Številka 20. Trst. v nedeljo 20 januvarja 1907. Tečaj XXXII Ishaja vsaki dan r: «2 134IIUI U praiiiEl ?» 5. irt rtiroie&ttfli ct 9. irt starra: t asitfte fittTiike »e profiajejo po 3 av6 (6 itotinfc) iogi'1 tobatarnab v Tirtu in otclici, Ljubljani. Gonci. • £t. Petra, 8ežar.:. N'abreiini," S?. Luciji, Tolminu. Ajdovžčini. Postojni, Dombćrga. Solkana itd. ojrlatOT pe is&majo ro vrstah (široke TI mm. visoke . mm i: rs treovinsk? in obrtne oidaae ?'> 20 stot.; 'oamrtDico. rab vale. poslanice, oglas«; denaojih savijdov oO stot. Za cc:aw v* tekstu lista do fj vrst K 20. v?aka ua-•4 jna vrsta K 2. Mali oglaBi po S st. beseda, najinaaj pa /•0 stol. - Oglase ev-rejemt inseratni oddelek uprave iinoit''. _ PlaČnje se izključno le upravi „Edinosti". Siasilo polittčssga društva „Edinost' za Primorsko. v edinamti f« moć! VaroAslaa zati * t a v-e leto 24 K, pol ieta 12 K. 3 oesece 6 K. — N • naroČbe brez dODOSlane uaro&iine be oprava ne_ozira V ni dopisi nai se pošiljajo oa uredništvo lista. Nefraji.-cuvaa* piuna se ae sprejemajo In rokoptal se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo h*t» UREDNIŠTVO: uL Glorgio Galattl 18. (Narođitl d.o) Izdajatelj in odgovorni orednik ŠTEFAN GODINA. I.a«trls konsorcij lista „Edinost-4. — Natisnila tiskarna kon»o:?i « lista .»Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galattl S t 18. cess^ Poitmo-b ranil nič ni račun 6t. 841.6.'»2. - ■ —. TELEFOS iUT, 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK BRZOJAVNE VESTI. Poslanska zbornica. DUNAJ 19. Poslanska zbornica je danes ;nim potom razpravljala zakon o avtorskem vrstvu. Zbornica je vsprejela zakon v vseh tanjih, nakar je pričela nujnim potom raz-pravljati obe uradniški predlogi, glede ureditve plač državnih uradnikov in plač državnih profesorjev. Predloge glede mornarice. DUNAJ 19. Pododbor proračunskega ( ! >eka, ki ima pretresovati različne predloge • trgovinski mornarici, je danes zaključil voje razprave. Pododbor je soglasno vsprejel predlogo predsednika in poročevalca barona Sclnvegla, naj se takoj store potrebni koraki, da --e uvede rednejo in hitrejo paroplovno službo in da se intenzivneje povzdigne promet z blagom med Trstom oziroma Istro ter dalma- • nskimi in albanskimi pristanišči. V to svrho i se uvede državna paroplovna služba, ki no v zvezi z državno železnico, oziroma naj - ■ to službo otvori na drugi način, namreč s pogodbami, in sicer najpozneje do 1. janu-vi tja 190*. Pri tem se je povdarjalo, da je ba pravočasno skrbeti za to, da se s pri-tji.rnimi paroplovnimi društvi sklene pogodbe v svrho, da se otvori take zveze preko meje !»iluiacije. Istotako naj se preskrbi, da se čim tttuzivneje razvije promet blaga in lokalni promet. Za pričetje teh akcij in izlasti za prvo nabavo ladij je treba najprej staviti vladi na razpolago kredit 1,800.000 K ter ;. redložiti zbornici pravočasno zakonski načrt, da se nameravane paroplovne zveze pravočasno otvorijo. Pogreb haaorerske kraljice DUNAJ 19. Cesar je danes ob (i. uri lo min. odpotoval v Gmunden. V dvornem posebnem vlaku so sledili [nadvojvodi Fran Ferdinand. Ferdinand Karol, Leopold Salva-tor in Rajner, nadvojvodinji Marija Anuncijata in Blanka. A" Aschbachu vstopita v vlak nadvojvoda Fran Karol in nadvojvodinja Marija Valerija. GMUNDEN 19. Danes zjutraj so dospeli - mkaj cesar Fran Josip." nadvojvodi in nad-vojvodinje ter druge knežje osebe, da se uleleže pogreba hanoveranske kraljice. V luteranski cerkvi, kjer je izpostavljena krsta z mrtvo kraljico, se je v njihovi navzočnosti vršila služba božja, ki jo je opravil pastor Koch. Po končanih pogrebnih obredih se je cesar poslovil od knežjih oseb ter se iz cerkve ▼ spremstvu nadvojvode Frana Ferdinanda odpeljal naravnost na kolodvor, da se vrne na Dunuj. Druge knežje osebe bo se podale v grad. Afera Haimos-Polony rešena BUDIMPEŠTA 19. Govori se, da je bivši župan Halmos poslal pravosodnemu ministru pismo, v katerem je umaknil vse proti njemu naperjene sramotne obdolžitve. Halmosa je na ta korak sklonil njegov do- mači zdravnik, ki je opozoril obitelj, da je razburjenje zadnjih dni neugodno u plivalo na bolnega moža, in da bi nadaljna nervozna draženost, ki bi bila spojena s pretečo pravdo, utegnila škoditi zdravju Halmosa. Pravosodni minister ima pismeno izjavo Halmosa že v rokah, s čemer je afera rešena. Potres v Kingstonu. NE\V-YORK 19. Brzojavka »Associated Presse« iz Kingstona opisuje nesrečo, ki je zadela mesto, nastopno: Potres je pričel iznenada. Potresni sunki so trajali 36 ur. Mesto se je gugalo kakor ladij a na razburkanem morju. Poslopja so se sesula in oblaki prahu so zakrili mesto v polutemo. Prebivalci so prestrašeni, deloma krvavo ranjeni zbežali iz hiš. Ko so se oblaki prahu poizgubili, so se pričeli dvigati črni oblaki dima. potem so visoko švigali plameni in v pol uri gorel je vea trgovski mestni del. 400 mrličev so že pokopali. Še veče število ljudi je zgorelo. Tisoči ljudi brez strehe in stotine ranjencev so nudili pretresljiv prizor. Potres so čutili po vsej Jamajki, škodo je provzročil pa le v okrožju 12 milj. Zborovanje francoskih škofov. PARIZ 19. Razširja se govorica, da so se škofje na včerajšnji seji zopet bavili z možnostjo uvedbe privatnega bogosluženja. Skoraj vsi škofje so baje soglašali s tem, da imajo duhovniki le v najskrajnejem slučaju uvesti privatno službo božjo. O tem, kaj se ima smatrati zajnajskrajneji slučaj, seje vnela zelo živahna debata. Govori se, da bodo imele bogate škofije oddajati ubogim škofijam 15°/0 svojih dohodkov, Na ta način pridobljeni denar se naloži v inozemstvu. (Nadaljevanje brzojavk na IX. strani). Žalostna uetiaflvajseUBtmca. Pod tem naslevom prinaša zadnja „Naša i sloga" članek v proslavo spomina nepozab-| nega biskupa Jurja D o b r i 1 e. V zgovorni besedi slika člankar uprav 1 ganljivo razmerje, ki je vladalo med narodom in tem cerkvenem knezom po... božji volji • i V vsaki stiski, v V3aki nevolji se je istrski trpin zaupno zatekal k temu svojemu milemu svetovalcu in darežljivemu dobrotniku. Bolnim srcem 6e danes — pravi „Naša sloga" — povodom žalostne petindvajsetlnice : smrti Dobrile oziroma okolo sebe: kje so škofje — branitelji tlačenih pravic našega naroda v Istri? Kje je solnce, ki je imelo po škofovi smrti ogrejati zmrzle ude istrskega trpina?J Će bi danes Dobrila vstal iz groba in videl delovanje svojih naslednikov v obeh škofijah, gotovo bi z ogorčenjem ponavljal j besede, ki jih je leta 1860. pisal svojemu prijatelju: „Je-li tako še kje drugje, kjerjsolnce sije? Jaz res ne vem za take proklete kraje - iz ven I str e!a Kje so danes njegovi nasledniki, ki bi govorih istrskemu Slovanu: Mi smo meso od mesa, kost od kosti našega ljudstva ? ! Kaj j bi rekel neumrli biskup, ako bi mn bilo 1 možno znati, da je danes v premili mu ško- i fiji poreško-puljski, kjer je on skozi 18 let i toli blagotvorno deloval, kakih 20 hrvatskih . župnij, v katerih so nameščeni italijanski ali poitalijančeni svečeniki, ki so po na-, logu svojega škofa odpravili tudi poslednje ostanke narodnega jezikav cerkvi in ki se ne sramujejo hrvatskemu narodu celo božjo besedo propovedo-vati t tujem mu jeziku?!! Od ža-; losti in boli bi se povrnil v ledeni grob težkim vzdikom: Jaz res ne vem za take proklete kraje izven Istre! Strašno odgovornost pred zgodovino in še strašuejo pred Bogom jemljejo na-se tisti cerkveni dostojanstveniki v tužni naši Istri, ki so na svojem pastirovauju popolnoma iz-brisali blagonosne stopinje nepozabnega Do-brile. Ti dostan3tveniki uživajo , sicer milost ne samo posvetnih oblasti, ampak tudi italijanskih laži-liberalnih listo v in njihovih citate- j ljev, aH — vest jim ne more biti mirna!, Dobrila je užival neomejeno zaupanje poverjenih mu vernikov, ki so uprav tekmo-! vali povodom njegovih obiskov, da so mu izkazovali iskreno sinovsko ljubav in udanost. In takih obiskov se je pokojni biskup raje spominjal nego-li onih velikaških. Morejo-li j , kaj tacega reči o sebi tisti današnji njegovi ! nasledniki, ki so v časti in dostojanstvu više i od njega ?! .. ,T . . i Izgubo Dobrile občutijo Hrvatje in Slovenci Istre še danes grenko. Čutimo jo tem . bolj. ker se danes ravno potom in s pomočjo cerkve deluje z vsemi silami na to, da se narod naš izneveri in odtuji sladkemu svo-1 jemu jeziku in s tem tudi rodu svojemu. Od. ; biskupove smrti sem so italijanski svečeniki i skoro po vsej škofiji poreško-poljski in po jednem delu škofije tržaško-koperske poitali-jančili skoro več, nego li posvetne nasprotne oblasti z vsemi svojimi šolami vred. Ali more imeti narod zaupanje v take duhovščino in v njih. ki jo nameščajo ? ! Ne more ! Narod bo prisiljen izogibati se cerkev, v katerih si taki nazovi-svečeniki prizadevajo, da bi mu ugrabili največi dar božji. Za po-sle di|c e bodo pa odgovarjali oni, ki so se izneverili svojemu vzvišenemu poklicu! Vendar pa — nadaljnje „Naša sloga — ne smemo obupavati. Življenje in delovanje Dobrile bodi nam vedno pred očmi. Sledimo njegovemu izgledu in držimo se Vegovih naukov pak se obranimo vseh nasprotnikov naj so že v gosposki obleki ali v sve-čeniški halji! Ne pozabimo nikdar, da je veliki biskup že leta 1863 v deželnem zboru zaklical Italijanom te le znamenite besede: „Mi nismo v Istri po nikogar milosti, mi bivamo tu že preko dvanajst stoletij in pol, imamo torej jednako pravo z drugimi, Ta prirodna prava nam ja zajamčila tudi vladar- jeva volja s svojim oktoberskim diplomom-ki podeljuje jednake pravice vsem narodnostim. Jaz zahtevam torej to (da se vse dežel -nozborsko delovanje tiska tudi hrvatski), kar je določeno temeljnim zakonom in kar je prešlo že v običaj v onih pokrajinah, kjer jo več narodnosti." Zahtevajmo torej povsodi in od vsakogar vse tiste pravice, ki nam gredo kakor državljanom po zakonu. Držimo se v v»em modrih in korisnih napotkov največega našega narodnega dobrotnika ! Živimo, mhlime in delujmo po njegovih očetovskih nasvetik in priporočilih, pak zašije solnce tudi pred naša vrata in s tem bomo odgovarljali iaj-bolje nakanam našega slavnega biskupa, čegar spomin nam bodi mil in svet za vedno. _______ Socijalni demokrati in koroški slovenski mandat. (Dopis iz Ljubljane.) Socijalno-demokratična stranka si vsled svojega jasnega programa v resnici pridobiva vedno več simpatij in tal. Socijalni demokratje velikih narodov, katerih obstanek je že popolnoma osigurjen, se tudi lahko postavljajo popolnoma na mednarodno stališče. Drugačo pa je to pri narodih, ki so še podlaga tujčevi peti. V teh se socijalna demokracija ae more tako odcepiti ampak večkrat se mora skupno boriti s svojimi rojaki za narodov obstanek. Našim demokratom naj bodo za izgled češki in poljski demokratje, ki nikdar ne oddajajo svojih glasov Nemcu proti lastnim rojakom. Na ožjih volitvah, kadar ho prihaja skupni socijalno-demokratski kandidat v poštev, se ločujejo vedno od svojih nemikik tovarišev ter glasujejo za slovanskega kandidata. Tako postopanje zahtevajo pač razmero v mešanih okrajih, torej tudi na Koroškem. Če nemški demokratje na ožji volitvi r%jši oddajajo svoje glasove Nemcu nego Slovenca, zakaj bi potem slovenski demokratje hlapče-vali Nemcem ter popolnoma zatajevali svoj narodni ponos ?! Dragače je, ako ▼§* stranka ostaja na ožjih volitvah neutralna. Sicer pa od Nemcev ni pričakovati kaj takega. Noben pravi Slovenec ne more in mo sme zapustiti koroških bratov, ki se bore »9 le za svoj obstanek, ampak tudi za svojo zgodovinske pravice ! Saj je znano, da m po razpadu zahodno-rimskega cesarstva vladah na Koroškem slovanski knezi. V desetem stoletju sta bili Kranjska in precejšnji 4el Južne Štajerske podložni koroškemu vojvodi. V šestnajstem stoletju se bile združene Štajerska, Koroška, Kranjska in Primorska pod imenom „Notranja Avstrija". L. 1809. fe združil Napoleon velik del Koroške s kraljestvom Ilirijo. Koroška je spadala tudi k avstrijski Iliiji do 1. 1849. »Zedinjena Slovenija" ni torej nikaka utopija, ampak lo PODLISTEK. _______ i Mati Divjakova. Črtica iz nemško-francoske vojne. (Prosto po Maupasantu.) Hiša je stala na samoti, daleč od vasi kraj gozda, in reklo se ji je rPri Divjakovih". Najbrže zaradi divjega, hudega značaja družine. ki je prebivala tam. Starega, ki je bil strašen lovski tat, so ustrelili neke noči gozdni čuvaji, in zdaj sta živela v tej hiši ^ -amo mati in sin. Ta je bil kakor oče: nevaren človek in strasten divji lovec. Ko pa je 1. 