Maj 2007	]L@8® 113 Številka 159 (dMt\t£v	211^® EET /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/

yr-™iGrand x v,
Casind j
Portorož g
^ • ijfo1
Ec
3
J "V v - 5*
(a^iAo Portorož dd.
Hitra cesta Jagodje-Lucija
ft(£h
SE
NTER
SEČOVLJE
PRODAJA IN MONTAŽA

KATALIZATORJEV ^ avtopiaščev servis avtoklim
AVTOKLEPARSTVO iuJ& sloveni Ejtriglav AVT0UČARSTV0
Parecag 173a, Sečovlje	tel.: 05/672-02-00
Krajani Lucije so bili na javni obravnavi v sejni dvorani KS Lucija (25. 4.) seznanjeni z nekaterimi že bolj konkretnimi informacijami kako in kje naj bi v skladu z Državnim lokacijskim načrtom (LN) potekala hitre cesta Jagodje - Lucija. Če je predlog Bogdana Pajka glede prekategorizaciji dvosmerne Šolske ulice v Luciji v enosmerno naletel na soglasje krajanov, je postalo zelo vroče tisti hip, ko je Gorazd Kobal razkril kateri stanovanjski objekti se bodo morali umakniti hitri cesti. To so Lučan št. 1, 10, lOa in 11., Liminjanska 92 in Strunjan 58. Pod vprašajem
je rušitev hiše Liminjanska 101. Lokacijski načrt ne predvideva več gradnje odseka HC Lučan - Valete čez Beli Križ proti Piranu. Jožef Horvat z arhitekti iz Izole je prinesel nov načrt, ki po njegovem ne zahteva rušitve niti enega objekta. Predsednik Sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič ga je napotil na pravi naslov. Minister za kmetijstvo k obstoječemu načrtu trase HC zaradi zaščite kmetijskih zemljišč ne bo dal soglasja, je zatrdil Horvat. Svet KS Lucija je sklenil naj država (DARS) vsem, ki jim bodo rušili objekte, pomaga pri iskanju novih lokacij in jim izplača odškodnino po tržni ceni za obalno območje.
Društvo Štorta uredilo oljčni nasad na Forma vivi
Člani oljkarskega društva Štorta Piran so na Forma vivi, kjer upravljajo z občinskim oljčnim nasadom, izpeljali posebno akcijo priprave oljčnika za bogato rodno letino, ki se sodeč po cvetenju nemara tudi obeta. Novemu županu Pirana Tomažu Gantarju so bivši predsednik Štorte Atilio Radojkovič (novi je Vladimir Knez), tajnik Benjamin Ličer in predsednik NO Anton Biloslav predali lansko letino olja za protokolarne nameni in upajo, da bo glede na bujno cvetenje avtohtonih piranskih oljk, tega žlahtnega olja še več. Atilio Radijkovič je narezal tudi vejice za nove cepiče piranskih oljk. Člane društva je na delovni akciji na Forma vivi obiskala tudi veleposlanica Španije Carmen Fontes in tudi sama prijela za škarje. Oljčnik je sedaj lepo urejen, oljke cvetijo, kakšna bo letina pa bomo šele videli, ker so vsake take napovedi nehvaležna stvar. Oljka ima namreč kar nekaj sovražnikov. Napadajo jo oljčni hrošč, oljčna muha, sedaj pa se je na mlade oljčne veje ponekod nalepil tudi še en nevaren škodljivec, črni kapar.
Konec Jorasove evropske poti?
V času obiska vlade na Obali, 21. marca 2007, so tudi svečano odprli mednarodni mejni prehod Dragonja in napovedali, da s 1. januarjem 2008 začnemo v naši državi uveljavljati strog schengenski režim na zunanji meji Evropske unije, torej tudi na kopni in morski meji med Hrvaško in Slovenijo v Istri, “schengenska” zračna kontrola pa nastopi tri mesece pozneje. Potniki iz tretjih držav se bodo morali izkazati izključno le s potnimi listi, vizume za bivanje v prostoru EU bo potnikom iz tretjih držav za to območje dajala Slovenija. Poizkusno je začel delovati tudi centralni računalniški sistem evidence policiji zanimivih oseb. Bolj aktivna bo tudi občasna policijska in carinska kontrola “na zeleni meji”. Režim bo v vsakem primeru prinesel ljudem ob meji nekaj sitnosti. Ukinjeni bodo številni dosedanji prehodi, režim pa tudi ne pozna tako imenovanih turističnih con. Joško Joras, na primer, ne bi smel več hoditi domov in z doma mimo mejne kontrole kot doslej, skoraj zanesljivo pa si bo moral nabaviti tudi potni list.
Severina navdušila
V času jadralskega dogodka leta Marinada 07 je Hrvaška estradnica Severina 12. maja v portoroškem Avditorju priredila odličen koncert.
<-<3°, Kar je čisto j&Č*- injalno rX_r\ je resnično!
Popolna oskrba vida.
Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500
Deset tisoč rož za Izolane
Izolski župna Tomislav Klokočovnik je 11. maja Izolankam in Izolanom podelil 10.000 rož, da bodo njihovi domovi še lepši - in tudi kot znak pomladi, dobrega in prijaznega sodelovanja.
FOTO: Edvard Dečman.
Obala 7, 6320 Portorož
la ptertos toiogtatije s CD, diskete Smart TJiedia, Compact Flasit iz digitalnega totoapatata na totogiatski popit
E-mail: fotoquicklab@siol.rG.
lwww,geodfies.com/quick!abfotolaborataiij1
Hrvatič se je vrnil
Po nekaj dnevih skrivnostne odsotnosti in velikega ugibanja v medijih kaj naj bi se z njim zgodilo, se je Rajko Hrvatič zdrav in čil vrnil v Portorož.
SIMPLV CLEVER
Dda HappyHoliday
NA POT Z NAMI,
DESTINACIJO IZBERETE SAMI!
Začnite z nami nepozaben dopust!
Skoda HappyHoliday: izberite popust do 2.500 EUR e ali enega od bogatih paketov opreme za vaš dopust.
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
Študentke Turistice
načrtujejo
Folklarjado
Projektna skupina mladih študentk III. Letnika Visoke šole za turizem TURIST1CA, Amela Paratušič, Admira Grgovič, in Jasna Kolovrat, želi uresničiti projekt Folklarjada - Festival plesnih in pevskih folklornih skupin z območja Obale. Če jim bo uspel v celoti bo na Tartinijevem trgu v Piranu 31. maja ob 19.00 uri nastopilo morda celo 10 folklornih skupin. Skupine bo ocenjevala jiosebna žirija v sestavi:	Zupan Pirana
ali podžupan, predstavnik Avditorija, predstavnik strokovno-izobraževalne javnosti in predstavnik strokovne javnosti.
Program bosta povezovala Samo Weble in Mateja Golob (“DU-JES”).
Salon za masažo
Sanja Krezič
Kaldanija 28D, 5246 Buje GSM: 00 385 (0) 91 7316 581
i MORFIJA JO	GU


v
>* * M
m
-'iti,.
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
3HEF
■
Skregani župani ne bi mogli sodelovati
Vedno več je informacij, da naj bi bili naši trije obalni župani Boris Popovič, Tomislav Klokočovnik in Tomaž Gantar malce navzkrižno skregani, kar je glede na enoten dobro zastavljeni politični program Piran je naš, Izola je naša, Koper je naš, presenečenje.
Novinarji tu in tam sicer lahko opazimo, da med župani ni naj večje ljubezni. Vendar, ko jih vidimo skupaj na kavici, smejoče se in dobre volje, se sprašujem, če nismo v zmoti predvsem mi, ki smo začeli javno ugibati kje naj bi tičal zajec njihovega spora.
Prejšnja lokalna oblast - Združena lista socialnih demokratov, povezana z LDS, ki je veliko let obvladovala iste tri občine kot jih danes obvladuje politična opcija Izola - Koper - Piran je naš, se je sicer tu in tam malce jezno gledala, a tega nikoli niso izkazovali javno. To, da bi si bila župan Izole dr. Tomislav Klokočovnik in župna Kopra Boris Popovič že takoj po volilnem uspehu v laseh, ni več nobena novica. Ljudje bolj nekako ugibajo, kako uspeva s svojo diplomatsko in tiho držo župan Pirana Tomaž Gantar, ki se v več pogledih strinja s kolegom Popovičem, čeprav mu je bilo zadnjič, kot sem zasledil, na nedavni novinarski konferenci v Kopru, ko sije Popovič privoščil vsaj
tri novinarje, malce nerodno. Nizka raven komuniciranja pač, kije Tomaž Gantar (Klokočovnika ni bilo) ni vajen. Bolj kot se trudimo najti izvirni greh „nesodelovanja“ treh županov, bolj se odpira burna domišljija, kaj pa če bi „veliki“ župan Popovič, ki se pohvali z zaslombo pri Janši, res rad narekoval dvema „malima“ županoma, ki jima je na volitvah pomagal priti na stolček? Darko Grad, nekoč podžupan Občine Koper in tesen sodelavec koprskega župana Popoviča, je pri prejšnjih volitvah presedlal h Klokočovniku v Izolo in tudi (vsaj doslej) uspešno vodil pravno bitko z bivšo županjo Bredo Pečan. Z nasveti mu je pomagal odvetnik Franci Matoz, ki po informacijah naj ne bi več opravljal odvetniških storitev za izolsko občino. Zakaj tako, nam ni uspelo izvedeti.
Nespametno bi bilo to, če bi Popovič hotel vplivati na Klokočovnika naj se reši „prestopnika“ Darka Grada. Torej
v
Šestnajst odstotkov svetovnega prebivalstva živi v splošnem pomanjkanju
Po nekaterih podatkih v svetu trpi lakoto in se bori za vsakodnevno preživetje že blizu 900 milijonov ljudi od tega 300 milijonov otrok. Zaradi lakote in revščine vsak dan umre 25 tisoč ljudi, vsakih pet sekund en otrok.
Prav v teh dneh smo veliko govorili o lačnih v svetu in se spomnili nanje s pohodništvom za hrano. Razlike med razvitim in nerazvitim svetom se nezadržno povečujejo. Zahodni svet se duši v izobilju, afriški otroci pa umirajo, ker jim mame nimajo dati kaj jesti. Že dolgo so znana opozorila o nepravični razporeditvi presežkov družbenega bogastva. Prav zaradi tega se milijoni ljudi ne bodo mogli dvigniti z dna revščine. Takšen je žal ta naš svet in tudi zato vsakih 5 sekund v svetu umre en otrok od lakote in zaradi bolezni. Smo za to kaj krivi tudi mi? Če bi v svetu zmanjšali stroške za oborožitev samo za odstotek in ta sredstva namenili lačnim otrokom, bi bili mnogi srečni, a se žal to kot kaže nikoli ne bo zgodilo!
Hrane je v svetu še vedno dovolj, le razporejena ni pravilno, tako kot ne celotno družbeno bogastvo.
Ogroženo tudi naše okolje
Čaka nas še hujši problem - pomanjkanje zdrave pitne vode. Okoljevarstvene organizacije zadnje čase zelo opozarjajo na nezadržno onesnaževanje okolja, kar vpliva tudi na podtalnice, industrija spušča v zrak preveč toplogrednih plinov, zaradi česar naj bi prišlo do večjih podnebnih sprememb, otoplitev v Antarktiki, taljenja ledenikov, naraščanja vodne gladine in hkrati tudi do hudih vročinskih valov, orkanskih neviht in podobnih težav tudi v Evropi, v Afriki in Avstraliji. Napovedi in opozorila strokovnjakov že poznamo, vprašanje pa je, ali smo zares vsi skupaj in posamično že pripravljeni storiti kaj več za varstvo našega planeta, na katerem živimo. Zaskrbljenost ni odveč. Maja 2002 so pri Programu Združenih narodov za okolje izdali sporočilo z naslovom: „Global Environment Outlook - 3“, v katerem so strokovnjaki opozorili, da seje naš planet znašel na razpotju in da bodo odločitve, kijih sprejemamo danes, vplivale na življenje bodočih generacij. Vplivale bodo na naše gozdove, oceane, reke, gore živalstvo.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Ustanovitelj in izdajatelj:
Informa Portorož, tržno komuniciranje in
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@.siol .net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
10 EUR 2.390,64 SIT
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
bi šlo za kadrovska vpletanja nekega župana v delo drugega župana? Piranski župan Tomaž Gantar ima zadnje čase veliko dela in skrbi s svojimi Pirančani, ki so mu na javni obravnavi v Piranu in na protestnem srečanju na Fomačah minirali zasnovo gradnje začasne garažne hiše tik ob morju na Fornačah. Pa vendar j e slišati, da se Tomaž Gantar ne strinja Klokočovnikovo namero onemogočiti - in prevzeti Medicor. Sicer pa naj bi bila ta srčna kirurška ustanova, kot smo lahko prebrali v Delu, njegov smrtni sovražnik? Stroka, delo, pa še županovanje povrhu in obvezna politika. Vse to prinaša obremenitve in tudi najboljšim zdravnikom, kijih je zares škoda - in tudi najboljšemu koprskemu maturantu.
Enotnost in sodelovanje treh županov bo sedaj, ko prihaja Istrska pokrajina, še kako potrebno, če bodo seveda hoteli obdržati nekatere ključne pristojnosti sedanjih obalnih občin.
