Ljubljana, nedelja 19« aprila 1931
Cena 2 Din
Upravoištvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon ŠL 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. - Tel 3492 in2492. ?odru7nica Maribor: Aleksandrova cesta št 13- — TelefoD št 24oo. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št 190. tvačuh' dH pošt ček zavodih: liana št 11.842 Praha 78 VVien št 105 241
Ljub«
čislo
		
		
	1	
Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40.— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 5 Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
■^■■■■■nBnBBE
Pepelu preokret v RuimmljI
Titulescu je zvečer povsem dat, nakar je sestavil
Bukarešta, 18. aprila, d V razvoju ru-ntunske vladne krize je nastal v večernih urah senzacionalen preokret, ki je vzbudil v političnih in diplomatskih krogih živahne komentarje. Dočim se je še danes dopoldne zatrjevalo, da je Titulescu sestavil vlado osebnosti ter da je že predložil kralju listo novo vlade, se je zvečer izvedelo, da se je tudi ta Tituiescova misija izjalovila.
Po Titulescu designirani ministri so se dopoldne že sestali k seji, na kater! so razpravljali o programu vlade. Še'e naknadno se je izvedelo, da ie b4!a ta seja v prvi vrsti posvečena vprašanju sestave vlade. Kralj je pozval T>tu-lesca, naj sprejme v svojo viado Arge-toana, ki velja za osebnega zaupnika kralja, kot notranjega ministra. Titulescu je to zahtevo odklonil z utemeljitvijo, da v tem primeru ne bi mogel računati na podporo parlamenta. Po tej se-
nepričakovano vrnil man-vlado profesor Jorga
ji je Titulescu odšel na dvor in vrnil kralju mandat.
Ob 5. popoldne je kralj poveril sestavo nove vlade prof. Jorgi. V političnih krogih ie krožila zvečer naslednja ministrska lista, ki jo bo Jorga še nocoj predložil kralju v podpis: predsedstvo in prosveta: prof. Jorga; zunanje zadeve: poslanik Ghica; notranje zadeve: Carmanacescu; finance: Argetojanu; trgovina: Manoilescu; pravosodje: Harmangu; vojna: general Amzan; javna dela: dr. Cantacuzene; promet: Vilkovic; poljedelstvo: Gisc>2scu. Bukarešta, 18. aprila. Nocoj sestavljena vlada profesorja Jorge je bila že zaprisežena ter bo iutri prevzela posle. Verjetno bo tudi jutri že razpuščen parlament in razpisane volitve.
bev Briandovega gospodarskega načrta
Briandov predlog o gospodarski organizaciji Evrope je
bil v splošnem simpatično sprejet
Pariz, 18. aprila, d. sPetet Parisien« piše. da ima Briandov načrt za osnovanje gospodarske interesne skupnosti predvsem vtamen ustvariti podlago dejanskemu gospodarskemu sodelovanju Evrope. »Matin« pravi, da določa ta načrt uspešno razdelitev kmetijskih in industrijskih proizvodov evropskih držav, dočim piše -»Journal«, da se ie pod vplivom grožnje priključitve Avstrije k Nemčiji posrečilo dovesti evropske države do večjega razumevanja skupnih potreb. Francija bo v tem primeru dala vzgled, ker bo znižala svoje carine na kmetijske proizvode. Tudi pri ostalih državah se kaže ista pripravljenost za odporne« splošni stiski s sistemom prednostnih carin.
-Echo de Paris<? in sFigaroc pravita, da Briandov načrt za enkrat še ni dozorel, vsekakor pa se je posrečilo ustvariti enotno fronto agrarnih držav vzhodne Evrope, dočim je problem prednostnih carin šele naznaeen.
Berlin, 18. aprila, s- Od poučene strani se je zvedelo, da nemška vlada ni prejela doslej iz Francije nobenih migljajev _ na vsebino Briandovega načrta proti nemško-avstrijski carinski' uniji. Poročila raznih listov, da je izzval Briandov načrt v Nemčiji. posebno pa pri dr. Curtiusu mnogo skrbi, so popolnoma napačna. Nemčija pozdravlja vsako aktivno delo z druge strani, ki bi prineslo pozitiven rezultat. Vsekakor bo Nemčija vsak nasprotni načrt temeljito proučila, ali je sploh izvedljiv, pri tem pa seveda ne bo odnehala od svojega načrta za carinsko unijo z Avstrijo.
Angleški glas o bloku agrarnih držav
London, 18. aprila, s. O načrtu carinske unije med Češkoslovaško, Poljsko, Rumu« nijo in Jugoslavijo, o katerem je v petek zjutraj poročal pariški »Matin«, piše diplo« matski dopisnik »Daily Heraida« med dru* gi m:
V londonskih oficijelnih krogih ne vedo za takšen načrt in angleška vlada tudi v tej zadevi ni dala nobenih migljajev. Kljub temu vesti o taki carinski uniji niso never« jetne. Že precej časa se je med Rumunijo in Jugoslavijo vrše razgovori o carinski un ji in tudi vse štiri omenjene države so že medsebojno razpravljale o gospodar' skih problemih, če bi prišlo do te napo*
vedane carinske unije, bi si stali v Evropi nasproti dve veliki carinski uniji.
Dopisnik vprašuje, ali bi ta pojav vodil do združitve ali pa do velike gospodarske vojne ali pa tudi do nadaljnega napredka na poti do evropske unije. Možno je, meni dopisnik, da tega načrta Poljska sploh ne smatra za resnega in je morda samo grož= nja. ki naj bi Avstrijo prestrašila, da bi se odpovedala carinski prilagoditvi z Nem* čijo.	«
Za Madžarsko bodo odločilni agrarni interesi
Budimpešta, 18. aprila d. Pariška vest, da namerava Briand postaviti nasproti načrtu avstrijsko-nemške carinske unije splošno evropsko koncepcijo, se v tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih ži-vahno komentira. Pariški list »Oeuvre« poroča, da je madžarska vlada že odgovorila Briandovemu pozivu, naj se pridruži novemu načrtu. Kakor se doznava iz dobro poučenega vira, je francoska vlada vprašala Madžarsko, kakšno stališče zavzema glede na avstrijsko-nemško carinsko unijo. Madžarska vlada je odgovorila, da zavzema za enkrat rezervirano stališče, glede na vprašanje, kako bi na Madžarskem sprejeli francosko pobudo za vzhodno-evropsko carinsko unijo, pa je odgovorila, da ima Madžarska predvsem pred očmi svoje gospodarske interese, ki bodo tudi odločilni za njeno končno stališče.
Predsednik madžarske centrale poslo-dajalcev, član senata dr. Franc Chorin je izrazil mnenje, da bo preteklo še precej časa, preden bodo uresničeni različni načrti o gospodarskem sodelovanju posamez, nih držav. Pri odločitvi Madžarske ne bodo odločilni samo interesi industrije ali pa kmetijstva, temveč skupni interesi države. Pri tem bodo seveda igrali svojo vlogo tudi politični momenti.
Predsednik budimpeštanske trgovske in obrtne zbornice dr. Anton Eber je izjavil, da se mora Madžarska pač pridružili oni formaciji, v kateri bodo interesi njenega agrarnega izvoza najbolje zaščiteni. V sedanjem trenutku pa je nemška kakor tudi francoska kombinacija še tako meglena, da je nemogoče zavzeti končno stališče. Gotovo je samo to, da bodo Madžarsko vodili pri tem interesi javnega agrarnega izvoza, ki je zanjo življenskega pomena.