1870 izbruhnila vojna z Nemčijo, je šel na vojsko tudi on, in matije ostala sama v samotni hiši pod hosto. A bala se ni nič, ker je bila take korenine kakor njen mož in sin : osorna, velika, suha starka, ki se je le malokdaj smejala in s katero se ni bilo šaliti. Mati Divjakova je živela dalje svoje vsakdanje življenje tam v koči, katero je kmalu pokrival sneg. Po enkrat na teden je hodila v vas, kupila si mesa in kruha in se vrnila zopet med svoje staro zidovje. Ker so pripovedovali ljudje o volkovih, je hodila z doma vselej s puško na rami, s staro, obrabljeno puško svojega sinu... Nekega dne pa je prišel v vas sovražnik — Prusi! Nastanili so se po hišah, po eden, po dva ah po več, kakor je bilo pač dotič-nega gospodarja premoženje... in stara Divjakova, ki je bilo znano o njej, da ima denar, je dobila kar štiri goste! Bih so to štirje korenjaški fantje, plavo-lasi, modrih oči in debeli kljubu nadlogam, ki so jih že prestali med vojno. Poleg tega pa so bih še zelo dobrodušni in pohlevni in prijazni s starko, kakor le kaj. Ker so videli, da je stara in sama, so ji stregli in ji pomagali pri delu ter ji prihranjevali, kolikor so mogli, trud in stroške. Videti jih je bilo zjutraj na vodnjaku, kako so se umivah zunaj na ledenem mrazu, med tem ko je starka tekala sem ter tja in pripravljala za-j utrk. Potem so pometali po kuhinji, sekali; drva, lupili krompir, prali perilo in oskrbovali vsa domaČa opravila, kakor štirje dobri sinovi okoli svoje matere. Starka je mislila neprestano na svojega, na velikega, suhega fanta z orlovim nosom, rjavimi lasmi in silnimi brki, ki so pokrivali enako črnemu gozdu njegove ustnice. In iz-praševala je vsaki dan slehernega svojih vojakov : „Ali ne veste, kje bi bil 23. peš-polk ? Moj je tam". Nihče ji ni vedel povedati ; a umevali so njeno skrb in njen nemir, saj so imeli sami matere doma, in še bolj so ji stregli in bih dobri z njo. Pa tudi ona jih je imela rada, kakor da so njeni sinovi... Nekega jutra, ko je bila sama doma, pa potrka nekdo na vrata. Bil \e poštni sel, ki ji je prinesel pismo. Nataknila je očala inbrala : „Mati Divjakova, to pismo Vam naznanja žalostno novico. Vašega sina Viktorja je včeraj ubila granata, ki ga je raztrgala na dva kosa. Jaz sem stal zraven, ker sva bila oba v eni kompaniji. Prosil me je, naj Vam naznanim, ako bi se mu kakega dne kaj zgodilo. Spravil sem njegovo uro, katero Vam izročim, ko bo vojna končana". Sledil je podpis vojaka 23. peš-polka. Pismo je bilo pisano pred tremi tedni. Jokala ni. Ostala je nepremična, kakor uničena, tako prevzeta, da niti ni čutila svojo bolečine. Samo mishla je : „Zdaj je moj «i» mrtev !;1 Polagoma so ji prišle solze v oči i» bridkost je napolnila njeno srce. Nikdar več ne bo objela svojega otroka, svojega velikega fanta. Logarji so ubili očeta, Prusi sina... Granata ga je raztrgala. Bilo ji je, kakor da vidi pred seboj strašni prizor : padajočo glavo, odprte oči, in kako je grieel svoje debele brke, kakor je delal, kadar jo bil jezen. In kaj so napravih potem z njegovim truplom ? Ko bi ji vsaj dah nazaj otroka, ■ kakor so ji prinesli moža, s kroglo sredi čela! Tedaj so se razlegnili zunai glasovi. Bili so Prusi, ki so se povrnili iz vasi. Hitro jo skrila pismo in obrisala solze. Sprejela jih jo z navadnim mirnim obrazom, kakor da te aio ni zgodilo. Smejali so se vsi štirje in bili očitss najboljše volje. Prinesli so namreč seboj lepega zajca, ki so ga brez dvoma kje „uhvar Ilirija oživljena, toda ne Napoleonova, temveč Habsburška. Koroški Slovenci zahtevajo torej lahko po pravici na polagi teh zgodovinskih dejstev tako narodno avtonomijo, kakor jo imajo Italijani na Tirolskem. Še bolje bi bilo zedi-njenje s Kranjsko ali Južno-Štajersko : nemški del Koroške pa se lahko združi s Salc-burško tako, kakor je združena Predarlska s Tirolsko. To bi bila po številu prebivalcev še vedno najmaujša avstrijska kronovina. Seveda. omejenemu tilistru, ki ne ve, kolikrat je že spremenila Avstrija svoje politično lice, se zdi kaj takega nemožuo. In vendar še ni 10 let, kar je iz zemljevida zginila velika kronovina Secbuograška in komaj let je. kar nimamo Slovenci — Ilirije ! Trdno upamo torej, da slovenski socijalni demokrati ne pripomorejo Nemcem, da napravijo iz Gospesvetskega polja, kjer so bili umeščeni slovenski vojvodi, za nas — Kosovo polje. B r a n i r o d. Sporazumljenje v dež. zboru Tirolskem. Iz Inomosta poročajo : Potrja se, da je prišlo med Nemci in Italijani do sporazum-ljenja glede sklicanja deželnega zbora. Delajo se že potrebne priprave za deželnozborsko zasedanje, ki se prične sredi februvarja in bo trajalo kaka dva tedna. Dnevni red za to zasedanje se določi po inicijativi strank. Gotovo je. da se bo skušalo uvesti volilno dolžnost po izcrledu deželnega zbora niže-avstrij-skega. Izjava srbskega poslanika v parizu. Srbski odposlanec v Parizu, dr. Vesnić, je v nekem pogovoru s sotrudnikoni parižkega „Tempsa" izjavil med drugim tudi to-le: ..Vse ono. kar se javlja o situvaciji v Srbiji, 30 navadne laži in izmišljotine. Današnja vlada je trdna in kompaktna. Vzrok borbi z lažnjivimi vestmi je poznan. Z gotovo strani nam ne morejo odpustiti, ker smo se radi emisije našega posojila in konstrukcije naših topov obrnili na Francozko. Kar se posojila tiče, imamo mi — je naglašal dr. Vesnič — moralne obveze. Ko so se srbske finance nahajale v kritičnem položaju, smo našli mi samo v Franciji prijateljske pomoči. Mi smo Franciji ostali zvesti. To je bilo naše pravo in naša dolžnost". Iti res : minolo je pravoslavno novo leto, r.e da bi imeli iz Bel cgag rada le eno samo vest za izvestne velike zvonove. Se več : ^rbbki diplomatje iu glasilo vlade „Samouprava"4 imajo v zadnje čase tako ponosen ton, znajo tako spretno prezirati in ironizi-zati zahteve nasprotne diplomacije, da je srbskemu narodu le čestitati, ker njegovo vedenje govori, da je ubral pravo pot in da zmaga, v kolikor še ni zmagal nepoklicanih varuhov. _ Drobne politične vesti. Glasilo Srbov iz neosvobo-jenih krajev. Srbska vseučiliščna omladina iz Stare Srbije in Makedonije je sklenila, da ustanovi v Belemgradu list, ki bo glasilo Srbov iz neosvobojenih krajev. Za splošno volilno pravico na Ogrskem. Ogrska socijalno-demokrat-ska strauka je razdelila po vseh delih dežele mnogo milijonov brošur za propagando splošne volilne pravice. Hrvatje in slovenska poljedelska šola na Spodnjem Štajerskem. Z Dunaja poročajo, da so bili v petek hrvatski poslanci pri ministru za poljedelstvo ter ga prosili, naj bi delal na to, da bi tudi Hrvatje zamogli na slovenski poljedelski šoli na Spodnjem Štajerskem polagati izpite, ker je minister obljubil, da se ta šola ustanovi v kratkem. Novi tajni svetniki. „N. Fr. Presse" poroča, da bodo ministri dr. Der-schatta", dr. Fort, dr. Pacak in dr. Prade po zaključku državnega zbora imenovani taj-Inimi svetniki. Tedenski pregled po domačem in tujem svetu. Avstro-Ogrska. — Volilno gibanje v Slovenskih deželah. V tolminskem volilnem okraju namerava kandidirati v državni zbor 1 goriški odvetnik dr. Alojzij Franko, v Ljubljani dr. Triller, v ljubljanski okolici dr. Su-i steršič. na Koroškem v slovenskem volilnem • okraju, narodnjak Urban Piskernik, župan občine Bela pri Železni Kaplji. Za kočevski ! mandat se baje poteguje novonemški prošt ! dr. Sebastijan Eljert. — Avstrijska poslanska 'zbornica, je v tem tednu nujnim potom raz-' pravljala in rešila več zakonskih načrtov. Zbornica bo prihodnji teden imela seje vsak dan. Zadnja seja bo v soboto dne 26. t. m. oziroma v ponedeljek dne 28. t. m. — Uradnikom in profesorjem se povišajo plače. — Vprašanje o dalmatinski plovbi je za sedaj odgodjeno. — Shod nemške ljudske stranke. Minolo nedeljo je imela nemška ljudska stranka shod za Alpske dežele v Ljubnem na Gorenjem Štajerskem. Shoda sta se vdeležila tudi ministra Derschatta in Prade. Shod je vsprejel resolucijo, naj vsi svobodomiseljni prebivalci alpinskih dežel energično stopijo v volilni boj. — Bivši naučni minister Viljem Hartel je umrl na Dunaju minoli ponedeljek. — Dunajski zdravniki so sklenili povišanje honorarja za 50%. — Nove poštne in brzojavne tarije so stopile v veljavo dne 16. t. m. — Ogrska poslanska zbornica je v mili olem tednu razpravljala in rešila proračun ministerstva za uk in bogočastje. V specijalni debati minole srede je posl. baron Banft'y izrazil željo, naj se p o d r ž a v i j o vse konfesijonelne srednje šole, i z-lasti vseh 16 gimnazij, ki jih vzdržujejo nemadjarske narodnosti. — Bivši budimpeštanski župan Halmos je obdolžil pravosodnega ministra Polonyi-ja več umazanosti, ki jih je Polonyi zakrivil kakor odvetnik. Govori se, da vsled tega Polonvi odstopi. — Stara srbska na-rodno-liberalna stranka na Ogrskem se namerava preosnovati novo stranko. — Snuje se tudi antisemitska stranka. — Na Ogrskem delajo na to, da bi se avtonomija županij razširila. — Ogrska in reško sodišče. Ogrski minister za pravosodje je za sedaj opustil misel, da bi uvedel za reško sodišče ma* djarski jezik. — Skupni minister za finance baron Burian je bosanski deputaciji obljubil avtonomijo občin v Bosni in Hercegovini. Ta bi se imela najprej uvesti v Sarajevu, potem pa v drugih mestih. Vse ostane morda le pri obljubah. Balkan. — Avstroogrska in Srbija. Novi srbski odposlanec na Dunaju prinese baje lov predlog srbske vlade, pod katerimi po- I goji da bi srbska vlada privolila v sklep nove ; trgovinske pogodbe. — Novo narodno gledališče so v sredo otvorili v Sofiji. Tem povodom so socijalistični vseučiliščni dijaki priredili demonstracijo proti knezu in naučnemu ministru. — Štrajk bolgarskih železničarjev traja še vedno. Rusija. Ministerski predsednik Stolipin in pravosodni minister sta bila imenovana členima državnega sveta. — Povodom pravoslavnega novega leta je car poslal Stolipinu in tinančnemu ministru Kokovcevu ročni pismi, v katerih se jima zahvaljuje za njiju vspešno delovanje. — Prefektom petrograjskim je bil imenovan prefekt v Rostovu ob Donu, major Derčevski. — Poroča se, da odstopita minister mornarice Birilev, in vojni minister Rodiger. — Atentati. Proti policijskemu častniku Sla vinskemu je bila minolo nedeljo po noči vržena bomba, častnik ni bil poškodovan. — V sredo sta v Minsku dva moža na ulici ustrelila poveljnika topniškega parka podpolkovnika Bielavinceva. Francija. — Tretji shod francoskih j škofov. V torek so se v Parizu sestali že v ' tretjič francoski škotje, da se posvetujejo o j reorganizaciji cerkvenih razmer na francoskem. | Na shod je došlo 80 škofov. Zborovan je je | trajalo ves teden. — Na francoskem odpravijo vojna sodišča. Nemčija. — Volitev novega Cinezcnj-skega in poznanjskega nadškofa. V sredo so se sestali kanoniki gnezenjskega in poznanjskega stolnega kapitelja, da izvolijo kandidate, ki jih predlože nemškemu cesarju. Izvoljenih je bo 6 kandidatov, izmed katerih izbere cesar enega, ki ga predloži papežu v potrdilo. — V Nemčiji je sedaj velika agitacija za državnozborske volitve, ki bodo 25. t. m. Anglija. — Angležki vojni minister Hadane se je izjavil proti gradnji tunela pod Kanalom La Manche, ki bi vezal Angležko in Francosko. Švedska. — Švedski državni zbor je bil s prestolnim govorom otvorjen 16. t. m. Maroko. — Raisuli je zbežal iz Zinata ter si je poiskal pribežališča pri nekem prijateljskem plemenu. Japonska. — Japonei za mir. Na prihodnji mirovni konferenci v Haagu bo Japonska baje delala za razoruženje, kajti velike vojaške zahteve silno bremene na japonskem narodu. Od druge strani pa poročajo, da se Japonska vsestransko oborožuje in pripravlja na novo vojno. Amerika. — Potres na Jamaiki. Dne 15. t. m. je silen potres „razdejal mesto King-ston na otoku Jamaiki v zapadni Indiji. Takoj po potresu je v mestu izbruhnil ogenj, ki je vpepelil velik del mesta. Nad 300 ljudi je izgubilo živ[jenje. Dnevne vesti. Tržaški mestni svet je imel predsi-nočnjim sejo, v kateri je izerpil dnevni red, ki je bil določen za ono, ki se je vršila minoli torek. Prisotnih je bilo 44 svetovalcev. Predsedoval je I. podpredsednik dr. Venezian. Vsprejete in odobrene so bile skoraj brez debate vse točke, ki so bile na dnevnem redu. Tako je bilo brez debate sistemizirano mesto živinozdravnika za zgornjo okolico — katero mesto je bilo do sedaj le provizorično —, a imenovan je bil na to mesto živinozdravnik Jakob Morpurgo. Na predlog zdravstvene komisije je bil eksekutivi poverjen nalog, naj stavi predloge glede gradnje občinske klavnice za zgornjo okolico. Istotako je bil jvsprejet predlog zdravstvenega odseka. Bi j !se c. kr. namestništvo naprosi, da isto po ! daljša za druge tri leta prepoved, glede pro-! stega prodajanja mleka po ulicah. Za tem se je vršila tajna seja, v kateri so bili imem<»-jvani oziroma promovirani ra/ni magistrati*i ! uradniki. Svoje naj uče! Tržaški listi prinašaj«. : dan na dan tožbe radi tega, ker italijanske i tirme toliko iz Furlanije kolikor iz kraljestva dopisujejo tržaškim tvrdkam in jim po-} šiljajo račune v — nemškem jeziku. To je res čuden pojav, ki priča, da izlasti v Itafcji i ne poznajo ni geografije ni etnografije našega ; Trsta. Kaj. ko bi naši Italijani in njihovi li-: sti, mesto da se toliko pehajo za italijani« i ranje našega elementa in naših krajev, raje j učili svoje soplemenjake, da bodo vedeli, kje leži Trst in da njega prebivalstvo — ni [nemško!! Mesto da uče svojce sovraštva do avtohtonnega slovanskega prebivalstva, aaj j bi raje med svojci odstranjali ignorancijo! Kajti nemški dopisi italijanskih tvrdk italijanskim tvrJkam morejo izhajati le iz ignorancije. Tu imajo gospoda dovolj pametnejegn i dela mesto odijoznega iu nehumannega pro-1 ganjanja Slovencev ! Popravek. V včerajšnji list sejevkralo I nekaj zelo neljubih tiskovnih pomot. V enlre-j filetu „Germanizacija na državne stroške" treba popraviti, da je za nemško dekliško in meščansko šolo v Trstu določenih 81.976 K (in ne IS.976 K). — V notici „Nekoliko resnice o volitvah leta 1H97;< je čitati, da list I „Indipendente" omenja bahato, kako da je 'njegova stranka razpršila zadnje ostanke ne-: kdanje vladne stranke. — Slednjič treba čitati v vesti o „Narodnem gibanju na Pul-j ščini", da