Franc Krajnc
Razstava slik Klavdija Tutte
V prostorih Banke Koper so v petek, 11. maja, odprli razstavo slik Klavdija Tutte. Po pozdravnem nagovoru gostitelja je avtorja je predstavila kustosinja Obalnih galerij Piran Nives Marvin, dogodek z glasbo pa je pospremila harfistka Anja Gaberc.
Mediteranski svet zaznamujeta kamen in burja. Na prvi pogled morda brezbarvna, a vendar sta lahko barvita in živa. Včasih utrujeno oko tega niti ne opazi, pogled umetnika, prelit na platno, pa razkrije vso lepoto tega sveta.
Klavdij Tutta na Obali tokrat prvič predstavlja dela iz cikla Potovanje sonca, ustvarjena v letih 2005 in 2006. Slikarska dela, ki so sijih obiskovalci z zanimanjem ogledali, dokazujejo njegov prepoznavni slikarski modus vivendi, ki ga skoraj tri desetletja vztrajno in neumorno razčlenjuje. Slike, razstavljene v Banki Koper, so zanimive, vsebinske, barvite, izrazne in globoko sporočilne.
Tuttaje likovnik, ki mu j e draž rodnega ambienta Primorske in njegove širše umeščenosti v naravne in kulturološke tipologije zibelke evropske civilizacije nenehen in brezpogojni izziv za intimno občuteno likovno izpoved. Vsaka podoba je napolnjena s sijočo in toplo sončno svetlobo in atmosfero, je dejala kustosinja Nives Marvin.
Na NT konferenci 2250 udeležencev
V kongrenem centru Hotelov Bernardin se je 14. maja začela tridnevna Microsoftova NT konferenca 2007, največji slovenski poslovno-tehnološki dogodek, ki že 12 let spodbuja razvoj informacijskih tehnologij. Poleg številnih novosti se bodo udeleženci seznanili s podrobnostmi Windows Viste,sistemaMicrosoftOffice2007 ter sporočilnega sistema Microsoft Axchange Server 2007. Uradno bodo predstavili sistem Microsoft Office 2007 v slovenskem jeziku, so sporočili na dobro obiskani novinarski konferenci. Slogan konference: „Prihodnost je zdaj“.
Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Druga svetovna vojna, ki je zahtevala 50 milijonov življenj, se ni končala 8. maja
Dan Evrope, ki ga praznujemo 9. maja, sovpada tudi s praznikom Ljubljane, ko so na ta dan pred 62. leti v naše slovensko glavno mesto vkorakali partizanski osvoboditelji.
Ljubljana je proslavila obletnico osvoboditve s koncertom in ognjemetom na predvečer Dneva Evrope, 8. maja.
Še živeči se spominjajo težkih časov, pa tudi veselja, ki je bilo neizmerno, ko je končno po petih letih trpljenja zmagalo dobro nad zlem. Spominjajo se 2. svetovne vojne kot enega najbolj krvavih dogodkov v zgodovini človeštva, ki je zahtevala 50 milijonov življenj in na desetine milijonov ranjenih, fizično in psihično pohabljenih za vse življenje. Samo v bivši Jugoslaviji je padlo okoli 1,7 milijona ljudi, od tega 700 tisoč pod „bratskimi“ noži, na tisoče pa je bilo usmrčenih tudi nekaj mesecev po vojni.
Ko so nemški generali 30. 4. 1945 svojemu Fuehrerju Adolfu Hitlerju, ki se je že pred vdorom Redeče armade v Berlin zatekel v bunker, sporočili, da za glavno mesto Rajha ni več rešitve, je najprej ustrelil svojo ljubico Evo Braun, nato pa še sebe. Svojemu pribočniku je naročil naj trupli polijejo z bencinom in sežgejo, da ne bi prišlo v roke Sovjetom. Nemški začasni predsednik vlade je po smrti Hitlerja ponujal Sovjetom v podpis premirje, ki pa ga seveda glede na strahotne žrtve (padlo je okoli 16 milijonov sovjetskih vojakov, skupaj s civilnimi in političnimi žrtvami Stalinizma pa okoli 25 milijonov) niso sprejeli, temveč so zahtevali brezpogojno kapitulacijo. Nemški generalpolkovnik Alfred Jodl in ameriški general Eisenhower sta tako 7. maja 1945 podpisala dokument o popolni nemški predaji (kapitulaciji), kije začel veljati 8. maja ob opolnoči. Jodl, od leta 1939 načelnik generalštaba nemških oboroženih sil, je bil na Nuemberškem sodnem procesu obsojen na smrt kot vojni zločinec.
9. maj' tudi praznik osvobojene Ljubljane
Nacistični okupator ni prihranil nič dobrega tudi bivši stari Jugoslaviji, ko so nemška letala 6. aprila 1941 bombardirala Beograd, 11. aprila 1941 Ljubljano nenadoma okupirajo Italijani. Okupator 23. marca 1942 obda Ljubljano z bodečo žico in železobetonskimi bunkerji. Po kapitulaciji Mussolinijeve Italije, 9. septembra 1943, vkorakajo v naše slovensko glavno mesto Nemci. Narodnoosvobodilna vojska osvobodi Ljubljano 9. maja 1945. Naslednji dan, 10. maja 1945 prispe v Ljubljano tudi prva slovenska vlada na čelu s predsednikom Borisom Kidričem, kije bila ustanovljena v Ajdovščini.
Praznovali tudi v Topolščici
62. obletnice podpisa kapitulacije nemške armadne skupine za JV Evropo so se 9. maja spomnili tudi v Topolščici, kjer je nemški armadni general von Loehr pred partizanskim komandantom Ivanom Dolničarjem moral podpisati kapitulacijo, čeprav se je branil in izgovarjal, da se nemška vojska umika z naših prostorov proti Avstriji. Spominsko sobo v Topolščici, v kateri je prišlo do podpisa, si ogleda veliko število ljudi.
Po vojni tudi številne likvidacije
Vlogo likvidatorja simpatizerjev in kolaborantov nacističnega in fašističnega režima ter protipartizanskih borcev je po osvoboditvi prevzela OZNA (Odredi za zaščito naroda), ki je neposredno organizirala in vodila tudi množične povojne poboje, s tem pa zagotovila Komunistični partiji Jugoslavije, da je konkretizirala cilje revolucije in prišla na oblast, kar še danes meče senco na
domovino"- in mimogrede pobijali partizane ter njihove sodelavce - bi lahko danes rekli še živeči belogardisti, ustaši in četniki. Res pa je, da tudi določene partizanske skupine niso bile povsem „čiste“, kar smo lahko zasledili tudi iz pričevanj ljudi na TV oddaji pred nekaj dnevi.
našo polpreteklo zgodovino. „Tudi mi smo se borili za
Japonci se niso hoteli vdati
Na vzhodni strani našega planeta, na Japonskem in v Aziji, so v dneh, ko je Evropa že slavila zmago, potekali srditi boji med ameriškimi in japonskimi silami. Japonska je izsilila vojno z Američani z napadom na vojno pristanišče Pearl Harbor, 7. decembra 1941. Ker japonski militantni fanatiki niso odnehali, so Američani 6. 8. 1945 uporabili najhujše sredstvo - na Hirošimo so odvrgli prvo atomsko bombo, ki je napravila grozovito razdejanje. Eksplozija z vročinskim in rušitvenim valom, ki sta sledila, je takoj zahtevala 80.000 življenj, kar 200.000 ljudi pa je umrlo zaradi posledic, predvsem tudi zaradi sevanja. Tri dni pozneje, 9. avgusta 1945, so Američani odvrgli drugo atomsko bombo in to na mesto Nagasaki. Takoj je umrlo strašne smrti 75.000 ljudi, predvsem civilistov. Tako so tudi na Japonskem najvišjo ceno vojne plačali prav civilisti, kot se je to dogajalo po Evropi. Najhujši napad z zažigalnimi fosfornimi bombami v Evropi je doživelo nemško industrijsko mesto Dresden.
Danes se mnogi sprašujejo, ali je Amerika res morala uporabiti atomsko orožje, saj je morala vedeti, da bodo umirali predvsem civilisti, pa tudi japonske oborožene sile so bile poleti 1945 že na koncu svojih moči. Toda takrat j e veljala preračunljivost. Zakaj bi še naprej umirali ameriški vojaki, če lahko Japonce ustavijo na drugačen način!
Nikoli več absolutistov!
Evropa, ki seje stoletja prepirala, vojskovala in krvavela, je danes združena. Ima enotno razvojno politiko v okviru EU, enotno valuto, meje padajo. Demokracija pa je tista garancija, ki ne bo nikoli več dopustila, da bi lahko prišli na oblast posamezniki a‘ la Hitler, ki bi lahko popeljali svet v novo katastrofo. Težave, ki lahko nastopijo so tako imenovani medkontinentalni spopadi velesil.
Franc Krajnc
■ "lii
primorski u¥p
Za kulturno prestolnico Evrope 2012 priporočen Maribor
Mednarodna ocenjevalna komisija je Ministrstvu za kulturo RS priporočila Maribor, kije prejel tudi največ točk. Koper pristal na zadnjem mestu.
Za ta zares prestižni naslov so se v Sloveniji potegovala štiri mesta: Ljubljana, Koper, Celje in Maribor. Mednarodna komisija (predsednik Guy Dockendorf z luksemburškega ministrstva za kulturo) je svoje delo v Sloveniji zaključila v ponedeljek, 23. aprila 2007 in kulturnemu ministrstvu priporočila mariborski projekt, ki je po besedah predsednika Dockendorfa prepričljivo zmagal. Komisija je odločala na podlagi izhodišč in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu in na podlagi ocenjevalnih listov, ki so jih izpolnili člani komisije. Predsednik komisije je dejal, da so sicer bili vsi štirje projekti pripravljeni zelo profesionalno. Mariboru so prisodili 45 točk, Ljubljani 35, Celju 24, Kopru 18 točk. Mariborski župan Franc Kanglerje prepričan, da si mesto (z ostalimi petimi partnerskimi mesti) glede na program, v katerega so vložili veliko trudi, tak naziv zasluži. Koper je po prejetih točkah žal pristal na zadnjem mestu. Pot do naslova Evropska kulturna prestolnica 2012 pa še zdaleč ni končana. Svoje mnenje mora podati še ministrstvo za kulturo in ga v 30 dneh poslati vladi, ta pa mora predlog slovenske kandidature do konca leta 2007 poslati pristojnim institucijam EU. Po soglasni podpori vseh 27 članic EU bo o predlogu presojala sedemčlanska mednarodna komisija, zadnjo besedo pa bo imel Svet Evropske unije.
Piran
Odložili odlok o občinskem glasilu
Na 5. redni seji občinskega sveta Piran (17. 4.) so po krajši razpravi in vmesnem odmoru za pomensko in vsebinsko tolmačenje členov Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Solni cvet, zlasti pa po predlogu svetnika italijanske samoupravne narodne skupnosti Sandra Kravanje, da bi občinski svet izvolil tudi programski odbor (verjetno iz vrst občinskih svetnikov, ki zastopajo politične stranke), sprejem odloka odložili.
Predvideno je bilo, da bo odgovorna urednica glasila Jasna Softič, vendar so si na občinski upravi tik pred sejo premislili in bodo za to funkcijo iskali drugega kandidata.
Izpostavljeno je bilo nekaj vprašanj. Dr. Patrik Vlačič (SD) je vprašal, ali so uradna glasila lokalnih skupnosti in druge uradne objave po veljavnem Zakonu o medijih (UL št. 35) mediji? V tretjem odstavku 2. člena zakona piše namreč, da to niso. Da se ne bi zapletali v pravne formulacije, bi glasilo moralo imeti naziv informativna publikacija, kajti če bi bil medij po zakonu o medijih, podleže vsem zakonskim normam, od vpisa v razvid medijev do opredelitve in imenovanja funkcije odgovornega urednika, ki odgovarja za uresničevanje programske zasnove, ki mora biti tudi jasno opredeljena. Če bi imel odgovorni urednik nad seboj nekakšnen politični programski odbor, bi prišel v kolizijo glede odgovornosti za objavljene vsebine. Namreč obstaja dvom, ali bi si odgovorni urednik drznil odkloniti objavo neke vsebine, ne da bi sledile sankcije. Vprašljiv bi postal 14. člen odloka, ki pravi, da je odgovorni urednik v okviru določene programske zasnove glasila in kodeksa novinarske etike pri svojem delu samostojen in neodvisen! Če mora ravnati po Zakonu o_medijih, potem mora biti glasilo najprej uradno medij, ki ima uradništvo. Če ni medij po zakonu, lahko ima programski odbor, v koliziji Pa bi bil, če bi imel dva organa z enako ali podobno močjo odločanja o vsebini. Morda bi kazalo poiskati drugačno,tudi cenejšo in zakonsko manj komplicirano obliko izdajanja informativne publikacije. Ideja o ustanavljanju lastnega občinskega glasila je lahko večpomenska.
Dnevi prekrškovnega prava
^ Grand hotelu Bernardiin bodo 17. in 18. maja 2. Dnevi prekrškovnega prava. Organizatorje GV Založba.