Avstrija prepovedala uvoz ruskih jajc
Kot odgovor je Rusija prekinila pogajanja za naročila pri avstrijski
industriji
Dunaj, 18. aprila, d. Minister za kmetij« 61 vo dr. Doilfu.ss je izdal odlm-, s katerim prepoveduje v bodoče vsak uvoz ruskih jajc, pri čimer se sklicuje na veterinarsko odredbo iz 1. 1909. Ta prepoved je imela za posledico, da je ruska vlada prekinila takoj vsa pogajanja za naročila pri avstrij= ski industriji. Gre za vsoto 10 milijonov šilingov. Vest o prepovedi uvoza ruskih jajc v Avstrijo je izzvala med avstrijskimi industrija veliko nezadovoljstvo. Avstrij« ski mdustrijci, zlasti zastopniki industrije strojev, energično protestirajo prot; odlo« ku ministra dr. Dollfussa in trdijo, da bo* do morali odpustiti večje število delavcev, če bodo ruska naročila odpovedana. Ras zen tega opozarjajo, da je uvoz ruskih jajc v Avstrijo le malenkosten, da jih je bilo
od početka leta uvoženih le 26 vagonov, dočim jih prihaja iz Poljske vsak teden 25 do 30 vagonov. Na drugi stran' izvažajo Rusi znatne količine jajc v Nemčijo, na leto 2400 vagonov, in prav tolike množine tudi v Anglijo, zaradi česar se v Avstriji ne more govoriti o kakem ruskem dum« pingu.
Dunaj, 18. aprila. AA. Na današnji seji ministrskega sveta so razpravljali o pro« testu sovjetskosruske vlade zaradi p rep o* vedi uvoza ruskih jajc v Avstrijo. Odbor ministrov, ki ga je imenoval ministrski svet, je razpravljal že danes o tem vpraša« nju in bo stopil tudi podkancelar dr Scho« ber v zvezo s sovjetskim poslanikom na Dunaju da se odstranijo nastale težkoče.
Mednarodni agrarni kreditni zavod
Ženeva. 18 aprila s. O velikem nameravanem agrarnem kreditnem zavodu, ki. nai bi bil ustanovljen pod okriljem Društva narodov, poroča danes tajništvo Društva narodov oficijelno. da bo nameravani zavod ustanovljen kot delniška družba. Zavod bo dovoljeval doleoročna in kratkoročna posojila na državne hinotekarne kredite. ki se baviio s poljedeiiskimi krediti, ter trgoval z obligacijami do višine kreditnih dovolitev. Kapital novega zavoda bo znaša! 50 milijonov dolarjev. Prva tranša v višini 5 milijonov dolarjev bo razpisana takoi ko bodo uveljavljene mednarodne konvencije.
Obnova ruske trgovske mornarice
Moskva, 18. aprila. AA. Molotov je kot predsednik vrhovnega sveta in za delo in obrambo predložil vrhovnemu gospodar« skemu svetu in ljudskemu komisarju za promet spomenico, v katr-i zahteva, naj se izdajo ukrepi za obnovo nekdanje ruske trgovske mornarice. Molotov noudarja, da je 90 odst. ruskega izvoza navezanega na vodno pot, da pa je ruska trgovska mor« narica pri tem prevozu le malenkostno udeležena. Na ruskih ladjah naj postane kapetan zopet odločilni čin it el j in odgo« vomi vodja, ki se morajo pokoriti ne sa« mo mornarji, marveč tudi strojniki.
BOLGARIJA NA RAZPOTJU
Včeraj je bilo s kraljevim ukazom razpuščeno Sobranje — Vlada bo prihodnje dni podala ostavko — Rešitev krize bo odločilne važnosti za bodočnost Bolgarije
Sofija. 18. aprila AA. Bolgarska agencija poroča: Krall Boris ie zaključil sedanje zasedanje parlamenta. Ceremonija je bila posebno svečana, ker ie bila kraljica Gio-vanna prvič v parlamentu Kralj je preči-tal prestolno besedo ter naglasil dejstvo, da sta dve zakonodajni dobi mogli v zakonito predvidenem roku zaključiti svoje zakonodajno delo. To je znak. da so se razmere stabilizirale in normalizirale. Krali ie Driznal aktivnost parlamenta na zakonodajnem Doliu. Naglasil je gospodarsko krizo, ki jo mora Bolgarija skupno z ostalimi državami prebroditi Dejal ie. da rade-volie prizna, da so bili napravljeni z napori vsi koraki, da država pride iz tega stanja Pri prihodu in odhodu so kralja in kraljico živahno pozdravljali.
Sfija. 18. aprila, g. V parlamentarnih krogih računajo z vladno krizo v pričetku prihodnjega tedna. Menijo, da bo kralj najprej sestavil vodilno vlado, ki naj bi bila po izvršenih novih volitvah nadomeščena z noro.
Sofija, 18 aprila, r. S kraljevim ukazom, ki ga je prečita! v zbornici kralj Boris osebno, je bilo danes razpuščeno Sobranje. Če ne motijo vsa znamenj«, je stopila BoU garija s tem na preokretnico, ki bo osnovne važnosti za nadaljnji razvoj notranjih in morda tudi zunanje«političnih odnošajev Bolgarije.
Nobena izmed balkanskih držav ne pre« življa tako težke in tako resne notranje krize kakor Bolgarija, kjer je kriza prav za prav latentna že od padca režima Stani«
bolijskega. Andrija Ljapčev, predsednik Demokratičeskega sgovora, je že dolgo na krmilu državne uprave, vendar pa ni znal povesti Bolgarije po poti, ki bi dovedla dr* žavo do notranje politične in gospodarske konsolidacije. Ostra politična nasprotstva med strankami in zunanji politični odnosa« ji so dovedli državo v nevzdržne razmere, tako da se je moral g Ljapčev, dasi težke* ga srca, končno vendarle odločiti, da da krmilo iz rok. Zatrjuje se, da je to posle« dica odločnega koraka kralja Borisa, ki je med pravoslavnimi velikonočnimi prazniki ineognito potoval po državi m se na lastne oči prepričal, da so razmere take, da je ra« dikalna izprememba na krmilu države nuj« no potrebna Ljapčev se je temu vse do zadnjega upiral, vendar pa se je moral končno pod s'lo razmer udati. Včeraj je imela vlada dolgotrajno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da br Ljapčev tako; po raz« pustu Sobranja podal ostavko celokupne vlade.