italijanska camorra ni dovolila našim prepisa volilnih list. Služba uradnika pri zavarovalnic! proti nezgodam s plačo XI. razreda državnih uradov je razpisana. Pozivamo slovenske kompetente, da uložijo prošnjo za to službo, kajti na kompetentne, zmožne slovenskega jezika, bi se moralo v prvi vrsti ozirati gledana to, da je pri zavarovalnici proti nezgodam, katera posluje večinoma s slovenskimi strankami, število uradnikov, ki poznajo slovenski jezik, tako neznatno, da bi bilo do skrajnosti krivično, ako bi se imenovalo za to mesto uradnika, ki ne pozna slovenskega jezika. Slovenske liste prosimo, da ponatisnejo ta poziv. Iz finančne službe. Finančni koncipi^t dr. Simon Parini je imenovan finančnim komisarjem v IX. čin. razredu, konceptni praktikant dr. Viktor Kleinzeller pa finančnim : koncipistom v X. čin. razredu. Časnikarska vest. V Belemgradu ži- j veči časnikar Milan Plut je prevzel uredni-Ištvo hrvatskega lista „Sloboda" v Spletu. I katere lastnik je odvetnik dr. Josip Smodlaka. Slovenske žalostinke v Trstu še ! vedno prepovedane! — Pevsko društvo j „Kolo" je uložilo na školijski ordinarijat r I Trstu sledeči dopis: Podpisano je uložilo meseca svečana let i ; 1905 v svojem imenu in v imenu sopodpis:t-nih pevskih društev : „Slovanskega pevskega društva", „Pevskega zbora sv. Cirila in M(-todija", pevskega društva „Zarja'' v Rojaiu, pevskega društva „Zvonimir" v Rocolu iu pevskega društva „Slava'1 pri sv. M. Magdaleni spodnji — na ondotni naslov prošajo oziroma zahtevo, da se prekliče čudna cerkvena prepoved, ki zabranjuje petje slovenskih žalostink v vežah, na uiici, v cerkvi im na groblji v okrožju mesta Trst. Ali, ker d» danes še nismo dobili — proti našemu pričakovanju — tozadevnega odgovora, prosi««, da se rečena uloga vendar enkrat reši. Zajedno zatrjamo, da naša društva odnehajo od te naše opravičene zahteve. Ples v korist naših šolskih družb. Ogromno to podjetje dozorelo je v toliko, da so se že razposlala vabila in vstopnice. D* se tudi manje premožnim slojem našega občinstva omogoči pristop na to narodno sio- tili", in delali starki znamenja, češ, danes bo nekaj dobrega... Takoj se je odpravila na delo. Kmalu je bilo kosilo gotovo in sedli so k mizi. A ona ni mogla zavžiti grižljeja. Vojaki pa so se veselo mastili z zajcem in se niso brigali zanjo. Gledala jih je od strani iu v njenem ^rcu se je rodila grozna misel... A njeno obličje je bilo tako ravuodušno, da niso mogli vojaki zapaziti ničesar. Naenkrat pa je rekla : „Zdaj smo že mesec dni skupaj, a jaz niti ne vem vaših imen*4. Le s težavo so uganili, kaj da hoče. Povedali so ji svoja imena, a njej to ni zadostovalo. Morali so ji napisati imena na listek in zraven še naslov svojih mater. Papir je spravila potem v žep k pismu, ki ji je naznanjalo smrt sinovo. Ko so vojaki pokosili, pa jim je rekla : „Hočem poskrbeti za Vas". Nato je začela nositi slamo v podstrešje, ■cjer so spali vojaki. Čudili so se temu, a do-povedala jim je, da bodo tako manj zmrzo-vali. Takoj so ji šli pomagat. Naložili so nopov do 6treh in naredili tako gorko, vo- njivo sobo s štirimi slamnatimi stenami, kjer se bo dalo spati izvistno... Pri večerji pa je skrbelo enega vojakov, kaj da mati danes nič ne je. Rekla je, da ima pokvarjen želodec. Nato je močno zakurila v peči, da bi se ogrela. Vojaki pa so zlezli po lestvi gor v svojo spalnico. . Ko so zaprli lino, je vzela starka lestvo proč, potem je tiho odprla vežna vrata in začela nositi noter snope slame, s katerimi je napolnila kuhinjo. Hodila je bosa po snegu in tako tiho, da je nihče ni slišal. Od časa do časa je prisluškovala glasnemu neenakomernemu dihanju vojakov. Ko se je zdelo starki, da je vse dobro pripravljeno, je vrgla snop slame v peč in ko je gorel, ga je zagnala med druge. Nato je šla iz hiše in čakala. Tekom malo trenutkov je stala cela hiša v plamenu. Strahovit požar, kakor od velikanske grmade, je krvavo predočil daleč naokoli sneženo plan... Grozen vzkrik je za-zvenel pod streho hiše, žalostno tulenje ljudi, ki so v smrtnem strahu, pretresljivo klicali na pomoč. Potem se je zrušil zgornji del poslopja in ognjen dež je brizgal proti nebu, med črnim dimom, in bela snežna pokrajina je svetlikala, kakor purpurno jezero... Slišalo se ni drugega več nego prasketanje ognja, pokanje zidov in padanje tramov. V daljavi je začelo biti plat zvona. Starka je stala, kakor straža, pred gorečo hišo; bila je oborožena s puško, s puško sinovo, ker se je bala, da bi ji kateri vojakov utegnil ubegniti. Ko je videla, da je vse pri kraju, je vrgla puško v ogenj, kjer se je razpočila. Zdaj so prihiteli ljudje, kmetje in Prusi. Našli so starko mirno, zadovoljno sedeti na štoru. Nemški častnik, ki je govoril francoski kakor domač človek, jo je vprašal: „Kje so vaši vojaki ?" Iztegnila je suho roko proti kupu tlečega tramovja. ki je že ugašalo, in rekla s krepkim glasom : „Tu notri!" Vse se je drenjalo okoli nje. Prus je vprašal: „Kako je nastal ogenj ?" Rekla je glasno in razločno : „Jaz sem zažgala". Ljudje ji niso verjeli, mislili so, da ji je ta nesreča naenkrat vzela pamet: a ona začela pripovedovati in povedala do pičko j vse. kako je bilo. Potem je vzela iz žepa list | in pokazala na žareče razvaline : „Tukaj s« ! njih imena, da bodete lahko pisali njih materam". Mirno je dala beli list častniku, ki jo je — ves iz sebe — zgrabil za rame. 0»a I pa je vpila : „Pišite tako, kakor se je zgodilo, in povejte njih materam, da sem jaz, mati Divja-kova, to storila, za sina. ki ste mi ga ubili. ! Ne pozabite tega". Častnik je zagrmel nemška po velja. Vojaki so jo zgrabili in jo vrgli ob še gorki izid njenega doma. Potem se je postavilo 12 mož hitro njej nasproti, v razdaljo 20 metro*. Ni se genila. Očividno je spoznala, kaj da pride, in čakala je mirno. Zadonelo je povelje in takoj so počila puške. Starka ni padla na tla : le sesedla si je, kakor da so ji odkosili noge. Pruski čagf-! nik je stopil k njej. Bila je skoro na koai? | raztrgana, njena razstreljena roka je še v smrti oklepala s krvjo oblitopismo, kije nazaa-njalo smrt njenega sina. To je vojna. V Trstu, dne 20. januvarija 1907 »EDIKOSTc štev. 20 3tran III v. soost, izdal je odbor po vzoru lanjskega ieta vstopnice za znižano ceno 1 krone, tako,! t se bo vsakdo mogel udeležiti plesa, vese-: .ti se in vživati. N?še rodoljubne družine so se pa odzvale našemu pozivu in že sedaj pritekajo v „ Slovansko čitalnico" darovi za srečolov v tako velikem številu in v taki izbranosti, da moramo diviti ukusu in radodarnosti doličnih darovalk ; pravimj „darovalk", ker nam mora v tem oziru biti nežni spol v iz- ! Do sedaj so 6e namreč v tem izkazale naše dame. Tako moremo že sedaj obljubi obiskovalcem našega plesa, da bo „sre-«dovu zares distinguirana zabava. Tudi v ostalem napreduje vse po priča-1 vanju in tudi — bolj. Dični naš dalmatin-ki brat, kateri je prevzel pripravljanje dalmatinskega bazarja, je že poslal svojega .i centa, da naroči vse one originalne proiz-vode dalmatinske industrije, ki so na plesu iniaolega leta vzbudilo takov zanos. Dalma-: tj like čepice, trobojnice in druge malenkosti, ki jih za sedaj še ne smemo označiti, se bodo .rodajale po taki ceni, da si tudi žep najrevnejšega lahko dovoli ta „luksus". Vse gre *orej v najboljšem redu, le ena novica nam e došla, ki bo marsikaterega^ neugodno dirnula. Naš čarovnik, g. Višnu Šiva, ki se je — kakor vam bo že znano iz novin — izuril v voji umetnosti v Samarkandu pri pokojnem kirju Zend a Vesta, je obolel. Piše nam, i-t se sicer njegov hišni zdravnik g. Sakun-■ u!a nadeja, da ga ozdravi do 3. iebruvarja c ne nastopi kaka komplikacija. Ce pa pomislimo na dolgost in težave potovanja, se ares moramo bati, da nam se ne posreči vi-«ieti tega najboljšega in morda edinega pra-• ga zastopnika indijskega fakirizma in okul-•izma. Upajmo torej in želimo njegovemu zdravniku : srečno roko ! „Slovensko podporno in zabavno društvo Zvezda" na Dunaju je imelo dne prosinca t. 1. svoj osmi redni občni zbor, a kateremu se je sledeče gospode v odbor ■ lilo: Predsednikom: dr, Rajko Nachtigall, rnofesor na eksportni akademiji, i t. d. ; I. odpred-ednikom : Ivan Luzar. nadrevident ižne železnice v. p.; II. podpredsednikom : vfatko Kosi, uradnik telegr. korespondenčnega u ada; I. tajnikom: Vinko Kružić ml., ma--stratni uradnik; II. tajnikom: Fran Smerdu, ofctni asistent; I. blagajnikom: Jakob Volk, uadnik: II. blagajnikom: Herman Furlan, u adnik osrednje banke čeških hranilnic ; od-mrniki: Gabrijel Mežner, krojaški mojster; \7oiziti Močnik, trgovec; Fran Šušteršić, poštni kspedient: namestniki: Ivan Peterman, poštni vSpedient: Josi]) Smerdu, asistent južne že-zniee; Josip Tomšič, soiicitator ; pregledniki: . inko Kružić st., revident dunajskega mest-i ga knjigovodstva: Jakob Seme, uradni sluga g. minist: Ivan Vončina; poštni ekspedient. — Občni zl>or je na predlog g. Jak. Pukl-a .»lil per ac -lamationem zdravnika g. dr. Fran ostl-a častnim členom zaradi njegovih zaslug, bi jih je stekel za društvo kakor bivši podpredsednik in po mnogih poučljivih predavanjih ua društvenih zabavnih večerih, od katerih so ■>ila nekatera v raznih slovenskih listih obe-i o danje na". TEŽAŠKA M Alt A KRONIKA. Velika tatvina z uiomom. Predvčeraj-ajim opoludne sta dva neznana tatova vlomila v stanovanje gospe Katarine Skrinj ar, ki e v I. nadstropju hiše št. 7 v ulici delle 'oste. Gospe Skrinj ar ni bilo doma ; tako sta /moviča. lahko mirno in nemotjeno izvršila v«»je zlo delo. Ker nista v drugih prostorih tanovanja našla ničesar, ki bi se jima bilo delo vredno odnesti, sta nasilnim načinom Iprla spalnico gospe Škrinjar in tam ukradla raznih dragocenosti v skupni vrednosti 538 xron ter 186 kron gotovega denarja. Vratar hiše Peter Faidutti je bil pa opa-il, da mora biti nekdo v stanovanju gospe škrinjar, dočim je dobro vedel, da gospe ni doma. Zaprl je svojo čevljarsko delavnico v »ži hise ter šel, da pogleda v stanovanje ^ospe Škrinjar. A v isti hip, ko je šel po -topnjicah navzgori, je srečal dva njemu ne-(»znana in jako sumljiva človeka, ki sta hitela doli po stopnjicah. Vratar se ju ni upal vstaviti, marveč ju je pustil oditi, a potem je sel za njima; ko je pa na ulici videl redarja, /e tatova pokazai temu poslednjemu. Redar je pa storil ravno tako, kakor Peter Faidutti : I je namreč za njima. A ona dva sta to azila in tedaj sta se spustila v beg : bežala i po ulici dei Torrente, Stadion in Giuseppe •'iatteri, kjer sta redarju izginila izpred oči. Gospa Škrinjar je zavarovana proti tatvini potom uloma. Suknja, zamenjana v kavarni. Gospod Jenrik Rella, nadzornik javnih skladišč v svobodni luki, je prijavil na policiji, da mu e neznan uzmovič dne 16, t. m. v kavarni Stella Polare" ukral zimsko suknjo, vredne i->8 kron, pu=tivši mu mesto njegove neke mg o staro suknjo, ki nima nikake vrednosti, Pretil mu je. Izvošček Jakob P„ stanujoči v neki hiši na trgu della Barriera vecchia, je prijavil včeraj na policiji, da mu je neki Josip Visintini predsinočnjim zapretil z besedami: „Te že še dobim in tedaj se maščujem !" Jakob je dejal, da se Visintiuija j ako boji. Razgrajajoča baba. Predsinočnjim ob uri in pol je bila na trgu Carlo Goldoni aretovana 31-letna Katarina A., ki nima tu nikakega stalnega stanovanja. Katarina je namreč policiji jako .'obro znana vlačuga. Aretovana je bila zato, ker je na rečenem trgu tako vpila in razgrajala, da so se ljudje zbirali krog nje. 2 para Čevljev je neznan uzmovič ukral z izložbe prodajalnice obuval Salvatorja Ca-putto v ulici sv. Jakoba v starem mestu. Čevlji so bili vredni 20 kron. Radi nevarne grožnje. 54-letna Ma-; rija Poršič, stanujoča v hiši št. 3 v ulici del, Pešce, je dala aretovati 28-letnega Klementa B., stanujočega v isti hiši, ker jej je ta po-; slednji dne 17. t. m. vpričo njenega moža j Josipa, zagrozil z besedami: „Jaz poj dem v Koper, a kdo drugi poj de prej k sv. Ani!" (Kakor znano je v Kopru ječa, a pri sv. Ani pokopališče). Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpustili. Detomor? Neki pismonoša je včeraj v jutro našel za železno ograjo ob protestantski cerkvi nek zavoj, ki se mu je zdel sumljiv. Ko ga je nekoliko odmotal, je zapazil, da je v istem truplo mrtvega novorojenčka. Obvestil je o tem redarja, a ta je obvestil policijo. Policija je pa pozvala sodnijsko komisijo, ki je vzela vso stvar na zapisnik. Truplo je novorojenčka moškega spola, ki je bil prišel na svet živ in popolnoma razvit. Uvedena je preiskava. Najdeno trupelce je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Kmalu se je vrnil. Mej izgnanci, ki so jih predsinočnjim ekskortirali na kolodvor južne železnice, da jih potem odvedejo vsa-cega v svoj kraj, je bil tudi 18-letni Karol Goduik, doma iz Komna. Ko je prisopihal vlak v Sežano, so imeli izgnanci izstopiti, a ko so izstopali je Godnik skušal enemu redarjev iztrgati revolver. Ker so mu redarji to zabranili, j« pograbil neki železni vrč in ga zalučal enemu redarjev v glavo, ranivši ga do krvi. Redarji so zbesnelega Godnika zvezali in ga izročili orožnikom, ki so ga že včeraj v jutro privedli nazaj v Trst v zapor na razpolago deželnega sodišča. 