Novost na letošnjih 2. Dnevih prekrškovnega prava bodo delavnice za obravnavanje praktičnih vprašanj, ki so si jih zastavili po najobsežnejših področjih dela, in sicer ločeno za policijo, redarstvo ter inšpekcijo in carino. Udeleženci bodo tako lahko dobili odgovore na odprta vprašanja iz pravne prakse, napotke in podlage za rešitve strokovnih problemov ter vpogled v prihodnje zakonodajno dogajanje, je v uvodniku zapisal Hinko Jenull. Otvoritev bo v četrtek, 17. maja, ob 10.00 uri, nato sledi delo po sekcijah. Vodja sekcije 1, z delovnim naslovom: Odgovornost za prekrške, je dr. Katja Filipčič, ki bo povedala tudi kaj so to „bagatelni prekrški". Vodja sekcije 2 -Plačilni nalog v prekrškovnem postopku - je mag. Petra Čas. Vodja sekcije 3 - Prekrški s področja javnega reda - je Rafael Viltužnik. Na tej sekciji bo dr. Liljana Selinšek govorila o problematiki prekrškov zoper javni red in mir. Ob 17.00 bo okrogla miza na temo: Prekrški kot kaznovalna prisila. Vodil jo bo dr. Ivan Bele. Ob 21. uri bo družabni večer.
Naslednji dan, 18. maja, od 9.00 ure dalje se bosta zvrstili še dve sekciji; Vodja^ 4. sekcije z delovnim naslovom Varstvo človekovih pravic v
prekrškovnih postopkih je dr. Alenka Selih.
Vodja 5. sekcije -Vloga sodišč v prekrškovnem pravu - je dr. Zvonko Fišer. Nekaj pred 13.00 uro bodo delavnice za obravnavanje praktičnih vprašanj, na temo policije, redarstva, inšpekcije in carine.
Jesenske
predsedniške volitve
Znanih že nekaj kandidatov: Lojze Peterle, Darko Krajnc in Monika Piberl. Borut Pahor še ugiba?
Po zdajšnji oceni Informe Portorož naj bi ljudstvo na jesenskih predsedniških volitvah izbiralo morda kaj med devetimi kandidati oziroma kandidatkami za funkcijo predsednika države.
V prejšnji številki našega časopisa smo zapisali, da se bomo slovenski državljani v zaporedju štirih let (2007-2010) kar štiri krat podali na volišča. Jeseni 2007 bodo predsedniške volitve, leta 2008 državnozborske in pokrajinske, 2009 prinaša evropske volitve, 2010 pa zelo pomembne lokalne.
Že čez dober mesec in pol bomo zagotovo vedeli kdo so najresnejši kandidati na jesenskih predsedniških volitvah. Znanaje odločitev dr. Janeza Drnovška, da ne bo več kandidiral za predsednika države, za to ugledno mesto pa se že nekaj časa v javnosti izkazujejo Lojze Peterle, Darko Krajnc in Monika Piberl. Največja vladna stranka SDS podpira Lojzeta
Peterleta, kar pomeni, da naj ne bi ponudila svojega kandidata. Če bi imela „svojega“ predsednika države in svojega predsednika vlade, svojega zunanjega in notranjega ministra, bi lahko v celoti obvladovala slovensko politično sceno, čeprav je treba poudariti, da mora kandidat za predsednika države takoj po izvolitvi deponirati člansko knjižico.
DeSUS bo morda uspel pregovoriti svojega uglednega člana Vasjo Klavoro. Še vedno je nekako nejasno kaj bo storil predsednik SD Borut Pahor. Nekateri njegovi menijo, da gaje za tako imenovano protokolarno funkcijo predsednika republike škoda, saj bi bila SD z njim na čelu na državnozborskih volitvah leta
2008 veliko močnejša. Borut Pahor bi namreč lahko postal predsednik vlade, dr. Patrik Vlačič iz vrst SD pa novi zunanji minister, v rezervi pa imajo še nekaj adutov.
Zanimivo je, da nekateri z lahkoto omenjajo kot bodočega predsednika države Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki bi lahko naredil red v Sloveniji in bi tudi znal ubraniti slovenske zaselke na Hrvaškem in Piranski zaliv, če bi bilo potrebno, tudi s silo? Igranje s kandidati za predsedniško mesto pa res ni nikakršna šala. Seznam imen morebitnih kandidatk in kandidatov, ki bi bili primerni za opravljanje predsednike funkcije, še zdaleč ni končan. Predvideva se, da bo ljudstvo lahko izbiralo med najmanj devetimi kandidati oziroma kandidatkami.
Ni nas več le samo milijon!
V Sloveniji je bilo konec leta 2006 2. 004.394 prebivalcev, po oceni Statističnega urada pa naj bi ta številka doslej že narasla na 2.008.516, kar kaže na povečanje za 4.122 oseb.
Konec leta 2006 je bilo 911.319 delovno aktivnih prebivalcev. Če od tega odštejemo 78.303 registriranih brezposelnih, dobimo podatek, da je bilo konec leta 2006 skupaj zaposlenih 833.016, od tega 83.789 samozaposlenih oseb in 31.426 kmetov. Zaposlenih je torej bilo 91,4 odstotka delovno aktivnega (sposobnega) prebivalstva.
Stopnja registrirane brezposelnosti konec leta 2006 je znašala 8,6%, kar je najmanj doslej.
Največ ljudi še vedno dela v predelovalni dejavnosti (228.681),
sledijo trgovina in popravila motornih vozil (108.874), nepremičnine, najem, poslovne storitve (72.511), gradbeništvo (71.903), izobraževanj e-šolstvo (58.829), promet, skladiščenje, zveze (52.624), zdravstvo, socialno varstvo (50.928). V gostinstvu je bilo konec leta 2006 zaposlenih 31.710 oseb, najmanj pa v zasebnem gospodinjstvu (447) in ribištvu (224). Tako kažejo podatki Statističnega urada Slovenije. Ocenjujejo pa, da se je število prebivalcev medtem že nekoliko povečalo in sicer za 4.122
oseb. Torej, če bi nas danes kdo zares preštel, bi nas bilo skupaj 2.008.516. Po oceni tega urada je bilo v preteklem letu 4.615 živorojenih otrok in 23 mrtvorojenih. Očetovstvo je priznalo 2.250 moških. Umrle so 4.603 osebe od tega 12 dojenčkov. V Sloveniji je bilo sklenjenih 2.081 zakonskih zvez, bilo pa je tudi 519 razvez zakonskih zvez ali po domače, ločitev. Bistveno je, da v Sloveniji po dolgem času beležimo skupni prirastek prebivalstva, produktivnost dela pa rahlo narašča.
Izola
Odprli vrata Mimoze
Varstveno - delovni center Koper - samostojni delovni zavod za vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za odrasle in invalidne osebe - je 20. aprila tudi formalno odprl vrata stanovanjskega objekta skupine Mimoza v Izoli nasproti Doma upokojencev, kamor se je že 3. januarja letos vselilo pet stanovalcev.
Sedaj tam prebiva že devet stanovalcev, za katere skrbijo štirje zaposleni in trije prostovoljci. Sredstva za opremo je prispevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za finančno pomoč pa poskrbi Luka Koper, ki je lani odkupila od varovancev zavoda 4000 novoletnih voščilnic. Ob tej priložnosti je Mirela Ivančič, ki je centru priskrbela nastanitev, izročila Marjanu Babiču, članu uprave Luka
Vladoška Cimperman, sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve: »Toje droben korak k izpolnitvi velike želje. Država je dolžna zagotoviti pomoč tistim, ki si je ne morejo zagotoviti sami in s takimi gestami uresničujemo temeljna načela evropske socialne politike naše države.«
Koper, listino o botrstvu.
Varstveno - delovni center ima sedem enot (delavnic). Poleg štirih v Istri še po eno v Divači, Sežani in Ilirski Bistrici.
Povabilu na otvoritev so se odzvali številni gostje, med njimi tudi Marjan Babič, član uprave Luke Koper in izolski župan Tomislav Klokočovnik.
Irena Fister, v.d. direktorice centra: „Zelo sem vesela in ponosna".
Darja Čelik: »Varstveno-delovni center Koper obiskujem že štiri leta, v Mimozi stanujem od 8. januarja letos. Tukaj sem zelo zadovoljna, danes še posebej, ker sem v središču pozornosti in upam, da se bomo še kdaj videli.«
AKV
Prevzemi
Širitev lastne dejavnosti in kupovanje sorodnih podjetij bi naj bila prioriteta razvoja slehernega podjetja tudi v Sloveniji, pa očitno ni več tako. Prevzem časopisno-založniškega podjetja Delo s strani Pivovarne laško je lahko poučni primer za finančne analitike.
Nekako ne moremo dojeti zakaj si je Pivovarna Laško zaželela Delo? Zaradi morebitnega spreminjanja programske zasnove in politike obveščanja osrednjega slovenskega časnika, vpliva na javno mnenje, zagotovitve poceni reklame, ali zgolj zaradi pričakovanega dobička na vloženi kapital. Pivovarna Laško si je pred leti zelo prizadevala prevzeti Pivovarno Union, a so ji zaradi nevarnosti monopola, to onemogočili.
Pivovarska družba je tako skupaj z neodvisnima družbama Radensko in Talisom v začetku maja postala lastnica 94,09-odstotna lastnica največje časopisne hiše v Sloveniji. Pri tem paje tudi zanimivo, da sejez Dela umaknila tudi država oziroma njeni „para ustanovi" Slovenska odškodninska družba, ki je prodala Laščanom celotni 11,72-odstotni lastniški delež in Kapitalska družba (KAD), ki je prodala 6,19-odstotni lastniški delež.
Delo se je kot delniška družba (in časopis) že pred leti znašlo na tržišču, delnice pa so očitno še kako zanimive, saj jih Laščani sicer ne bi kupili. Vprašanje, ki se ob tem postavlja je, ali bo Pivovarna Laško ostala dolgoročni lastnik Dela, ali pa bo delnice prodala tisti hip, ko bo zaslutila njihovo ugodnejšo kotacijo? Mali delničarji, teh je sedaj le še za vzorec, bodo počasi izrinjeni, na poslovanje družbe ne bodo mogli vplivati (morda prek pooblaščenca?), a ni vse izgubljeno. Pridobili bodo ob morebitni prodaji morebitno dražjih delnic.
LIDL načrtuje deset novih trgovin
''•'MIRI
8 9 Jut
* N

Znana trgovska veriga z nemškim kapitalom LIDL, ki je pred slabim mesecem dni v Sloveniji presenetila s hkratnim odprtjem kar 15 novih
supermarketov (enim tudi v Kopru), ........ —t
načrtuje, kot smo lahko razbrali iz« njihovega propagandnega materiala!
„Več za vas“, še deset novih. Takol naj bi jih bilo do konca leta 2007 v|
Sloveniji skupaj že 25. Poudarjajo,-31 da so kupci sprejeli njihove trgovine
odprtih rok - in ker jih tako radi in redno obiskujejo, so se v podjetju Lidl odločili, da do konca leta odprejo še nove. V skladu z njihovo podjetniško „taktiko presenečenja" (tudi verjetno zaradi vedoželjnosti konkurence) do zadnjega ne razkrijejo kje jih bodo odprli. Očitno so tuji trgovci spoznali, da smo Slovenci izrazito dobri potrošniki in daje na tem področju še nekaj prostora. Kako ne bi, pred prvomajskimi prazniki seje v trgovinah kar trlo kupcev, kot da bi napovedovali največje pomanjkanje blaga ali celo konec sveta.
Letošnji 6. Tartini festival je odprla nizozemske violinistka
V nedeljo, 13. maja, zvečer je bil v cerkvi Sv. Frančiška v Piranu koncert nizozemske violinistke Lise Jakobs, s katerim so naznanili začetek letošnjega Tartini festivala. V polnem teku so tudi priprave na sezono. Ljubitelji vrhunske klasične glasbe bodo lahko uživali od 25. avgusta do 15. septembra 2007 in če je lani festival prvič prestopil meje piranske glasbe in z enim koncertom gostoval tudi v Kopru, bo, kot sta zapisali Jasna Nadles, umetniška direktorica festivala in Lea Šuligoj - odnosi z javnostmi, letos storil še en korak naprej in se predstavil tudi občinstvu v Izoli.
Osrednji festivalski dogodek šestega Tartini festivala bo gala koncert L septembra 2007 v piranski stolnici. Poleg Lise Jakobs bodo nastopili še violončelist Francois Salque, flavtist Stefane Bet, ansambel II terzo suono, violončelist Christophe Coin, fagotist Sergio Azzolini, pianist Frederic Lagarde, violinistka Nadia Wiizenbeek, pianistka Ilinca Dumitrecsu in violinist Charles Watt.
FOTO: Marjan Šabič
Pa še res je
Pošta reklamira cenejše položnice
Koliko je vredna vaša položnica? Tako namreč piše na reklamnem letaku, ki ga je izdala Pošta Slovenije, ki tudi že nekaj časa ve, da je provizija za plačilo običajnih zneskov s položnico na pošti skoraj za polovico nižja kot v bankah. To sedaj tudi javno reklamira s pošiljanjem letakov gospodinjstvom, pri tem pa komitente, ki bodo plačevali položnice na pošti obvešča, da bodo lahko sodelovali v nagradni igri. Prva nagrada je 6.250 evrov! V nagradnem žrebanju lahko sodelujejo vsi, ki bodo od 10. maja do 30. junija 2007 vplačali najmanj tri položnice hkrati na kateri koli pošti. Žrebanje bo 3. julija, so zapisali na letaku. Ni kaj. Duh kapitalističnega razmišljanja in želja po tržni prednosti seje končno povzpel tudi na vrh pošte.