Kako se bodo razvijali dogodki dalje, je za enkrat še težko reči. V političnih krogih zatrjujejo, da obstoja tudi v Sofiji ten« denca po narodni koncentraciji. Izgledi za to pa so zelo mali. O tem se v političnih krogih razpravlja že vse zadnje tedne. Ve« lik del vladnih krogov je mnenja, da je mogoča samo širša koalicijska vlada Spor« no pa je vprašanje, kdo naj ima v tej vla« di. k! bo vodila tud- volitve, vodilno vlogo. Demokrati češki sgovor hoče ostati še na« dalje centeT političnega življenja, dočim je opozicija, zlasti pa demokratska stranka Malinova. mnenja, da je Sgovor doigral in da mora sedaj preiti vodstvo državne po«
Nemški eksperiment s preferenčnimi
carinami
Če bo prišlo do sporazuma z Rumunijo, bo predlagala enake ugodnosti tudi Jugoslaviji
Berlin, 18. aprila d. Pod gornjim naslovom obj'avlja »Berliner Tageblatt« od 17. t. m. zanimivo poročilo o poteku nemško-rumunskih trgovinskih pogajanj, kii bo se pričela še pred objavo dunajskega pakta in ki so bila na rumu n sko željo nedavno prekinjena Nemčija je v teh pogajanjih stavila Rumunigi predlog za uvedbo preferenčnih carin za ujvoz rumunskega žita, predvsem ječmena im koruze. Pri tem obstoja, kakor zatrjuje s>Berliner Tageblatt«, sporazum, da se enake preferenčne ugodnosti dajo na podlagi novih pogodb tudi Madžarski, Jugoslaviji im Bolgariji Za enkrat še ni znano, kako daleč namerava Nemčija popustiti od svojih visokih zaščitnih agrarnih carin za omenjene države. Pri predlaganem preferenčnem sistemu niso predvideni nikaki kontingenti.
Težkoče pri pogajanjih so se pojavile zaradi rumunskih zahtev v pogledu olajšanja izvoza živine, zlasti svinj in nekaterih drugih agrarnih proizvodov. »Berliner Tageblatt« je mnenja, da tu sporazum ne bo
preveč težak, čeprav nemške veterinarske instance odločno odklanjajo take ugodnosti. Kot protiuslugo zahteva Nemčija znižanje visokih rumunskih carin na večje število nemških industrijskih izdelkov.
Največja tež-koča novega pogodbenega eksperimenta pa obstoja v tem, da bo za to pogodbo potrebno dobiti pristanek vseh držav, s katerimi ima Nemčija pogodbe s klavzulo o največjih ugodnostih. Pri tem bi delale težkoče predvsem prekomorske agrarne države. Kanada in Avstralija tu ne prideta v poštev, ker s tema dvema državama Nemčija nima klavzule o največjih ugodnostih, pač pa Zedinjeme države in Argentina Potrebna bodo diplomatska pogajanja z vsako prizadeto državo zaradi pristanka na izjemo od največjih ugodnostih preferenčnih carin, če ne bo mogoče doseči preferenčnih carin, tedaj namerava Nemčija staviti Rumuniji, Madžarski in Jugoslaviji predlog, da se nemško-avstrijska carinska unija razšini vzdolž Dunava (?)
Avstrija čaka na ženevsko odločitev
Avstrijska vlada izjavlja, da so pogajanja z Nemčijo o carinski uniji začasno prekinjena
Dunaj. 18. aprila d. K vesti agencije Ha-vas. po kateri ie Avstrija podala glede na avstriisko-nemško carinsko unijo formalno zagotovilo, da bodo pogajanja o njej do proučitve zadeve po svetu Društva narodov in študijski komisiji evropske unile prekinjena, poročajo z uradnega mesta:
Glede na predlog angleškega zunanjega ministra Hendersolina, naj se med Avstrijo in Nemčijo sklenjeni dogovori o pričetku pogaiani za prilagoditev carinskih in trgov-sko-političnih razmer prouče meseca maja v pravem oziru od sveta Društva narodov, je avstrijska vlada v soglasju z nemško vlado in v skladu s svojim pristankom, da ne bo prej ustvarila nobenega fait accom-pli. na vprašanje inozemskih poslanikov odgovorila, da bo počakala na razgovore v svetu Društva narodov, za katere se je izjavila pripravljeno, in sicer tudi zato. ker je med tem zaposlena z internimi deli.
Berlin. 18. aprila d. Vest agence Havas. po kateri je avstrijska vlada formalno za-
gotovila da bodo pogajanja o avstrijsko-nemški carinski uniji do proučitve v Ženevi odgodena. se v tukajšnjih merodajnih krogih komentira z izjavo, da se po svoje-časnem na Dunaju določenem programu oficijelna obojestranska pogajanja sploh še niso pričela in da zato tudi niso mogla biti prekinjena, kakor bi se moglo tolmačiti iz francoskega poročila. Dosedanje izvajanje dunajskih dogovorov ie bilo po programu omejeno le na tehnične priprave obeh vlad za prihodnja pogaianja.
V krogih zunanjega ministrstva izjavljajo, da se trenutni razgovori referentov o formuliraniu carinske pogodbe v skladu z izjavo državnega kancelarja Brunlnga angleškemu poslaniku nikakor ne bodo prekinili Nemčija stoji slej ko prej na stališču, da predlagana pravna razprava o načrtu carinske unije v Ženevi ne more imeti nobenega vpliva na tekoča pogajanja o carinski uniji.
Iz španske republike
Pariz, 18. aprila. AA. Havas poroča n Bilhaa: Nacijonalni desničarji avtonomne stranke Baskov so sklenili proglasiti avtonomno baskovsko republiko. Vlada je poslala tja četo vojakov, da ta pokret uduše.
Pariz, 18. aprila. AA. Havas poroča iz Madrida: Novi španski finančni minister je izjavil, da bo republikanska vlada spoštovala vse finančne obveznosti prejšnjih vlad. Finančni minister je nadalje izjavil, da nima republikanska vlada nikakih namenov omejevati svobodo denarnega poslovanja.
Pariz, 18. aprila. AA. Havas poroča iz Gibraltarja, da so tjakaj prispeli mnogoštevilni avtomobili iz Sevilje, ki so pripeljali begunce iz Španije.
Pariz, 18. aprila. AA. Iz Madrida poročajo: Pooblaščeni ministri Španije v Ber-
linu, Londonu, Varšavi in Oslu so podali ostavko.
Pariz, 18. aprila. AA. Iz Madrida poročajo, da je general Berenguer, predsednik španske vlade po padcu Prima de Rivere, dospel v Lizbono.
Auguste Gauvain umrl
Pariz, 18. aprila, h. Danes je umrl eden največjih francoskih novinarjev Auguste Gauvain, ki je bil velik prijatelj Jugosla« vije.
Poraz Primorja v Sofiji
Sofija, 18. aprila. AA. Današnja tekma sofijskega klnba Levski z ljubljanskim »Primorjem« se je končala 4:1 (1:1).
litike na demokratsko stranko. Ljapčev si je dosedaj na vse načine prizadeval, da bi se izognil vladni krizi vsaj tako dolgo, da bi prišlo dc sporazuma med D mokratiče« skim Sgovorom m demokratsko stranko. To mu doslej ni uspelo.