0 napadalcu pismonoše Velikonja. Minolega četrtka je neki človek, prišedši na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, zahteval, naj ga sprovede j o noravnost k ravnatelju. Ker dotični človek ni s svojo zunanjostjo vzbujal preveč zaupanja, niso hoteli ustreči njegovi želji. Sprejel ga je ravnateljev tajnik in temu je oni človek — ki je neki Lonzar, ki je bil že večkrat v ječi — povedal, da se je pred 14 dnevi Beljaku vpoznal z nekim človekom, ki mu je pozneje priznal, da je on isti, ki je s sekiro napal pismonoša Velikonja v neki hiši v ulici sv. Nikolaja. Čitatelji se gotovo spominjajo dogodka. Pismonoša Velikonja — ki je raznašal le denar — je imel v torbi kakih 7000 kron. Mej nakaznicami e b ila ena za malo svoto na nekega gospoda, ki da stanuje v rečeni hiši v ulici sv. Nikolaja. Ko je pismonoša šel po stopnjicah iste hiše, ga je pa neki človek vdaril s sekiro po glavi. A ker je Velikonja na to zavpil, je napadalec pobegnil. Pozneje se je dognalo, da je bil napad pripravljen, ker naslovljenec rečene nakaznice ne stanuje v isti hiši. No, napadalec je ostal še vedno nepoznan. Kakor rečeno, trdi Lonzar, da je v Beljaku vpoznal nekega približno 25 letnega človeka, ki pa je imel poselsko knjižico gla-sečo s^ na 30 letnega Frana Majerja, doma iz Kamnika, kjer daje bil — glasom knjižice — ur; .ik ondotmga sodišča. Ta člorek da je njemu priznal, da je on izvršil atentat na Velikonja. Iz Beljaka sta šla skupaj v Videm kjrr ga je pa oni človek zapustil. Ko so vso to stvar sporočili ravnatelju, je isti obvestil o tem c. kr. redarstvenega ravnatelja, ki je Lonzarja zaslišal. Lonzar je bil — kakor že rečeno — večkrat kaznovan, a sedaj se nahaja pod posebnim policijskim nadzorstvom. Vzlic temu nadzorstvu je bil odšel iz Trsta, vsled česar je zakrivil prestopek. A ker se je s svojega nedoroljenega potovanja vrnil s tako dobrimi sporočili, mu je policija prezrla ta prestopek. Loterijske številke, izžrebane dne 19. t. m. : Trst 89 38 11 3 51, Line 77 83 64 84 51. 2mt>šntca. Pred izpitom. Profesor (kandidatu boja-cljivcu pred izpitomj : Ne puščajte tako viseti pilavu, m'adenič, bodite pogumni! Kandidat: Vam je lahko govoriti, gospod profesoR — ali koje v moji glavi sama puščava! Profesor: No, saj bo vendar tam kaka .oaza" ? K a n-didat: Samo, ako jo ti velblodi (namreč profesorji) najdejo...! Dvoglava beseda. Številko obrni le eno. na ognju jo speci potem. Prinesi jo meni pečeno in jaz se slastjo jo pojem. (Rešitev prejšnje : VRČ—ČRV). Koledar in yreme. Danes: Fabijan in Se-bastijan. mučenca; Živoj in ; Tihoslava. — Jutri: Neža, devica in mučenica ; Viševit; Janja. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f- <0 Celzius. — Vreme včeraj : lepo. Dalje na 8. strani. Izdelovalnica pečatov strojev za pisanje, reproduktivnih aparatov, pripadajočih potrebščin, zavod za grafične umetnosti. ' (Tvrdka ustanovljena leta 1875) Giovanni Battara Trat — Via 8. Antonio - S. Nicolo štev 33. — Telefon štev. 16-12 Nobena poštena konkurenca ne more nad kriliti nizkih cen znane tovarne obUValE v MODLINGu TRST^Corso št. 27. Delniška družba s 102 podružnicami — 8000 delavcev — 2 lastni tovarni. Čevlji za moške po gold. 3-25, 3-50, 4-75, (5-25, pristni amerikanski oki. 7-50. Čevlji za ženske po gold. 3-—, 3-25, 3 40, 4 25, 5*—, 5-50, &—, 7-50. Čevlji za otroke od gold. 1.— naprej. Tema elelmla Corso 27 j^snnjakturna trgovina es gtrturo Jttodricky Trst — ul. Belvedere 32 — Trst Fušt'rj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi. Fuštanj veleur od 22 nvč. dalje, bel. siv in piquet fuštanj. Koteirna bela in siva. Maje, šjali in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala pregroge za mej posteljo Kravate, srajce za možKe in žen-ke. Krila nogovže1, čipke in žamet kakor tudi raznovrstne drobnarije. V prodajainic; Siruchel E Jeritsch j TRST, ulica Nuova (ogel S. Kaiarine) j SE DOBE v VELIKI IZBERI \ fuštanj i, flanele, volnena In svilena roba, f nogovice, maje, rokovice, kožuhovina, I pregrinjala, spodnja ženska krila, mali I predmeti in razni najmoderneji liSpi. I Tovarna pohištva | MetaMMMiiii ulica della Cesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. i j Katalogi načrti in proračuni j jfcSgr NA ZAHTEVO, ? K. RUPP. obleke (kostimi) angleške m j&amdske n&iejen? po ujnovejili in pariSiib listih in vzorčiti !:ak,r tudi obieka za plese in poroke itd. se izdelujejo po meri. Zmerne cene. ul Vincenzo Eellini 13, II. nad. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem kabinetu Ur. Čermak m Tuscher TiST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. » - ZobozcJravniški kabinet i Dr. Aless. Martmelli \ zdravnlk-kirurg - zobozdravnik dunajske poliklinike \ Via Barriera vecchia štev 33 TELEIrON štev. 3 708 UMETNI ZOBJE l plombiranje po najnovejšem zistemu. \ Izdiranje zob brez bolečin. K. —— ' Rudolf Sfarš$ c. kr. nor ar je dvoril svojo pisarno v TRSTU via Ponterosso št. j, II. TELEFON št. 1885. \ i Skladišče kož barvane, vseh vrst: rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila najbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno »n M™ GiACOKSO FftEGNASi di S, Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarne Sociale ] g________. , . DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. j DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. NajvspeŠseje SreflStVO pJTOt!-----. revmaiimu In protinu! Tizirr\rwjn rrinikin prireienavTrsm Ra*ada l€karna #aaonna3eIlaSalat€"pri je i LlVUllnil bUUlnn od lekarnarje V : sv. 3akobu in josipa 6o5ina, lekarna Igea4, farneio 4. ! Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta se ne odroma znanje od 4 Bteklenic proti poŠt, povzetju ali proti anticipatni poSiljatvi zne.ka 7 K franko poštnine^zavo^a J ■ —-- --—^^^^ ■ HOTEL BALKAN J 70 sob. elektr. razsvetljava, lift, kopel ji Cene zmerne. počka} 3(ogl HOTEL BALKAN Čevljarska delavnica Jrancesco Cucagna via dei Bacchi St. 17, mezzanin. I-deluje obuvala točno po meri in tudi za bolne noge. Glačamo Paluello zlatar in draguljar Trst - ulica Nuova 42 - Trst Izvršnje naročbe in popravljanja v lastni delavnici. Prodaja in menije zlato, srebro in iraplje Emilio Ufcer Delavnica godbenih instrumentov Jrst, Ula delte Seccherie štev, 36 FILIJALKA: V! A Dl CAVANA 3. Knpn] 6 In pro đa j e'co gliene instrnm ento. Popravlja po zmernih cenah. rc, i S w// />.\' .->\ /r. -v .^ | Dobropoznani fotopfičri ateljš E. MRMENIZZR TRST. Corso štev. 9, TRST (i asproti hotela Volpich) 3zvrš ijc vsako fotona/ črto Sdo. POSEBNOST: p*!?"" Stereoskopične fotografične slike. VNA fe Nv AV^ I Kdor hoče hitro in dobro prodati hiše, posestva, dvor-ee, stavbišča, naj izvoli to prijaviti 7EXESTi: OFFICE via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : : : Eitfr - SVOJI 3: SX . Pr va klet dalmatskih Biliskov & i inbašin. t TRSTU, ulica Sare 22, f TRANSIT&& ZALOGA ^a Lastni viuogrudi in nat-aai oljk v KaStelu v Dalmaciji Na zahtev se poJilja ua doin v steklenicah sodčekih. Zaloga dalmatinskih vin last. i pridelek t Kuui p:i Trp.iiga Marko Orhanović Trst — via della Samta *tev. Prodaja na debelo: v sodčkih, damižanah in steklenicah. Pristno olje. .. i™. Josip Zigon li^mj • • » • a u ~ • . r Filijalka na Preseku štev. 140 Izbor drog, barv, čopićtv, pckcstl parfumov, fln. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega slrrpa tamarlndo, malincvca itd. Itd. nmnu.n nu, nn x Slovenci! Lastniki krčm, gostiln, hiš in stanovanj, kupujte mrežice in druge predmete 7& pUn^o razsvetljavo v prodajalnici o o o o o o Srmano Cattelani irst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst kjer najdtte najprimerneje cene in trpežno blago. NcTa prodaj >il nI ca od j. Xehiayan TKST, Corso str. 23. Velika izbera ur verlžlo, prstanov, priveskov, uhanov z demanti in brez latili itd. Predmeti so zaznamovani * naj*r>«»r-nejimi cenami. Najpopolnejše jamstvo za vsako prodano ali popravljeno uro. Kupujo in menjava. /»zeglio Oenturini Trst, ulica Farneto št. 26 Edina delavnica umetnih okvirjev, izdelanih na roko. posebnost: Plastične slike v barvah. — ZALOGA, pozlačenih rja>Ih In črnih palic za okvirje. PcYečan]e fotografij cralson in v Barvali vsafce inaie fotografije FOTOSMALTI reprodukcija fotografij na porcelan za mrtvaške spomenike. Tovarna, sladščicarna in tovarna Mftotov Vinko SHerH TRST — ulica Aoquedotto št, 15 — TRST tria-a-vi« Kavarne Centrale") Podružnica ulica Mir&mar it. 13 Vsaki dan 3-krat ave ž krub. Moka vsake vrs'.en najboljših mlinov po najugodneji ceni. Izvrstni bi-»koti, toliko navadni, kolikor tudi finejši; specijaliteta biškotov za čaj in druge potrebe. Pošiljam na deželo s poštnim povzetjem od 2 klg naprej. Razpolagam tudi z veliko izbero najfinejših bonbonov in čokolado napolnjene z najfinejšimi likeri. Specijaliteta kruh iz krompirja. Vsakovrstni likerji in čokolade; bom boni. ruski in kitajski čaj. Svoji k s v o j i i m Večkratno odlikovana prva in edina Livarna zmo? a/\ v TRSTU artistična vlivanja H omeo fapagna Trg della Valle in sv. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 1673 Alesandro Rizzo Trst — ulica Riborgo št. 27 — Trat Zaloga vsakovrstnih klobukov m kap uotranjili in zunanjih tom — Zafoia slamnifrr Zmerne cene. ^Iko hočete kupiti dobro in ceno otrobi, ovsa, moke in v Obče ŽtiH, obiščite skladišče muzo k Mžii v TRSTU, ulica Vittorio Alfieri št. 10 V zalosri 'i Prima lavai^deria ■ « ■ -- - meccanica Traesfisia Prva mu mehanična pralnica ulica Belvedere št. 35 prevzema, počenši s I. avgustom domače perilo vsake vrste tudi samo za pranje. Najnižje cene, enake onim tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma lepo belo perilo, oprano brez škodljivih snovij. za kar se jamči Naročba po telefonu. Tolefon 1661. xxxxacooKX5moKxx x Ivanka Doreghini j TRST - Ul. IVIadonnina štv.. 8. VELIKA ZALOGA pohištva, mauufaktur, ur, slik. zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovaine sobe. Bloške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. Ces, in kr. priv. Avstrijski kreditni zavo8 za trgovino in ob t Popolnoma vplačana glavnica : 100 milijonov K Re3erve 42 milijonov K. TVRDKA € ga ^ _ je otvorila novo zalogo koroškega lesa v ulici Antonio Caccia št. 17 (ex Androna del Moro) koksure::ČK£ CEJTS. - TRŽAŠKA FILIJALKA se bavi vsemi uancmini operacijami, z računi na bančen žiro in s tekočimi računi. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE finfonio Alberti 3z9e!ovanj2 in barvanje kožuhovine Trst, ulio a Fonzi&na 65S Prevzema naročbe in vsako povpravljauje • Cisti ifl cere vsato vrst kožuhovine. Na zahtevo prihaja tudi na dom. oeooossoi S 3'|i°lo obrestmi in rentni davek na breme zavoda Pohrana In uprava vrednot. tehTJiteoiicli M. sstusiMi TRST ulica Ponterosso štev. 6 BOGATA ZALOGA umetnostnih predmetom. Škatijice barv za darove. Zavarovanje vrednostnih papirjev proti izgubam na žrebanju. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavoda ee izplačujejo na pogled Menjične vrednote itali anske bani;e (Banea d' Italia) in sicilijanske banke (Baneo di Sicilia) olja, kisa, mila in kave v ulici Stadion štev. 19. (na oglu ulice delle Ac«iue) se prodajajo vsi omenjeni predmeti brez konkurence. Blago se dobi vedno sveže. Odpošilja se tudi u a deželo. Priporoča se najtopleje upravitelj Edvard Uupieri. Tapecirska delalnica IVAN KRSTNBK CAZORZl TKST uiicti Dom. Ilossetti št. 1 (vogal ulice Stadion) Izvršuje vsako tapecirarako delo z naj več o hitrostjo, eleganco in po zmernih cenah. Specijalitete: okrašenja sob, stanovanj in hotelov Vsakovrstne dekoracije. Hočete se prepričati? c: bi ščite velika skladišč* ^ ;ari|e vdo^e Saiarin^ Ponte della Fat>ra 2 j ul. Poste Nuovo 5 (vogal Torreate). | „Alla Citti di Londra Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, de<5k • kostumi za otroke. Površniki, Dio Ima vedno v zalogi zakonsko in obedov,«lne s<» ► u:«jtiuejse in trdno delane v last u V delaluiei. Posebna izbera kuhinjske opra e. Specijaliteta: OMARE- LEDENICE išprejemlje kakcršno-lroli naročilo za tu in zh zunaj, kakor tudi poprave. OOCGCCCCOOO^COCfiO CCO LOrOCCOOCO o o o o o 35 o o o □ o o i O i O ! o ! O D«" M^d 40-Ieten vapeh PAST5GL1E F^ErJOlNi cd ogolunjona sladke akorjo zncjditelj in izdajatelj P. PREiDINI v Trstu Q Počašćene z kolajnami in diplomo g Zdravni5k;> priporočane pri grlobolu, kašlju g hripavosti, kataru. 9 Podeljujejo pevcem in govornikom čist gla.«. O Zaloga v lekarni P EKDINI in v vseh b boljših lekarnah v Trstu in Evrope. q 3Paziti je na nepoštena pojiarejanja -»jg* O Veliki parni zavod za pranje in likanje na lesk perila, ki se tndi popravlja. FANNI SAMOKEZ Trst, al. Konia^ua 4, i. nad. V^prejema vsakovrstno delo po najnižjih cenah. Perilo odnaša in prinaša jut na dom brezplačno. V nadeji, da me počastite s svojo nnročbo, beležim se udana F. SAMOKEZ ___ VELIKA ZALOGA = I o Z^HTEVAJTE »PASTIGLIE PRENDINI". m jCQCOOOOCOOOOOOOQCO>OCOOOC003CC30 oglja m drv za gopivo|x*!JC.n?mx F. NEMENZ Trst, ulica delle Acque št. 10 Frcdaja na debelo in drobno. Sfepsk ura Vinici Fran Pr?i glavni koncesijonirani zayod za č sčsiije UNION1 Podjetnik OTTO HOFER Trst - ulica Fontanone št. 11 - Trst Obrniti se je tudi na mirodilnico NflGELSMlDT, ulica Sebastiano — TELEFON št, 915 <— Podruž. BRNO (Moravska) Chechnergasse 3 A ^ XXX tapecirar vsprejema vsakovrstno dekoracijsko delo in popravljanja. Cene nizke, delo izborno in točno, ulica Jticol* Jtfacchiavelli 22, ogel via poste. V«ako, tako-Sno si bodi delo za čiSč^tre — kakor ribiuje podov letenje in krtaćenje parketov, čiSienje oken, ribanje in namakanje podov z oljem, snaženje tapetov iti. — 'e izvaj* točno po ameriški metodi. — Enaka podjetja v BRNU. Dolgo etna prakea ia zato zajamčeno čisto ia stvari primerno delo. i ■ Jfaročbe po najnižjih eenah. bitjem podobno zvonu ^sam^ je t m dolf-a, z lepo polirano omaro iz orehovega lena, bij v.