opat premonstratenski v Teplero, dr. j       Posebno značilno je, da je po G bert Ivan Hellmer;  predsednik    stal član   gosposke zbornice nekda-lavoda  stabilimento tecnico v Trstu j nji istrski   dež. glavar   dr. Matevž Iran v: te s Hiitterot;   vodja justič- [ nega ministrstva, dr. Fran Klein; j tovarnar  v  Pragi, Frtn   Kfižek; \ prcfesor na vseučilišču na Dunaju dr.  Viktor   p 1.  Lan g; kuer-prijor malteškega    viteškega    reda, princ Henrik  Liechtenstein;   pr: fesor na vseučilišču v Gradcu,   dr Arnold vitez Lusehin-Ebengreuth; in-   riti ni, ravno  tako malo pa o kak:h
n o m a prezrt. Slovenski narod je edini narod v oeli monarhiji, ki nim% ne enega zastopnika v gosposki zbornici. Med temi lordi je dolga vrsta, ki nimajo druzasluge, kakor da so bili slučajno rojeni kot aristokratje, ali ki so se kot spretni spekulantje nalezli denarja. Slovenci imamo več velezaslužnih mož, ki bi pač zaslužili, da pridejo v gosposko zbornico, katere pa se dosledno prezira iz sovražnosti do slovenskega naroda. V gosposko zbornico ae samo zato ne pokliče noben Slovenec, ker se heče s tem ponižati in žaliti slovenski narod.
\ Campitelli. Ta mol je osivel v j boju ra svoje r d.movske ideale, v ' boju ne le proti istrskim Slovanom, ' ki ga po vsi pravici štejejo med svoje največje in najstrupenejše sovražnike, : nego tudi v boju proti državi sam*, j O kakih zaslugah dr. Caropitelliia i za "cesarja  in   za   državo   še revo-
fulirani dež. prelat in general viteškega križarskega reda v Pragi, Ivan
zislugah za Istro. Campitelli je bil dolgo let deželni glavar istrski. Ta
M srat; komornik in član dež kul- j dežela je po krivdi vladajoče klike turnega sveta tirolskega, baron Fran J ena  najbolj  zanemarjenih in zaosta-
aloll; profesor na umetniški ak&de-
n    v Pragi, Jos. M y si bek; pred-Sčdrik  trgovske  in obrtne zbornice TL:crcah, Alojzij Neumann; tajni svetnik   gref  Karei Ncstitz; bivši poslanik b&rcn Marij Pasetti, bivši lainiatez baron Alojzij opans-Boo-deo; gališki dež. poslanec grof Stanislav  Startni eki,  knez  in veliki p0ist?r   malteškega  viteškega reda; Krof G^leazzo Thun-Hohenstein. krefeser   na  dunajskem vseučilišču fer. Karti T o 1 d t;   profesor na nem-Iskćm vseučilišču  v  Pragi dr. Josip Rllbrich; komornik gref J. Wald-|s«ein-Wartenberg; predsednik irolskega deželnega kulturnega sveta,
lih tako v gospodarskem, kakor v kulturnem oziru. Campitelli je ves čas svojega javnega delovanja delal samo na to, da obrani laško oligarhijo na krmilu in ji omogoči izseso-vati in zatirati istrsko kmetsko pre bivalstvo. Slovansko prebivalstvo Istr^ goji za tega človeka samo sovraštva in zaničevanje, a dasi nima mož niti sence kake zasluge, je bil poklican sedaj v gospodsko zbornico in uvr šČen med lorde avstrijskega cesarstva.
To imenovanje ostane še zna-čilnejše, če sj uvažuje, da je bil slovenski narod tudi pri tem imenovanju  peerov  zopet   p o pol-
Vojna ali mir?
Splošna mobilizacija.
Car je sprejel 15. t m. ministra notranjih zadev in vojnega ministra. Pri tej priliki sa je sklenila splošna mobilizacija. It Petrograda je dešlo včeraj od merodajne strani poročilo, da je c?r ravnokar podpisal povelje o splošni mobilizaciji celokupne ruske armade. Mobilizacija s*3 uveljavi 1. septembra t 1., ako se do tedaj ne sklene mir.
Za dispozicijo določeni pomorski častniki.
S carpkim ukazom so x\ dispozicijo določeni: admirala K r j u g e r, poveljnik crnomorske divizije; V i s -n e v e e k i, drugi poveljnik iste divizije; nadalje kapitana Guzevič, poveljnik »Pobjedonosceva« — povišan obenem za podadmirala in Ba-ranovski,   poveljnik    »Prut a«.
Mirovna pogajanja.
V seji mirovne konference lf3. t. m. se je razpravljalo o točki 7. in 8, ki se bavite s kitajsko vzhodno železnico in z drugimi deli mandžurske železnice od prve mandžurske postaje do Dogra-ničneje. Obe točki sta se po kratkem posvetovanju sprejeli, nekatere preporne zadeve pa so se izločile za poznejše razmotrivanje.
V včerajšnji dopoldanski seji se
je razpravljalo o članu 9, ki se nanaša na povrnitev vojnih stroškov. Govori se, da bo Rusija popustila japonskim zahtevam glede pravice ribolova v sibirskih vodah. Splošno se pričakuje, da se razgovor o OBtalih točkah mirovnih pogojev dožene že jutri, nakar se konferenca odgodi do ponedeljka, da morejo med tem deitgatje vprašati svoji vladi za mnenje. Vse kaže, da se Rusija odpove Mandžuriji, da bi dobila od Kitajske le povrnjene neizmerne velike stroške, ki jih je imela z gradnjo mandžurske železnice. Baje 86 razne velesile prizadevajo, pregovoriti Japonsko, da se odpove vojni odškodnini, ter si poišče zadoščenja iz drugih virov. Ker pa Japonska vztraja pri svoji zahtevi, da se ji morajo izročiti vse ruske vojne ladje, ki so internirane v pristaniščih vztočae Azije, se mirovna pogajanja najbrže razbi-jejo, ako se tudi Japonska odpove vojni odškodnini.
bate, kakor Vite sta po včerajšnji konferenci izjavila, da so se dueedaj pogajanja povoljno razvijala ter je precej upanjs, da se dožene popolno sporazuraljecje.
Nasprotno pa poroča »Matin«, da je Vite izjavil napram njegovemu poročevalca, da najbrže od po-tuježeprihodnjipondeljek iz Portsmoutha. Splch da ne razume, zakaj še Japonci nadaljujejo konferenco, ko so vendar že dobili ruski odgovor, da Rusija nikakor noče povrniti vojneodškod-nine niti odstopiti otoka S a h a 1 i n a.
Glede S a h a 1 i n a je baje splošno mnenje na Ruskem, da otok ni ni-kake strategične veljave in da kot bivališče kasnencev sploh ne povišuje ruske slave. Z ameriške strani se je namignilo, naj bi si Rusija in Japonska delili suvereniteto S a h a 1 i n a; proti temu se je Vite najodločneje uprl.
Vite si je pridobil vse ameriško javno mnenje in časopisje. Vsehvaliodlične
Vitejeve lastnosti. Nasprotno pa se je dosedanje navdušenje za Japonce zelo ohladilo.
Neki odlični francoski diplomat je izpovedal, da ni smeti nič dati ne ca izjave ruskih, ne japonskih mirovnih delegatov glede končnega izida konference. Oboji so v srcu uverjeni, da je mogoče doseči spo-razumljenje, sicer bi se sploh ne pogajali. Vse preporne točke, ki veljajo sedaj še za nesprejemljive, se cdlagajo za konec seje.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 17. avgusta. V včerajšnjem ministrskem svetu se je razgovarjalo tudi o o d g o d i t v i državnega zbora. Ministrski svet je sklenil po daljši debati, da za sedaj ne kaže parlamenta odgoditi, ker j e Še vedno upanje, da sedanja večina vendar reši najnujnejše predloge. V posameznih ministrstvih se je že pripravil proračun za 1. 1904.
Nekemu velikemu  županu je povedal baron Rothschild,  da jen nančna katastrofa neizogibna, ako se ne naredi  do septembra na Ogrskem red.
Jutri priredi baron Fejervary na čast cesarjevemu rojstnemu dnevu slavnostni obed, h kateremu je povabil tudi predsednika poslanske zbornici J u s t h a, ki pa je že v naprej opravičil svojo odsotnost. Po obedu se odpelje Fejervary v Išl poročat cesarju o izidu zadnje ministrske konference.
Srbska skupščina.
Belg'rad, 17. avgusta Skupščina se najbrže že danes zaključi s kraljevim ukazom. Naloga skupščine je bila, da sestavi veČino in omogoči parlamentarno vlado. Takoj v prvi seji se je razvnel boj za večino med neodvisnimi in zmernimi radikalci. Uspeh debate in mnogobrojnih glasovanj je bil, da je zmagala vlada, ki si je zagotovila večino za bodoče zasedanje.
Položaj v Macedoniji.
Carigrad, 17. avgusta. Velesile, ki so prevzele kontrolo nad macedonskimi  financami,  so ž
Leonoriua dota.
(Konec.)
Razlagi, da potrebuje Leonora te možitev nič manj kot tisoč kron lote, je sledil dokaz, obširen in dobro itemeljen dokaz, da je prav Ognje-lav Hrušsvec in nihče drugi dol-**n, darovati to doto. Argumenti, t&tere je navedla Leonora, so bili f*ko izdatni in tako prepričevalni, '* je moral vzpričo njih Ognjeslav popolnoma utihniti. In ker je bil |trogokatoliški vzgojen, je rad slušal Mi glas svoje vesti in ta glas mu p rekel: plačaj, drugače ti bo delala p Žensza vse življenje sitnosti.