Jedro vladne krize pa je prav za prav v tem, da se prepreči zemljoradniškemu sa* vezu prihod na oblast. Kralj Boris je že davno ugotovil potrebo izpremembe, ki bi nudila ventil za vedno večje nezadovolj« stvo med narodom in dala zunanji in go« spodarskj politiki Bolgarije nov kurz. Jas« no pa je. da bi vsaka druga vlada razen vlade demokratskega bloka prožila zemljo* radniškemu savezu ne samo možnost, da se oprosti političnega pritiska, pod katerim je že vse od prevrata 1 1923. marveč da bi mu neizogibno omogočila pot, da dobi nad* moč in morda celo vso oblast v državi. T« pa bi lahko postalo skrajno nevarno za se* danjo državno politiko. Baš zaradi tega Je tudi krali Boris v takem položaju, da ne more podvzeti nikakih odločnejših kora« kov. Vsega tega se prav dobro zaveda tu« di g. Ljapčev, dasiravno ne ve nikakega ugodnega izhoda iz sedanjega položila. Zavedajoč se, da bo odločilne važnosti, kdo bo imel v rokah volilno vlado, se je g. Ljapčev postavil na stališče: ilj {a? preds sednik volilne vlade ali pa 2re Demokra« tičeskj Sgovor v opozicijo Tako posta vije« na alternativa seveda zelo o+ežkoča plet in rešitev vladne krize. Položaj je sil« no zamotan in težaven in vsako prot oko« vanje je nemogoče. Rešitev bodo prinesli prihodnji dnevi, ki pa prav tako lahko ro» de tudj razna presenečenja.
Nj. Vel. kralj za delavstvo
Beograd, 18. aprila č. Nj. Vel. krali, ki se staino zanima za razvoi in delo socialnih in humanitarnih ustanov, ie blagovolil pokloniti o priliki pravoslavne velike noči 10.000 Din upravnemu odboru fonda za zaščito delavskih ustanov. Na ta način ie postal Ni. Vel. krali prvi veliki dobrotnik moškega in ženskega delavskega zavetišč^, v Beogradu.
Konferenca agrarnih držav v Beogradu
Beograd, 18. aprila. AA. Po že prej določenem načrtu sestane stalni odbor za proučevanje gospodarskih problemov agrar* nih držav Srednje in Vzhodne Evrope, ki je bil ustanovljen na konferencah v Var« šavi in Bukarešti, 14. t. m. ,v Beogradu. Na tem sestanku bodo razpravljali o raznih poljedelskih vprašanj i in določili skupno stališče teh držav v vprašanju mednarod* ne konkurence v poljedelstvu.
Zakon o kmetijskih šolah in kmetijskih zbornicah
Beograd, 18. aprila. AA. Kmetijsko mi« nistrst-o je končalo s-oja dela pri načrtu z..'.ona o kmetijski*- šolah in o načrtu za« kona o kmetijskih zbornicah. Prihodnji mesec bo sklicalo ministrstvo konferenco kmetijskih strokovnjakov, na kateri pri* deta v razpravo oba zakonsk načrta in bo sprejeta definitivna redakcija, da bosta lahko predložena vrhovnemu zakonodajne« mu svetu.
Industrija in socijalno zavarovanje
Beograd, 18. aprila. AA. Centrala fndu« strijskih korporacij je poslala vlogo mini« strstvu za socialno politiko in narodno zdravje, v kateri pre \ j se skliče anke« ta, ki bo razpravljala o konkretnih predlo* gih zastran prispevka- pri nesrečen jx> ta« b'li nevarnosti, ki je dodana predlogu za« kona za socialno zavarovanje. Po predlogu Jentrale industrijskih korporacij naj bi se te konference udeležili zastopniki mini« strstva za socialno politiko in narodno zdravje, delodajalskega odbora centrale industrijskih korporacij in SUZOR«ja.
Premestitve v poštni službi
Beograd, 18. aprila, p. Z odlokom resornega ministra so premeščeni v področju ljubljanske poštne direkcije: k pošti Ljub-liana I. Franc Leben iz Valjeva; na Bled II. Ljudmila Povše iz Ljubljane L; v Vel. Lašče Josip Glažar iz Maribora I.; na Vič Marija Kocjančič iz Ljubljane I.; v Zagreb II. Ahaci j Vonmina iz Ljubljane I; na Js-senice Anton Korene iz Valjeva; v Kranjsko goro Hilda Čop 7. Jesenic: v Kranj Marija Dular iz Novega mesta; v Ljubljano I. Marija Kunst iz Maribora in Justina Maru-šič z Bleda; v Kranj Kristjan Jeglič iz Maribora II.; v Škof jo Loko Lavra Brah iz Ljubljane I-; v Ljubljano III Vladislava Mikuš iz Ljubljane I.; v Maribor I. Milena Perše iz Gor. Radgone: v Maribor II. Josip Rupnik iz Ljubljane I.; v Mursko Soboto Avguština Juh iz Ljubljane I.; v Rimske Toplice Marija Petrič iz Ljubljane I. in v Škofjo Loko Ivan Peternel z Bleda II.
Strogi trošarinski predpisi
Beograd, 18. aprila AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal nujno okrožnico vsem oddelkom finančne kontrole, da pri prevozu vina iz mesta v mesto najstrožje izvajajo predpise trošarin-skega pravilnika, ker bodo drugače poklicani na odgovor.
Nemci m boijševlki
V aprilski številki berlinskega časopisu »Sozianstische Monatshefte« je izšel zani. miv članek Julija Kaliskega: »Die deutseh. bo.sche\v:c»tische Politik«, ki pričuje, kako trezno presajajo nemški socialističn: inte. lektualci politično zvezo med nacionalistič. nim Berlinom in boljševiško Moskvo. Iz članka posnemamo nekatere važnejše misli in trditve
Uvodoma omenja p:sec marčevo potova. nje nemških industrijcev v Moskva in njih slavospeve sijajnemu sprejemu, k; so jim ga pripravili boljševiki. Ob tej priliki je bilo dogovorjeno, da sovjetska Rusija na. roči pn nemški industriji za 300 milijonov mark raznega bl-iga, kar naj bi znatno ubla. žilo brezposelnost med nemškim deiav. stvom Toda v peneče vino navdušenja za boljševiško Moskvo je kmalu kanilo par kapljic vode Pokazalo se je, ia Rusna ne more takoj plačat' več kot 20 odst., zj osta. lo pa predlaga plačilne roke, ki so ponekod dolg! dve leti n pol Potemtakem bi mo. rala ta naročila financirati Nemčija sama Toda nemški mdustri Ici se ne upajo pre. vzeti naročil svojih boljševiških prijateljev in najeti posojila, dokler ne prevzame dr. žava iamstvo za 70 odst. Industrijsk- baro. ni, ki se sicer tolikani bore zoper vmeša, vanje države v industrijske zadeve, v tem primeru ne morejo nikamor, če i'h država ne podpre z g rancijami Celotni nziko nemške industrije na tekočih kreditih v kupčijah z Rusiio cenili* že zda i na več kot 600 milijonov inarki; država sama ic že ob koncu lanskega leta jamčila za okroglo 300 milijonov mark S stotinami milnonov, ki jih je Nemčija zabili v boljševiško gospo, darstvo. so se nemškemu gospodarstvu od. tegnila ogromna sredstva
Jasno je. da tega n' mogoče razložiti zgolj z gospodarskimi razlogi Gotovo je, da pri tem v veliki meri odločujejo zunanje, politični interesi. Od Ludendorfia. kl je preko Nemčije spravil Leinna v Rusijo, pa do zahteve nemških industrijalcev, da dr. žava jamči za naročila iz Moskve, vodi di--rektna črta Od 1. 1917. do danes je Nem. čija ogromno storila za boljševiški režm v Rusiji Danes v Nemčiji skorai ni lista, ki bi povedal po resnici in pravici, kaj se do. gaja v Rusiji. Res da izide vsak teden kak članek v listih ali celo večji sms z našlo, vom: »Resnica o Rusiji,« toda ta resnica je vedno samo takšna, kakršno najrajši slišijo v Nemčiji Od 1 1917 ie ruski boljševizem stalno upanje nemškega nacionalizmi. Pr. votno so mislih, da bodo s pomoč io bolj. ševizma dobih svetovno vojno, toda Brest Litovsk je vodil naravnost v Versailles Ni. so se izpametovali. tako zakoren-njeno ie to upan;e! Danes se nadejajo, di bodo z boMševiško pomočio izvedli -evanžn za 'z« gub1 ieno vojno Tudi potovanje nemških industrijcev v Rusijo ni bilo nič drugega
kot politična demonstracija, ki je kot taka opravila svojo nalogo.