Zgodbe o nesojenem plinskem terminalu v Kopru
Iz nič naredili slona
Novinarska konferenca o plinskih terminalih v Pretorski palači v Koper, 9. 5. 2007. FOTO: FK-Primorski utrip.
Na novinarski konferenci v Kopru o domnevni gradnji plinskega terminala v Luki Koper tudi nizki udarci. Ko smo že mislili, da bodo tujci odnehali, zvemo za nove študije.
Boris Popovič:
“Dokler sem jaz župan plinskega terminala v Kopru ne bo. „
Navprašanjenovinarke Dnevnika, ali se je o tem vprašanju kaj posvetoval v Ljubljani, je odgovoril: “Zakaj bi jaz hodil v Ljubljano spraševat ministra o tej zadevi, on naj pride k meni v Koper” Poudaril je tudi, da si Dnevnik s pisanjem o terminalu želi povečati naklado.
Franco Juri:
“Popovič naj se nam opraviči”!
Ker je Popovič v njegovem znanem stilu v slabšalnem pomenu spet omenjal “družino Juri”, ki naj bi bila kriva za vse, kar seje slabega zgodilo v Kopru v času županovanja Aurelia Jurija, je novinar Franco Juri na novinarski konferenci zahteval, da se mu opraviči!
Nerodna zadeva, predvsem zaradi gostov iz tujine, ki so bili prisiljeni poslušati navadno kreganje in nizko raven komuniciranja.
To je le nekaj drobcev z novinarske konference, ki jo je v sredo, 9. maja 2007, v Pretorski palači v Kopru sklical koprski župan Boris Popovič in nanjo povabil tudi župane iz okoliških slovenskih in zamejskih občin. Pogovora z novinarji o tej nekoliko težki problematiki so se udeležili samo trije župani; Tomaž Gantar - župan Občine Piran, Nerio Nesladek - župan sosednje občine Milje in Valter Flego - župan (gradonačelnik) Buzeta. Župana Izole Tomislava Klokočovnika ni bilo na tiskovni, čeprav naj bi bil, kot so potrdili, povabljen. Ugibanja, zakaj ni prišel, so različna.
“V zadnjem času se je spet začelo govoriti o plinskem terminalu in to ne na italijanski, pač pa na naši strani. Prav zaradi pisanja in govoric sem sklical to novinarsko konferenco in pogovor z zamejskimi župani, da iz prve roke zvejo kakšno je stališče Mestne občine Koper. Povem svoje stališče: Dokler sem jaz župan, plinskega terminala v Kopru ne bo! Takšno stališče bo zavzel tudi naš mestni občinski svet”, je bil jasen Popovič, ki je povedal, da je leta 1996 tedanji župan MOK Aurelio Juri hotel prepričati koprske svetnike in predvsem prebivalce Bertokov o prednostih gradnje plinskega terminala v Bertokih. Krajani so se pritožili na ustavno sodišče, ki je sklepe zaradi formalnih napak v postopku razveljavilo. Povedati pa je treba, da je takrat šlo za čisto drugačen tip skladišča za utekočinjeni plin in ne za kakšen velik terminal z vso potrebno infrastrukturo.
Predsednik uprave Luke Koper lahko govori kot podjetnik, da bi lahko bil plinski terminal za Luko Koper dober posel, vendar sem jaz tam član nadzornega odbora in se zagotovo ne bo nič zgodilo, smo lahko slišali. Popovič na začetku tiskovne konference ni pozabil okrcati novinarjev dnevnika in novinarke TV Koper-Capodistria (slednja je za trenutek zapustila tiskovno), zato je tudi vsa zadeva, vsaj na začetku, bila videti kot da smo novinarji revčki na zatožni klopi, da o nizki ravni komuniciranja s sedmo silo niti ne govorimo.
Popovič pač ne varčuje z nediplomatskim besednj akom, je neposreden, kar se je izkazalo tudi na tej novinarski konferenci. Tako smo bolj malo slišali o terminalih, kje vse bi jih nekdo rad postavil, očitno pa je, da je tudi iz nič mogoče narediti slona. Kakršna koli študija seveda ni prepovedana - in tudi ne pomeni, da bo plinski terminal na določenem območju (najnovejše na Srminu?) tudi kdaj postavljen.
Problem zadeva vse okoliške občine
Problem plinski terminal je širši in zadeva vse sosede okrog Kopra, zato moramo delovati enotno in iskati ustrezne rešitve, je dejal župan Buzeta. Lahko bi nastopali kot skupna regija in bi tako pridobili na moči. Župan Milj je pritrdil namigu Primorskega utripa, da je sistem dajanja soglasij glede vladnih projektov precej drugačen v Italiji kot v Sloveniji. Občine Milje v bistvu ne bo nihče nič vprašal in lahko daje le “neobvezne okoljske pripombe”.
Piranski župan Tomaž Gantar je na vprašanje novinarja Primorskega utripa povedal, da se strinj a z županom Popovičem in tudi, da je ima piranska občina že sklep o nasprotovanju gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in v Žavljah. “Če bo potrebno bomo sklepe dopolnili”, je povedal župan Tomaž Gantar.
Za energetsko politiko skrbi
-	in tudi daje dovoljenje- soglasje
-	izključno le država
Za energetsko politiko Slovenije je odgovorna Vlada oziroma njeno ministrstvo, ki daje tudi energetsko dovoljenje. V nobenem vladnem dokumentu ne piše nikakršna namera, da bi na območju Luke Koper načrtovali plinski terminal, pa vendar se je okrog tega sprožila
prava polemika, ki je spravila na bojne okope tudi ali samo koprskega župana Borisa Popoviča in nekatere novinarje, ki očitno vztrajno pišejo in sprašujejo kaj neki se načrtuje?
Robert Časar
Nič se ne načrtuje
Nič se ne načrtuje, nam je na navtični prireditvi Intemautica v Marini Portorož zatrdil Robert Časar, predsednik uprave Luke Koper.
Dr. Marko Pavliha
Nismo zasledili nobenih konkretnih pogovorov
Na ministrstvu v mojem mandatu ministrovanja in v DZ nikoli ni bilo nič resnega in konkretnega o kakršnem koli plinskem terminalu na Obali, nam je zagotovil dr. Marko Pavliha, nekdanji minister za promet in zveze ter do nedavnega podpredsednik DZ, ki pravi, da so v času njegovega ministrovanja bili sicer kakšni obiski, vendar nikoli nič otipljivega, pa tudi sam bi bil odločno proti takšnemu terminalu. Podobno pravijo tudi sedanji vladni ministri.
Vroče v Trstu
Res pa je, da se v naši neposredni bližini - v občinah Milje in Trst - bije bitka zoper nameravano postavitev kar dveh plinskih terminalov - enega v Tržaškem zalivu, drugega na kopnem v Žavljah. Študije so pri koncu in vsak hip lahko pridejo že konkretne informacije iz Rima. Novinarji žal dobimo premalo strokovnih informacij o sami vsebini problema, potencialnih nevarnostih in postopkih, zato tudi na veliko sprašujemo. Dokončen sklep o dveh morebitnih plinskih terminalih v Italiji bo sprejela vlada v Rimu, tržaške občine pa za razliko od slovenskih lahko opozarjajo, morda le na okoljsko problematiko. Očitno torej niso stranke v postopku v smislu naše (sedaj že bivše) prostorske zakonodaje, smo lahko izvedeli na nedavni novinarski konferenci, ki jo je na temo “terminal v Kopru” v Pretorski palači sklical koprski župan Boris Popovič.
■ :W
primorski uTr'p
Koper
Ladje prihajajo, življenje se seli k morju
V	tem letu bo Koper obiskalo skupaj okoli 80 ladij, z njimi pa bo prišlo tudi okoli 50.000 turistov. To se v bistvu že dogaja in uresničujejo se napovedi o preobrazbi Kopra v zanimivo turistično mesto. Istrska tržnica 13. maja je pritegnila tudi veliko število domačinov.
V	Mestni občini Koper so s ciljem, da bi turistom kaj ponudili ter da bi mesto ob vikendih tudi malce zaživelo, pripravili zanimiv projekt Vikend v Kopru. Program sta že v začetku marca predstavili novinarjem Tamara Kozlovič iz Turistične organizacije Koper in Elide Laginja iz Območne obrtne zbornice Koper.
Na osemdnevnem križarjenju po Jadranu seje v nedeljo, 13. 5., v koprskem pristanišču ustavila tudi potniška ladja Arion (na
Veliko je bilo tudi pristne domače istrske hrane.
■■■■IHFl
-
^geB«****™1
Emerald
>■.

- ..
T
■ X. .

Boris Jenko, oljkar iz Kopra, je prodajal ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre z geografskim poreklom in prve steklenice z Evropskim znakom kakovosti.
V Slovenski Istri spet boškarini. Jože Habe iz Kopra drži v roki fotografijov dveh mladih boškarinov iz Černetičev, kar daje upanje, da se v Slovensko Istro vračajo znameniti voli imenovani boškarin.
Koza je rada snedla vse kar so ji ponudili radovedni otroci.
fotografiji). Namestnik predsednika uprave Luke Koper d.d. Aldo Babič je poveljniku ladje Kanstantinosu Skourlisu zaželel dobrodošlico in mu izročil posebno spominsko plaketo Kopra. Potniki so si nato ogledali najzanimivejše turistične točke v Slovenji, nekaj pa se jih je z vodnikom sprehodilo po mestu. Zanimivo je, da številni potniki z
ladje niso vedeli, da je vse to, kar so predstavili na Pristaniški in v Taverni, namenjeno predvsem njim. Turista iz Leedsa in Londona (na fotografiji) sta nas vprašala, če je v Kopru slučajno kakšen praznik, ker preprosto nista mogla verjeti svojim očem, kaj vse so pripravili ponudniki; turistična društva, Krajevne skupnosti, vinske kleti, oljkarji, sirarna, Društvo
Turista iz Velike Britanije sta bila navdušena nad koprsko domačo ponudbo.
Sožitje... V nedeljo, 13. 5., je bila na Pristaniški in pri Taverni (nekdanje skladišče soli) Istrska tržnica z več kot 35 stojnicami. Obisk domačinov je bil nadpovprečen.
FOTO: FK- Primorski utrip.
NLB je podarila izolski bolnišnici ček
V torek, 17. aprila 2007, je bilo v prostorih Splošne bolnišnice spet veselo. Podružnica Nove Ljubljanske banke Koper, ki letos praznuje 10. (•bletnico svojega uspešnega delovanja, Je Splošni bolnišnici Izola podarila vrednostni ček v višini 5.000 evrov. Cek sta Direktorici SBI Nives Rener izročili Barbara Smolnikar, direktorica poslovne mreže in privatnega bančništva NLB in Lučana Krmac, direktorica Podružnice NLB Koper. To je bil pomemben denarni prispevek NLB k potrebni sicer precej večji vsoti za nakup sodobnega ultrazvočnega aparata za ginekološko-porodniški oddelek SBI za kakovostno opravljanje pregledov nosečnic, ginekoloških bolnic ter pregledov dojk. V NLB je aprila letos stekla tudi humanitarna akcija, v katero so se lahko vključili vsi, ki želijo pomagati bolnišnici pri nakupih prepotrebnih medicinskih paratur. Akcija z naslovom Vem zakaj Poteka vse do konca junija 2007.
Nevzgojen pes ni srečen pes
Vzgoja otroka je življenjsko delo. Starši se bodo gotovo z mano strinjali. In vzgojen otrok je ljubljen, spoštovan in uspešen bodoči odrasel v naši družbi. Vzgoja psa ni nič manj pomembna.