»Bodi torej« se je končno odlo-|il Ognjeslav. »Plačam ti tisoč kron ppravnine, enkrat za vselej, če mi Npišeš izjavo, da nimaš od mene pfasar več terjati. Seveda ti bom Mal tistih tisoč kron. kadar jih pm imel, kajti to boš sama uvidela, * ti jih zdaj ne morem odšteti, ker to nimam.«
Leonora Kosmačin pa tega ni-
kakor ni hotela uvideti, nego se je podvizala dokazati Ognjeslavu svoje nenavadne dramatične talente. Dasi ni nikdar hodila po gledaliških deskah, daBi v svoji umetniški karijeri ni prišla dalje, kakor da je v moških hlačah stala ob vhodu iz ma-neže v cirkus, je vendar napravila Ognjeslavu tako dramatičen prizor, da je mladi mož postal ves vrtoglav in je naposled slovesno obljubil, da dobi Leonora Kosmačin naslednji dan zahtevani denar.
Več ur je Ognjeslav ves zbegan taval po mestu in si mučil možgane kako bi dobil potrebni denar. A celo »žestoka pića«, s katerimi je podžigal svoj razum, mu niso pomagala, da bi bil našel rešilno misel.
Tavaje od kavarne do kavarne, od gostilne do gostilne, je naletel na dobrega prijatelja in ta prijatelj, Ferdinand Čebula po imena, mu je obljubil rešitev.
»Prepasti vse zaupno meni« je rekel Ferdinand čebula. »Saj vel, da pravi »Daničar« ni nikdar v zadregi ia pomoč. Jutri popoldne ob 2. vri pride nekdo k tvoji Jeri —«
»Leonora ji je ime.«
»Tako se pač imenuje, a krščena je za Jero. Jutri torej pride nekdo k Jeri in ji proti primerni odpovedni izjavi izplača tisoč kron. Ca-pito?«
Ognjeslav Hruševec sicer ni ka-piral, ali imel je veliko zaupanja do svojega katoliškonarodnega pobratima in zato mu je radovoljno prepustil uravnavo te delikatne zadeve.
Naslednje jutro je stopil Ferdinand čebula t zadobio sobo imenitne hiše blizu Ljubljane, kjer je posestnik, Žagar, mlinar, lesni trgovec in trafikant Matevž Hruševeo sedel za miio in zajtrkoval špeh e krahom ter ga zalival s alivovko.
»Kaj bi pa rad ?« je vprašal Matevž Hruševee nepričakovanega obiskovalca. Imel je starinsko navado, da je tudi visokošolce tikal, dokler mao dobili stalne službe, in je delal samo izjemo a lemenatarji, katere je vikal. Duhovnike je seveda od kraja vikal.
»Gospod Hruševec« je aačel Ferdinand Čebula i veliko reinobo in
s patetičnim glasom govoriti. »Staro moje prijateljstvo do Vašega sina mi veleva, da Vas strogo zaupno obvestim o stvari, ki zna postati usodnega pomena za prihodnjost Vašega sina«.
»Kaj praviš?« se je čudil stari Hruševec. »Kaj pa more nam nevarno postati? Moj fant je zdrav in če umrjem, dobi toliko hranilničnih knjižic, da jih bo cela skrinja polna.«
»Ali čemu ste ga potem dali študirat, gospod Hruševee, če ne zato, da postane enkrat imeniten gospod. Spravili ste ga z velikimi stroški tako daleč, da mu je zagotovljena lepa prihodnjost ali ga hočete zdaj sredi pota zapustiti ?«
Matevž Hruševec je imel tako polna usta špeha in kruha, da je v ogovor aamogel samo nekaj zaren* čati. Ferdinad čebula je vsled tega mirno nadaljeval.
»Ravno zdaj, ko bi imel Ognjeslav nastopiti aluibo, v kateri postane gotovo še ekscelenea, le je zaljubil i vso strastjo tvojega iiste-■tega mladeniikega srca ▼ neko ljubljansko gospodično.«
»V kakšno gospodično,« je emo* kaje vpresal stari Hrušoveo in ker ga je 6tvar začela zanimati, je na na vso moč hitel, da dobi prazna usta.
»Dotična gospodična je poštena, ali revna.«
»Ti lump ti, ti, ti slodej ti,« se je začel zdaj togotiti stari Hruševeo. »Se tega bi bilo treba.«
»Ognjeslav se je z vso strastjo prve ljubezni oklenil tega dekleta in jo hoče vzeti v zakon.«
Matevž Hruševeo je planil pokonci s tako ailo, da je prevrnil steklenico z dvajset let staro žlahtno slivovko.
»Is tega ne bo nič. Is te moke ne bo kruha. Pa če bi moral vzdigniti tak komisijon, kakršnega Še ni videla kranjska dežela — is tega ne bo nič in ne bo.«
Stari Hruševee je divjal, da se ga je sicer jako drsni Ferdinand čebula aačel bati
»Ognjeslav je Tal ain, gospod Hruševeo,« je povzel zopet Ferdinand, ko ae je stari do dobrega odkalljal. »V vsem je Tam podoben. In teli gen-
imenovale svoje kontrolorje. Italija je imenovala za kontrolorja svojega generalnega konznla v Marzilju, M a i s s o, Francija svojega generalnega konzula v Solunu S t e e g a, Anglija istotako svojega generalnega konzula v Solunu 6 r a v e s a. Nemčija Še svojega kontrolorja ni imenovala.
Sonja, 17. avgusta. Turška vlada je razglasila, da je zadnji rok za vračanje bolgarskih begunov v dri-nopolski vilajet 14. september.
Atentat na sultana.
Carigrad, 17. avgusta. Belgijski poslenik je zaslišal belgijskega anarhista Jo risa, o katerem so poročali tnrški listi, da je deloma že priznal atentat na sultana. Poslanik mu je prigovarjal, naj vse prizna ter mu zagotovil za ta slučaj, da bo popolnoma oproščen in takoj izpuščen. Toda Jcris je zatrjeval, da ničesar ne ve in da ga imajo po nedolžnem zaprtega. Iz tega se sklepa, da ja bilo prvotno Jorisovo priznanje le posledica furškaga vplivanja. Sedaj se z Jorisom lepo postopa ter je dobil večje darilo v denarju.
Vstaja na Kreti.
Carigrad, 17. avgusta. Med angleško posadko in vstaši je bil spopad. Rini-, n je bil eden angleški vojak, ubit pa eden vstaš. Oi včeraj je resna bitka med rusko posadko in vstaši. Izid še ni znan. Pri prvem spopadu pri Retvmnu so Rusi vrgli vstaše nazaj ter imeli štiri rsnjene, dočim sta bila dva vstaša ubita.
Položaj na Ruskem.
P etre grad, 17. avgusta. »Ras« poroča, da bodo volitve v novi državni zbor indirektno po volilnih možah. Ž d je volijo le v me3tni skupini, tako da so židovski poslanci izključeni.
Bukarešta, 17. avgusta. Med rumunskimi kmeti v Bess.rabiji se je začel splošni pun t.
Ločitev Norveške od Švedske.
London, 17. arguats. Ljudsko glasovanje v Norveški je imelo končni izid: 368 000 glasov je bilo oddanih za ločitev in 184 g-asov preti loč;tvi. Pri zadnjih volitvah v norveški parlament je bilo oddanih 236 641 glasov.
Norveški držat ni zbor se snide prihodnji ponedeljek. Vprašanje c obmejnih trdnjavah se izroči mednarodni Lor.ferenci. Mogoča je še vedno mirna rešitsv konfl kta.
Dopisi.
Iz Železnikov. Podpisani po-zivljem dotičoe osebe, ki meni nespametna in lažnjiva pisma brez podpisa pošiljajo, da, kdor ima zoper mene in mojo ženo kaj, naj se oglasi pri meni na domu hišna št. 41 ali naj me pa v Škofjo Loko k sodniji kliče. Oi ti se mi v pismu, da imava jas in moja žena veliko opraviti zaradi društva tretjega reda in zaradi s^^=č= ■ ■— ten je, kakor vi in kremenitega značaja kakor vi. Njega ne bodete pregovorili.«
»Punce pa ne poznam « »Veste kaj, gospod Hruševec, jaz sem sicer mlad, a zdi se mi, da se na tem svetu z denarjem še največ opravi «
»Z denarjem se vse opravi « je a globokim prepričanjem in odločnim poudarkom pritrdil Hruševec.
»Poskusite torej z denarjem. Saj sem vam rekel, da je dekle revno. Tako je revna, da včasih še za krom pir nima.«
»Slišite, gospod Čebula, vi ste pa res pameten in znaČajen mladenič«
Zgodilo se je prvič, da je stari Hruševec kakega dijaka vikal in Ferdinand Čebula je to po vsi pravici amatral kot dokaz, da je zmagal.
»Poceni pa menda ne bo, gospod Hruševec,« je nadaljeval z diplomatsko spretnostjo. »Veste taka ljubezen — tu kar vse gori — to je tak plamen —«
»Naj velja kar hoče,« ae je rotil Hruševec. »Moja bo veljala, pa če gre ■adnji rep is hleva. Peljite me k punci «
društva Marijine družbe. Moram reči, da naju ne briga nobena družba. Dotični pisatelj, ki je mani pismo poslal, naj prime sam sebe sa nos in svojo kompanijo. Meni Marijina družba nič ni mar, kdor je pisal notico, katero je »Slovenski Narod« prinesel, da ao dekleta Marijine družbe na pokopališču oiprese poškodovale, je vedel za resnico, ali mene zaradi tega pri miru pustite. Očita se mi, da jas ob nedeljah med službo božjo hodim po gostilnah gledat, kaj je prinesel »Slovenski Narod«. Đ žji konzumarji skrbite sami za se, ker stm jas sam priča, med kolikimi službami božjimi ste že vi popivali. Vpraša me nadalje, kaj imam s kon-sumnim društvom, ali je moje ali Renovčevo. Jaz nisem še nikdar rekel, da je moje, Renovc in njegova žena sta pa že pred dvema letoma pravila, da je »vse naše« in sta tudi po tem ravnala. A jaz sem priča, ako je Renovčev, da je to očitna goljufija. Jaz zahtevam v gostilnah in na cesti mir. Ako ima kdo kaj zoper mene, je sodnija v Skofji Loki. Namesto da je Renovc pred par leti tcžti mojo mater in jo v škodo pripravil, naj bi bil mene, ker jaz Barn sem tuđi priča, ko je delal narobe kakor v Kani Galileji. Kdor hoče iivedtti kaj več o tem pismu, naj pride k meni na dom, ga mu bom prav rad pokazal. Ako to ne bo zadostovalo, drugič šs »raj več. Bom pa še jaz povedal, kako R- novo špirit prodaja.