«ake p< 1 in ceJe ure. Cena K 11.—, z navadnim bitjem K 10.—. Ista ura z godbo, igra vf-ako uro najlepše plese in koračeire K 14. Zavojnina in zavoj 80 st. Te stenske ure so vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten t-obni okrasek Budilka z godbo mesto zvonca K 12.—, ponoči sveteča K 3*40, v četverokotniin ni-klastem (.krovu, niklasta ROŠKO PF ura K 4*—. Srebrna rem< ntoir ura za gospode iu gospe K 10-— Vsi ki uri je priloženo 3-letno pismeno jamstvo, Odpošilja proti povzetju Josef Spiering Dunaj ilustrovani cenilnik o I, Postgasse 2. . - _ urah, verižicah in drstanih itd. se pošilja zastonj in franko. Razne vesti. Adelina Patti, znana pevka, je prekoračila že 6o-leto starost', zapustila je gledališče ter sklonila umakniti se v svoj knežji dvorec v C"rat£ y Nos, da tam mirno vživa svoje pridobljene milijone. —-Povodom neke turneje v Ameriko sklenila je pogodbo, da bo za vsak koncert dobivala 5000 dolarjev in polovico čistega dobička, ako bi bilo nad 7000 prihoda. Za 60 koncertov skupaj je imela skupno dobiti najmanje 300.000 dolarjev. Sesti del tega je moral impresario izplačati takoj, ostalo pa pred odhodom. Potovati je imela po pogodbi preko oceana na parniku v posebni kabini z osem komfortom; na kopnem pa je imela posebne vlake za se, za svojega moža, njenih 7 slug, 4 pse, 1 mačko, 1 papigo in 64 ptic v 12 kletkah. Tudi hotele je imela izbirati sama, i me vsi pravico na 7 sob. Po svoji volji si je mogla izbirati kuharja, da jej je priredil jedila po njenem okusu. Na razpoloženje sta bili vedno dve dvovprežni kočiji in beli konj za jahanje. Na koncertih je bila povsem svobodna, da ponovi komad. Po koncertu so jej morali na račun im-prezarija vrči na oder vsaj 6 šopkov cvetlic. Nemški cesar in novo pečena ekscelenca. Neki nemški list je priobčil zanimivo dogodbico z nekega dvornega obeda. Neka novo pečena ekscelenca, ki je spremljala tesarja na zadnjem njegovem potovanju, je bila povabljena na dvorni obed. Ekscelenca si je, nič zlega ne sluteč, zvezala okblu vrata svojo servijeto in pripravljala se jesti. Vsi okolo mize so bili raui tega protietiketne pogreške razbu-njeni. Cesar, ki je čital iz nekega lista dnevne novice, je povzdignil oči, pogledal ekscelencu smeje se in ga vprašal : „Se mislite li obriti ?u Ekscelenca je vsa poparjena skočila po koncu, tako da mu je servijeta sama od sebe padi a na prsa. En cesarjev pogled je onemogočil, da niso gostje vdarili v glasen smeh. Razpad ribiške flote. Iz Cuxha-vena poročajo, da je v ribiških krogih vzbudila veliko vznemirjenje vest, da so tudi to leto izostali roji sardel. - - Ako se ta vest uresniči, je to velik udarec za ribiško floto. Lov sardel je prinašal na leto dohodek 100.000 mark, a to je že sedaj tretja zima, da ne prihajajo sardele v bižino kopna. Lov na sardele je bila važna grana malega obrta, in ^ječasno so s. bili ribiči združili v ribiško floto, ki je delala dobre kupčije, ali samo do tedaj, dokler so prihajale ribe v blizino kopna, ker so ribiške ladje male in se ne morejo zato podajati na visoko morje. Sedaj ni rib in s tem propada ribiška flota. Tako je v zadnjih 25 letih pala flota v Cuxha-venu od 275 ladij na 158. Ako ribe še katero leto izostanejo, jih bodo zamogli olviti samo ladijc; velikih društev, a ribiška flota propade popobiome. Pomanjkanje moških na Japonskem. Na Japonskem primanjkuje moških in japonska vlada je sklenila da temu zlu odpomore. Razposlala je agente, ki naj bi po vsej Evropi nabirali mladenče, ki bi hoteli na Japonsko. Ti a gen t je so prišli tudi na Ogrsko. Iz Debrečina poročajo, da so tamkaj Japonski agentje skušali zvabiti madjarsko mladino na izselitev. Poleg drugih ugodnosti so ti agentje obljubljali mladeničem, ako se na Japonskem oženijo, da jih vlada za vsakega sina nagradi s sto kron za hčer pa s 50 kronami. Stvar je bila prijavljena ogrski vladi, ki je storila shodne korake, da izžene agente. Potovanje menažerije po morju. V \cw-Yorku pripovedujejo zanimivo crtico o neki menažeriji, ki je imela dospeti tjakaj r.A nekem nemškem parniku. Nemški parnik ..Lichtenfels" se je dlje časa mudil v Indiji. Tukaj je vse parobrodno osebje, uo-čemši od častnikov vzelo na pot v Ne\v-\ork po eno divjo zver, tako, da je bilo na parniku nad sto komadov divje zverine, ki so jo hoteli v New-Yorku drago prodati. Kapetan je imel mladega krokodila, častniki so vzeli po 10 do 12 papig, strojevodja dve veliki kači. Poleg tega je bilo na lacliji 30 opic, različnih divjih prašičev, divjih maček in neštevilno ptic. Kuhar na parniku je imel leoparda. Ta leopard je nekega dne ugriznil več mož, na kar so ga ti vrgli v morje. V* Rdečem morju je doletela parniku velika nevihta, vsled če- sar so zbesnele vse opice, tako da so jih morali pometati v morje. Nekega dne je krokodil napal nekega mornarja, na kar: ga je ta udaril po glavi ter mu razklal lobanje. Malo potem so se spoprijele neka- i tere zverine ter se tako razmesarile, da so ! jih morali mornarji pometati v morje. Papige so poginile vsled hude zime, ki je : vladala v Atlantskem Oceanu. Tedaj je j parnik zopet doletel silen vihar, v katerem! so poginile vse zverine, razum kač, divje j mačke in ene rešene opice. Ta je nekega ! dne pobegnila iz svoje kletske ter zbežala j k karam. Med njimi je nastal krvav boj, v i katerem so poginili opiča inl kači. Ostalaje sauojbe mačka. Ista je prenesla vse nezgode i potovanja, in so jo v Ne\v-Yorku srečno! izkrcali, ali bila je tako bolna, da so jo! takoj izročili živinskemu zdravniku. Kako si pomagajo zviti ljudje, j Neki kmetovalec v Severni Škotski je imel j na svojih njivah repo, ki so jo pa ljudje j radi hodili krast. Da bi obvaroval svoje j njive nereda, oddelil je velik kos njive ljudem v uporabo ter poleg njive napravi-tablo z napisom : „Uljudno prosim, da kradete samo na tej njivi". Drug kmetovalec, ki je imel tudi repo na polji, je napravil tablo z napisom : „Uljudno prosim, da kradete po vrsti na tem koncu njive". Premrzlo sadje ni zdravo. Predno ga vžijemo, ga je treba segreti. Će položimo sadje v gorko vodo, segrelo se bo hitro in enakomerno. Največi dimnik na svetu V Ameriki zgradijo v kratkem dimnik, ki bo najveći na svetu. Neka tvrdka v Ne\v-Jorku zgradi za neki plavž dimnik, ki bo visok 596 čevljev, njegov najmanji pronier bo širok 80 čevljev. Samomor bogatega ogvskega posestnika. V Metotiozi (sol noska županija) se je ubil bogati posestnik L. Meszaros Ta samomor je po vsej tamošnji okolici provzročil veliko razburjenje, ker je to že peti slučaj samomora v tej ugiedni rodbini. Meni se, da se je Meszaros ubil iz žalosti reeii svoje nedavno umrle soproge Števiio zvezd. Koliko je pač zvezd. To je vprašanje, na katero 11? morejo z gotovostjo odgovoriti tudi zvezdoznanei. S pomočjo zboljšanih daljnogledov in fotograličuih plošč je možno dandanes najti na nebu tudi mr.le zvezde, o katerih se pred desetletji niti sanjalo ni. Pred nekaterimi tedni je iz-I šla neka statistika zvezd, ki krasijo večerno ' nebo. To število presega vse dosedaj pi iobčene poelatke. Grški zvezdoznanei Hiparh je pred 2000 leti naštel okolu 10(H» zvezd, katerim je določil mesto. Gdaiibki mestni svetnik He-velius, ki je v 17. stoletju izelal katalog zvezd, je naštel že 15<>-t zvezd, ter označil njihovo mesto na nebu. Do 19. stoletja je število naštetih zvezd v vsakem novem katalogu naraščalo, ker so se pomožna sredstva zvezdoznanstva vedno bolj zboljševala. Tako je leta 1830 zamogel Bessel našteti že »i^.uOO Zvezd in njegov pomočnik Argelander, ki je pozneje nadaljeval to proučevanje, je leta 1860 označil število zvezd s 314.925. CM Mi jih je odpadlo na najbolj svetle, na prvi velikostni razred 10, na diugi razred 37, na velikostni razred 9 do 9 in pol pa nad 237.000 zvezd. Nekoliko let sem se trudijo j zvezdoznanei da bi napravili fotogratie iio karto, ki se bo raztezala na vse nebo. Na tej karti sodelujejo vsi znameniteji observatoriji sveta. Nedavno temu je astronom Gore priobčil uspehe svojega štetja, ki je je izvršil s pomočjo najboljših kart. On je podal število vseh zvezd in sicer: (54,184.757. Od teh jena obeh zemeljskih polovicah videti z neoboro-ženim očesom le okolu 5700 zvezd, in na naši severni polutki celo le 2200. Seveda ni niti število Goreja popolno. Pozneja poizvedovanja to število gotovo povečajo. KONSUMNO DRUŠTVO v BOJANU vabi na slavnostno odprejo NOVE DVORANE ki bo v nedeljo dne 20. januvarja 1907. Sodelujejo blagohotno : Tamburaški odsek pevskega društva „KOLO" iz Trsta. ..Narodna Čitalnica" in pevsko društvo ..Zarja" v Rojanu VSPORED: 1. Pozdrav predsednika - •2. Tamburaški zbor, „Kolo". 3. Petje, „Zarja". 4. . Bob iz Kranja , ..Narodna Čitalnica*. Svobodna zabava s tamburanjem in petjem. Začetek ob A. uri popoludne. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-- metov spadajočih v krojaško obrt. == Odlikovan dne 5. aprila 1 906 na XXVII. me narodni razstavi v Ptrizu s častno diplomo, ćastnim križcem in zlato kolajno in na II. mednarodni razstavi v Bruselles-u z največo odliko „GRAND PRIXJ diplomo Narotbese izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst : Delavnica se nahaja v isti ulici št. 6, I. nadst. Mi osliva gospa, a'i vesto, rako] morate pri nakupovanju sladntj 's.&vz izroč^o po-udarjati ima »Kcthreiner« ? f<;.: Jt • Ker s e Vam sicer uteg-ne primeriti, da do-bite r } vre-, .'en po- ^r^s. sne.11 c- brczvst } vrtin, ^f&C s kat -ni se odlikuje Kaihrcinerjeva kava. Zakaj le K a ihrein ar je v a Hn eippova slad na kava ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej lmtauko, milostiva. p.ospa, da dobivate pristno atbrcinerjevo kavo z^olj v zaprtih izvirnili zavojih z napisom: »KathreinerjevaKneippova slad-ua kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamk". Motierci,Viktorija4 in ,Radikal' po 50, 3 -70 g Id., 1-25, I 30,160, 1-80, 2 20, 3 —, 4-20. Veliki izbor manifekturrfga blaga, baihanta, volnenega blega za žtnske obleke, perilo vsake M«te, ovratniki vo'neni in svilnati, robci, \ ripravn za liSpa-nje oblek Prsniki rokovice, nogovice. Zaloga preproge, zt.grinjala in različnih reči za darove o priliki == Božičnih praznikov in za novo leto. ■ Jakob ICIemcnc fakturnim blagom v Trstu, ulica sv. Antona Št. 1 Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozov e, kemiški proizvodi Kol lm Si Brmtner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni €ement, Karbolinej, Naftalina „GR0SS0L" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast aa stroje, mazila za vozove, priznane m najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast vaselina za kože, mast za orožje, voščilo za čevlje itd. Torama in pisama v TRŽIČU (Moiifa *eone) pri Trstu. WAKTOR & Co. via Torre Bianca 28 - TRST - via Torre bianca 28 tržaški zavod uničevanje podgan, miši in mrče sov. Gotovo pokončanje stenic z lastnimi dislnfekcijskimi aparati Pohvale parobrodnih društev, zavodov, hotelov, gostilnic, tovarn in privatnikov so na razpolago klijentov. „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Plaz/,a della Caserma št. 2, 1. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po PT 4°|o Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po o1/*0/,,? na menjice po 6°/0, na zastave po 5Vi°/o in na amortizacijo za daljšo dobo. Uradne ur©: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urali. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Uma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, lislin itd. A\\\\\w\N Poštno - hranilnični račun 816 004 V Trst«, dne 20. jaiiuvarija 1907 »EDINOST< štev. 20 Stran Vj Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 3-30 0 Herpeljc—Rovinj—Pula. 7-20 0 Herpelje- Divača—Dunaj. 8-50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4,— 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 7-*® B Herpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9'20, 3, 8' 15; Ob nedeljah in praznikih: 2 26 BorSt—Draga— Herpelje—Divača.__ Trst— Bu je— Poreč. 6*IO 0 Koper—Buje—Pereč in medpostaje. 3'io 0 Koper—Buje—Poreč iu medpostaje. 0 Koper in medpostaje ile do Buj) Trst—Gorica— Jesenice— Ceiovec— Beljak— Monakovo. 6"— 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9" 57) 7-25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9*57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga. •V— 0 Opčine—Gorica (iu medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo. 12-62 0 Opčine - - Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : 3'^) Jesenice—Celovec. 3-45 g Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenicc-Beljak-Celovec-Praga 0 do Gorice in medpostaje. 7 0 Opčine— Gorica (Prvačina— Ajdovščina : ; Jesenice—Beljak—Monakovo._ Ob nedeljah in praznikih: 1*40 0 do Gorice (Prva čina—Ajdovščina : , ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 915, 2*^, Prihod v Trst. Pula— Rovinj— (Dunaj) 7-45 0 z Dunaja--Divače—Herpelj in medpostaj. 