Tudi tokrat me je k pisanju spodbudila čisto resnična zgodba, ki je pravzaprav le ena od mnogih s podobnim scenarijem, ki jih srečujem v svoji praksi svetovanja na področju vzgoje in vedenjskih moten psov. Kazalo je na tragičen konec, vendar je bila kosmatincu tokrat ponujena še ena priložnost. Prišel je na Sveti Anton v azil za brezdome pse, kjer se Obalno društvo proti mučenju živali trudi prav z vsakim njihovim oskrbovancem, da jim ponudi čim prijetnejše bivanje. Končni cilj pa je seveda najti primeren dom zanje, po možnosti v čim krajšem času. Oskrbnica Daša se je mojega obiska zelo razveselila in me pozdravila s stavkom: »Moram ti predstaviti Bucota, enega prav posebnega kužka!«
In že sva se napotili k njegovemu boksu. Prvi kontakt z njim je bil kar malo konfuzen - čmobela poskakujoča in lajajoča vrtavka se v svojem boksu od navdušenja ni umirila niti toliko, da bi si ga lahko dobro ogledala. Zato ga je Daša spustila v ogrado, kjer je vsakemu varovancu azila vsaj dvakrat na dan omogočeno da malo »pretegne tačke« in opravi potrebo. Z Dašo sva se že prej zmenili, da bo moj obisk pravzaprav delovni, saj je želela, da ocenim Bucove možnosti za nadaljnjo posvojitev. Najprej sem ga opazovala v ogradi, ko se je nekoliko umiril, pa sem stopila k njemu v ogrado. Ritual lajanja, poskakovanja in norenja se je ponovil, ko pa je ugotovil, da se midva ne bova hecala in da bova imela prijazen a vendarle resen »pogovor«, seje umiril. Naredila sva nekaj vaj, preživela nekaj časa skupaj in moja ocena je bila, da ima Bučo odlične možnosti za prilagoditev v novem domu, saj je zelo prisrčen, dobro razpoložen, želi si družbe, aktivnosti in ugajati človeku, ki se ukvarja z njim. Poleg tega je društvo poskrbelo tudi za njegovo kastracijo, tako daje pričakovati, da se bo v naslednjih mesecih še dodatno umiril. Ocena je bila proti pričakovanjem več kot pozitivna. Zakaj je torej Bučo po nekaj mesecih še vedno v azilu? Bučo ni primeren za vsakega ampak se zanj išče prav posebnega gospodarja, z dovolj potrpljenja in tudi »mišic«! Težava je v tem, da Bučo ne pozna osnov bontona in je povsem nevzgojen, kar še ne bi bilo tako hudo, če ne bi šlo za 30 kg težkega mladeniča. In verjemite, njegov poskus, da bi ti na uho dal poljubček, čeprav dobronameren, ni prav nič prijeten. In če nisi pripravljen, se kar hitro lahko znajdeš na tleh! Nihče ga namreč ni naučil, da se ne sme skakati v obraz človeka, gristi za rokav puloverja ali raztrgati svojega ležišča na prafaktorje. Ko mi Daša pove še njegovo zgodbo: Oče je bil veliko z doma, mati in hči, ki sta zanj skrbeli, pa se mu nista znali ali nista uspeli dovolj posvetiti. Ko je Bučo zrasel, mu niso bili več kos in so ga oddali v zavetišče.
Skrb za psa ponavadi razumemo kot to, da poskrbimo za redne obroke, vodo, ležišče, sprehode. Dobro počutje našega psa pa zajema še veliko več in ena glavnih komponent je vzgoja. Kajti nevzgojen pes, ki smo mu »pustili svobodo, da se razvija sam od sebe kot divji grm«, v nasprotju s splošnim prepričanjem, ni srečen pes. Kako bi se počutili vi, če bi vam nekdo v uporabo dal stroj brez navodil, potem pa bi se jezil na vas, ker ste ga pokvarili. Ker stroja ne poznate, še manj pa dela, ki bi ga ta stroj moral opraviti, ne boste razumeli, zakaj ste kregani - ne boste vedeli, da ste naredili škodo oziroma da naloga ni bila opravljena, saj vas nihče ni podučil o tem, kaj od vas pričakuje. Točno tako se počuti naš kuža, če mu ne pokažemo, kakšno vedenje je v določeni situaciji zaželjeno in kakšno vedenje je prepovedano. In ta doslednost je osnovno vodilo vzgoje psa. Naslednja zelo pomembna stvar je, da si mora naš kuža vsak privilegij, vsako nagrado, ki mu jo namenimo, zaslužiti. Tudi pri vzgoji psa namreč velja tista modrost: Kar si pošteno zaslužimo, bomo znali ceniti, kar pa je dobljeno v dar, pa navadno ne znamo ceniti. Torej naj si bo to košček sira ali čohanje za ušesi, vse to si mora naš kuža zaslužiti. Zato ne pozabimo, pred vsako tako nagrado, zahtevajmo od njega, da se usede, pusti, da mu pregledamo in se dotikamo delov telesa (npr. ušes, gobca, tačk, repa ..).
Nič ni slabega v tem, da svojega ljubljenčka do določene mere razvajamo. Kužka imamo vendarle zase, in s tem tudi sebe nekoliko »pocrkljamo«, njega pa na poseben način s tem nagradimo. Vedeti pa moramo, da hodimo po tankem ledu in moramo biti še posebej pozorni na to, daje naš odnos do psa pravičen in dosleden. Šolanje psa in vzgoja psa ne pomenita enako. Vzgoja se namreč dogaja ves čas, medtem ko je šolanje nekako omejeno na tista klasična povelja: sedi, prostor, poleg, itd. Vzgojen pes ni tisti, ki to zna do potankosti. Vzgojen pesje tisti, ki harmonično živi v svojem okolju. Urbano okolje seveda zahteva nekoliko več napora, da bo naš pes nemoteč za okolico, na podeželju je manj možnosti, da bo komu v napoto, že čisto zaradi gostote poselitve. Zavedati se moramo, da se pes uči tudi brez nas, koliko je to vzgojno, oziroma kakšne posledice to rodi, pa je vprašljivo. Pes opazuje okolico, uči se iz izkušenj in še posebej je to problem, ko ga nimamo pod nadzorom. Še prevelikokrat se dogaja, da psi brez nadzora prosto tekajo po naseljih. Takrat se pes lahko nauči marsikaj, od brskanja po smeteh, do nadlegovanja ljudi in drugih živali, ter kar je najbolj zaskrbljujoče - napadalnosti. Vzgoja psa je torej celovit proces, ki se najbolj intenzivno odvija, odvisno od pasme psa, nekje do leta ali leta in pol starosti. Takrat je tudi najlažje, saj je posvečanje vzgoji temeljna komponenta, da se med lastnikom in njegovim psom splete pristen odnos. To pa še ne pomeni, da je takrat vzgoja psa zaključena in lahko z njo nehamo. Ne pomeni tudi, daje vse izgubljeno, če smo psa dobili že kot odraslega. Ni toliko pomembno, koliko je pes star, ko z vzgojo pričnemo. Bolj pomembno je, da PRIČNEMO Z VZGOJO PRVI DAN KO JE KUŽA PRESTOPIL PRAG NASE HIŠE ALI DVORIŠČA, pa čeprav je že v zrelih letih. V naš dom smo januarja vzeli 12 let staro psičko in tudi njo vzgajamo, prilagojeno starosti seveda in prav nič ne velja urbana legenda o tem, da se starega psa ne da nič naučiti. Star pes se prav tako trudi, da bi nam ustregel.
Naj se vrnem k naši začetni zgodbi in njenemu junaku Bucotu. Kot sem že prej omenila, je takih zgodb veliko. Večina psov konča v azilih zaradi neprimernega značaja, ki je posledica pomanjkljive in nedosledne vzgoje. Zastrašujoče številke zdravih psov se zaradi istega vzroka vsako leto humano usmrtijo. Bučo je imel to srečo, da je prišel v azil, kjer nobenega psa ne usmrtijo, razen v redkih primerih, če gre za neozdravljive bolezni. Čeprav v azilu zanj lepo skrbijo pa mu do popolne sreče manjka bistvena stvar— ljubeč in odgovoren novi lastnik, ki ga bo naučil osnovnih pravil obnašanja. Iščemo nekoga, ki izkušnje s psi že ima, se rad giblje na prostem, tako s kolesom ali peš, kjer bo Bučo čudovit in neutruden spremljevalec, imeti pa mora tudi dovolj potrpljenja, da bo tega dobro leto starega kužka naučil pravila obnašanja. To ni lahka naloga, vendar bo z dovolj vztrajnosti, Bučo poplačal trud s svojim nasmeškom. Če seje kdo med bralci našel, ki bi Bucota vzel k sebi, se oglasite, več informacij o Bucotu, kontakt in vzgoji psov nasploh lahko najdete na spletni strani www.veseletacke.com.
Vzgoja psa ni velika znanost. Zahteva pa precejšnjo mero predanosti, veliko potrpljenja in vztrajnosti, odločnost ter predvsem veliko ljubezni, kajti naš kuža si v osnovi želi le eno: da bi z nami zaživel v sožitju. Če smo mi zadovoljni z njim in z njegovim obnašanjem, bo tudi on srečen.
Bralcem pa v razmislek in opomin — če nimate časa, da bi se posvetili pasjemu mladičku, se mu raje odpovejte. Če vseeno želite bližino psa, je veliko bolj odgovorno, da se odpravite v azil in odpeljete kakšnega kosmatinčka na sprehod. Verjemite, zelo vam bo hvaležen in ne samo njemu, tudi vam bo srce napolnilo s toplino.
Maja Turk, dr. vet. med.
Stran 6
■ W
primorski u¥p________________„„ „
Javna tribuna ____________________________________
Novinarji v boju za institut
Novinarji moramo biti pripravljeni na organiziran odpor zoper vse politične in gospodarske pritiske, posege v novinarsko avtonomijo, da bi tako lahko zavarovali institut svobode javnega obveščanja. Odstavljena direktorica PN Barbara Verdnik toži
družbo Primorske novice.
Venčeslav Japelj
Neva Nahtigal
Franco Juri
Javna tribuna o položaju primorskega novinarstva z naslovom Trg svobode, ki je bila 24. aprila v prostorih FHŠ v Kopru, je pokazala vso tragikomičnost današnjega položaja novinarstva, ki je v nekaterih medijskih hišah prišlo že tako daleč, da mora novinar prodajati svojo svobodo, da bi lahko obdržal delovno mesto.
Dobiti zaposlitev za nedoločen čas pa je že prava sreča, če ne že privilegij. Na javni tribuni, ki jo je povezoval Franco Juri, so sodelovali: Neva Nahtigal, podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije, dr. Tonči Kuzmanič, ustanovitelj in raziskovalec Mirovnega inštituta iz Ljubljane, tudi predavatelj na Fakulteti za management v Kopru, predsednik sindikata DNS Iztok Jurančič, predstavniki primorskih novinarskih okolij Lea Širok, Miloš Ivančič, Boris Maljevac, Sandi Jerman. Člane novinarskega sindikata je pozdravila gostiteljica tribune
dr. Vesna Mikolič (na fotografiji) in napovedala uvedbo novega programa, L stopnjo medijskega študija na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.
Oblast poskuša obvladovati medije
Najprej ugotovitev, da sleherna politična oblast (leva ali desna), tudi gospodarska, vlaga veliko svojega časa, znanja in strateškega premisleka v obvladovanje sredstev javnega obveščanja. Parlamentamo-demokratična ureditev naj bi za razliko od totalitarnih režimov temeljila na pluralnosti in profesionalnosti neodvisnega novinarstva in novinarjev, pa žal ni vedno tako. Slovenska mlada demokracija ima s
tem težave, ki jih čutijo tudi novinarji na Primorskem, morda tudi zaradi specifičnosti tega prostora. Novinar, ki je v eksistenčni stiski, je prisiljen v prikrito oglaševanje in avtocenzuro. Naj šibkejša točka tega sistema so nedvomno samostojni novinarji, ki so kot nekakšne „deklice na poziv".
Težak in odgovoren poklic
Novinarstvo je težak in odgovoren poklic, povržen številnim preizkušnjam. Zlasti samostojni novinarji ne poznajo dopustov, so žrtve najbolj klasičnega mezdnega izkoriščanja. Neva Nahtigal je opozorila na pomemben podatek, da samozaposlenost v novinarstvu narašča štiri krat hitreje kot v ostalih panogah.
Primer odstavitev in odpuščanj v Primorskih novicah pa pove, kako lažna je lahko kakršna koli pogodbena varnost.
Javnost za mnoge stvari, ki se dogajajo v ozadju novinarskega poklica, niti ne ve, bi pa morala vedeti, da bi lahko reagirala, kajti če so v težavah novinarji, sta v težavah tudi javnost in demokracija.
Če se vrnemo k osnovnemu vprašanju, ali avtonomnost novinarjev in medijev ogroža politika, je treba biti bolj konkreten; katere vrste politika - leva ali desna - in kdaj sploh so bili mediji svobodni? Politično vmešavanje v medije mora biti dokazljivo, na konkretnih primerih, a to je skoraj nemogoče, ker to nikoli ni neposredno. Nekaj tega so poskušali dokazati tudi primorski novinarji, zlasti novinarji Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria in Primorskih novic.
Naklade tiskanih medijev padajo
Člani novinarskega sindikata na Primorskem se na javni tribuni niso spuščali v globalno problematiko, ki zadeva kar nekaj medijskih hiš v Sloveniji. Dejstvo je, da se v številnih medijih niso pravočasno pripravili na družbene spremembe, ki so tudi informacijo postavile na tržišče. V Sloveniji preveč medijev (skupna naklada tiskanih okoli
Novinar dobi občutek, da za njim ne stoji podjetje, da ga v primeru spora zaradi nevšečnega pisanja nihče ni pripravljen zaščititi. Lojalnost in nekritičnost je tako že skoraj dobljena.
Primer, ki so ga izpostavili, je tudi koncentracija uredniške politike daleč od temeljnih celic obveščanja. To velja, kot je bilo rečeno, za Regionalni RTV
center, Radio Koper-Capodistria, ko urednike imenujejo kar v Ljubljani.