Gabrijel Demšar,
mizarski mojster.
Dnevne vesti
V LjoDljani, 18 avgusta,
— Cesarjev  rojstni dan
se je danes tudi v Ljubljani praznoval na običajni način. Cesar je danes dosegel starost 75 let.
— Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani je imelo včeraj svoj občni zbor. To društvo ima na Kranjskem štiri tiskarne, knjigoveznico in več trgovin, leto za letom služi ogromne svote in odjeda poštenim narodnim obrtnikom zaslužek. Koliko mora to društvo zaslužiti, se vidi iz tega, da ima uslužbenib v svojih podjetjih 114 oseb. Dočim daruje „Narodna tiskarna" vsako leto nad 2000 kron za različne narodne in dobrodelne namene, ni katoliško tiskovno društvo tudi letos niti krajcarja darovalo za kak dober namen, dasi bi moralo v primeri z „Narodno tiskarno" darovati najmanj 16.000 kron. Tej stiskavosti in požrešnosti se ni čuditi. V odboru so namreč sami duhovniki. Ne enega civilista ni v odboru, ker duhovniki tudi klerikalnim civilistom ne zaupajo toliko, da bi jih pustili v bližino korita. Obrtniki, katerim odjedajo podjetja katoliškega tiskovnega društva s nepošteno konkurenco zaslužek, pa naj si zapomnijo, da vodijo ta j jdjetja edino in izključno samo duhovniki.
— Glasilo dunajskega župana dr. Luegerja kršč^nsko-socialni »Deutsches VolksblatU piše o celjskih Slovencih tako nesramno, kakor morejo pisati le najzagrize-nejši nasprotniki Slovencev. Dovolj je, ako povemo, da njegova sramo-
Točno ob 2 uri popoldne ]e stopil Matevž Hruševec v sr boo Leo-nore Kosmačin.
»Ali ste vi tista punca, ki je mojega fanta zapeljala?« je vprašal stari Hruševeo.
»Kaj ?«
»No, saj ste prava, baj tako vem. Veste, to vam naravnost povem — mož in žena ne bodeta nikdar, raje zapustim ves svoj denar frančiškanom na Brezjah.«
Leonora Kosmačin se je začela živo zanimati za gospoda Matevža Hruševoa. Spoznala je takoj situva-vacijo in takoj napravila bojni načrt.
»Ab, gospod Hruševec, ko bi vi vedeli, da, ko bi le slutili, kako jaa Ognjeslava ljubim.«
»če ga nehate ljubiti, vam plačam 500 kron«
»Ah, kako malo poznate žensko srce! Kadar ženska iskreno in resnično ljubi, se sa 500 kron ne odpove svoji sreči «
»No, veste kaj — jaa vam dam tisoč kron«
Leonora Kosmačin aa |e jokajo
tenja a peklenskim veseljem pona-tiakuje »Deutsoht, Wacht«, ki ima samo namen, slovenski živelj na Štajerskem ubiti. Mi pa hočemo le pribiti, da je »Deutsches VolksblatU glasilo tistega Luegerja, katerega aliko je prinesel list za slovenski narod, »Slovenec«! Komentara ni potreba nobenega, ker dejstva preglasno govore!
— Slovenjegraški okrajni glavar gospod Anton Čopek, katerega so zaradi njegovega korektnega postopanja Nemei in nemŠkutarji hoteli kar raztrgati in mu očitah razne nepravilnosti, je prosil pri namestništvu za uvedenje disciplinarne preiskave. Namestništvo je ugodilo njegovi prošnji. Natolcevalci imajo zdaj najlepšo priložnost, da dokažejo svoje obrekovanje!
— „Slava Prešernu!" Knji žioa »Slava Prešernu!«, ki jo je spisal povodom odkritja Prešernovega spomenika g. E. Gangl, izide jutri. Naroča se pri »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev« v Ljubljani. Kakor smo že omenili, stane mehko vezani izvod te knjižioe 60 vin, po pošti 5 vin. več; ako se naroči skupaj 50 knjižio, stane izvod 50 vin., ako se jih pa vzame skupaj 100 stane izvod samo 40 vin. Elegantno, v originalne platnic* vezana pa stane knjiga 1 K 10 vin., po pošti 10 vin. več. Naročnina naj se pošilja naprej, da se prihrani ekspediciji nepotrebnih sitnosti. Kdor naroča najmanj 50 izvodov skupaj, se mu dopošljejo poštnine prosto. Nadejati se je, da bodo vsi krajni šolski sveti na Kranjskem, slovenskem Štajerskem, Primorskem in Koroškem storili svojo narodno dolžnost in naročili primerno število te knjižice, da se razdeli med šolsko mladino. V tem oziru apelujemo na našo rodoljubno učiteljstvo, da poskrbi vse potrebno. Knjiga se je že predložila dež. šolskemu svetu v odobrenje in ni dvoma, da že v najkrajšem času izide uradni odlok, s katerim se krajnim šolskim svetom priporoča ta knjiga v nakup. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski je že sklenil, da nakupi okoli 2000 izvodov, da se razdele med šolsko mladino. Isto so storili tudi že nekateri drugi krajni šolski sveti. Ker se je natisnilo samo 5000 izvodov, bo nemara zaloga skoro pošla; zato poživljamo vse one rodoljube, ki si hočejo knjigo nabaviti, da to čim preje store, ker se sicer lahko pri godi, da ne dobe knjige, ki nemara ne bo izšla v drugem natisku. Prosimo torej vnovič vse krajne šolske svete, korporacije, društva in posameznike, ki si nameravajo naročiti knjigo, da to nemudoma Btore, predno poide zaloga! Kakor smo že gori navedli, sprejema vsa naročila »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev« v Ljubljani.
— Odvetnik. Je postal post tot disenmina rerum in post tot disciplinarne preiskave, ki be je po srečnem slučaju vršila v Trstu, znani ljudski prijatelj in zaradi nesposobnosti začasno umirovljeni sodni pristav dr. Poček.
— Umrl je včeraj zjutraj v Gradcu g Jan Macak, c. kr. višji evidenčni nadzornik v p., v 67. letu svoje dobe. Pokoinik je služboval več nego 20 let na Slovenskem, in sicer v Ljubljani in v Trstu, bil je vsakomur  znan   kot  vesten   uradnik in
naslonila cb ramo starega Hruševoa.
»Ah, gospod Hruševec, moja ljubezen je tako globoka in resnična, da je vi ne morete pojmiti«
aGiihal pa ne bom« je rekel nejevoljno Hruševec, a s tako mehkim glasom, da se je Leonora hitro še bližje stisnila k njemu, »če hočete, vam dam 1000 kron. In ker ste revni, pridete lahko k meni za gospodinjo. Moj fant mora tako v Trst. In pri meni se vam bo dobro godilo, gospodična Leonora, prav dobro se vam bo godilo.«
Leonora Kosmačin je novic pokazala svoje dramatične talente. Tekom ene ure je pripravila starega Hruievoa do tega, da ji je odštel 1500 kron in sklenil ž njo trdno prijateljstvo.
Zvečer so Leonora, Ognjeslav in Ferdinand Č d bula jemali slovo. Pri penečem šampanjcu je trajalo postavljenje do jutra. Potem ae je Ognjeslav odpeljal in na njegovo meato je stopil atari Hruievaa in je vztrajal pri nji, dokler ni a svojim podravna-teljtm stopila v aveti aakon.
znaČajen narodnjak, vsi ki so ga bliže poznali, so ga spoštovali kot vsornega prijatelja in blagega človeka. Bolehal je nad 6 let; smrt nje gove družice gospe Franje Macakove, rojene Nollijeve ga je poaebno potrla in od te dobe je očividno pešal. Včeraj zjutraj je nagloma preminul, smdela ga je srčea kap Blagemu pokojniku bodi   rijasen spomin!
— Pomilosčenja. C»*ar je pomilostil povodom obhajanja svojega rojstnegra dne ▼ Kopru 5 kac-njencev, v Gradišču 8, v Mariboru 2. v Begunjah 1 kaznjenko.
— Ljubljanska posta. Vsled odloka poštnega in brzojavnega rav nateljstva v Trstu bo od 1 septembra počenši ob nedeljah in praznikih poštni urad Ljubljana 2 (južni kolo dvor) Gtrorjen sa občinstvo, in sicer: za pisemsko in za vozno pošto od 9 do polu 12. dopoldne, za blag&i-nični in za brzojavni oddelek cd 9. dopoldne do 1. popoldne.
— Veselice v Litiji in Nemci. V Litiji je nekaj ljudi, ki jih bode v oči vsaka slovenska narodna prireditev in ki kar gore za starikavo devico Gercnanijo. Preteklo nedeljo je bila veselica v gostilni pri Sajoviou. Neki nemški pobaiin je poslal celjski vabtanci skrajno nesramno poročilo, v katerem sramoti Slovence skczinskoz. N j litijski Slovenci temu smrkavcu nategnejo ušesa, da si bo zapomnil drugič še taka perfidna sramotenja pošiljati v svet.