Če pa naj nemšk' režim učvrsti svojo zunanjepolitično zvezo z boljševiki, mori kajpak nenehoma kazati nemški javnosti tako sliko boljševiškega sistema v Rusiji, da bo preverjena o njegovi trajni konsoli. daciji. To nalogo opravljajo nemšk: listi. Kaj vse le.ti štor';o za proboljševiško raz« položenost ljudstva in sicer skoraj vsi. ne. glede na strankarske razliko, to presega vse meje. Ljudje ki so pravkar prisegali, da se bodo po izkušnjah v krvavih vojnih letih z vsemi sredstvi borili zvoper nada. Ijevame vojne v drugih oblikah in podo. bah so topo ravnodušni, kadar gre za mno. žestvene pokolje in ea TpMenje milijonov ljudi v Rusiji Listi mtelektualcev «lkaio nasilno vlado boHševiških funkcionarjev kot ogromno prizadevanje da se vzpostavi socialistična družba Toda to kar se doga. ja v Rusiji, je deiansko daleč oh soci"liz. ma in pravega komunizma Rnliševiški re« žim v resnici ni dosegel nič drugega kot to. da je rusko državo izkliučil iz svetovne oolitike in svetovnega rfosnodarstva: p,o. temt"kem je opravil koristn > lelo za an. glosaške interese, za ruske pi ne
V nadalinjem poroča Kaliski o tehtni knjig4 profesorja Paula Haans^ia ki je bit 25 let profesor finančne vede na moskovski univerzi in je tudi pod b.oljševškim reži. mom deloval kot finančni s:ro<ovn ,ak na vodilnem mestu Haensel v svoji knjigi »Die Wirtschaftspolitik Sovietrussl -nds« kritizira sedanjo sovjetsko.ru.skr gospodar, sko politiko in zlast' »oiatilietk.o«. dokazu, ioč. da ustanovitev 2000 novih tovarn sa. mo izno'niuie vrzel, ki je nastal za rusko gospodarstvo po odc*nrtvi Pol .ske kjer ie bilo veliko tovarn carske Ru.siie. in da pod dr'gimi pogoji, z inozemskimi inženierji tehniki in vodilnem* .ielavd ustanovljena nodietia še ne pomeni;o stvarnega uspeha če skoraj niti eno podietie ne kriie stroškov in ne knže do hi bilo v doslednem času gos*v->d!?rsko nVf-5-vnn D°ionsko vod! vse to proč od socialistične družbe in do« meni oarimno eksperimentiranje z ljudmi in go,sn^r!arstvom.
Kaliski svetuje, da bi nemške intelektu. Jlce. industrijce in politike ter vse druge, ki se ogrevajo za nemško.bo! lševiško poli. tiko. postavili vsaj za eno leto v ruske živ. Ijenske razmere Tedaj bi se jim morda ta politika razodela v svoj' pravi podobi: kot samoprevara. ki nemškega naroda ne bo rešili iz niegovega težkega položaja, pač pa mu bo zanrla pot do njegove osvoboditve, pot k Zedinjenemu evropskemu konti, nentu.
Tako sodi nemška socia'istična revija o nemško, boljševiškem političnem ljubim, kan ju.
Obleganje portugalskih upornikov na Azorih
Ultimat portugalske vlade revolucionarjem na Azorih — Uporniki na
dveh manjših otokih so se že vdali
Lizbona, 18. aprila. AA. Portugalske čete. ki jib je vlada poslala proti upornikom na Azorih, so se izkrcale v Sao Miguelu Id v Terceiri in da so začele prodirati proti upornikom Letala so metala nad otoki proglas vlade, ki poziva prebivalstvo, naj se pokori odredbam legalne portugalske vlaie. Po poročilu portugalske vlade so čete bojevite ln povsem zanesljive.
Lizbona, 18 aprila. AA Vlada je upor ii-kom na otoku Madeiri poslala 24-urni .uti-mat s poročilom, da bo obstreljevala s topovi njihove položaje Revolucijonarji doslej niso odgovorili. Zdi se, da hoče jrirto bi*/ na času, ker postaja položaj na Por'u gaiskem čedalje bolj resen. Po raznih ve-
steh se revolucionarno gibanje po vsej Je-žei.i naglo sji.
Lizbona. 18 aprila, s. Revolueijonarji oa otokih Graziosa in San Jorge so se vdali.
Lizbona. 18 aprila. AA Vladno časopisje poroča, da so se uporniki na dveh manjših otokih Azorov vdali Privatne vesti iz Funchala zanikajo, da na otokih zmanjku je živil Pravijo, da ni v mestu Funchaiu nič žena. ker so zbežale na bližnje griče
Lizbona, 18. aprila AA Portugalsko vojno ministrstvo razglaša, da je razpustilo 3 pešpclke, ki so se nahajali na pobunje-nih otokih Razen tega je ministrstvo razpustilo več obalnih baterij. Istočasno je ministrstvo sestavilo nov pešpolk. ki bo nameščen v Horti.
Razkol med češkimi klerikalci
Praga, 18. aprila, d. V češki katoliški stranki je prišlo do nesoglasij zaradi orga--ni-acije katoliškega mladinskega pokreta Dočim se večina prizadeva da bi se mla= dinska organizacija popolnoma podredila stranki, zahteva manjšina, s katero simpa* tizira nadškof dr Kordač, naj bo ta orga nizacija popolnoma neodvisna od strankar. sko.političnih bojev Očividno na željo nadškofa je poslal kardinal državni tajnik Pacelli pismo v Prago v katerem izraža željo lapeža in cerkve, naj bo mladim, popolnoma neodvisna od strankarskega pokreta To pismo ie strankino glasilo sicer objavilo, toda v potvorjeni obliki zarad' česar je zahteva! nadškof dr Kordač naj list objavi pravo besedilo vatikanskega dr ž-ivnega tajnika, kar se pa doslej ni zgo--dilo
Povratek Doumerguea iz Tunisa
Pariz, 18. aprila AA. Ob 10.20 dopoldne se je vrnil iz Tunisa v Pariz predsednik francoske republike Doumergue. Na postaji so ga pozdravili predsednik vlade z vsemi ministri. predstavniki oblasti in mnoge druge osebnosti. Velika množica ljudstva je predsednika republike prisrčno pozdravljala.