Barbara Verdnik toži podjetje Primorske novice in zahteva odškodnino
Novinarki in nekdanji direktorici družbe Primorskih novic Barbari Verdnik gre naj večj a zasluga za začetek dnevnega izhajanja Primorskih novic, s tem pa tudi za gospodarske težave, ki so s tem tudi nastale, ker pač prihodki ne zadoščajo za kritje vseh poslovnih stroškov. Ob tem je treba povedati, da je s „Projektom Primorske novice dnevnik - s triletno načrtovano izgubo", uspela prepričati lastnike, ki se sedaj sprenevedajo, namesto, da bi firmo dokapitalizirali. Barbari Verdnik, ki je „zamašila“ izpraznjeno direktorsko mesto po upokojitvi v.d. direktorja Franca Krajnca, se verjetno še sanjalo ni, dajo bo dnevno izhajanje Primorskih novic stalo direktorsko mesto (odstavil jo je nadzorni svet), na koncu pa so ji odpovedali tudi pogodbeno razmerje in je ostala brez službe. Sedaj toži podjetje Primorske novice d.o.o. in išče pravico tudi pri sindikatih.
Že samo dejstvo, da je nadzorni
1,5 milijona izvodov), programske vsebine številnih zasebnih manjših radijskih postaj in TV programov so preskromne. Kar okoli 20% Slovencev že posega po internetu, zato ne kupuje več časopisov. Ljudje resnično manj berejo. Številni tiskani mediji se zato soočajo s konstantnim padanjem naklade. V tradicionalnih medijih tudi ni dovolj prihodkov
od oglaševanja, ki jim ga odžirajo konkurenčni brezplačni mediji. Še vedno najbolje uspeva rumeni tisk. Kapital, naj bo javni ali zasebni, si zadnje čase utira svojo pot do bralstva, poslušalstva, potrošnikov in gledalcev z ustanavljanjem lastnih medijev.
To je že pot, ki nakazuje nekritično obveščanje, ki nima veliko skupnega z neodvisnim novinarskim poročanjem.
Vodilo vsega je postal dobiček
Člani sindikata primorskih novinarjev so dve uri ugotavljali izvirne grehe za stanje v nekaterih novinarskih hišah, ki rado pripelje do skrhanih odnosov med uredništvi in upravo in do podrejenega odnosa managementa do lastnikov, ki v bistvu ne živijo z medijem. Lastništvo je ponekod izrazito nestransparentno. Lastniki zahtevajo samo dobre rezultate -dobiček. Najbolj klasičen primer takega stanja najdemo v Primorskih novicah, vse težave v teh znani hiši, ki letos slavi 60 let, pa so se v bistvu začele z dnevnim izhajanjem časopisa, zaradi česar so se dvakratno povečali stroški, prihodki pa temu ne sledijo. Če ni prihodka ni dobrih plač, ni zaposlovanja, so odpusti delavcev. Vse to pripelje do nekakšnega strahu, nodreieneaa položaja in avtocenzure.
svet PN v kratkem času zamenjal dva direktorja (zamenjali so tudi že dva odgovorna urednika) pove, da nekaj ni v redu. To vnaša nemir med delavce. Med bralci, ki jih je po dveh letih dnevnega izhajanja časopisa, žal kar nekaj tisoč manj, pa se poraja vtis, da so bile Primorske novice pred dnevnim izhajanjem veliko boljše. Projekt s sloganom „Primorci hočejo dnevnik" torej ne opravičuje. Mnogi vedo povedati, da je bil dnevnik uveden v najbolj neprimernem času. Barbara Verdnik sedaj tudi v javnosti razkriva ozadje njene odstavitve. Omenja župana Popoviča, ki naj bi lastnike povabil na dobro večerjo „in jim naročil" kako naj ravnajo? „Naročili so mi naj odstavim odgovornega urednika, sicer bodo oni mene". Ker je prepričana, da so jo odstavili s položaja direktorice nekrivdno, zahteva odškodnino. Družbo Primorske novice, v kateri je začela svojo novinarsko pot kot študentka praktikantka, je tožila in zahteva odškodnino okoli 140.000 evrov. „Prepričana sem, da bom to tožbo zlahka dobila", nam j e povedala. Z za kapitalsko slabo stoječo firmo bi bil to vsekakor pomemben izdatek.
Petra Vidrih (Primorske novice) Razočarana nad stanjem v slovenskem novinarstvu
Ceno „preveč radovedne novinarke" je plačala tudi novinarka Primorskih novic Petra Vidrih, ki po incidentu z županom Borisom Popovičem ne „pokriva“ več Kopra. Premeščena je bila v uredništvo na Delpinovo v Novi Gorici. Župana Popoviča je vprašala, ali se v Kopru morda poraja leglo mafije? Reakcija Popoviča je bila znana. „Odjebi“. „Ko sem se pritožila v uredništvu so mi dejali „kaj drezaš, saj veš kakšen je Popovič". V tem primeru se lahko natančno prepozna klečeplaznost direktorja (direktorice) in odgovornega urednika PN - in zmagoslavje župana Borisa Popoviča. „Razočarana sem nad slovenskim novinarstvom, v katerem opažam preveč samocenzure", je na tribuni dejala Petra Vidrih.
Miran Kljun (Primorske novice)
„Primorske novice so bile na prelomu osemdesetih let v velikem konfliktu zaradi pisanja o premogovnem terminalu v koprskem pristanišču. Preživeli smo brez posledic".
■ -w
primorski uVp
svobodnega obveščanja
aktiva novinarjev. Ta omenja le uredništvo, ki ga vodi odgovorni urednik katerega imenuje uprava. Vsekakor bi bilo prav	najprej
počistiti pred svojim pragom".
Livija Sikur
Mirjana
Čerin
(Primorske novice) Gospodov novinarjev že dolgo ni več
V Sloveniji morda lahko govorimo le o kaznovanju novinarskega izražanja mnenj in stališč, znan je primer grobega napada na novinarja Večera Mira Petka (sedaj poslanec v DZ), beležimo tudi nekaj tožb prizadetih bralcev zaradi objav, premestitev ali odpuščanj „nevšečnih“ novinarjev, odvzemov uredniških funkcij in političnih posegov v novinarsko avtonomijo, v zadnjih letih pa tudi delitev na tako imenovane leve in desne novinarje!
„Gospodov novinarjev v Sloveniji že dolgo ni več. V Primorskih novicah nas je sedaj, ko jih kar odpuščajo, že premalo. Ne verjamem v novinarsko avtonomijo. V družbeni pogodbi ni
V poročilu nevladne organizacije Freedom House o medijski svobodi je nekaj opozoril, v glavnem pa za našo državo velja, da spoštuje svobodo javnega obveščanja.
V nemirnem svetu lani ubitih 100 novinarjev
Generalna konferenca Unesca je leta 1991 generalni skupščini Združenih narodov predlagala naj 3. maj razglasi za svetovni dan svobode tiska, kar je ta sprejela leta 1993.
Po podatkih Mednarodnega inštituta za medije je bilo leta 2006 v svetu pri zagotavljanju svobode tiska ubitih 100 novinarjev, zlasti v nemirnih deželah, ki so v vojnem stanju (Irak, Afganistan). Znani so tudi primeri ugrabitve novinarjev in primer nasilna smrt ruske novinarke.
Zorman
Primorske novice so mi zaprle usta
Najavljen, a ni prišel
„Bolje, da ne nastopim na tribuni, ker sem v sporu z medijsko hišo in bi lahko imel dodatne probleme", je vodji tribune Francu Juriju sporočil novinar Villi Petronio.
Boris Maljevac (TV Koper-Capodistria)
Vestičkarstvo
namesto
raziskovalnega
novinarstva
Boris Maljevac, znani športni novinar,
„Avtonomni novinarji smo bolj ranljivi, manj zaščiteni. Lahko se požvižgamo za dodatek za malico, regres, plačani dopust. Mašimo luknje. Za nas je največ dela ob nedeljah in praznikih. Če si svobodnjak dobiš plačilo samo, če so ti kaj objavili sicer ne zaslužiš nič. V tem primeru smo na slabšem kot zaposleni novinarji".
novinarje!
„Ljudje so primarno jezni na novinarke in novinarje, ki pa čedalje težje prevzemamo odgovornost za stvari, pod katere se podpisujemo. Ostaja neizpodbitno dejstvo, da javnost potrebuje odgovorne in svobodne novinarje. Res je, da nas zaradi vsega, kar smo tudi govorili dobri dve uri, zunaj ne bo čakala rdeča preproga in desettisočglava množica navdušenih gledalcev, bralcev in poslušalcev. Novinarske svobode pač ni mogoče dobiti na tržišču, ampak si jo je treba vedno znova priboriti".
Na fotografiji (z leve) bivši odgovorni urednik PN Bojan Gluhak in novinar PN Miran Kljun.
Branko Hmeljak (Radio Koper-Capodistria)
„V novinarstvo sem šel, ker sem nekje prebral, da je lahko novinar vsakdo. Po 35 letih dela v tej stroki ugotavljam, da sem bolj transmisija. Vedno smo se delili med „koritarje“ in svobodnjake".
Marko Zorman (bivši glavni urednik Portorožana)
„Novinarji so bili v osemdesetih letih izenačeni z družbenopolitičnimi delavci. Sistem seje zamenjal, dobili smo gospodarje, nastal je kaos. Mediji so še vedno premalo odprti."
je govoril o novinarski avtonomiji, v katero vse bolj posega delodajalec. Vsebine za objavo na koprski TV bistveno sooblikujejo uredniki drugih uredništev. Navedel je tudi nekaj težav ker ni dovolj tehniške opreme. Vse več je vestičkarstva namesto raziskovalnega novinarstva, je menil Boris Maljevac.
Sandi Jerman
(Samostojni
novinar)
„Laično novinarstvo, ki smo ga vodili v časopisu Portorožan, je večkrat prišlo v konflikt. Primorske novice so večkrat kritizirale Portorožana (glasilo več ne izhaja, op.p.). Če govorite o svobodi tiska, mora biti svoboda za vse. PN mi niso hotele objaviti članka in zato nisem dosegla svoje pravice niti na sodišču. Zaprle so mi usta. Podpiram vas, če boste razumeli svoje poslanstvo!" V Primorskih novicah odgovarjajo, da je bil njen članek nesorazmerno predolg, zato ga niso mogli objaviti.
Nekaj ugotovitev sindikata novinarjev:
1.	) Sindikat novinarjev Slovenije obsoja ogrožanje novinarske avtonomije
in svobode izražanja;
2.	) Vedno bolj se širi samocenzura in javnost je vse bolj pomanjkljivo
obveščena;
3.	) Sindikat novinarjev Slovenije poziva Ministrstvo za kulturo naj
zagotovi nadzor nad izvajanjem zakona o medijih, ki je prekršen v številnih konkretnih primerih;
Neva Nahtigal ^.) Nespoštovanje zakonodaje smo lahko spremljali tudi v Primorskih
novicah;
Javnost potrebuje odgovorne in svobodne
5.) Razširjena je praksa izogibanja zaposlovanja novinarjev za nedoločen čas. Notranji akti v novinarskih hišah omejujejo novinarsko svobodo.
Franc Krajnc
rw
primorski u¥p
Prebivalci Fornač proti začasni garažni hiši
„Odločno nasprotujemo gradnji začasne garažne hiše na obstoječem parkirišču na Fornačah pri Piranu64, so zbrani krajani, organizirani v civilni iniciativi (3. 5. 2007) na Fornačah že na začetku povedali županu Tomažu Gantarju, nato pa so svoje zahteve in predloge tudi zapisali v protestnem pismu (navedeno 64 imen) in ga na licu mesta predali županu, ki ga kot vse kaže organizatorji niso niti povabili na protestno srečanje.
Pogovor župana s krajani na Fornačah so povezovali Marsell Marinšek, kije zbral pripombe, Tomislav Mencinger in Ivan Atelšek.
Srečanje krajanov Fornač z županom Tomažem Gantarjem. FOTO: FK- Primorski utrip.
Piran z načrtovanjem garažnih hiš res nima sreče. Risarji služijo, predlogi padajo, z njimi pa tudi ugled županov, ki vse doslej niso predstavili načrta, ki bi bil sprejemljiv za vse. Nekateri se še dobro spominjajo kako je padel načrt gradnje garažne hiše vkopane v hrib pri nekdanjem bencinskem servisu pred mestom.
Tomaž Gantar, ki je tudi dober poznavalec Pirana, je že v svoji predvolilni kampanji obljubljal, da bo rešil problem mirujočega prometa v mestu, umaknil pločevino s Tartinijevega trga in Punte. Kaže pa, da je že pri prvem poskusu, ki je v bistvu res le idejna zasnova, naletel na močan odpor. Ljudje v Piranu so do vsega postali precej nezaupljivi, ugotavlja župan, ki si je županovanje morda predstavljal nekoliko drugače. Prizadeti stanovalci na Fornačah nočejo, da jim v spalnice vdira še več izpušnih plinov, so pa tudi proti tako imenovanim začasnim, povrhu tega, kot so zapisali, „instant“ rešitvam.
Lili Morgan, ki je tudi odločno proti predlagani garažni hiši na tem mestu, je vprašala zakaj ni izkoriščen prazen prostor pred bivšo tovarno mila Salveti (poslopje nekdanjega Viba filma), kjerbi lahko pridobili 50-60 parkirnih mest za domačine. Župan ji je odgovoril, da Občina Piran ni lastnica tega prostore.