— Izlet »Gorenjskega Sokola" v ŠKoffo Loko. Siof.a Loka si je nadela v nedeljo slavnostno lice. Vse v zastavah! Pri vhodu v mesto je stal slavolok in v biižmi niega abranih na stotine ljudstva. Škofjeloška »čitalnica« je bila zbrana korporativno s svojo zastavo in ob njeni strani domoljubne na rodne dsme. Znano vrlo gzsilno društvo Škofjeloško je stalo v špalirju oh cesti. Z?»ki godbe se zaslišijo. »Žd i -dr!« žftšuacki med množico. Oo ovinku prikoraka kranjska me čČanska g iba in z\ njo plapola zastava, zada? pa stopa čdi »Gorenjski Sokol« na čelu mu starosta, g Ciril Pire »Na zi&r! Ž vio!« zacn iz sto in sto grl. Vsb navdušeno pozdravlja Sokole. Sprevod se ustavi. Z ognje n mi besedami pozdravi načelnik čitalnice, dr. Anton Arko, vrle Sokole. »Ta na pragu ns-šeg* lepega mesta vas pozdravljamo; vas nositelje slovenske jakosti in zavednosti,« je rekel med drugim načelnik čitalnice. Za nepričakovano lep sprejem se je zahvalil starosta »Sokola«, g. C. Pire ki je z vznesenimi besedami tudi pozival, đa bi se naj v Škof ji Loki ustanovilo društvo »Sokol«, katero bi vzbujalo narodno zavedno** in pospeševalo č.lost telesa, ker v zdravem telesu biva tudi zdrav duh. Izrekel je starosta zahvalo narodnim dam»m, Čitalnici in gasilnemu društvu in njega načelniku, gosp. Debe Ijaku. Narodne dame so pripele lepe šopke dehtečih cvetlic Sokolom in nato se je pomikal ves sprevod v mesto. S >koli so bili tu navdušeno pozdravljeni. Pred mestno hišo jih je pozdravil podžupan, gosp. Lovro Sušaik, z oočinski odborniki in svetovalci. StaroBta Sokolov se je tuia« ponovno zahvalil za prelepi sprejem. Po kratkem odmoru se je pričela javna t-^lo vadba na glavnem mestnem trgu. Nabralo se je na stotine občinstva, ki je pozorno in z vidnim zanimanjem gledalo vaje na orodju in za temi proste vaje. Izva jalo je vse vaje do 20 Sokolov, bilo
Brat Justin.
(Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.)
(DaUe.)
Dne 28. novembra.
Težki oblaki so se vlačili snoči pod nebom. Mraz ni bilo posebno, tako da je še tisti mali sneg, ki je padel pred par dnevi, skopnel. Komaj le je popolnoma zmračilo, je nastala tema kot v rogu, to pa je bilo meni všeč, ki sem se odpravljal k svoji ljubici.
Ko je ob desetib že vse bilo po samostanu v postelji razen dveh oseb namreč patra Vigilija in fratra Dezide-rija, pri katerih sem videl okno razsvetljeno, spustil sem se varno po močni vrvi z okna svoje celice na vrt in tiho odšel k velikanskim vratom, kjer sem odpahnil zapah in stopil na prosto. S tem je bil novicijat pretrgan, ker nihče izmed novicev ne 'sme sam zapustiti samostanskega ozidja. Kdor to stori, ima smrten greh} in pretrgan novicijat, da ga mora še enkrat od kraja začeti. Oboje to sem storil snoči
Skoraj me je bilo nekoliko strah,
ko sem skrbno zavit v plašč in s ka-
I
pa je vseh 30 Pogosti aplsvti so pričali, da je mnogo točk telovadbe dobro izpadlo. Sokoli so se preoblačili v hiši gospe Deisingerjeve. V sprevodu so odšla potvm vaa društva na orimerno okrašeni vrt pivovarne g. Smida. Nabralo s* je kmalu ob-č'ii<tva poln vrt. Meščanska godba je pridno svirala lepe zbirke narodnih pesmi in droge poskočne ko made. C'talniški pevski zbor iz Kranja je imes dovršeno zapel več pesmi in s tem dal d-sti pevskega UŽ tka navzočemu občinstvu. P*tje je volil društveni pevovodja. g učitelj V. R«n Razume se, da so prišle c&ladvmj svetu mravlje v pete, k«r pa se da pregnati le a plesom Grešni «v-t 8* je vea aukal na odru. ki je bil pri rejen nalašč za to. Ko se je stem nilo, užigal je gosp. lekarnar Burdioh umetalni ogenj tu švigale so rakete v zrak. Le prehitro je bila ura čt-trt na 10, ko so ae zbirali Sokoli za odhod. Odkorakali so z zastavo sk<<i\ mesto med navdušenimi klici »Na zdar«, »Živ:o» in petjem pesmi »Hej Slovani«. Kranjskim Sjioicm ja cV sUtati n?« takerc izleta in izreči iim moramo naj)a«fcavei4o pohvalo a« njih požrtvovalnost. Istotako n*i bc.de v zadoščenje in ZKdovcIjstvo Šiofje-loČani m sa njih zares impozanten sprejem. Posebna BasJoga gre slavni Čitalnic* in gasilnemu društvu potem pa gospodom dr. A*-ku, Lavnču, SoŠTiiku, Gabru in drug«m. Tudi narodne dame ao častno vršile avoje rodoljubj«*. Omenjeno bodi še, da sa visele narodu« zastave z vst-h h š, kjer ja šel spre\od% izvzemaš 3 i.li 4 hiš.   Čast zavednim ra^ečar-o
G
— Na adreso južne železnice. Preteklo je že precej let, odkar se je otvorilo postajališče Planina med Logatcem in Rakekom. Z obilnimi troški so napravili Lažani in Jakovčani pot na postajališče, želez-nična uprava pa z ljudskimi novci leseno kolibo z mogočnim samonemikim napisom „Warteraumu. Ker ta v vsej okolici ni nobenega pravega Nemca, zahtevamo z vso odločnostjo, da se v najkrajšem času napravi poleg nemškega tudi slovenski napis, ker drugače nekega lepega večera lahko izgine &e ta. Čas bi pa tudi bil, da podobčina obnovi kažipot ob potu na postajališče ter odstrani oni križ, ki ga je obesilo neko prismode na kažipotni steber.
— Pri Kopanju utonil. Dne
15. t. m. med 6 in 9. uro zjutraj je pasel govedo 19 let stari Ernst Jur jevčič s šestimi drugimi fanti na pašniku v Cirkniskem jezeru Pri te-priliki se je kopal Ernst Jurje7Čič z dvema tovarišema v bližnji 2 metra globoki in 7 metrov široki vodi Dra-zrat je Jurjevšič preplaval vedo, v tretje so ga zaouatiie moči Ur je izginil v vodi. čez kake pol ure potem ga je Tone Truden potegni i li vode. Po izpovedbi sorodnikov je bil JarjevčiČ božjasten.
— Za telovadnico trii-škega „Sokolta" so darovali: »Glasbena Matica« pri izletu v Begunje 41 K; g. dr. Jo« Furlar, I« vetnik, 5 K; g Matij?* Hladnik, 10 K; gg. Kalmus Fr. & Jos., 10 K; g. I * Ks Sjuvan, 2 K; gosp. Ed 8l*imer primari;, 10 K; g^ Ć sn.k in M vec, 10 K; jr. dr. Andrej Ferjanči2, nadsvetnik, 20 K; g. dr. Anton Svi gelj, 4 K; vsi iz Ljubljane. G Vinko Mzjdič, 50 K; g. dr. Valentin Stean pihar, 4 K; g, \Veinberger Josip, '2 kroni; g. Ciril Pire. 10 K; g. Janke Sajr.v:c: 10 K; g. Mavril Mayr, 20 K: g. Hinko Suttner, 5 K; gg. Logar ifl Kalan, 4 K; g. Peter Majdič, 10 K;
pucom čez glavo v tej temni noči hitel mimo pokopališča, kjer je trohnelo marsikatero truplo pobožnih menihov, ki gotovo niso nosili po glavi takih sklepov in namenov, kot jih nosim j a/. Pa saj jaz ne bom nikoli delal svetili obljub Čistosti, pokorščine iu ubo Štva. Dospel sem v Veliki log. Po stranskih potih sem prišel do priljubljene mi hiše. Pazno sem stopil k oknu, iz katerega je odsevala svetloba luči. Srce mi je zatrepetalo: pri mizi je sedela Albina in šivala. Še lepša kot pred par meseci se mi je zdela. Labua rdečica ji je bila razlita po obrazu kol pri človeku, ki je zelo zavzet za svoje delo. Hudomušni laŠČki so glavnikovi disciplini odpovedali pokorščino ia svojevoljno obkroževali lepi obrazek, kot bi občudovali svoja lastnico. 2 njimi vred sem jo jaz občudoval i& moral priznati, da je ni lepše v kroga zemlje od nje . . .
Stenska ura je bila enajst. AlbiD* se je zganila pri prvem udarcu in p gledala na uro, potem pa odložila Si vanje in se naslonila na mizo. Jaz p* sem stopil tik okna in potrkal lahno na steklo. Deklica je hipoma pogledal* kvifika in se ozrla proti oknu. Zaglc*
▼a« pokrita s mrčeai in črvi. Ker je ni bilo mogoče spraviti k zavest:, prepeljali »o jo v bolnico v Celje, a že med potoma je umrla. Njene identitete ie niao dognali.
— Podporno društvo za slovenske dijake Koroško v Celovcu. Poročali smo avoj čas, da sa namerava ustanoviti na Koroškem podporno društvo aa slovenske koroške dijake, zlasti za visokošolee. To se je zdelo tembolj potrebno, ker sta se podporni društvi za koroške dijake na Dunaju m v Gradou prelevili tako, da podpirata samo Nemce, če pa kateremu Slovencu kaj dajo; je namen, da jih potuičijo in napravijo odvisne od sebe. Slovenska namera je pa zaspala vsled brezbrižnosti starejših koroških Sloveneev in koroški slovenski visokošolci so stradali naprej. Zdaj je pa društvo začelo živeti. V odboru so možie, ki so vneti za sl>venski inteligentni naraščaj in ki bodo delali z vsemi močmi, da postane društvo krepka opora koroškim slovenskim visoko-šolcem. Zanimanje za to društvo je gotovo veliko, ker je že na ustanovnem ehodu pristopilo društvu šf*st uat*novnikov in mnogo rednih čla nov. (Ustanovniki plačajo 100 K enkrat za vselej, pravne osebe po 200 K, redni Člani pa po 5 K letno.) Odbor se obr»ča do vseh Slovencev, naj bi podpirali to velevažno društvo za koroške Slovence, da bomo imeli čim več koroške slovenske inteligence. Doneske spreiema blagajnik, g. prof. Jos. A p i h v Celovcu, Ve-trinjsko oredmestje št. 26
— Smrten padec. 30 elni ključar Vinoencij Strasser stanujoč v Solkanu je tako nesrečno padel z bioikija, da ai je ubi črepinjo in na mestu mrtev obležai.