9-46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 11-05 D z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. B'22 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in 1 medpostaj. lO'jjS B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : i* Herpelj in Divače. Poreč—Buje—Trst. 9*20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12*55 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 35 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo— Praga—Celovec—Jesenice—Gcrica—Trst 5*— 0 iz Monakora, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7-15 0 iz Gorice in medpostaj, 12.— B iz Prage, Dunaja, Celovca Gorice. 12-2Ž 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčiu. 60 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8« B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice, f-oo 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin. Ob nedeljah in praznikih : 9*40 0 it Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V .Aiijo preko Červinjana in Benetk. 5*50 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežine. 11 "50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo j na Videm in Čedad). 5"jj£ B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma 8*25 B preko Nabrežine v Korrain, Videm, Milan, Rim. 8*55 0 v Koitnin (se zvezo na Cervinjau in Ajdovščino) Videm, Ben ke. 0 v Kormin. (se zvezo v Ajdovščino) Videm-Milan itd. Do Gorice—Kormina—Červinjana. 6-25 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Aj- dovŠčino) 1-00 0 do Kormina preko Bivia. B do Kormina (se zvezo na Črrvinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budlnpešta) Ostende. 7*55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 9"55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. g-U0 g v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6'^; B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, I 1*2® 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budimpešto. Prihod v Trst. Iz Italije preko Červinjana in Kormina. 8 40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. 9*— B Iz Kormina preko Nabrežine. 10*38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. 1 1-28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz ("er vinjana. 0 iz Červinjana. 7-4« B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. B iz Koroaina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 0 ii Kormina in B iz Červinjana. Z Dunaja 'Ostende in Londona) Ljubljane. Zagreba Budimpešte in Reke. 0*30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 7-20 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte 9*— B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. I0'25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Opazke: Debele in podčrtane številke značijo 1'jpoludne. 0 -= Osebni vlak in B ^ Brzovlak. Električna železnica. 0DHOIJ iz T K STA : 6.02«, 7.20", 8, 8.42,0.07*% 9.56; IO.44, 11-30» 12-20, 12*52**, I.32*. 1.26, 2.12*' 2.28*, 2,44, 3-08% 3-32". 3.56*, 4-32**» 5-°7 5.56, 6.28*, b.44, 7.32, 8.20, 9.07. 9 56**» 11-30 j ODHOD izOPĆIK: 5.30, 6.26, 6.51**, 6.56, 7.36 8.19, 9.07, 9-50*% 9.56, 10.44, 11.42**. 11-471 12.20, 12.44*, '-08, 1.32% 1.44**, 1.49. 2.04* J 2.20*, 2.44, 3,08*, 3.56, 4.26**, 4.32, 5.07,5.31*! 5.59**, 6.04, 6.44, 7.32, 8.07**, 8.12, 9.07, I0.39*-,' 10-44- • Samo ob uedeljah tu i-raznikih ler olj it-nu vreuieuu. •• Do kolodvor* državne ieltmite ozir. odhod z i«ie postaje. < Vozni red parnikov'. ODHOD in PRIHOD. Istrska proga. (Pomiki odpotujejo vsaki dan) TKST-MILJE: (par. „Epulo" in „Ciaupaolo") 8-—, 1 12-15, 2*3°. 4'lut *) S. MARĆ5 MILJE "(ob"nedeljah in praznikih) 8 —, 12 —, 2-30, 6 45. M1LJE-TRST :T05,"9'*CI. MILJE-S. MARCO : (ob nedeljah in praznikih) 7 05, 8-30, 1-30, TRST-KOPER : (par. „.Santorio", „3. Giusto" in nCa-podietria") 7 20, 12*—, 12'^. 23 4'3«. (ob ne-uedeljah in praznikih); 7*50,11—, I2.t* 2^. 5. KOPER-TRST : 6*45, 7-45, 9 —, I™, 3'™. (ob nede- | Ijah rn prazn.): 6*15, 7*45, 9*—, |-—, 4"—. TRST-1SOLA PIRAN : 10 30, 4 —. PIRAN-TRST: 6 30, 12-so. TRST-UMAG: (samo ob delavnikih) 3'S". UMAG-TRST: 6 —. T RS T-ROVINJ : (Vstavi se: v Izoli, Piranu, Umagu, j CittJinovi, Poreču in Versaru) torek, četrtek j in soboto : 6-—. ROVINJ-TRST: v ponedeljek, sredo in petek 7-30. j TRST-PULJ: Postni parnik. (Vstavi ae : v Piranu. 1 Salvore, Umagu; Cittiinovi,. Poreču in Versaru. vsi*ki dan i i*30« PULJ-TRST: (Poštni par.) vsaki dnu: 630. TRST-PULJ: Trgov, parnik (Vstavi se v Poreču, Versaru in Rovinju) v ponedeljek sredo in petek : 5*—. PULJ-TRST : (Trg. par.) v torek četrtek, soboti ;V— * Eventuelno. Furlanska proga. TRST-MIRAMAR-GRINJAN : vsaki dan 9.30 in 3 —. GR1NJAN-MIRAMAR-TRST : I—, C —. TRST-SESLJAN-TRŽIČ (Monfalcone): 3 —. TRŽIČ-(Monf.)-TRST: 7—. TRST-GRADEŽ: (paruik „Magdala") v torek, četrtek in 6oboto: 12*—. GRADEŽ-TRST: ponedeljek, sredo, petek: 7—. Dalmatinska proga. Avstrijski Lloyd. TRST-KOTOR: (Brzoparnik „Graf \Vurmbrand-) v četrtek: 8'—, vstavi se: v Pulju, M. Lošinju, Zadaru. Spljetu. Gružu. V Kotoru v petek 11:3. Nazaj iz Kotora v petek 1— v Trst v soboto 4'45. V Pulju zveza z dunajskim brzoviakom, ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza s Črto v Bari. TRST-KOTOR-KORFU : v torek 8—, vstavi se:vv Rovinju, Pulju, M. LoSinju, Siibu, Zadru, Šibeniku, Spljetu. Milnu. Hvaru. Korčulu. Gružu, Ercegnovi, Teodu, liiaanu, Kotoru, Dulcinju, Medui. Durazzu, Ss. Quarania. V Korfii drugo sredo 9*30. Xazaj iz Korfil v četrtak 8-— i u pride v Trst v sredo 6*—. TRST-METKOVIČI (A): v sredo S oO. (Dotiče vse večje luke) v Metković v petek 4 30. Nazaj it Metkoviča v nedeljo S 30; v Trst v torek 130. V Metkovičih pripravna zveza po železnici z Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob 5 04. TRST- MET KO VIČI (B): v Soboto 8 30. v Metković v ponedeljek 4 30. Nazaj iz M. v sredo 8-30: v Trst petek 6'—- Zvezo z Mo&t. k. g. Dubrovačko parob. društvo. TRST-KOTOR: (p. rPetkau) v ponedeljek 4*30 vstavi se : Pulju Zadaru. Spljetu, Korčulu. Dubrovniku, Ercegnovi (molo Giuseppina) 4 30. TRST-KOTOR: (p. „Dubrovnik-) v petek 430 vstavi f-e: Zadru. Spljetu. Trsteniku, Dubrovniku. Kamenari in Risan. Zvezo v Dubrovniku (par. „Bojana") z Obotti (Skudar). TRST-KOTOR: (Ug.-hrv. par. drukvo; p. ..Salona ) v soboto 6'—; vstavi se : Zadru. Spljetu, Korčulu. Gružu, Erceguovi. Naz«j v Trst v sredo 4"50. TRsT-REKA-METKOVIČI-KOTOR: četrtek 1:> — (opoldne (p. društ. Topič), vstavi se: Ižolu, Piranu, Rovinju, Reku, Zadru i i od Zadra do Kotora vse najglavnije kopnene luke in otoka Visa. Nazej v Trst v ponedeljek 11 — TKST-METKOVIČI: (Risan udo) (poštni) v četrtek 4 —. Nazaj v Trst v četrtek 815 Beneška proga. TRST-BENETKE: (Llov h.) iz Trsta ponedeljek m četrtek o polnoči: iz Benetk v torek in soboto ob 12. Carigradska proga. TRST-SMIRNA-CARIGRAD : Vsako drugo nedeljo ipočemši 1 okt.) iz Trata ob 4—, čez Reko; v Korfu pride sredo 3*—- Pireus v soboto 5-— (zveza z nagličem Trst-Carigrad) v Carigra i v četrtek ob fr—. Iz Carigrada (po 1 okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8*30 in pride v Trst v nedeljo 11*—. Aleksandrijska proga. TKST-ALEKSANDRU A: (brzoparnik) vsak teden iz Tista v Četrtek 11-30, v Brlndisi pride petek I*—, v Aleksandrijo ponedeljek 6-—. Iz Alek-sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5'— v v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zvezo z ekspresnim l-rzovlakom Ostenda Trst. (Llovdovi parniki vožijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob ti okt.; med Carigradom in KoStanco vsak teden Trst-Reka-Carigrad vsako drugo soboto od 11 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo iu Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. PA ZKA: Debele in podčrtane Številke značijo po-poludne. S^ Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodslce in zasebnike spfoh 30 „MALI OGLASI" v „Edinosti" Amerikanska proga: Trst-New-York Austro-Aiuerieana Delniško parnisko društvo Parnik Dan odhoda : „GERTY"..........12. Januvarja lf)u7 „FRANCESCA".......29. „ „GIULLA'*....................6. Februvarija ,, .,60FIA HOHENBERG - . . . IH. Promene niso izaljučene. Koncem meseca februvarija in aprila 1907. bosta stavljena v službo dva najmodernejša t'ansa-tlanta z dvojno vrtenico, katera se sedaj gradita v najprvih brodogradnjih. Razpored odhodov imenovanih najmodernejših parnikov bode tem preje naznanjen. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m le oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejenn „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Gaiatli st. 18 (Narodni dom) puianadstropje, levo. Urad jc odprt od 9. ijutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost" pijanost ni več Vzorec tega čudežnega izdelka „COZA" se pošlje brezplačno. More se i • l>i;ec Ui /aijazil. Praick „COZA ' učinkuje čuao- j tako, da se pivc« pristudi alko- | bol iu vse alkoholne in močne pijače. Ta praSek d> toje tako mirno in trotovo, da mu ga smejo dati žeua, ?tstra uli hči dotićnika, no da biou z pazil, kaj je resnično prozvročilo !:jegovo ozdravljenje. PraSek „COZA" je priuesel mir v Ufočtre družine, je reSil ogromno oeeb sramote in ponižanja, da, iz takih tseb je celo napravil čvrste, moč&c in \»acega dela zmožne ljudi. Ta praSek je že m irsikatcega mladeniča Hpta»il nizij na praro pot sreče ter jc podaljšal za nicogo let življenje mnogim «sebam. — Zavod, ki poseduje tii čudodelni praAek, pfjS.je vsem oniui, ki zahtevajo, knjigo | s pojasnili in en vzorce. Dopisuje M ▼ iulijanskem jeziku. Zajamčeno je, da je praSek popolnoma neškodljiv. PH7A IQTITI6TP 62' Chancery Lane, UUlM IO I I I U I L London 271 (Anglija) pisma je djati zna-nko 25r na dopisnic« za 10 stot. Trgovina z manufakturnim blagom Eossit & Eaucich Nasledniki Lulgi Riccl-ja Trst - ulica Malcanton št 1 O - Trst josej Oppenheim crst, ulica Jarriera vecchia 35 (nova palača). kronometer in urar Najbolja in najceneja razprodaja žepnih ur za navadno rabo kakor tudi kronometov, kronograiov, ur repetirk. — L'r na nihala v modernem sloju, ki bijejo, cerkvene ure. budilke itd. = Popravlja dobro in ceno. ===== Naročbe iz dežele se izvile s pno Dtftu. i Zdravnik dr A. Zahorsky | ^ -- uliea Toru- Bianeu štev. s — C 5 Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. > 5 Telefon štv. 1384. > Za zimsko letno dobo v dobi se po najnižjih cenah : Blago gladko za gospe ... od nvč. 60 napre „ ribelin „ ..........90 ., Fustanji žametasti novi vzorci ., „ 20 „ s križnim tkanjem n. ,, „ ,, 28 .. ,, navadni novi vzorci . „ „ 20 ,, mešani „ „ ... „ „ 22 ., VELIKANSKA ZALOGA maj, uogovic, volnenih rut, tianelnih šalov, volnenih in svilenih prevez Gostilna „MAJCEN" ulica Micold Macchiavelli 34 'P v • „ I oqi se istrsko, Uipavsko In Dalmatinsko vino« — Dober kraški teran. __Izvrstna kuhinja. ------ /a obileu obi^k se priporoča slavnemn občinstvu IVAN LAH. Trgovina z manufakturnim blagom Eossit & Eaacich Naslcduiki I.uiiri Rieel-ja Trst - ulica Maicanton št. 1 O - Trst fravi ruski kaviar ruski Čaj, Grške oljke. Jtove ruske sardine ter raznih delikates, vdobi se najbolje m ceneje pri Franu Vertovec TRST, ulica Caserma štev. 14. ivoga! ulice Molin plccolo) PosNusife in priporočite ee izdcihe = i |17ydrope fooarne hranil } p Pragi VIII. Cenopnil?zastonj. A0BMOZJA za nameščenje v službe raznih >rst. — izbrano o»obje toliko za tukaj fcafcor notranje ii nm Aežele ulica Caserma št. 16, I. nad. Dr. A. Barkanović specijali.-t za notrarije in živčne boie/nj ima = svoj ambulatorij = v ulici Sanita štev. 2 Ordinuje: vsak dan od 10.".-12'.,. ure /jutroj in 4.—5. popol. 8 O U u o o SCior želi b \OC ZLOGOOSOO O cococcx5nooo Pristne double zlate..... ROSKOPF-SAVONNET Anker - remon- tOl'r Ure z izvrstno precizno zapi-njačo. so dvostroko pokrite, a tremi zelo močnimi tloublezla-timi plašči z odskočnimi pokrovcem. —' Double zlato je zlatu podobna kovina, ki nikdar ne izgubi svoje zlate sličnosti. Te ure se radi njih . krasne opreme — —- splošno občuduje ia j ih ni razločevati mofcno po pristnih zlatih ur Cena 5 gld. Double zlate ure za gospe, dvoatroko pokrite gld. 6. Double zlate dvostreke verižice za gospode gld. 1*50 Double-zluta lorgnon ali pBhljačasta verižica 160 cm dolga gld- 4'—• Vsaki uri je pri odpošiljatvi a povzetjem priloženo ?-Ietno pismeno garancijsko pismo, llu-trovani cenik o urah. verižicah, prstanih itd. itd gratis in franko.------ ~~ JOSEF SPIERING. Dunaj I, Postgasse 2 dobro Kapljico: namizno vino iz najboljih dalmatinskih kleti: vino istrsko, desertno vino iz leta : šumeči refošk. zadarski maraskin, luk-sardo itd. - tropinovee, pristno olje iz oljk, likvorjev in špirita, naj se obrne na Zalogo, u!ica Farneto 3 ilProcressB Dalmato" Dr. Fran Korsano r>j sp«cijaiist za sifiliiične in kožne boiczni itd. vi rstu n' S inja p svoj ambulatorij 7 ulici S. Nicoio st. 9 M Jadrajo Banso Sprejema od 12. do i. ia 5.'