Doslej že najmanj 7 idejnih načrtov
Prejšnja vodilna občinska garnitura je dala zrisati že okoli 7 idejnih načrtov za garažne hiše (pri cerkvi Sv. Jurija, pri
nekdanji bencinski črpalki, pri pokopališču, nekaj manjših v mestu...). Luč sveta j e zagledala le garažna hiša pri pokopališču (v času županovanja Vojke Stular), žal pa ta garaža občini oziroma njenemu javnemu podjetju Okolju prinaša izgubo. Občinska uprava je sedaj v veži občinske palače predstavila predlagane	spremembe
lokacijskega načrta Piranska vrata, ki zajema tudi parkiranje pred mestom. Idejne zasnove je pripravil arhitekt Rado Bedene. V projektu je predvideno, da bi na obstoječem parkirišču na Fornačah, tik ob morju, postavili začasno montažno garažno hišo, ki bi tam stala vse dokler ne bi našli trajne rešitve na prostoru za bivšo tovarno mila Salveti pri čistilni napravi, vendar je predhodno potreben dogovor z lastnikom dela tamkajšnjega zemljišča Nacionalno finančno družbo, ki ima v večinski lasti Hotele Bernardin. Tam so, kot j e povedal Gašpar Gašpar Mišič, ki ima na Fornačah poslovni prostor, zainteresirani za skupno investicijo v veliko garažno hišo s 3000 parkirnimi mesti. Župan je dodal, da bi za takšne projekte težko pričakovali nepovratna evropska sredstva, v proračunu pa za tako veliko naložbo ni denarja. Prav zaradi tega začasna garažna hiša. Zdi se, da bi to vendarle bila na koncu trajna rešitev in mesto bi lahko zadihalo s polnimi pljuči, brez avtomobilske pločevine. Tartinijev trg bi se kot nalašč sam po sebi ponudil za velikopotezne kulturne in turistične prireditve. Zemljišče, ki obsega sedanje parkirišče, bi vkopali meter in pol globoko in zgradili tri etaže ter nekaj poslovnih prostorov. Zgornja etaža bi bila tri metre višje od sedanjih tal. Kaže, da
Protestno pismo županu Občine Piran, gospodu Tomažu Gantarju
Spoštovani gospod župan, Tomaž Gantar!
Spodaj podpisani prebivalci Fornač vemo, da je parkiranje v Piranu že vrsto let pereč problem, ki ga je potrebno rešiti na primeren način. Žal načrtovana rešitev ni primerna. Odločno nasprotujemo gradnji začasne garažne hiše na obstoječem parkirišču na Fornačah iz naslednjih razlogov:
*	Nedopustno je, da se garažna hiša postavi neposredno na dragocenem kosu obale, katere imamo v/ Sloveniji že tako ali tako le za vzorecS tem bi bila narejena izjemna škoda za okolico in prebivalce. Če imamo obalo, jo izkoristimo za plažo, sprehajalne, kolesarske poti in za podobne namene. Zavedati se moramo, da je obala za Piran in Slovenijo neprecenljive vrednosti, zato ne gre razmetavati z njo!
*	Prav tako ne vidimo nobene potrebe in smisla, da se postavi začasna garažna hiša, namesto da bi denarna sredstva vložili v celovito_ rešitev, pa čeprav bi trajala dlje. „lnstant“ rešitve nočemo. Če smo preko 25 let shajali brez garažne hiše, zdržimo do dokončne, ustreznejše rešitve.
* Status „začasnosti“ objekta je farsa, v katero ne verjamemo in ne bomo nasedli obljubam o odstranitvi objekta. Nihče si ne upa napovedati kdaj bo zgrajena centralna garažna hiša. Kot je običajna praksa, so začasne rešitve tudi najtrajnejše.
*	Že sedanje parkirišče je za prebivalce Fornač zelo moteče, saj
hrup motornih vozil marsikdaj presega razumne meje, po vrhu vsega pa je sprožanje glasnih alarmnih naprav avtomobilov tako rekoč že nekaj let stalnica, tako podnevi kot tudi sredi noči. Ni potrebno posebej omeniti, da se bo hrup namnožil še toliko bolj v primeru nadgradnje obstoječega parkirišča. Namesto sedaj svežega morskega zraka bodo v naše spalnice vdirali izpušni plini, ki bodo prav tako namnoženi, saj bo razdalja od naših oken do vozil le dobrih 10 metrov. To pa nam bo resno ogrožalo zdravje in kakovost življenja.
*	Smatramo tudi, da je vizualna podoba predvidene garažne hiše
prav tako neprimerna in bi s svojo zunanjostjo kazila obalo.
*	Ne nazadnje bi se vrednost naših nepremičnin znatno znižata, v
kar pa, kot dobri gospodarji, ne moremo in ne smemo privoliti.
Verjamemo, da boste, spoštovani gospod župan, imeli posluh za naše težave, in da bomo skupaj našli ustrezno rešitev v korist vseh nas, Pirančanov
Civilna iniciativa Fornače
Datum: 3. 5. 2007
Parkirišče na Fornačah je običajno prepolno na vrhu poletne sezone in takrat, ko izpraznijo Tartinijev trg zaradi prireditev.
arhitekt Bedene ni predlagal inačice, da bi novo garažno hišo na sedanjem parkirišču v celoti spravili pod zemljo, na vrhu pa bi postavili vrtove, gostinske lokale, prostore za prireditve, navtiko, uredili plažo itd.
Prva javna obravnava popravljenega idejnega načrta je bila v ponedeljek (7. 5.) zvečer v Piranu, stanovalci Fornač pa so svoj protestni sestanek na Fornačah sklicali tri dni prej. Zanimivo je, da pobudniki protestnega srečanja župana niso niti povabili na pogovor. O sestanku ga je obvestil Gašpar Gašpar Mišič, ki ima na Fornačah poslovni prostor. Županu se je za to „nerodnost“ opravičil Marino Bak.
„Zbrali bomo pobude in pripombe in videli kako naprej11, je na koncu srečanja s krajani povedal župan.
Krajani Fornač podpisujejo protestno pismo.
I w
primorski u¥p
Javna obravnava o spremembi lokacijskega načrta Piranska vrata v prostorih KS Piran (7. 5. 2007) je pokazala, da se v Piranu še dolgo ne bodo mogli dogovoriti o centralni garažni hiši, ki bi rešila mesto avtomobilske pločevine. Vsi so za garažno hišo, a nihče je noče imeti pred svojimi okni. Nihče tudi ni sposoben ponuditi ustrezne lokacije. Trenutno je „na udaru66 prostor - sedanje parkirišče na Fornačah, kjer bi občina želela postaviti dvoetažno začasno garažno hišo z okoli 900 parkirnimi mesti (upoštevajoč okoli 400 sedanjih) - in to tik ob morju. Celotna naložba v začasno garažni hišo naj bi veljala okoli 4,5 milijona evrov.
Bruno Cvikl je predstavil ugovor, Rajmond Humar pa predlog prijazne prometne ureditve.
»Zavedamo se izjemne vrednosti tega prostora in potrebna je dokončna rešitev, če želimo v nekaj letih zapreti mesto za osebni promet11, je na začetku javne obravnave povedala Manca Plazar Mlakar, nova predstojnica Urada za okolje in prostor Občine Piran, ki je potem vse težje obvladovala razpravo. Idejni načrt je izrisal arhitekt Rado Bedene in ko je uvidel, da so obiskovalci tako močno proti vsemu kar so predlagali, je predčasno zapustil razpravni prostor. Vsul se je namreč plaz pripomb, ki je nakazal, da krajani Fornač ostro nasprotujejo temu projektu, prebivalci mestnega jedra pa niso bili tako strogi, saj bi jim odgovarjalo, da bi se mesto počasi rešilo pločevine. »Toda ne na naš račun11, so povedali krajani Fornač. Tako se piranska zgodba o garažni hiši ponavlja v nedogled in ne dobi epiloga. Župan Tomaž Gantar ni prišel na razpravo in tako si je prihranil kar nekaj živcev.
Bruno Cvikl »Spremembo odloka je treba v celoti zavrniti46!
Bruno Cvikl, stanovalec na Fornačah št. 9 ni uspel do konca Prebrati ugovora na spremembo odloka o spremembi lokacijskega načrta Piranska vrata, ker je bil za razpravljavce »preveč strokoven11. Navajal je zakonska pravila, ali je za začasni objekt potrebno gradbeno dovoljenje ali ne, kakšen bi bil kvarni vpliv garažne hiše na ljudi in okolje; nrup, emisija izpušnih plinov ter na °ncu predlagal, daje treba »zadevno spremembo odloka v celoti zavrniti11.
Arhitekt Jože Maver
Tudi mi imamo Pripravljen idejne načrte
Arhitekt Jože Maver je protestiral in povedal, da imajo tudi oni pripravljene 1 eJne načrte, da bi torej morali razpravljati o vseh, vendar je časa za to zmanjkalo.
Odlično
razmišljanje
Rajmonda
Humarja
Rajmond Humarje svoje razmišljanje - »Predlog modeme, vsem prijazne prometne ureditve mesta Piran11 zapisal na dveh straneh papirja in to izročil organizatorjem javne obravnave ter Primorskemu utripu. Tudi on ugotavlja, da se o problemu mimjočega prometa v mestu Piran pogovarjamo že skoraj 30 let. »Zavedam se, da je izredno težko uskladiti pravice, dolžnosti, možnosti, toda z analitičnim pristopom in nato s sintetično modrostjo se to DA. Gostota prometa v mestu Piran se je v zadnjih 20 letih povečala tudi za 10 krat, parkirnih mest pa je celo nekaj manj. Število stalnih prebivalcev se je v istem obdobju razpolovilo, občasnih (vikendašev) pa za prav toliko povečalo. Zadnji občinski odlok, ki ureja mirujoči promet mesta Piran, je že v osnovi nepremišljen, krivičen, nelogičen, skratka neprimeren že za prejšnji, predvsem pa zdajšnji čas.
V mestu Piran (od Punte do zapornice) je okoli 520 razpoložljivih parkirnih mest zunaj sezone in okoli 390 v sezoni. Za turiste (obiskovalce) zmanjkuje parkirnega prostora.
Neokusna in krivična so tudi rezervirana parkirna mesta pred občinsko stavbo, Hotelom Tartini, Hotelom Piran, Gea College, Carino. Nepravična, neevropska in selektivna je cena parkiranja. Z mirujočim prometom v našem mestu se ukvarjata dve službi (redarji in Okolje). Menim, da je takšen pristop organizacijsko neučinkovit. Moramo najti kompromis med zagovorniki ideje »mesto brez avtomobilov11 in ideje »odprimo Piran turistom11. Obe imata prave argumente, pa vendar voz ne bo šel naprej, če vleče vsak na svojo stran.11
abonmajev. Zapornico bi bilo treba prestaviti bliže vhodu v mesto - tik pred trgovino Noč in dan. Na velikem ekranu bi moralo biti jasno zapisano glede cene in časa parkiranja. Dostava bi morala biti omejena do 11.00 ure in tudi njim bi morali zaračunati parkirnino. S tem bi se znebili raznih zidarskih tovornjakov, ki ves dan povzročajo gnečo v mestu. Žal tudi Rajmond Humar ni ponudil celovite rešitve. Torej zveličavnega mesta, kjer bi končno lahko zgradili veliko parkirno hišo z 2 do 3 tisoč parkirnimi mesti. Izkazalo se je, da bi takšna garažna hiša vendarle lahko našla svoje mesto pod brežino za bivšo tovarno mila Salveti na Fornačah. Bil bi torej potreben dogovor z lastnikom zemljišč NFD.
Mag. Josip Rugelj
Predlagali bomo županu, da umakne ta predlog. Na tem prostoru morajo biti igrišča, park, promenada, prosti prehod ob morju od Portoroža do Pirana.
Zora Mužinič
v
Zal mi je obale za avtomobile
Lahko poveste koliko parkirnih mest naj bi bilo v tej načrtovani garažni hiši? Obstaja velik prostor za bivšo tovarno Salveti. Kdo je tam še lastnik Zakaj Občina ne umesti garažne hiše nekam v ozadje?
Rajmond Humar nadalje ugotavlja, da ena garažna hiša ne rešuje problema. Ideja o postavitvi druge garažne hiše v klif pred vhodno zapornico je mogoče na dolgi rok dobra, vendar meni, da je preveč draga preveč oddaljena. Imetniki abonmajev bi lahko za isto ceno (ali celo brezplačno) parkirali samo v garažnih hišah. Nujna je tudi revizija imetnikov parkirnih
Ivan Atelšek
Menda je v piranski občini na temo garaž že 5-6 projektov. Rad bi videl, da se pogovarjamo o vseh. Zakaj danes ni tu župana?
Lili Morgan
Parkirišče na Fornačah že od nekdaj velja kot začasni objekt. Le kdaj bomo zgradili obljubljeno centralno garažno hišo na drugi lokaciji?
Denis Fakin, podžupan
To, o čemer danes razpravljamo, še ni sprejeta nobena rešitev. Če bo večina proti, garažne hiše pač tu ne bo.
Janez Sterle Vrednost prostora bi bila degradirana
Kako to, da ni nihče nič vprašal turističnih delavcev? Z garažno hišo, zgrajeno tik ob morju, bi bila poslabšana veduta tega prostora, bil bi degradiran tudi celotni piranski turizem.
Marsell Marinšek
je omenil psihološke in finančne vidike ter posledice gradnje garažne hiše na sedanjem parkirišču na Fornačah in pozval preostale prebivalce Fornač k podpisu peticije zoper gradnjo.