Italija prekaša Anglijo v grajenju vojnih ladij
ženeva. 18. aprila g. širša javnost ni doslej skoraj opazila, da se je v statistiki za dobave vojnih ladij tujim državam dvignila na prvo mesto pred Anglijo rtaliia. Trenutno grade v Angliji samo eno 5ojno ladio za Jugoslavijo, v Franciji pa tri podmornice in enega torpednega rušilca za Poljsko.
BetMenov jubilej
Budimpešta. 18 aprila AA. V začetku včerajšnje seje ministrskega sveta ie prosvetni minister grof Klebelsberg čestita) grofu Bethlenu k desetletnici ministrovanja Grof Bethlen se je zahvalil s kratkim govorom in je dejal, da je dolžan hvalo svojim sodelavcem, ker je madžarski narod vendarle prišel do spoznanja da vodi vlada pravilno politiko v interesih države. Nato ie kmetiiski minister poročal o rezultatih žitnega kongresa v Rimu.
Izmenjava umetnin mod Poljsko In Madžarsko
Varšava. 18 anr:'a ? P-Hska in Ma džarska sta sklenili poeodbo o vzajemnem vračanju madžarskih in poljskih umetnin v muzejih.
Ameriški sičenjak - kaniba)
Newyork, 18. aprila, d Ameriški razisko. valeč VVilliam Seabrook je spisal o svojih doživljajih med kambali Zahodne Afrike knjigo ki je v ameriški javnosti zbudila eiiko razburjenje Seabrook priznava v svoji knji?- povser. odkrto da je jedel človeško meso Kritiki v ameriških listih ga ostro absoiaio in naglašajo da je Sea> Srook ^dini belec ki je prostovoljno iz znanstvenih razlogov postal kanibal V svoji kniig; podrobno opisuje kako so ga kanibalski črnci uvedli v vse kuharske skrivnosti kanibalizma Med drugim tud; iavaja da so mu priporočali kanibali kot oosebno deHkateso človeško dlan V boju ubiti sovražniki se pečejo na ražnju nad ognjem ali pa kuhajo in enega izmed njih ie Seabrook. kakor pripoveduje, tudi sam pomagal jesti.
Minister, ki ni hotel postati lopov
innsbruck, 18. aprila d. Pred odhodom iz Tirolske v Južno Ameriko je imel bivši minister za kmetijstvo Thaler, ki namerava osnovati v eni izmed južnoameriških držav kolonijo avstrijskih poljedelcev, v svoji domači vasi Oberau na prostem za siovo shod. na katerem je izrekel tudi naslednje senzacijonalne besede: »Kot nepokvarjen, odkritosrčen človek sem šel svoj-čas na Dunaj, kjer pa bi kmalu iz mene napravili lopova « S krova parnika »Conte Rosso«, na katerem potuje v Južno Ameriko, je poslal svojim prijateljem v Ino-mostu brzojavko, v kateri jim sporoča, da je prepričan o uspehu svoje misije.
Najmanjše letalo na svetu
Napolj, 18. aprila g. Danes je bilo na
letališču v Campo di Chino preizkušeno najmanjše letalo na svetu, ki tehta samo 180 kg in meri na širino 3 in pol metra. Med 23-minutnim poizkusnim poletom je doseglo to zračno motorno kolo povpreCno hitrost 165 km na uro.
Elektrifikacija angleških železnic
London. 18 aprila g. Angleška vlada je izdelala ogromen načrt za elektrifikacijo angleških železnic, česar izvršitev bi sta'a okroglo 300 milijonov funtov Tem stroškom je treba prišteti še 80 milijonov fun tov za napravo potrebnih električnih een tral Elektrifikacija obrata bi prinesla angleškim železniškim družbam okoli 12 In tm»! mililona funtov prihranka na obratn'b stroških Vlada bo baie prevzela jamstvo ?a 1zvršitp-t» tpea fantast^neea olelrrifika cijskeea načrta, ki bi razen teea omogočil zaposlitev 60.000 delavcev za dobo 20 let
K položaju na evropskem delovnem trgu
O naraSčanju brezposelnosti piše Er-win Rawicz v najnovejši številki revije »Sozialistische Monatshefte« med drugim-Na nemškem delovnem trgu se položaj razvija skrajno neugodno. Današnja depresija se sploh ne da primerjati s prejšnjimi leti, ker je celo v sibirski zimi leta 1928/29. bilo v Nemčiji mnogo manj brez-pose'nih kakor v pravkar minuli zimi, ko so jih v februarju našteli pet milijonov. 90 % brezposelnih je podpirala država, in sicer kakih 2 in pol milijona z zavarovalninami proti brezposelnosti, dva milijona delavcev sta pomagali vzdrževati »Krisen-fiirsorge« in »Offentliche Fursorge«. Ce bi se delovni čas skrajšal na 40 ur, bi lahko kakšnih milijon delavcev zopet dcfcilo delo, dasi bo skrajšanje delovnega časa občutno prizadelo že zaposlene delavce in nameščence. Vzlic temu se nemške strokovne zveze zavzemajo za skrajšanje, poudarjajoč potrebo solidarnosti zaposlenih delavcev z brezposelnimi.
Prav tako ogromni obseg je zavzela kriza v Angliji. Ker je tu za tretjino mauj delavstva nego v Nemčiji, je za Anglijo 2 milijona brezposelnih že zelo težko breme. Izmed 12 milijonov, ki so zavarovani zoper brezposelnost, je bilo ob Koncu januarja 2.6 milijona brezposelnih in kratkoročno zaposlenih; to pomeni, da je prizadetih 21.5 °7r zavarovancev. Temp.-) s katerim gospodarska kriza izpodkopuje de-'ovni trg. se kaže že v tem, da bo L^alti število brezposelnih v Angliji dvakrat ta-no visoko kot je bilo lani.
Kriza delovnega trga je prodrla tudi v Francijo, ki je bila doslej še najmanj prizadeta. Uradna statistika brezposelnih nam kaže krizo samo delno, ker so najprej začeli odpuščati inozemske delavce V primeri z razmerami v Nemčiji in Angliji pa se brezposelnost v Franciji dose-daj še ni dvignila kdo ve kako visoko, kei je struktura francoskega gospodarstvi za take krize odpornejša. Vzlic temu ima trancoska vlada že zdaj hude preglavice, kako bi rešila vprašanje podpore brezposelnim. V novem zakonu o socialnim zavarovanj' ni določne o podpori v primeru brezposelnosti. Prefekt departementa Seine pa ]e nedavno sam odredil, da brezposelni dobivajo iz državne blagajne osem tankov na dan. a le tedaj, če so dani iz-vestni pogoji. Rodbinska doklaia k tej :>odp>ri znaša za nepreskrbljene otroke nad 16 let 4 franke dnevno, pod 16 let 3 50 fr., za ostale rodbinske člane £.50 fr., vendar skupna podpora ne sme znašati več ko 18 frankov na dan.
Ta odredba seineskega prefekta pričuje da začenja tudi Francija segati po državna m p odpiranju brezposelnih, torej po sredstvu, Ki ga doslej ni poznala. Razmišljajo celo že o tem. da svoje socialno zavarovanje razširijo tudi na brezposelnost.