— Na sumu, da so vohuni, j9 bilo v ponedeljek aretovamh v Pulju sedem članov s^ratinskega vesijaškega kluba »Dia dora«. Ko so iiprevideli, da je sum neopravičen, so jih iaoustili.
— Tekma v lepoti v Opatiji. Preteklo soboto se je vršila v Opatiji tekma v lepoti med damami, ki se zdaj tam nahajajo. Komisija je pris* d:iu prvo darilo gdč. Lil>y S >n-nenfeid - Goldkind. drugo darilo g ♦č. Mary M*r?chall - Kitschelt in tretje darilo gdč. Charlotte Percrei.
— Cirkus Lipot. Prvi dve predstavi tega cirkusa sta pckas&U, da je to pot prišla zopet enkrat v Ljubljano družta, čije produkcije so vredne splošnega zanimanja. V.-e prcdukcije se odlikujejo po točni in elegantni izvedbi in imajo posamični artisti polno novih interesantnih »tricov«. Dresura mnogoštevilnih in lepih konj je vzorna, jokevi so izvrstni, akrobatje, gimnasti, jahalke, žonglerji i. t. d. — vai zaslužijo pohvalo.
— Pustolovec in tat ujet.
Dne 8. t. m. sta prišla v hotel pri »Slonu« dva tujca, si najela sobo in tam prebivala dva dni in dve nc?i. Prvi se je podpisal: Jakob Obratov č, posestnik. Spljet; drugi pa za Ivana ĆaČiČa. Obnašala f-t-i se prav fino >n si tudi dala imenitno streči, fcar so hotelski uslužbenci prav radi storili, saj če more kdo popotovati iz Spljeta in se nastaniti v hotelu prve vrste, mora biti že kak b( ljši funkcionar ali pa mora imeti zasebno premoženje, in taki ponavadi izpuste dober bakšiš. Dne 10 t. m. pa je oba gospoda vzela noč in niso ju več videli.   Ostala sta dolžna za sobo, na
takarju Ivanu S pri n zlu sta u nesla, kar bi imela plačati aa jed in pijačo, a poleg tega še »napumpala« natakarja Jakoba Sedeja, da jima je posodil nekaj denarja, in seveda tud; ta ni ničesar dobil povrnjenega od posestnikov. Dne 12. t. m. pa je orož-ništvo pri St. Petru na Notranjskem aretovalo nekega človeka, ki je istega dne ukradel v Postojni kolo in ae i njim odpeljal proti Trata. Aretova-nec se zove Jakob O bratov i č, je 3 januarja 1880 leta rojen v Anto more, priatojen v Kotar v Dalmaciji in je baje kontorist, ki je pa Že dljo časa bres dela in se najbrže ves čas preživlja a krajo in pustolovstvom. Vsekako je to isti Obratovič, ki se je par dui preje, kakor že povedano, izdal v hotelu pri »Sionu« v Ljubljani aa posestnika in bi bil tudi tukaj gotovo kaj iimaknil, ko bi mu bila nanesla prilika. Le Škoda, da tudi njegov tovariš ni prišel v pest. Obra tovič je seda) v zaporu pri o. kr. okrajnem sodišču v Postojni in naj se kaki eventuvalni njegovi »dobri čini« naznanijo navedeni sodniji. Aretovaneo je srednje, vitke postave, Črne, redke brade in brk, nosi črn suknjič in tak telovnik in sive križaste hlače. Govori slovensko, hrvatsko, nemško, laško in francosko in se sklep*, da je navihan tat koles.
— Če se ga voznik naleze.
Posestnik Anton M. iz kočevskega okraja je bil včeraj nekoliko pregloboko pogledal v kozarec in tako ofca-jen sedel v mestu na voz in šel proti domu. Pri dolenjskem kolodvoru je pa zavil na ž^leznšČno progo, is katere bi ne bil mogel iz peljati, ako bi mu ne bili pomagali železniški uslužbenci. Mož se je pt» tudi dobro izkazal in dal uslužbencem 8 K napitnin« in potem odpeljal po ižanski cesti. Danes zjutraj so pa dobili ljudje v obližju ljudske šole na Barju v jarku voz s konji brt*z gospodarja, okoli voza pa je bil vaz stresen sladkor, kava in moka, kar je barianom prav dobro došlo. Vo? in konje je potem nekdo spoznal aa M -jeve in se peljal ž njimi na nje gov dom.
— Neumestna dala. Dane« zjutraj ob 3 43. je speče mestno pre-b valstvo zbudil pok topa na Gradu in mislilo se j**, da kje gori. Tud policija se je takoj informovals o ognju, ki je pa od Čuvaja izvedela da ni nobenega požara in da je moral top sprožiti kak nagajiveo, kajti poleg žice, ki pelje od topa k čuvaju, se je našla palica, s katero jo najbrže ponočnjak udaril po žici n-s tem sprožil top. D -godile se je pi-že tudi, da se je v žico zaletehi nočna ptica in top sprožila.
— Javno nasiistvo* Danes ob polu 5 uri zjutraj je na Ble>wei-sovi ceBti službujoči stražnik zasačil slaboglaano Pavlino Kahčevo iz Dra ge pri Kočevju in Ursuio Okrošč&ovc, rojeno  1  1847.   v Št Rupertu v kr škem okraju, ki ima za mesto pre povedan  povratek, in  obe aretoval Ko pridejo do Marije Terezije ceste je rekla Ozrošokova: »Da mo!« in v tt*m trenutku sta bili  obe v bagu. Ko  je  potem  stražnik Okroščkovo ujel, ga je ta  začela praskati po ro-kfh in  se trgati  ž njim.   Ko ji jo prišla na pomoč še Kaličeva, stražnik ni mogel  obeh ustrahovati in se je moral zadovoljiti samo z Okroščkovo, Kaličeva  mu je pa pobegnila, Obe Bta že večzrat predkaznovani in šle že večkrat po   odgonu   v   svojo do naovno občino, toda Ljubljana se jima
rs? is Kranja. Gosp. Drakaler Jakob,
2 K; g. Kajetan Pogačnik, 2 K, oba iz Novepra m*ata. Gosd. J*kob Sche-pila, 5 K iz Idrije.  G. Fran Horvat,
3 K iz Radovljica. G Vinko Resman, 8 K; g. Viljem Pollak, 20 K; gospod Ferd. Pollak, 2 K; g. Fran Abačič, 10 K; g. Joa'p Racman, 5 K; g. Josip Vidmar, S K; goap. Karel Golmajer, 2 K, vsi iz Tržiča. — Vsem tem plemenitim darovalcem se odbor najtoplejše zahvaljuje in prosi, da bi j-m sledilo še mnogo drugih, da bo rmogoče telovadnico sezidati in opremiti z vsem potrebnim.
— Iz vipavskih hribov. Piše se nam iz Vrabč: Hud boj bi-jaooo pri n»s s klerikalizmom. Naš far je najhujši agitator in želi pokle-rikaliti vse do zadnjega v občini. Pred kratkim se ie vršila veselica napredne stranke. Farja je zanimalo, t&o se je udeležil veselice, zato je vzel kukalo na oči in iz daljave opazoval udeltžaike. Trla ga je pa naj brž grozna jeza radi velike udeležbe in koval je že naklepe, kako bi bilo mogoče s samimi novimi beloebub-skimi sredfltvi n&stopiti proti liberalcem, ki se nn$ejo ukloniti klerikalni nasilnosti. Z*to je bombardiral r prižniee veselico kot pravo vragovo prireditev, ki ie ljudem v škodo in pohujšanje. Vkljub temu si upa ta človek govoričiti, da je vsem enako dober in pravičen. Ko bi človek kot ;»zbec   preživel   svojo  preteklost v
idu v kaki duplini, bilo bi ga mo geče naf^rbati s takim budaloatnim covorjenjem. Njegove besede niso drugega nego hujskanje proti narodno-napredni stranki. Fanatične tercijalk«3, ki so bile že v dotiki s kazenskim zakonom, psuieic nas z opicami. To i* posledica hujskanja B&šega pop*.. Ravno tako so prepogosti pretepi v najkierikalnejši vasi občine ie nasledki verskega fanatična. Zakaj je pa v manj klerikalca in neklerikainih vaseh vse mirno ? K»kor pa se čuti poklicanega naš dušni pastir, da seje veter med svojimi verniai, tafco gleda, da bi koli-> r mogoče veliko denarja iz njih iiprešal. Naj umira ljudstvo bede, kaj to njemu mar, c.-rtoev mora imeti nove zvonove, katerih je razen enega potrrba ravno tako kot kozla v zelnik Stotaki če ne tisočaki se mc-??io spraviti iz žuljavih trpinov, 6*000, da se njegova volja izpolni. Prepričan je naš pop, da je ljudstvo t iso bolj pokorno, ponižno in po-sv? m o, čim manj ima in čim bolj B8 čuti odvisno od duhovske suknje. Žito le denar sem, čeprav za nepotrebne namene. Dokler je Lita ura na stari zvon, jo je bilo slišati v od ćaljene vasi naše občine, zdaj pa ko bije na novi ivon, slišijo jo le oni, k stanujejo okoli cerkve. A kaj to duhovniku mar? Danar ne gre iz n novega žepa in Če gre i« drugega, to njega ne boli. Zapomni naj si pa, da se bodo sčasoma odprle tudi naj vvčjemu slepcu oči. Nasprotno pa se nikeli ne bo zgodilo, da bi ugonobil in zamoril v napredno misleči mladin* njene vevišene ideale.