. tlo 6.' ^ j opul. * __ * V prodajalnici manufakturuega blaga L. G. Colombani ulica Vincenzo Bellini št. 18 Ker je zimska doba kmalu končana, proda ar še cela zaloga blaga in fu&tanja po nizkih cenah. Specijaliteta : bluze in obleke za gospe. Carlo Delta Della v Trstu, via S. Sebastiano 1, H. nad. PISARNA za posredovanje nepremičnin, posojil, zakupnin, zamen zzzzzrz in sploh trgovskih poslov. Uradne ure od 10. do 1. pop. in od 4. do li. popol. Criulio Zanolla krojačnica T RS T ulica Tor rente 32 izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. A' Trstu dne 20. januvarja 1907. »EDINOST« št. 20 Stran IIV OI© I — L—; M Josip Stor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boechetto Štev. 1. edeo Šupite zlstaniio in iragceenosii, obiščite klavnico zlatnin in dragocenostij Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Sfi&Ii bodete dragocenosti po tf-kih tecnii, da se ni ti konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se pi etaro zlato o pra\i rednosti. Kupuje in me-,va dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče delo . — ■ .. ■ se takoj izviši. MIRODILNICA pstavo Jfoco ulica Giulia št. 20 \5roye9 barve, pokss!, petro-!cj, čopiči, ščetke, mila, parfumi \U\. — Zaloga šip in ---------steklem*!. —-m j Filijaika : ulica Mofin grande 38 Začudenje vzbuja I Mesto K 13 le K 7 Kras: a Gloria renioi.toirska srebrna ura, s 3 modnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idi.ča, 3 letno jam-tvo pošilja po povzetju z:t s.mo K 7 Tovarna ur I. Iv 0 \ I G Dunaj, VII., Westbahnstr. št. 36/117. Danici Kreinser rst, ulica Giovanni Bocaccio I kupujem in prodajam zemljišča, posestva, staAišČ3, ti/orce, iše y inestu in okolici, zamenjavam iste; preskrbujem posojila na vknjižbe. jvan 5ersdien Pekarna in sladščičarna TRST. ulica Solitario štev. 8, TRST a Svež kruh večkrat na dan. m : : : : : FOŠ1LJANJE NA DOM : : : : : Točna postrežba za vsakovrstno naročilo slad-cic. Ima v zalogi tudi vsakovrstnih likerjev v zaprtih steklenicah. Mja jtfeinla jKaltin - 6acao prirejen na patentiran način iz kakaovega boba in slada, združuje v sebi različne dobre lastnosti obeh sadov. Prijetni okus, ki ga ima kakao, se združi z redilno silo slada ter provzroča okusno živilo. — Opazovanja, ki so jili zdravniki napravili pri uživanju MALTIN-CACAO, so res najbolja. MALTIN-CACAO nadomešča popolnoma dragocena zdravljenja z železom, isti je zanesljivo sredstvo pri slabostih in pomanjkanju krvi, telesne moči se pri tem povzdignejo. MALTIN-CACAO povspešuje tek, ie lahko prebavljiv in ne zagaten. — Nizka cena ga priporoča za ljudsko živilo. — Vi kg MALTIM-CACAO extra-kakovost 90 stot. Na stotine priznanj in zahvalnih pisem. Dobiva se v vseh bo'.jih prodajaluicah. Giuseppe Gartner & Co., Via Padaina 4 O M? •iO- Zaloga razglednic Trsta Vsak dan prihajajo umetniške razglednice. Edina zaloga cevi kixg a abatoe Velika izbora mask. VELIKANSKA ZALOGA popirfkov za cigarete n. pr.: EXCELSIOR ABADIE, GRIFTON', JOBI itd. OdroSilfatve se ižnujeišo nemudoma. VITTORIO M0RPURG0, Trst Prodajalniea popirja. — Drobnarije. Via della Borsa štev. 2 © MATEJ ŽAGAR mizarska delrJtiica Trst, ulica Ugo Foscolo štev. 30 Izvr-i v?ako mizarsko delo, populnoniu urejen♦* >palne, zakonske in obedovalne sobe v modem m štilu in pripro>te, po načrtu, ka^ior tudi kuhinjsko pohištvo. — Ima vedno pripravljeno pohištvo. Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega dela in popravljanje pohištva. Ceno zmerne Kdor si hoče nabaviti manifaktur- Frćltclli Rćiuber Trat' nlloa San iie^a blaga po ni^ki ceni, naj skladišče ustrojenih kož, kože za Čevljarje in sedlarje, se obrne do dobroznane prodajalnice L*8*"* tovarna ustrojenih gornjih kož itomaje). — Barriera vecchia št. 21. l7"rSuje n'rodbe z"T8e k"je v pokrajM-"»■ ^ Delo fino in solidno. 019 je najbolje in najfineje sredstva za snaženje čevljev in se dobiva povs^di, ^Iijlsar- Mita ziaiia: „SIDRO" -to sli Liniment Capsici nadomestek z r. - Paira - Expelier je splošno priznano k.nfeor najizvrotneje bolu-blažujoče mazilo pri pre-iaj«. u itd. — Cena 80 stot, K 1 10 in K 2 ; dobiva «e v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega pri- ljubljenega domačega sredstva naj ?e jemlje le originalne steklenice v Skatljah z na slikar-kaligraf za napise (Specijalist) Slika sobe in lakira. — Natančno delo. Izdeluje najhitreje. — CEXE ZMERNE. Mehanična delalnica za popravljanje strojev, kotlov, sesalk vsakega zistema, motorjev ra plin in bencin, litcgrafičnih in tiskarskih strojev, poljedelskih strojev vsake vrste itd. mizarski mojster Trst, ulica Giulia štev. 10, Trst izvršuje vsakoursfna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenski n . konsumnim, posojilnim in drugim z vodom po deželi za nove stavbe. Kam pa kam ? Grem kupit par čevljev. Svetujem ti, da greš k PIEHOTU v ulico RrBORGO št. 33 nasproti pivovarno ..ALLE TRE PORTE", kjer vdobiš obuvalo za moške, ženske in otroke; tudi vsprejema poprave in naročbe po meri na debelo in drobno. — — — — — — Se priporoča svojim rojakom REHAR PETER, lastnik. g "V SVOJI K SVOJIM! Ijj^J Ncpremočljiva pregrinjala i yozoyb za konje in veli, dežni plašči povoščeni in pokrivala za konjske komate <5ioVanni Sivitz Piazza della Stazior.e štev. I iGruerino Mar&cm ulica Tivarnelia štev 3. Priporoča svojo zalogo ogija in. drv j ki je vedno preskrbljena z najboljšim i kranjskim blagom. Prodaja na debelo in , drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1364. Društvene vesti in zabave. Ples „Slovanskega pevskega društva" po živo razvija se sedaj (1 ura popo- unoči), ko pišemo te vrstice. Cvet liaše mla-i liae je napolnil veliko dvorano „Narodnega loma" z eleganco, odličnostjo, a vrhu tega f. mladostjo, veseljem in ponosom. Prof. plesa i. Umek ima mnogo posla, da vodi vse te I »lese, dolge, nepregledne čvetvorke, melanholično in istočasno omamljivo „Češko besedo", f) kakor se že vsi ti plesi imenujejo, katerih inena se niti veteran-plesalec ne more spominjati. In pari se vrte dalje, živahneje, brez jdmora in prestanka, vsaj so dobri ti pevci „Slovanskega pevskega društva", kako naj bi lili torej slabi plesalci? Naše gledališče. Nocoj je predstava »peretne burke v štirih dejanjih „Šivilj a*. I >olgo ni bilo v našem gledališču predstave ; :<> pa. ker zahtevajo igre kakor je ..Šivilja* veliko več priprav, dela in učenja nego navadne igre; drugi vzrok dolgega presledka t'.i jc ta, da je v tem času silno težko dohiti godbe. No, upamo, da bo si. občinstvo £ato nocoj toliko bogatejše odškodovano za ilulgo čakanje. Režija ni štedila ne truda ne stroškov, da bo nocojšnja predstava čim lepša In popolnejša. „Šivilje" pravzaprav niti ni treba priporočati. Saj se je lani igrala dvakrat in obakrat je bilo gledališče nabito polno; ir, ponovila bi se bila ta krasna, izvrstna operetna burka še parkrat. da ni bila takrat sezona že pri kraju. In ni dvoma, da bo „Šivilja" tudi letos dosegla največji uspeh, saj presega daleč Kinematograf" in „Ugrabljene Sabinke", kateri igri sta želi v našem gledališču tako slavo. Sodeloval bo nocoj izredno velik vojaški orkester pod vodstvom kapelnika Vogriča. ki je k gracijozni Zillo-i kerjevi glasbi dodal tudi nekaj svoje lepe »lasbe, in gospa Stularjeva poda nekaj novih pevskih točk, tako da bo že to izreden užitek. Vloge pa so v rokah naših najboljših igralcev; deloma razdeljene kakor lani, deloma zasedene z novimi izbornim i močmi. (t. režiser Stoka nastopi kakor lani v tiguri pisarja Skoka, ki je poleg Emanuela Strižeta njegova najboljša komična vloga. Začetek predstave je točno ob 8. uri. Vstopnice so na prodaj že od 9. ure zjutraj v veži „Nar. doma". Vse drugo je razvidno iz plakatov. Pevsko društvo »Kolo^ v Trstu vabi vse svoje gg. podporne člane, pevce in pevke tc-r tamburaše, na redni občni zbor ki se bo vršil danes ob 2. uri popoludne t- društvenih prostorih, ul. S. Francesco št. i. I. nadst. Akad. fer. društvo „Balkan" ima svoj L>bčni zbor v ponedeljek, 21. t. m. cb 7. uri in pol v zgornjih prostorih restavracijo ..Balkan". Trgovski ples. Kakor druga leta. bo tudi letos imelo „Trgovsko izobraževalno dru-itvo" svoj veliki ples v dvorani „Narodnega ioma" dne 2. februvarja ob 9. uri zvečer. Kakor znano, je čisti dobiček namenjen za vzdrževanje večerne šole, katero ima društvo že več let v svojih prostorih in je torej rodoljubna dolžnost vsakega, posebno pa trgovcev, da se tega plesa v deleže, oziroma podjetje podpirajo moralno in materijalno. Čitalnica pri sv. Jakobu naznanja, da počne prihodnji teden v prostorih svetojakob->ke čitalnice kurz za slovensko stenografijo. Kdor želi še pristopiti, naj se oglasi pri predsedniku omenjenega društva. Slovenska čitalnica" v skednju priredi d;;b 26. t. m. plesni venček v dvorani gospe Marije Sancin-Cemot. Začetek ob 8. uri zvečer. Darovi. Za „Božičnico" družbe sv. Cirila in Metodija v Rojanu so darovali sledeči gg : S^etko Martelanc, Miroslav Maitelanc, Ernest Pertot, Silvester Perti-t, Franjo Cink, N. N., Fran (jrodnik, Ledenik, Campa Maškek in Uišič po 2 kroni. G.a Renčelj K 1.20, Jurij Martelanc, Ivo Krošelj. F. S.. A. H., Leopold Martelanc, Paba, Vekosiav Kocijančič. Ivan Mari a Mikeluzzi. Antun Turk. g.a Freitag, Stanič, L. Geržina, g.a Geržiua, Neimenovani Anton Bremic. Kamensek. L Visjan, Jernej Venutti, F. Zapletal, Žerjav Dragotin, F. I. M., Lenarčič. F. Repie, N. N., Gorše, V. Proch&zka. N. N. Fra nt. Harak. Ferluga Antonija. Ferluga Rudolf. Ferluga Marija, Pe-trič, Seljski, Ferdo Plemič. Sivorjev II., Ro-janski, Bortolo Lenarčič, F. Mikelič, Vončina, Maurič, Ferluga Josip in Anton Campaneli po 1 krono. I\an Jaklič, Thomajer, R. S« hly, Fvestkv, Lukič, N. N., F. Vvdra po 60 st. A.nte Ščuka in Stojačič po 50 st. — Jaklič in Ivan Pertot po 40 st. — Jan in Josip Raj h po 20 st, _ Vesti iz Kranjske. Odprava sejmov v Ljubljani. Že nekaj let prihaja na ljubljanske sejme mnogo ogrskih Židov, kateri s gsvojim ?potlom< ne oškodujejo le občinstva, ki za razmerno drag lenar kupuje slabo blago, ampak provzročajo :udi občutno škodo domačim trgovcem in obrtnikom. Mestni zastop ljubljanski in trgovska zbornica kranjska sta nasvetovala vsled tega, ustrezajoč željam javnega mnenja, c. k. deženi vladi za mesto ljubljansko nov tržni red, ki odpravlja letne in mesečne sejme, za to pa >e tržni dnevi primerno razširijo. Na sejmu a bodo smeli prodajati le domačini in je orej židovski element na ljubljanskem trgu - prihodnje popolnoma izključen. Kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, je deželna vlada po dolgotrajnem drezanju izjavila, da: proti temu nasvetu nima principijelnih pomislekov, vsled česar pač smemo pričakovati, da novi tržni red čim prej stopi v veljavo.f Arhitekt Jager v Ameriki. Ženijalni naš rojak aritekt J a g e r. kateremu je avstro-ogrska vlada pred kakimi šestimi leti bila poverila zgradbo poslaniške palače v Pekingu, ni se vrnil več v domovino, ampak se je iz Kitajske preselil v Severno Ameriko, kjer si je kmalu pridobil odhčen renome. Kakor poroča „The Minneapolis Journal", dobil je arhitekt Jager častni nalog, da izdela regulacijski načrt, po katerem naj bi se to mesto v modernem smislu prezidalo in preosnovalo. Naš rojak je to veliko delo že izvršil in se njegov načrt splošno odobrava. Slovenski genij našel je tudi pri praktičnih Amerikanili zasluženo i priznanje. V snegu zmrznil. Triinosemdesetletni posestnik Josip B o h t e iz Potoka na Dolenjskem nameraval je pretečeno nedeljo obiskat, i svojo v Lipovcu pri Zuženberku omoženo hčer. Četudi je Bobte vsled visoke starosti že bil precej slaboten, podal se je vendar peš na dolgo pot. A starček je na potu omagal. Našli so ga v četrtek zmrznjenega v snegu. 900 kron poneveril. Pri laški tvrdki F e 11 i n D e 11' A u v Ljubljani, ki na debelo in drobno kupčuje z vinom, je bil 40 letni Giovanni Busati iz Belluno uslužben kot kontorist. Poneveril je tvrdki 9000 kron, vsled česar je bil včeraj aretovan in izročen deželnemu sodišču. Vsenemško drsališče v Ljubljani. Slovenska govorica na mestnem drsališču je pregnala Vsenemce na svoje lastno zakotno drsališče. Prihodnjo zimo si tudi naroče nemški led iz rajha. Heil ! — Nemškemu napuhu v Ljubljani bi bil kmalo konec, ko bi vsi Slovenci hrbet obrnili kranjski hranilnici ter svoje prihranke naložili pri domačih zavo-i dih. Potem bi bil nemški Heul, Sieg pa n a š ! ¥esti iz Koroške. Nova čitalnica. Iz Mallnitza na Koroškem nam pišejo : Z veseljem vam naznanjamo, da smo ustanovili tukaj med trdimi Nemci „Jugoslovansko čitalnico" s poukom v tamburali j u in petju. Odbor je sestavljen iz zastopnikov vseli jugos'ovauskih pokrajin : Koroškega, Kranjskega, Goriškega, Istre in Hrvatske. Društvu je namen, da izobražuje in vspodbuja k narodni zavesti. Masti iz Istre. Dve cvetoči vijolici in steblice jagod s 5 cvetki nam je doposlala iz Hrušice gdč. Zofka Waisel. hčerka tamošnjega nadučitelja g. Frana \Vaisela. Pač redka prikazen v tem času, ako pomislimo, da leži Hrušica preko 500 metrov nad morjem. Vesti iz Goriške. Vipavska železnica. Ministerstvo je odobrilo načrt, da se podaljša vipavska železnica iz Ajdovščine do vipavskega trga tako, da jo bo možno podaljšati do Razdrtega, ko bodo gradili progo Postojna—Razdrto—Kob-dil. Iz dotičnega ministerskega odloka je tudi razvidno, da se vojno ministerstvo iz strate-gičnih ozirov poteguje za zvezo Postojna— Razdrto—Kobdil, in za zvezo Razdrto—Vipava. Proga Postojna Kobdil ima biti baje izgotovljena najdalje do le a 1910. Volkovi se klatijo letos po nanoških gozdih in po Hrušici. Dne 9. t. m. pa so , videli vozniki volka na Izercah, na državni i cesti med St. Vidom in Vipavo. Zver je šla od Podrage proti Nanosu. Cenj vina na Vipavskem se vedno viša. Upati je, da se bodo še ostala vina prav drago prodala, ker letos primanjkuje vina. t* Vesti iz Štajerske. Kandidatom za celjski mestni volilni okraj hočejo postaviti celjski vsenemci . učitelja meščanske šole v Celju. Aistriha. Gospodarstvo. Trgovina z jajci. V Anglijo se je leta 1885 uvozilo za 21 mil. frankov jajc. Zdaj se jih uvaža že za več nego 200 mil. frankov. Največ se jih uvaža iz Danske in Rusije. Rusija izvaža na leto jajc nad 40 mil. rubljev, Avstro-Ogrska za blizu 100 milijonov kron. Hudomušna kronika. Jaz sem velik prijatelj narodnih rekov, pregovorov. V mnogih teh rekov vidimo, kakov „globok" filozof, modrijan in mislec je to naše priprosto ljudstvo. Cesto vam je s par besedami povedalo več, nego kakov učenjak, ki je morda ure dlako in besede cepil. Te dni mi je bil izlasti na misli neki slovenski pregovor, ki more biti v posebno tolažbo urednikom, izdajateljem, upraviteljem, reporterjem, raznaševalcem, stavcem, sploh vsem, ki so s svojim delom in svojo ekzistenco v stikih z listom „Edinost". Tisti rek, ki mi je na misli, pravi, da oni, ki so ga predčasno proglašali mrtvim, potem dolgo časa živi.. .! Bog blagoslovi to naše ljudstvo in njega modrost in filozofijo, ker doneslo je njim pri Novoporočeoci\ \! ne zabite, da v prodajalniei v Ivan Simič Alla citta di Trieste nasproti gledališču „GOLDON1" — ul. TOHRENTE št. 40 se dobivajo v veliki izberi od gld. 7.SO naprej moške črne in barvane obSeke ———— Govori se tudi slovensko. --a j„ Serravallo-vo leleznato kina vrne j — za bolehne otroke in rekonvalescente. tS^i grovsro&a, vo!jc do MS sdss . Priporočeno od n&jalovešm zdravnikov v vseh ..