Izpremembe v UJU
Beograd, 18. aprila. Zaradi novih določil v uradniškem zakonu glede strokovnih udruženj so izstopili iz izvršnega odbora UJU dosedanji predsednik Milan kabre-novič, podpredsednik Miladin Cvijovk urednik »Narodne Prosvete« Milorad Vuja-uac iti član Pavle Flere, ker po novem zakonu ne smejo biti več člani uprave Na zadnji seji je zaradi tega izvršni odbor z zastopniki vseh sekcij izvolil za poslovo-Ječega predsednika Damjana Rašica, učitelja iz Beograda.
Damjan Rašič je dovršil učiteljišče v Ja-godini. Udeležil se je vojen od leta 1912 do 1919 Nad 7 let je bil v vojni. Dosegel je čin pešadijskega podpolkovnika. Leta 1914 ie dobil strel skozi prsi. Gospod Rašič ie sodeloval pri raznih listih strokovne in beletristične vsebine. Spisal je tudi knjigo »Potom vojne k svobodi«. Rojen ie v selu Zagradju v Šumadiji. Je izrazit rodoljub in oduševljen Jugosloven.
Na sei1 14. t. m je izvršni odbor napravil sklep, da se UJU v smislu novega zakona reorganizira po banovinah Sedanje sekcije bodo formalno likvidirale že v juniju ter se oreosnovale v banovinske sekcije. V mliiu bodo nove banovinske sekcije imele redne skupščine Za sekcijo UJU Liubliana ne bo izorememb. ker je že sedal orav za prav formirana na banovinski osnovi
Izvršni odbor se je bavil tudi z vsemi vprašanji, ki zadevajo novi uradniški zakon in vse dopolnilne predpise, ki še izidejo.
S turneje mariborske Glasbene Matice
Jugoslovenska razstava v Bratislavi
Bratislava. 18 aprila AA Danes je bila v paviljonu Slovaške umetniške besede otvoriena iugoslovenska razstava grafikov diagramov in fotografij, ki io prireja centralni oresbito ori predsedstvu ministrskega sveta Razstava ie pod pokroviteljstvom iugoslovensko-češkoslovaške lige Ker je razstava doživela velik usoeh v Pragi in Brnu. if v Bratislavi vladalo zanio velike zanimanje Ob otvoritvi so se zbrali mno-goštev m; zastopnik' političnega gospodar skega m kulturnega življenja iugosloven-ski generalni konzul v Bratislavi Mihetič vsi tuj: konzuli v Bratislavi, predsednik novmarskesra sindikata in člani iugosloven-ske kolon i i e.
Razstavo je otvoril predsednik češko-slovaško-iueoslovenske l'ee dr. Bela poudarjajoč velik napredek Jugoslavije v zad-niih 10 letih.
Razstava bo odprta do 22. aprila. Iz Bratislave se preseli v Poznanj, kjer bo otvorjena v okvirju tamkajšnjega vele-sejma
Mednarodna konferencomanija
Beograd, 18 aprila AA Na pobudo francoske federacije klobasarskih obrtnikov bo 20. ln 21. t. m. mednarodni sestanek klobasarjev v Parizu, na katerem bodo razpravljali o unifikacijl carinskih tarif in organizaciji izvoza ln uvoza klobas, o veterinarski in sanitetni kontroli mesa itd. Uprava francoske federacije je povabila naše strokovne organizacije preko Zveze obrtniških druStev na ta sestanek.
Proslava osvobofenja na Krku
Sušak. 18 aprila n. Dne 26. t. m. se bo vršila na Krku proslava 10-letnice osvo-bojenja. Pri svečanosti bo predvsem sodelovalo Sokolstvo ter je v zvezi s tem izdala sokolska župa Sušak - Reka danes okrožnico, v kateri javlja da bo 26. t. m. razvit na Krku sokolski prat>or ter pride na to svečanost tudf prvi naniest.nlk starešine Sokola kraljevine Jugoslavije En-gelbert Gangl.
Gostoljuben sprejem v Leskovcu
in ljubezen med
Leskovac, 16. aprila. Po ogledu bojišča pred Kumanovem je začelo deževati in je prav izdatno deževalo ves čas našega koncerta, tako da smo imeli te malo izgledov na moraličen ali ceio materijelen uspeh Pa so prišli vsi ln /.a sedli veliko »sokolano«, poslušali, strmeli, ploskali vzradoščenja. Ker so enake prireditve tu zelo redke, je bilo njihovo vese'je tem bolj izrazito. Slovence pa so slišali prvikrat.
Po sijajno uspelem koncertu _ v moralnem Ln gmotnem pogledu — ter kratki večerji. kjer so nam delali družbo komandant mesta s svojim odličnim oficirskim zborom ter zastopniki mesta, pevskega društva :n Sokola, smo se odpočili pod gostoljubno streho meščanov iz vseh slojev
Dne 15 aprila ob 8. smo zopet posedli vojaške avtomobile, ki so nas popeljali na 4 km oddaljeno postajo Spremljali so aas komandant mesta, oficirji, predstavniki raznih oblastev in mnogo občinstva Dobro je bilo. da je prenehalo deževati, da je bilo slovo od Kumanova tem lepše Ko smo zasedli v vlaku svoja mesta, so nepričakovano zabmeli v zraku trije aeroplani. ki jih je v slovo poslalo poveljstvo iz Škofija — pozornost brez primere Po triurni vožnji smo prekrižali mejo bivše Stare Srbije pri Vranji in ob 13 smo lošli do našega dnevnega cilja — do Leskovea
V Leskovcu na postaji nas je pričakala množica ljudstva s svojim županom Mibaj-lo Burinčičem na čelu tn pevski društvi »Bratstvo« in »Branko« s svojimi čestltlji-vimi zastavami Po običajnem pozdravu in odzdravi smo se strnili v povorko ter korakali za godbo med gostim špalirjem občinstva po dolgih ulicah okrašenih z za stavami in zastavicami Pazno oko stražnikov je budno zasledovalo tipično cestno nadlogo vseb Južnih mest. cigansko deco, ki je s stegnjeno roko »molila gospona ali gospodja« za »en sam dinar« Dospevšl do srede mesta so nas pozdravili topiči, izpa-Ijeni v čast bratov Slovencev
Povedli so nas v botel Hostič. določen za naš koncert in našo prehrano Hotel ima nad 60 m dolgo dvorano, ki se s stekleno steno pregradi v dva prostora. V tej dvo-
— Slovenska pesem seje bratstvo jugom in severom
rani nam Je mesto priredilo obed. Navzoči zastopnik mesta nas je vnovič zelo prisrčno pozdravil in izjavil, da mesto prevzame za dobo bivanja v Leskovcu vse stroške za prehrano in stanovanje Pri aa-kazovanju stanovanj smo opazili, da so domačini kar tekmovali med seboj, kdo za-more biti bolj ljubezniv in gostoljuben Ves ta krasen sprejem nam je pripravil g Sre-ten Dinič. šolski nadzornik v p., duša sprejemnega odbora, ki mu s tem izreka Matica svojo zahvalo Po kratkem odmoru v nakazanih stanovanjih je napočil trenotek našega nastopa v koncertni dvorani Za ivignjenim zastorom je nudil zbor ob pestrih narodnih nošah naših članic krasno sliko pred velikansko in prenapolnjeno dvorano Bivši predsednik pevskega društva »Branko« je pozdravil prvi nastop Slovencev v Leskovcu. naglašajoč. da z glasbeno umetnostjo, osobito z našo pesmijo 1opri-našamo in utrjujemo duševno zbližanje in uedinjenje severa z jugom naše obširne Jugoslavije Kljub dejstvu, da je zbor ja-stopil pred publiko, ki po svoji večini ai glasbeno šolana, so že pesmi zbudile razpoloženje. ki se je stopnjevalo do viharnega navdušenja in doseglo vrhunec, ko je ga Jelica Stanimirovičeva izročila kito svežega cvetja našemu dirigentu prof V. Mirku v znak ljubezni in zahvale Srbov do nas Slovencev Nato so se pomešale naše narodne noše med občinstvo v pestri Igranki ter se aavezaJo marsikatero prijateljstvo in poznanstvo Le prehitro smo se morali ločiti od naših gostiteljev, da si v potrebnem počitku zberemo novih moči za nadaljnjo turnejo Skoro ves zbor je bil nastanjen v privatnih stanovanjih Iznena-deni nad razkošnostjo v notranjosti srbskega doma in gostoljubja pod domačo streho, smo se drugi dan poslavljali s solzami v očeh Končno pa smo se zopet v mnogoštevilnem spremstvu znašli na postaji, kjer je moški zbor zapel zadnje pesmice v slovo. Odličen Leskovčan je izjavil, da smo Slovenci njim dali roko in srce, Leskovac pa je nam daroval samega sebe in nam nudil vsega, kar jim je naklonil Bog. Odhajali smo z zavestjo, da nam ostane Leskovac r trajnem, najlepšem spominu.