— Utopljenko so našli v bližini Ss. Petra pri Mariboru. Utop-Ijenka je 22 do 25 let stara in je bila nekaj mesecev v drugem stanu. Najbrž je izvršila samomor. Njene identitete nieo mogli dognati.
— V koruzi je našel posestnik Anton Večej pri Št. Pavlu pri Cel u neko žensko srednje starosti in nezavestno. Ženska je gotovo že daije  časa  tam   ležela,   ker  je bila
davši pa mene, je močno zardela. Z roko sem ji pomigal, naj pride ven. Ugasnila je luč, in nekaj trenutkov pozneje sem že držal drago bitje v objemu in se naslajal ob Albiniuih poljubih . . .
Sam ne vem, kdaj mi je Čas minil. Nisem slišal, da je začel naletavati dež, nisem Čul udarcev ure v zvoniku, nisem čutil, da je postalo mrzlo in da namesto deŽa pada sneg v velikih kosih kot cunje. Videl sem le Albinine oči, slišal le njen glas in čutil le njene poljube. Čudno ni torej, da sem šele ob polu treh zjutraj ves premočen lezel po vrvi v svojo celico. Da sem sanjal lepe sanje o" brezmejni sreči, kdo bi m temu čudil!
In danes me je ves dan napolnjevalo sladko Čuvstvo sladke ljubezni. Ljubezen je šele tedaj popolna, kadar je vračana, kadar je medsebojna in če je prosta vsakega egoizma in sebičnosti. Ker vem, da ima ljubezen med menoj m Albino vse te znake, zato jo obČn-■S v polni^meri.
Dne B. decembra.
G Sooči sem bil spet pri Albini. Kdo to pa ne šel, če ie mu vse tako po »reči izteče! Z 'bratom * Viljemom sva staknila skrivna vrata v novicijatu, •kozi katera se pride na vrt. Za kaj
so služila svojča8 ta vrata, ne vem, : bržčas je bil svoje dni novicijat dru-| gače urejen in se je tu vanj hodilo. Sploh so pa tako na debelo pobeljena, da se jih ne vidi, če se dobro ne pogleda.
Z Albino sva se dobro imela, kot 8e imata dva mlada ljubeča Človeka. Da njena mati o vsem nič ne ve, se razume. Sicer je pa ljubezen lepša, če je bolj skrita in prikrita.
Jaz ostanem zdaj le zato še v samostanu, da nisem predaleč od Albine, s katero bi sicer ne mogel toliko občevati.
Dne 6. decembra.
Sinoči sva bila z bratom Viljemom — v gostilni v Vretenu. To je že skrajna predrznost! Brat Viljem je dobil od doma v priporočenem pismu pet goldinarjev in ker sva tako oba eden, me je povabil snoči seboj. Dva samostanska hlapca sta nama posodila svoji nedeljski obleki za trideset soldov, in tako zavarovana proti vsakemu sama sva odšla skozi skrivna vrata na vrt in odtod v Vreteno v neko zapuščeno gostilno. Klobukov s širokimi okrajci nisva odložila, sicer bi naju najina tonzura takoj izdala. In srkala sva sladko vince, ki nama je prav tihotapsko lezlo v glavo, zraven sva se pa
zabavala z živahno natakarico, ki je drage volje prisedla k nama in vidši, da brat Viljem ni ravno prevelik po-božnjak, tudi včasih zinila kako besedo, ki je kazala, da dekle ni prišlo pred kratkim izpod strogega nadzorstva skrbne matere. Brat Viljem je pa porabil lepo priliko in natakarico Mici vzel v svoje naročje, Čemur se ona ni dosti protivila. In čemu tudi? Brat Viljem je postaven mladenič, prijaznega obraza in gibčnega jezika. Zato se ni čuditi, da je dekle, ko je dobilo nekoliko vina v lase, precej sumljivo se obnašalo proti svojemu Čestilcu. Natve-zila sva ji, da sva agenta, ki večkrat prideva v ta kraj.
Meni pa je danes srce težko zaradi snoči. Albini bi si ne upal povedati brez ovinkov sinoČnih dogodkov, kar znači, da nisem ravnal Čisto prav. Pa kaj to! Človeka treba razvedritve in enakomernost dolgočasi. Zato sem pisal danes teti, naj mi pošlje v priporočenem pisma petak, da ga bom imel za največje potrebe.
Dne 11. decembra.
Snoči sem bil spet pri Albini. Objemanje in poljubovanje. Ljubezen je res lačna, nekateri pravijo, da ni nikoli sita in če ji več dal, več zahteva. (Daljo ssa.)
je tako priljubila, da je nikakor ne moreta zapustiti.
—- Tatvina. Natakarici Ivanki Frankovi je bilo na Ambroževem trgu it. 7 is odklenjene spalne sobe ukradeno novo krilo, vredno 6 kron. Tatioa je znana.
— Delavsko gibanja. Včeraj se ja odpeljalo • južnega kolodvora v Ameriko 15 Sloveneev in 6 Hrvatov. 9 Lahov je Šlo v Kočevje, 12 o» na Bled. 40 Hrvatov je šlo v St. Martin v Spodnji Avstriji k igradbi ž*lesniae, 17 jih e pa prišlo nazaj. Daaes dopoldne je šlo v Sehaibs 32 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene
reči. FranCiška Fmrjacč oe*a, kija Čavničarjeva žena, je iagubila denar mco, v kateri je imela zUt aa 20 K in za 1 K drobiža. — Neki gospod je izgubil goldinast ŽČipalnik. Šolski učenao  J »žef  Koiak  je izgubil are brno remontoar uro, vredno 14 kron, katero je našel šolski učenec Avgust Satina in jo oddal na magistratu. — Učiteljica gdč. Amalija Tomčeva je izgubila črno denarnico,  v kateri j* imela 100 do 120 K denarja v slatin in banko»e<h po 20 K.   Našel jih it zasebnik   Stanko  Snoj  in  oddal da magii*tr*tu.
— Ljubljanske društvene godbe sconcert za člane se vrši danes na vrtu hotela »Južni kolodvor«. Začetes ob 8 uri zvečer. Vstop za stane prost, na nečlane 40 h. Jutri v soboto je koncert eru štvene godbe v 3?ioanji. Začetek b 7. uri. zvečer. Vstop prost.
— Hrvatske novice. — Odstop bana? Opozicijonalni ma-djarski listi so prinesli vest, da je grof Pejacsevich podal baronu F e j e r varvju demisijo, češ, da nasprotuje njegovemu prepričanju, da bi v ogrski krizi igral dvoumnv vlogo; drugi viri pa poročajo, da je ban izjavil, da ne gre, da bi grof Hedervarv vodil za kulisama hrvaške zadeve. Vladni listi pa zatrjujejo, da je vest o demisiji popolnoma izmišljena. — Napredna stranka v Dalmaciji? „Jedinstvo" poroča, da začnejo s 1. septembrom v Spljetu mladi politiki izdajati polmeBečnik „Sloboda" kot glasilo nove napredne stranke. — Nove volitve v hrvaški sabor poroča „Obzor", koncem oktobra ali v začetku novembra t. 1. — Glede glagolice po roča zadrški „Narodni list", da se dela sedaj nekak junktim med tem vprašanjem in ogrskim vprašanjem. — Velik požar je upepelil v Lokvah (Gorski kotar) 31 hiš. Tudi neka oseba je zgorela.
4 Velikodušni dar. Češki l?sti  poročajo:   Soproga prestolonaslednika, kneginja H henberg, je pri nesla s svojega romanja več stskie nie ondotne »čudotvorne«  vode ter podarila dve steklenici tudi nolniš niči v Baoešavi za »zdravljenje b o 1 n i k o v«. — In zdravniki so z ozirom na visoko dobrotnico vodo gotovo z vidno hvaležnostjo sprejeli.
* Ladja kraljice Drage, ki
so jo nedavno kazali sa denar v raznih obdonavBkih mestih in tudi na Dunaju, ie sedaj v ladjedelnici v Budapešti. Prirejajo jo za pre<r* žanje potnikov med S .a e darovi m in Balgradom.
* Glad na Španskem. V raznih krajih Španije sili glad km «t sko prebivalstvo, da je začelo ropati in krasti. Ako koga zalote pri kradnji ter ga zapro, pridrvi množiea glad nega proletarijata k uradom ter se prijavlja za sokrivce. Na ta način pridejo v zapore, kjer jim vsaj stradati ni treb*.
* „Čiste" volitve na Ogrskem. Ogrska vlada ima vkljub pasivni rezistenoi dovolj denarja za volitve. »Magvarors ag« poroča, da je prišel k slovaškemu kandidatu S t o d o 1 i agent njegovega protikandidata, ministra L a n y i j a ter mu ponudil 60 000 K, ne zato, da bi odstopil, temuČ le aa to, da bi ne agitiral proti Laoviju ter bi ne imel agitaaijskih shodov. Stodola je ponudbo odklonil, a kurija — pravi list — bo imela vzroka dovolj, da Lanyijev mandat raaveljavi.
Izpred sodišča.
Kazenska obravnave pred deželnim sodiščem.
Leopold Pajsar, znani delo -mržnež iz Ljubljane, je izmaknil Antoniji Kikelj iz njenega zaprtega stanovanja B zlate prstane, veČ parov rokavic, dežnik in Še nekaj drugih reči v skupni vrednosti 38 K 10 v. Pajsar priznava tatvino ; obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Janez Rozman, Čevljarski pomočnik v Tržiču, je vedoma neprisežen kot priča zaslišan pred sodiščem trdil, da je v Času, ko je dninaril pri trgovca Sitarju, Šel sama enkrat s samokolnico po apno, katero je pa v Sitar je vi, ne pa v Rozmanovi jami naložil. Sele ko je sodnik odredil zaslišanje prič na licu mesta, je resnico izpovedal, da ja res
v Rozmanovi jami 2 samokolnici apna naložil, da je pa to v pijanosti storil. Obsojen je bil na 1 mesec ječe.