-' lih. kadar je treba cs po bolezni o Jači vi. G v j s tB feai&jnarr:) na razniri raziav&h !« i zdravaišUlmi sp.-iiovJl. I. S E RR A V A L L O - gffsS. = „Proseško-Kontoveljske pos. in hranilnica" j n.-gf-itro \ ana zadruga z neomejeno zavrzo - na PROŠEKU v pritličju restavracije STAREC — ] Sprejema hranilne vloge cd vsakega, tudi č> ni član ter jih obr-r staje po ** 4Vlo | Tudi vloge p ižb cjiKleden vsprejema tako. ua se d bi po 2H0 te Inih 300 K; daje posojila i razne obroke, naekv n ou;n proti mesečnim plačilom po 2 K od 100 K, tako, da se posojilo z obresti vred v f> letih Splača ■ — ■■■■ ■'■»>■■ ■ ■ V istem uradu je tudi glavni zastop „Vzajomne zavarovainice v Ljubljani" za Primorsko. ki sprejema zavarovanja proti nezgodam za življenje, proti požarnim škodam. P!ačt». se za vsa ii< ?■ 100» K 8u vin. na leto. — Vsa nadaljna pojasnila za posojilo in zavarovanje dobi vi se vsak dan popoludne v uradu. Posrečilo se nam je sestaviti spopolnjen in patentiran brzi stroj za nogovice TE1 ITIGTO^liL s katerim si zamore vsakdo ustanovil" koristonosno domačo obrt s proizvajanjen nogovic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Xogovice so brez šiva. Uporabo stroja „T1IE TICTOlilA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarn ali in zastopstvih. Katalogi zastonj in poštnine prosto. — Odposiljs. centrala : 31*8 Oictoria Sfeskfng-Coom S TKST, €orso št. 17. f — Iščejo se resni zastopniki. — Corso t. lj PARIZ velika nagrada in zlata medalja. — — — A —---- --- Apnenice v Podgorju (v Istri) prodajajo gSF" I Obrniti sc je na omenjene apnenice. To apno prodaja tudi ; Carlo f eieam9 frst Ulica delie Acque št. IO. 1 —— TELEFON št. 20 — — _ — Prvo tržaško pogrebno društvo —« j Telefon štev. I402. V nočnem čas1! 1403. Via Vincenzo Bellini 13 (nasp oti sv. Antena nDvega) Zaloga ulica S. Francesco d' flssisi št. 62 Bogato preskrbljena z vsemi pogrebnimi potrebščinami, da more zadostovati vsakej zahtevi. Zaloga vencev v velikej izbori. — V boljo priročnost slavnega občinstva daje se pojasnila tudi v ulici Torrente st. 33. (Ponte della Fabbra) v prodajalniei mrtvaških predmetov ..Concordia". Nadejaje se za obilen obisk beleži se udaui ! G. LAVRENCICH. v Trstu, dne 20. januvarija 1907 »EDINOST« štev. 20. 3trau Ijf 5 Zapomnite si podobo in ime Aj (cigaretni popir in ovojka) kajti z ponarejanjem se hoče jj konsumente zavajati! OTTOMAN" .. Edinosti*4 bla/.ilnega balzama na rano — -tiabu pred bližnjo smrtjo. To ni bila šala, gospoda moja ! Tu jih je bilo, ki so že pevali Edinosti"' de profundis, ker kar ne morejo čakati, da bi postali nje — s maj oči se dediči. T; ii smo videli, kako že vlečejo za vrvi zvo-v, ki naj s svojimi tužnimi zvoki spremijo „*ure dni. A meni je bilo, ko sem tako-le i:-d in poslušal te smrtne in krvave dijagnoze : prognoze o jstanju „Edinosti", kakor da čujem brezsrčne kirurge v . . . odboru Etičnega društva „Edinost", kako brusijo "e . . . pardon : nože, s katerimi mislijo vo poseči v organizem ,,Edinosti". Ah uresničuje se pregovor ljudstva. Smrt - jej napovedovali, ali pa vsaj — invaliditeto ; tetka ..Edinost" noče napraviti ne odkri- sovražnikom, ne — dobrim prijateljem .sluge, da bi legla tja, da bi umirala, ali se dajala amputirati. In ne le, da živi . je, ampak ta porednica se -- kakor vidite i danes na njej — še nekam redi in širi, ravno od tedaj, ko so jej začeli napove-. i smrt. ter potrja tilozoiiijo ljudstva, ki :;i. da oni, ki ga predčasno proglašajo li.rt.im, potom še dolgo živi! In tako se smem fejati, da bo „Edinost" še dolgo živela, 1. ->e bo lepo debelila in redila. V tej nadi stavljam tudi jaz v nje službo s svojo , lomušnostjo .... Seveda, kolikor mi jo je Vi Bog podelil! To moram povdarjati iz-v, r.o v svoji skromnosti — ker skromen - in. to naj nji verujejo čitatelji —, ker ne bi : bi Lil ljubo, če bi moral slišati, da radi kakega mojega slabega dovtipa" delajo oni še slabše dovtipe na mojo škodo. Izlasti vestno omizje v kavarni »Balkan«, ki — izje namreč — dela včasih tudi slabe >vtze«, bi prav nujno prosili, naj ne bo r zposajeno. ker sicer se bom grozno -čeval s tem, da jim odtegnem vsako pri-.» za slabe dovtipe o mojih dovtipih . . . Za Edinost se nadejam torej Še dolgega i j en] a. To sporočam bratom na Koroškem *olažbo, ker so tudi njim z volilno reformo - vražniki in tudi „prijatelji* (kakor „Edi-■-»sti'l> /. velikimi lopatami kopali politiški .rob. Naj jim napravijo „dešpet" in naj še flolero žive ! Ad vocem volilna reforma! Strma jila pot in kamenita in polna jarkov. Voz bil težko obtežen, kolesa so kreščala in kala in mrvila „grušč" pod sabo. Voz je hoval in vsako toliko se je zdelo, da se prevrniti. Huda, težka, naporna je bila * tžnja, tako težka, da je mej potoma celo nesrečilo nekaj „furmanov" — o čemer bi "gia kaj pripovedovati tudi gg. in prijatelja * 1 u t s c h in H o h e n 1 o h e .. No, voz je vendar prispel na vrh, četudi ; .cej pohabljen in polomljen, ker se je mej-ootoma izgubila ž njega marsikatera — pra-» a! Srečneji ..furman" Beck pa veselo poka :»ičem, da kar skače srce znanim potiskačem - r.mani, Susteršiču. Adlerju e tutti (juanti. Volilna reforma je perfektna in že napo-iuje ob predpustnem plesu — veliki * »lilni ples, ki ga imajo avstrijski volilci, in več z ^ rl Jamstvom za dve leti. Q W Iiivr^uje poprave z uajvečo na- ® tančnostjo. Cene po dogovoru. Q ■ooooooo< Alojz Jasbitz stavbeni mizar Trst, ulica della Rotonda štev. 4 IZDELOVALNICA umetninskega pohištva (mebjev) fino delanega in navadnega. --Sprejema naročila po uzorci h.-- Cene zmerne. Em. Gius. Vaccari avtorizovani inštalator za elekt. razsvetljavo Prevzema vsako napeljavo za vodo in plin popravlja kopelji, klozete, pipe in peči. Prenareja sMiljke, namešča elekt. zvončke itd. PRODAJA MREŽIC I. KAKOVOSTI ftf in drugih postranskih predmetov, Campo gelvedere štev« 2 —— O070R ' Podpisani si usoja naznaniti 5 vfc vn . slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl novo filijalko jestvin v ulici Giulia štev. 7 opremljeno vse na novo. s svežim blagom: sladkor, kava, testenine, sveče, oljo in drugo. Postrežba točna. Govori se slovensko, italijansko in nemško. — NadejajoČ se obilnega obiska bilježi se udani JOSIP GREGORIĆ Mirodllnica CORDIAL ZABAGLIONE Zaloga olja, kisa in mila. TRST ulica Barriera vecchia 4 FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST. uliea deti1 Acquedotto št. 2o AntcnzoT8Ba elektrotehaiCaa deialnica s pridelano mehanično delainico 8prej«uii t pel jaro električne razsvetljave, zroncev, telefonov, etrelovodor, kakor tudi mehanična dela, ki eo t zrezi z elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih motorjev in prf-OM,ort* aveUljk k^korinoga bodi sistema. Cene Jako zmerne in izvršitev popolna. Silvija Schussnig se je preselila od trga S. Giovanni ■ v Via delle Torri ■ vogal ulice S. Lazzaro št. 17. Velika zaloga istrijanskega in dalmatinskega vina. belega in Črnega iz najboljih kleti, maršala I. vrste na debelo in drobno Pošilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. Ul. (Hov. Boooaoclo 11 FRATELLI de GIOIA, Trat Pojdite vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ Piazza Hosarh st. 5 odltl se sitnih in vsiljivih agentov, v uadi, da ga bo p. n občiustv p tč.iSOllo nezmanjšanim zaupanjem in obUkom. Izvrie ee povečanja in reprodukcijo skupin, hli iu umetnostnih predmetov, in sicer v kakorSncj koli, 1 valikosti. — Cene jako zmerne. & O M 1 S O bD T? o Ki P. Cene. »e ni bati tekmovanja. - Hočete se dobro in ceno obleči ? Zatecite se vsi v trgovino ulica Torrente št. 13 COSfSl^ ^JfSt V09al Torre Bianca 45 Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in 9ečke. Jopiči, hlače, telovniki, srajce bele in barvane, pletenice ovratniki, ovratnice, nogrovice in vsakovrstni drugi predmeti za moške. — Velika izbera hlač in srajc „CORMONS" posebna vrsta za delavce. Moški klobuki prvih tovarn. Moški in ženski dežniki. Pletnene obleke — rumene in modre — za kovače in mehanikarje, — Zaloga blaga za moške obleke. Sprejemajo se naročila po meri za moške obleke, ki se izgotove z največjo točnostjo in hitrostjo. V nadi, da ga bo slavno slov. občinstvo počastilo z obilnim obiskom, bilježi udani I>. CORSI. Pozor Slovenci! S •d o D. £ 9» 09 o < o a i Nova prodaj al niča Romolo Feriiii zlatar in draguljar TRST, ulica del Rivo št 26 TRST sprejema poprave, kupuje zlato srebro in juvele. Popravlja ure z jamstvom. Točne ure prodaja Emiiio plter najuglednejša in najstarejša pro dajalnica ur v TRSTU via Ponterosso, ogel Nuova 2C VELIKA IZ BERA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste Ustanovno leto prodatalae Ic50. Trst — Austro - Američana — New-York = Anonimno parobrodno društvo. - Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med Zaloga oglja in drv M. RIB ARI C Trat, ulica Squero Nuovo 15. Trat Prodajana debelo in drobno Pošiljanje na dom. Svoji k svojim ! Mi in mi davnimi lani Amerike Odlikovana tovarna glasovirjev E. VVarbinek Trst, Piazza Carlo Goldoiii 12 (vogel Corso-Via Nuova) Speeijaliteta pianinov, glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v Hcvv-Vorku, Schweighofer itd. €lekt. pianini, orkestrom, harmoniji Izposojaj e. — Menjaje. — Daje na obroke. Popravlja. —Akordira po zmernih cenah. z najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč W za prevažanje izseljencev. | V Trstu dobivajo potniki pred odhodom parnikov hrano in Btanovanje v novo-zgrajenem hotelu: „PENSION-AUSTRO-AMERIČANA". Iz TRi^TA odhajajo parniki vsakih 8 dni. — Brzi in elegantni novi parnik ■■ Jraticesca ■■ odpotuje v NEW-YORK dne 29. januvarja 1907. - - Cene jako nizke. - |Za natančneja navodila treba se je obrniti na npravo Društva: Trst, nI. Jffolin piccolo 2 PHODRORUJilOR IiIKERtJEV Giu§eppe Tiziani mr toči likerje prvih tvrdk im Specijaliteta : Crema reale, aeitavljena izključno iz lubada KINE in MARŠALE, LIKER IZ KINE iz čistega lubada kine. ^ ou = »8 Prodajalnica jestvin is Mloaijaiiiep lilag, Mateja Kocjan ulica PiccarJi vogal ulice Patronio. izber svinjine, sira, moke, riža, sočivju. kar -sladkorja, olja, kisa mila sreč; rse bia^o prve rrste po cenah, da ni bati tekmovanja. Edvard Cuccagna Trst, ulica Caserma 10 (cyel ulice Valdirivc) Zaloga ustrojenih kož z veliko izbero predmetov za čevljarje. b»? Cene, da se ni bati konkurence. 3Fa Ižr&žtOt urar TUST - nI. Poste nuove št. g priporoča velik' izbor ur: Omufla, Sehaflhause, Longines, Tavanes itd. fcukor tudi ziate, srebrne in kovinske urs za gospe, iabor trr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. ah. eri goldinarje bUdg mali postni za>>ojdt'k dobro zbranega miki: vijolioa. vrtnica zvonček, helistrop. broskovni owet lilija i. dr. — PoSiljatev po poitnom povzetju BBOHF.MIA PARFUStEKLE odenbach a £ Weloher 240 JADRANSKA BANKA v flSfll •m r dii ik. jL 5! -dfl. if J L. ----KUPUJE IN PRODAJA---- - - V^EDflOSTflE PAPIRJE - - (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIJORITETE, DELNICE, SREČKE itd. itd. ---VAIiUTE Ifi DEVIZE PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH la&stno poslopje Via della Cassa di Risparmio štev. 5 ESKOMPT MENIC IN INKflSO. B0RZ|fl NflROČILR SAFE — DEPOSITS PROMESE K VSEM ŽREBANJEM Jk 5jr .j b ..... ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICAH - - VLOGE NA KNJIŽICE - - - - tekoči in žiro račun' - -vloženi denar obrestuje se od dne vloge do dne vzdiua STAVBNI KREDITI, KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA. - - - 4 v/\v/\n/ Uradne ure: 9.—12., 2-30—5 30. — Brzojavi: „JADRANSKA BANKA" Trst. — Telefon: 1463 in 1793, -^vv^^v^^^