Konferenca o izboljšanju poštne službe
Beograd, 18 aprila AA Na poziv pro« metnega ministra g Lazarja Radivojeviča je bila sklicana za danes konferenca vseh oblastnih direktorjev poštnih in telegraf, skih direkcij v državi, da razpravljajo o vprašanju zboljšanja poštnega, telegrafske, ga in telefonskega prometa Prvo sejo je otvoril osebno prometni minister Radivo= jevič. Prisotna sta bila poleg vseh direk« torjev tudi pomočnik ministra dr Ratajec in načelnik poštnotelegrafskega oddelka. Seje bodo trajale več dnu
Nenavadna prometna nezgoda v Zagrebu
Zagreb. 18. aprila n. Danes dopoldne se ie pripetila na vogalu Vlaške in Draškovi-čeve ulice neobičaina prometna nezeoda Pri ovinku dvojnega tramvaiskega tira se ie znašel nenadoma med dvema tramvai-skima vozovoma tovorni avto lesne in premogovne treovine Viktoria Montasra Tramvajska vozova sta avtomobil popolnoma zdrobila ori čemer se ie vžgal bencin v tanku ter povzročil eksnloziio Škode ie 'koli 'iO.OOO Din ker le avto docela razbit Eksplozija ie povzročila med prebivalstvom silno paniko, zlasti ker se na ulici ni videlo kai ie orav za Drav povzročilo silno detonacijo Tako z ulice kakor tudi z obeh tramvajskih vozil so se razbežali oasanti na vse strani. Več potnikov ie bilo ranjenih toda samo od drobcev razbitih tramvaisfcih šip
Prapor niške sokolske župe
Beograd, 18 aprila p. Na pravoslavne binkoštne praznike bo niška sokolska župa razvila svoj prapor. Kumoval mu bo ministrski predsednik general živkovič.
Izročitev jugoslovenskega paviljona v Milanu
Milan, 18. aprila AA. Včeraj je bil s kratko slovesnostjo izročen jugoslovenski paviljon upravi milanskega velesejma. Svečanosti so prisostvovali jugoslovenski poslanik Rakič in odlični zastopniki oblastev in korporacij.
Aretacija jugoslov. vojaškega begunca na Dunaju
Dunaj, 18 aprila s. Ker je grozil svoji bivši ljubici, da jo bo ustrelil, je bil tukaj aretiran 26-letni jugoslovenski vojaški begunec Maksimilijan Kristl. Izročili so ga deželnemu sodišču.
„Kandid" je izšel!
AU že poznate Volterja? Citajte! Izdala »Tiskovna zadruga«.
Odlikovanje domačega zdravilnega preparata na mednarodni razstavi
Nizza, 18. aprila. Na veliki mednarodni razstavi medicinskih preparatov, ki je bila ta mesec, so odlikovani znani domači pie-parati »ALGA« za masažo in »ENERGIN« za jačanje krvi. živcev in apetita z največjim odlikovanjem: zlato medaljo, častnim pokalom in častno diplomo.
Predavanje o davku na poslovni promet
Trgovsko društvo »Merkur« v Ljub lian* je priredilo danes zvečer v mali kazinsk1 dvorani predavanje o novem skupnem dav* ku na poslovni promet O tej važni davč» ni reformi in o izvajanju novih zakonskih in izvršilnih predpisov ki se tičejo poslov« nega davka, je predaval naš priznani stro» kovnjak konzulent Zbornice za TOI go* spod Fran Žagar, ki je poda! pregledno sliko dolgoletnih teženj in prizadevanj nas ših gospodarskih krogov za ukinjenje odn. omiljenje tega davka, nakar je podrobno raztolmačil nove zakonske in izvršilne pred® pise ter pomen nove davčne reforme.
Za predavanje je vladalo med ljubljan« skimi kakor tudi izven ljubljanskimi trgov« ci. industrijci in obrtniki nepričakovano veliko zanimanje Še preden je predsed« nik Trgovskega društva »Merkur«, zbor« nični generalni tajnik dr Windischer otvo« ri! predavanje in pozdravil poslušalce, je bila dvorana do zadnjega kotička napol« njena tudi vhod v dvorano je bil povsem zatrpan Številni posetniki so se morali v gručah vračati, ker niso mogli priti v dvorano Veliko zanimanje, ki ga je vzbu* dilo to predavanje med interesenti priča na eni strani, kako visoko cenijo strokov* no znanje predavatelja, na drugi strani pa nam dokazuje kako globoko je posegla ta davčna reforma v poslovanje naših trgov« cev obrtnikov in industrijcev in kako so nove davčne določbe navzlic številnim ča« sopisnim objavam in razoravam fzlasti v »Jutru«) potrebne podrobnega pojasnila. Številni posetniki. ki niso prišli na svoj račun so izrazili željo, da bi se to preda« vanje še ponovilo.
Nogometno prvenstvo na Dunaju
Dunaj, 18. aprila s. V nogometnem prvenstvu I. lige je danes zmagala Vienna pičlo nad Sportklubom z 1:0 (0:0). S tem se je Vienna dvignila na čelo tabele, kjer vodi z 22 točkami. Na drugem mestu je Admira z 21, na tretjem pa Rapid z 18 točkami.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za nedeljo:
Pretežno oblačno in hladno s padavinami.
Danes ob	7. in 9.
velika premiera velealpskega govorečega filma:
Sin belin planin
V glavnih vlogah
Louis Trenker
Renate Mii"er. Fe!!x Bressart, M. Solveg.
Vrag z Matterhoma. — Tajnost Zermatta.
Kot doDolnilo: »Ave Maria« poje znamenita zagrebška primadona — članica HerlircVp d^^vne opere Ljubica Oblak-Strozzi.
ELITNI KINO MATICA
Predprodaja vstopnic od 10.—%13.