Ana Eržen, dekla v Postojni, je svoji gospodinji izmaknila jopič, predpasnik, in blaga za dve obleki, nato zapustila službo in prišla v Ljubljano, kjer je Mariji Medle vzela 5 robcev. Obsojena je bila na 6 mesecev težke ječe.
Janez Gostiš a, kočarja sin v Kalcih, je fanta Josipa Molka z nožem med rebro dregnil in ga lahko poškodoval, ker ni hotel na GostiŠevo prigovarjanje pomagati gornjelogaških fante prepoditi, ki so po domači vasi rogovilili. Obsojen je bil na 1 mesec zapora.
Jakob Lah delavec iz Most, je v Poljanah Antona Zamena tako s polenom po desnih podlehtih udaril, da se mu je prelomila podlehtnična kost. Jezen je bil, ker je Zamen vrgel na tla steklenico špirita, katerega je on plačal. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Jožef Križman, hlapec iz Udja, je prišel dne 3. mal. srpana k Ivanu Delukeju v Ljubljani in mu rekel, da je zvedel, da je on našel pri ljudski veselici za Prešernov spomenik zlato uro, katere lastnik je on, in ga prosil, da mu naj uro izroči, kar je Deluke storil. V resnici je pa ura, vredna 170 kron, bila last trgovskega potovalca gospoda L. M. Zato sleparstvo je bil obsojen Križman na 4 mesece ječe,
Talafo&ska la brzeja^sa poročila.
Lvov 18. avgusta. Gališki deželni zbor se skliče med 18. in 20. oktobrom.
Budapešta 18 avgusta. Vrhovni župan Markus je izrekel buda-peštanskemu msgistratu grajo zaradi sklepa, da ne bo oddajal državi prostovoljno vplačanih davkov. Pri prihodnjem občnem zboru municipalnega odbora ostanejo pristaši opozicije gotovo v manjšini, tako, da bo mestna glavna davkarija oddajala v zanaprej duvke državi.
Budimpešta 18. avg Bivši brambovski minister general Nyiri je prestavljen nazaj v aktivno službo, vsled tega odloži svoj poslanski mandat
Sofija 18. avgusta. Turško-bolgarska poštna in brzojavna konvencija je bila danes podpisana.
Petrograd 18 avgusta. Carski ukaz pooblašča finančnega ministra, da najame 200 milijonov rubljev notranjega posojila proti 5odstotnim obrestim
Pariz 18. avgusta. „Echo de Pariš" poroča iz Petrograda, da je minister zunanjih del grof Lambsdorff podal ostavko. Utemeljena je s tem, da je W\ttejeva akcija za mir ponesrečila. Witta pa je bil na Lambsdorffov predlog imenovan ruskim pooblaščencem za mirovna pogajanja. Dodatno poroča isti list, da je Lambsdorff za mir in da hoče odstopiti, ker je izginilo upanje, da se mir doseže. Car se še ni odločil
Portsmouth 18. avgusta Uradno se razglaša, da so se včeraj mirovna pogajanja nanašala na člene 9., 10. in 11. mirovnih pogajanj. Člen 9. se tiče vojne odškodnine; člen 10 japonskih zahtev, da sme Rusija samo malo število ladij imeti v Aziji, člen 11. pa zahteve, da imajo Japonci v ruskih azijskih vodah tiste ribarske pravice kakor Rusi. 0 nobenem teh členov ni došlo do porazum-lj en j a
Portsmouth 18 avgusta. Rusija je pripravljena odstopiti otok Sahalin pod naslednjimi pogoji: Rusi imajo tiste ribarske pravice, kakor Japonci; Japonci ne smejo na otoku napraviti ni-kakih trdnjav in ga ne smejo rabiti za vojaške namene. Glede vojne odškodnine hoče Rusija plačati, kar je Japonska izdala za preživljanje ruskih jetnikov, plačati gotove izdatke za Port A rt ur in odstopiti neke dele Železnice.
London 18. avgusta. V Taj-nenfu (Kitajska) je izbruhnila vstaja. Vntasi so ubili nekega mandarina. 2000 vojakov je prestopilo k vstaSem. —^aS
Borzna poročila.
ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradni korit onu. bori« 18, avgusta 1905. Salombeni papir)!.
4«/. majeva rent*.....
4B/0 srebroa renta.....
4° c avBtr. kronska renta    , .
4% d    alaU        „       . .
*o ogrska kronska  „   .   . .
m m    »liti      .   .   . .
4«/0 posojilo dežela Kranja* . *1;«0/o P08°Jil0 meBt* Spi'«**
•Vi*/.    »     »   Zadmr •
*V«°/c bos.-her«. žal. poi. 190? 4° 0 češka, dež. banka k. o. .
4Vs°'» plsroa gad. d. hip. b. i1/,0/« pežt.   kom.  k.   o. 1.
100/0 pr" V W
4*,,°' sast. pisma InnerBt nr. •Vs%    t      »     ogrske cen.
dež. hr.......
4,/l°/0 1. p». ogr. hip. ban. .
*%°/o oDl*  ogr' tok*111*11 «•-lezinie d. dr.   ... . 4*jfj«/t obl. češke ind. banke 4% prior. Trst-Pore* lok. žel
4°/0 prior. doL žel.....
g«/0    a    JuŽ. žel. kup. %* . .
iVaVi aT8t* p08, " žel* p' °" ' Srečke-
Srečke o& 1. 18601 » ....
,      „   . 1864.....
a    tizske ..... _     sem. kred. I. emisjje .
-       -      »   Ui     9 ' ogr. hip. banka .   . *
.    srbske a frs. 100'— .
turške......
srečk« ....
Basilika
Kreditna m • • •
Inomoškg a * * •
Krakovske 9 •
Ljubljansko ■ • -
A.T§t. rud. križa 0 . . •
Ogr.    „     ■ • • • •
Rudolfov* m • •
Saloburška ■ • • •
Dunajske kom. ■ • • «
Delnice. Južne Železnica   •  •  • . Državne železniee ... AvTstr.-ogrske bančne deinttt ▲Tstr. kreditne banke   . . Ogrske      » ... Zrmostenske B PremogoBop ▼ Mostu (BrUx) Alpinske Tuontan .... Praške žel. mdr. dr. •   . • Bima>Mur4nyi   .   .   .   . • Trbovijske prem. dražbe • A.T8tr. orožne torr. družb* . Če»ke • sdl .. • » čruibt; .
VaJnte.
c. kr. eek'n .,*■••
»0 freski.......
i0 marke
Bevereigns   •   «   •   •   ■ •
Marka........
Laški bankottt .   .   .   • •
Rnblii......t •
Dolari^........
Donar	
100-56	100-75
lOllf.	101-35
100-60	100-80
11SW>6	119-76
9660	9ft'80
11676	11595
	101
10060	101 60
100--	tOA —
101'—	102-—
10US.6	100-86
100-26	100-86
100 96	101-95
1C6 »5	107 30
100-50	101-60
100-25	100 70
10010	101 —
100-—	101--
100-75	101*76
9990	
BJ»f>0	100 -
818 75	.-20-75
101 20	102 —
191 —	193 —
293'—	295 —
16& 90	167 90
301 —	809 -
802'—	310 80
X66 —	273-—
102 —	107-90
141 75	142 75
26--	2760
475-—	482 50
78'—	83*—
S825	94 25
65 &0	69 50
54 25	65 75
34 75	35-75
62 -	66 —
74 —	78 —
135 —	T42 tO
88-	89 —
671 50	672 60
1631-—	IC41"
66T 50	66850
782 —	783 —
246 50	247 50
672 —	676 —
	5i7-60
i747 j	<754
549 50	550 60
285-—	28 • —
6*9 —	662 —
iB9 —	61 —
	11 39
	i*-14
13*44]	23-53
23/d3	2401
117-201	117-40
9**40	9.^-60
153 ?&|	254-
4-t4	a» _
Sefeorologjčno poročilo
»litij«. j»đ monete :'0fl-i.    šzrCn1: or*?»Di !>'** «■
ta
van iS
Stanje  g o
barometra u mm
Vetrovi
Neti
17. 18
9. zv. 7. r j.
a. pop.
735 8
736 2 736 7
17 0 i brezvetr. pol. ob.a.č.
14 9 j bL svzh. I oblaCuo 23 2 I si. svzh. pol. oblaC.
Srodnia včerai5nja temperatnra: 17 9°.
normsžc: 18 7°.      Padavira 0 2 mm.
Lovro Verbič,  c. kr.  davkar v Škofji Loki, naznarjja v svojem in v imenu   svoje   rodbine   vsem dragim znancem prežalostno vest, da j<* njihov 'preljUDi Bin, oziroma brat, gospod
Leon Verbič
učitelj Jia   petrazredni ljudski šoli v Črešnjevcu pri II. Bistrici
dne 17. avgusta ob 3. uri popoldne previden z zakramenti za umirajoče v 24. letu svoje starosti, po kratki a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v soboto, dne 19. avgusta ob polu 6. uri popoldne iz hiše žalosti. Venci se hvaležno odklanjajo. Prosi se tihega sožalja. 5fG07
V Škofji Loki,  18.   avg. 19C5.
Zahvala.
Povodom bolezni, smrti in pogreba nase preljubljene soproge, oziroma matere, hčere in sestre, gospe
Line Lenčkove
nam je došlo toliko izrazov presrčnega sočutja, da nam ni mogoče se za vse takoj posebej zahvaliti.
Izrekamo torej tem potom vsem onim, ki so nam ▼ teh bridkih urah lajšali žalost, našo presrčno zahvalo, zlasti se najtoplejše zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in šopkov, kakor tudi gospodom lovcem, pevcem in gasilcem, ki so tako ginljivo izkazali pokojnici zadnjo čast. 2603
Škofja Loka, 17. avgusta 190».
Rodbina Lenček-Kocblijeva.
Gostilna
V bližini Ljubljane, z lepimi prostori, vrtom, kegljiščem, ledenico in hlevom se odda pod zelo ugodnimi pogoji takoj na račun. — Samo gostilničarka, ki je dobra kuharica, se sprejme.
Kje — pove upravnižtvo „Slov. Naroda". 26O8-1
se bo točil
od nedelje, ZO. avgusta dalje
pristni dolenjski
cviček
iz Pfeiferjevih vinogradov v Krškem.
Za mnogobrojni obisk se priporoča 2610—2 Alojzij Rus.
Pristni dobri
brinjevec
2333-8
se dobi pri
L.SEBENIKUvSp.Šiški. Skandinavski
CIRKUS
LJubljana, Latermanou drevored
Danes, v petek, 18. avgusta
2622
t lila.
D' I. DEMŠAR
specijalist za kožne in spolne bolezni in kosmettk
u LJubljani, Prešernove ulice 3
si je nabavil električni aparat, s katerim izvršuje razne kosmetične operacije, kakor odstranjenje brčic, bradavic, vroje-nih znamenj itd. 2511 4
Soirće bifli-life.
Elitni večer, sestanek fiaute-volee.
V soboto, dne 19. avgusta ob 8. zvečer
— Fenomenalni orjaški program. — V nedeljo, 20. avgusta
2 predstavi 2
Popoldne ob 4. in zvečer ob 8.
Cene prostorom: S£1£K3?
2 K. I. prostor 1 K 50 vtn., II. prostor 1 K, galerija 50 vin.
Ces.    . avstnisfce
državno žeieznice
l2S -
C s.r. rav    ciUt*.  drž. žeiez^iic^ « Beljaku.
o<3l iz < rQ7nfi,ega xeda
VclJHTča       dne 1. junija 1005. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANA ju?, kol PROGA NA TRBIŽ   Ob la. uri *4 m pomoći cbcoi i r>ak « "f rt>L?.. Beljak, Celovec  Franaen3feste, Inomost, Mosakovo. Ljubno, če* Selctbai ▼ Anssetj S- hnograd, ^e*  Klei^-Reifiicp v  StovT,  v Line, na Duua>        Amstetten. — Ob 6. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. »unija do 10. septeinbr-* ob nedeljah in praznikik. — O'  V uri 5 n tjutr/Fj osobui vlak v Trbiž, Poatabei. Beljak, Celovec, Franz^nsfeste, Ljabno, Dunaj, čet Selztha. 7 Solno p rad  Inomost, ttz Klein-Reifling v Line. ^udej^vice, PIzen, Mari]' .p   are, He t Prancovo vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. čez Aujatetten na Dun«j. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobn> vlak  w Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec. Ljubno SeizthaL Dunaj, Solnograd, inooaost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo,  samo  ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. nn 68 u. popoldne osobni vb k •< Trbiž, Beljak,  Pontabelj, Celovec, Fran-zensfeste Monakovo, Ljubno 5ez Klein Hei-^r.v v Steyr Line, Budej^vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vrtre, Prb.cr!    Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in &. razr.). Lipako,  na Dunaj čez. Aiustet.eu. —   Ob ll>. uri ponoči  okolini vlak v   Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in  H razreda). — PROGA V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE,   osebni   vlaki.   Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo  mesto, Stražo, Toplice,  Kočevja,  ob 1 uri 5  m pop   istotako. —   Ob  7.  uri   s m avecer * Novo mesto,  Kočevje.   —   PRIHOD V LJUBLJANO juž.  kol.  PROGA  (Z TRBIŽA. Ob 3. eri 23 m zjutraj osobn^ vlak ■ Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana đirekt. voz l, II. raz). Inomosi, Frauzensfeste Solnograd Lmc, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjitrai onobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dnnaja   čez   Amstetten. Lipsko, Karlove vare, Heb, MariJDe vare,   Prago (Praga-Line-Ljubljana direktni   voz   I.   m   11.   razreda},  Plzen,   Budejevice, Solnograd,  Line,   Steyr, Pariš Ženevo. Curih. Bregem    Inomost,   Zel)  ob jezeru.  Lend-Gasteinv  Ljubno,  Celovec, bmoher, Pontabei. —   Ob 4.  ur 2S* m popoldne   osebni   vlak z Dunaja, Ljnbna, Seizthala, Beljaka. Celovca, M&ur.kovega, Is« rjaosta, Franr.ensfesta, Pontabla. — Ob 8. nri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Lipskega Prage, Franzensfeste,   Karlovih   virov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic Linca, Ljubna, Bel«ak» Celovca, Pontabla, Cez Seiztrtul od  Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda   samo ob  nedeljah in  praznikih.  —  Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža »»d 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih.        PROGA Ijl NOVEGA MEbT^ IN KOČEVJA. Osoba- vjaki: Ob 8. uri 44 m znitraj osobni vlak iz Novega mesta h Kočevja, ob ž uri 32 m popoidne iz Straše, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8, uri 35 m evečer istotako. -   ODHOD IZ LJUBLJANE drž.'kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj,  ob  2. nn  6 m popolune.  ob   7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo   oi>   nedeljah   in   praznikih   —   PRIHOD  V  LJUBLJANO  drž.   kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 3, uri 4y m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 ari 10 m zvečer Ob 9. uri 56 m ponoči sam   ob   edeljah   t) praznikih. — Srednjeevropski  čas  «e za 2 min pred krajevnim časom v Lju^l ^ • >. 2078
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADILE, WUTSCHER * k„.
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga 3496-8
poljedelskih strojev in orodja.
Knjigovodla
absolvent trg. fiole na Dnnajii, uren in zanesljiv delavec, 27 let star z lepimi spričevali, sedaj v vezji pivovarni v službi, želi premeniti svoje mesto, eventualno menjati s kakšnim kolegom. Ponudbe se prosijo pod »priden delavec" na upravništvo tega lista
2676-3
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih ca trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par inočkih in par ženskrh modn.h čevljev, elegantnih in lahkih.
Y*»l 4 pari srnino & §4. Za nar očite v zadostuje dolgost. 2460 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Nengajajoče rad zamenjam.
Spretni
trgovski pomočniki
> manufakturne stroke se sprejmo takoj.
Ponudbe pod „F", glavna pošta v Ljubljani._2609-i
Pivovarna MER u Ljubljani
sprejme spretnega 2696—2
sodarja
Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Naprodaj je novozgrajena
Ženitev.
Vdovec, 40 let star, lepe postave, 22 let službe v državni sluybi, 40.000 kron premoženja, jeli ia^oj poročiti 24 do 36 let staro olikano gospodično ali vdovo brej otrok, sto-venskega ln nemškeff&ie^U^ct jmojfna, ki 3na gospodinjiti in ima primerno premoženje.
Jfer 5"cm v teh fonajih nepoznan in se 3elim po osmih letih preseliti na Jfranjsko oli Primorsko, sem primoran tem potom iskati družice.
Sprejemajo se le resne ponudbe 5 sliko (slik^ 5e vrne J pod šifro „Jf.   k-  ernst" postlagernd   Jedrno nt
Obersieiermark- -3
z gostilniškim in Špecerijskim obrtom. Hiša ima 12 lepib stanovanj, veliko dvorišče in vrt.
Natančneje se izve pri lastnici v Spod. Šiški št. 205. 26C0
(D2571 2
Za prireditelje ueselic!
Koriandoli (konfeti),
balončki, bombe, serpentine, okraski iz papirja, zalepke za šaljivo pošto, raz 1    glednice ——-
It.
se dobe najceneje pri
■
i.
Grospodinje!
ne pozabite
Predno si nakupite olja in jesiha
obiskati nove trgovine, ki sem jo otvoril
v Židovskih ulicah
in kjer bom prodajal najboljše vrste
laškega, taste in dalmatinska olja
po konkurenčnih cenah.
Nadejajoč se obilega obiska bilježim z velespoštovanjem
2604-1 Barucliello, poslovodja.
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgano kavo z veiearomatiškim okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte same žgane kave
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo
karla planinska na Dunajski cesti
■ia*«l»rotl  kavarni Ml!«ro|ia"
ki spajajo vse te vrline 1&83-2H
Otvoritev trgovine in gostilne.
Cenjenemu občinstvu v Ljubljani in v okolici uljudeo naznanjam, da otvorim jutri, dne 19. avgusta t. I.
v Hrastju štev. 6 pri Šmartnu
staro Harušnikovo gostilno
dl
ovo treovino*
,,Le enkrat pridi še na kraj, Kjer toć'jo žlahtno vince zdaj: In to je pri , Marušniku Pri Jakobu Podvornlku".
2621
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
tam.. celovcii.     Akcijski kapital K 2,000.000'—. Rezervni zaklad K mm- ra.pr"-*,*," • »"-«tu
.upoja Ism prodaja TMUJIll ■ Hillflijl Ml irtfcjM H lUPiitii papCvJa. Denarne  vloge sprejema
ff
Podružnica
It upaj • In prodaj
vse vrata rent, BaaUvnih piaem, prijoritet, komunalnih obligacij, srede, delnic, varat, novcev
in devin.
Promeae Izdaja k vsakemu *rebanju.
Akcijski kapital
H iutonjlaji n|i pranim n frantitn pplrli
inarebane vrednostne papirje in   SSa^rarcLja arodSca proti vnovooje aapale kupone. korani lzarvOol.
Vinkuluja in dovlokuluja  ▼ojašk« ±«nitnlnska kavcij«.
ipt lm taki— BBMSsla. aST  Bormsi« umr+vllm. TD|
lienarna  vloa;e sprejema
v tekočem rmCunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vodiga. 8—96 Promet n čeki In nakaznicami.
lidajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavimr,
U^tnina in tisk „Narodne niknrne".
79^35964
R$1