Marino Bak Ustanovili smo civilno iniciativo
Ne verjamem, da gre za začasno
inačico. Tudi župan je dejal, da ni pričakoval tako obširnega projekta. Smo proti in tudi nočem, da se mi moja nepremičnina zmanjša za en sam evro!
BOLGARSKI MINISTER ZA TRANSPORT V LUKI KOPER
Prometni minister Republike Bolgarije g. Peter Mutafchiev je v spremstvu slovenskega kolega mag. Janeza Božiča danes obiskal Luko Koper. Ministra sta se z upravo družbe Luka Koper, d.d. pogovarjala o možnostih sodelovanja z bolgarskim gospodarstvom na področju pomorskega transporta. Gostitelji so gostu predstavili poslovanje družbe in njene razvojne načrte.
Luko Koper jev preteklosti z Bolgarijo že povezovala redna RO-RO ladijska linija in sicer dvakrat mesečno do pristanišča Burgas. Delovala je do leta 1996, ukinjena pa je bila, ker je promet na njej tedaj zelo upadel. V letu 2006je bolgarski promet prek koprskega pristanišča znašal okrog 73.500 ton. Prek Kopra sedaj bolgarsko gospodarstvo izvaža sipke tovore in uvaža predvsem avtomobile azijskih proizvajalcev.
Bolgarija ima svoje luke, vendar pa tako v Luki Koper, kot tudi na bolgarski strani obstaja interes po ponovni vzpostavitvi ladijskih povezav. S preusmeritvijo nekaterih blagovnih tokov v smeri Srednja Evropa - Črno morje in kaspijska regija ter obratno s sedanjih kopenskih na morsko pot bi pridobila tako naša kot bolgarska pristanišča, hkrati pa bi se razbremenilo kopensko prometno omrežje obeh držav, v skladu z usmeritvami EU za spodbujanje razvoja »pomorskih avtocest« (short see shipping).
I "w
primorski u¥p
Podelili so deset modrih zastav
TWIRLERCE PIRANA DRUGE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Dobitniki modrih zastav - marine
Občina Piran:
Marina Portorož (trinajstič)
Občina Izola:
Marina Porting Izola (osmič).
Modro zastavo v Marini Portorož so svečano izobesili v času Intemautice (12. maja 2007), preostalih devet pa so po krajši slovesnosti predali prejemnikom, ki sojih dolžni dvigniti na svojih plažah oziroma v marini do 30. junija 2007, vendar pred začetkom kopalne sezone v posameznih kopališčih.
Marine, ki osvojijo modro zastavo, podeljujejo navtičnim gostom -lastnikom ali uporabnikom plovil, tako imenovano individualno modro zastavico. Od leta 2004 je bilo tako podeljenih že okoli 20 modrih zastavic.
Razprava o trajnostnem razvoju turizma in klimatskih razmerah
Društvo za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES)	je v času
davno presegli potrpežljivost našega planeta, je dejala. Na Slovenski obali že nekaj let štrli v zrak vprašanje čistilnih naprav in v tej zvezi izpustov le mehansko prečiščenih odplak v morje. Glede na evropsko direktivo bo treba čistilne naprave zgraditi v dveh letih., sicer se zna zgoditi, da bodo plaže in marine ob modre zastave!
O obremenjenosti okolja so govorili znanstveniki iz številnih držav že leta 1992vbrazilskemmestuRiodeJaneiro, za nami pa je tudi že (neuspešen?) Kyotski sporazum. Načrti varovanja okolja so zapisani tudi v Agendi 21. Naše okolje je ogroženo. Gre za globalne probleme. Na dejstvo, da se spreminja naravno ravnovesje nas tako ali tako že opozarjajo klimatske spremembe, zaradi česar bodo nastali tudi ogromni gospodarski stroški. Bodoče neprijetne klimatske razmere naj bi vplivale na zmanjšanje bruto družbenega proizvod od 5-20%! Še je čas, da kaj postorimo! Kot rdeča nit se je na razpravi vleklo vprašanje, ali tudi turizem prispeva svoje k degradaciji okolja? Da, tudi turizem prispeva, kajti tudi z razvojem turizma obremenjujemo okolje (avtomobili na cestah, letala v zraku, odpadki, obremenjevanje morja z izpusti...). Zanimivo je bilo izvajanje dr. Tanje Mihalič glede indeksa konkurenčnosti turističnih destinacij 124 držav (tu ne kotiramo čisto pri vrhu) in glede naše gostoljubnosti, ki je na primer slabša kot v Avstriji. Gre za ocene, o katerih bi se dalo razpravljati, ker naj bi gostoljubnost ocenjevali naši direktorji, ne pa tudi turisti.
DOVES - Izjava za javnost o plinskih terminalih
OMitja Logar, član društva DOVES je na posvetu o trajnostnem razvoju turizma in klimatskih razmerah, 12. 5. 2007 ( v času Intemautice) na novinarski konferenci prebral izjavo za javnost društva DOVES glede snovanja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.
“Na Svetovnem fommu Unesca, ki je zasedal v Trstu 10 maja 2007, sta predsednik italijanske vlade Romano Prodi in predsednik Dežele Furlanije - Julijske krajine Riccardo Illy, nedvomno izjavila, da podpirata napovedano izgradnjo plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva. Upravni odbor Društva za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji -DOVES je že marca 2006 zaskrbljeno obravnaval takratne medijske novice o nameravani izgradnji enega ali celo dveh velikih plinskih terminalov. Ker lahko predstavljata resnično grožnjo kakovosti življenja in gospodarstva tudi na slovenski strani omenjenega območja, je DOVES sklenil pozvati vse pristojne državne organe, da od Italije pridobijo vse ustrezne tehniške in druge verodostojne informacije. Potencialno bi lahko bile prizadete tudi gospodarske dejavnosti kot so predvsem turizem, ribištvo, pomorski promet.
Zal se hkrati pojavlja tudi vest o možni izgradnji plinskega terminala tudi na naši strani, v Srminu pri Kopru. Naše stališče je enako tudi v primem koprskega terminala”, so zapisali v izjavi za javnost.
Letos je potekal že trinajsti razpis za modro zastavo, simbol okoljskega osveščanja in varovanja okolja, ki ga izvaja in vsako leto znova preverja Fundacija za okoljsko vzgojo (FEE) v več kot 35 državah Evrope in ostalega sveta.
V Sloveniji to nalogo že od leta 1994 uspešno opravlja Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES). V vseh teh letih so tako v Sloveniji podelili že 81 modrih zastav. Kandidati za zastave morajo dejansko izkazati izpolnjevanje sedaj veljavnih 29 kriterijev FEE za naravna kopališča in 22 kriterijev FEE za marine. Kriteriji so razdeljeni v štiri glavne skupine:
*	Kakovost kopalne vode;
*	Okoljska vzgoja in informiranje;
*	Okoljski management ter varnost;
*	Storitve na kopališču.
Letošnja mednarodna komisija za modro zastavo je na predlog DOVES sklenila podeliti v Sloveniji 10 modrih zastav, od tega 8 za naravna kopališča in 2 za marine.
Dobitniki modrih zastav - naravna kopališča
Občina Piran:
""Osrednja plaža JP Okolje Portorož (desetič)
""Kopališče Zdravilišča Krka Strunjan (desetič)
""Kopališče Salinera Strunjan (tretjič)
Občina Izola:
""Kopališče Simonov zaliv (šestič)
Občina Koper:
""Kopališča Žustema, Medadria d.o.o. (petič)
""Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič, RKS (dmgič)
Občina Radovljica:
""Kopališče Šobčev bajer, Šobec -turistično in trgovsko podjetje (sedmič)
Občina Bled:
Grajsko kopališče, Infrastruktura Bled d.o.o., Bled (šestič).
Intemautice, pred podelitvijo modrih zastav , 12. maja 2007, v hali C v Marini Portorož organiziralo posvet o trajnostnem razvoju turizma in klimatskih razmerah.
Svoja videnja o vedno bolj aktualni problematiki so predstavili prof. dr. Tanja Mihalič (Ekonomska fakulteta Ljubljana), Sam Bourne, predsednik svetovnega zdmženja marin, Srečko Favro, predsednik zdmženja marin Hrvaške, kije predstavil vladni projekt in študijo razvoja navtičnega turizma na Hrvaškem (načrtujejo 14.000 novih privezov), Karmen Novarlič iz Slovenske turistične organizacije (STO), ki je predstavila spodbudne informacije o začetnem sodelovanju STO in DOVES v smislu promocije dela društva in zagotovitve ^sredstev za njihovo delo, mag. Boris Sušmak, nacionalni koordinator Modra zastava, Branko Mahne, predsednik UO DOVES, Mitja Logar, član DOVES, kije predstavil izjavo DOVES glede snovanja plinskih terminalov v Trstu. Posveta seje udeležil tudi predstavnik zdmženja marin iz Italije. Udeležence je pozdravil direktor Marine Portorož, Boris Župančič.
Dr. Tanja Mihalič je predstavila študijo vpliva turizma na okolje ter morebitne posledice. Ljudje smo že
Konec aprila je v Slovenski Bistrici potekalo 11. državno prvenstvo v TWIRLINGU. Več kot 200 nastopajočih je pokazalo, da tvvirling v Sloveniji napreduje. Tekmovanja seje udeležilo preko dvajset društev, ki so na parket poslale svoje najboljše tekmovalke. Ena od teh je tudi ekipa TNVIRLING KLUBA IZ PIRANA, ki je bila s strani mednarodne žirije, velikokrat najviše ocenjena.
Sodniki iz Nizozemske in Belgije so po dvodnevnem tekmovanju skupno največ točk dodelili ekipi Plesnega kluba Sašo iz Slovenske Bistrice.
Odlično drugo mesto pa je ponovno osvojila ekipa Twirling kluba iz Pirana, katera je osvojila 9 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih medalj. Na tretje mesto se je uvrstila Twirling skupina iz Deskel.
Z zelo uspešnimi nastopi so se tudi nekatere tekmovalke iz piranskega kluba kvalificirale na Evropsko prvenstvo, ki bo potekalo na Nizozemskem, v Amsterdamu. Imena članic iz Pirana, ki so del Slovenske reprezentance so po kategorijah: Andreja Zankoč in Tanja Sredojevič (A par junior), Jana - Ivana Potočnik (A junior ženske) in Anna Pinter (A senior ženske).
Kvalificirale so se tudi članice iz Slovenske Bistrice in Deskel.
Twirling klub Piran je v nedeljo, 13.5.2007, organiziral Twirling show v Športni dvorani Lucija. Ogledali smo si lahko tudi del programa, ki je bil izveden na zadnjem tekmovanju. Podelili so več priznanj. Elizabeta Fičur, vodja OI JSKD Piran je v zahvalo za pomoč in dolgoletno organizacijsko delo dobila šopek rož.
“ Na koncu prireditve v lucijšKi športni dvorani sta zaplesali Mirela Begič, kiLje prejela plaketo za 10'let uspešnega in vztrajnega dela s svojo učiteljico Ano Rat.
	■L 7711
	
	
TEKMOVALCEM PLESNO AKROBATSKE SKUPINE FLIP ODPRTA POT NA EVROPSKO PRVENSTVO
Z zmago na državnem prvenstvu so si pari in posamezniki priborili možnost sodelovanja na evropskem prvenstvu v cheerleadingu na Danskem.
Na državnem prvenstvu v cheerleadingu, kije potekalo v športni dvorani v Pivki in kjer so sodelovali vsi cheer- klubi iz Slovenije v različnih kategorijah od navijaških in plesnih otroških, mladinskih in članskih skupin, do skupin, ki zabijajo na koš ter skupinskih in dvigov v parih ter cheer- posameznikov.
Med navijaškimi pari in posamezniki so sodelovali tudi člani Plesno akrobatske skupine Flip Piran, ki so s svojimi rezultati v članski kategoriji posegli po najvišjih mestih.
Državna prvaka sta postala Mitja Mehora, Flipov trener s sotekmovalko Niko Oman, na drugem mestu sta Danimir Azirovič in Anja Zonta, med posamezniki pa je Borut Gregorič prav tako osvojil srebrni pokal.
Obema paroma in posamezniku se je z zmago na državnem prvenstvu ter sodelovanju na dveh prejšnjih izbornih tekmovanjih, odprla pot na evropsko prvenstvo, ki bo v juniju na Danskem.
Plesna skupina Metulj Piran
Bron za Romano Fičur
Nedavno je bilo v Lignanu Sabbiadoro v sosednji Italiji mednarodno plesno tekmovanje 25 Trofeo intemazionale Regione Friuli Venezia Giulia. Udeležilo se ga je preko 3500 mladih plesalcev v različnih disciplinah in starostnih kategorijah. Tekmovanja se je udeležila tudi plesna skupina Metulj iz Pirana , ki deluje pod vodstvom Lidije in Nataše Pogačar.
V kategoriji Junior-solo je 13-letna Romana Fičur s koreografijo „Kača“ osvojila 3. mesto in bronasto plaketo.
ZAKLJUČNI FLIPOV NASTOP
PLESNO AKROBATSKA IN GLEDALIŠKA SKUPINA FLIP PIRAN SE BOSTA, KOT VSAKO LETO, V SOBOTO, 26. MAJA OB 18.30 PREDSTAVILI NA LETNEM ODRU PORTOROŠKEGA AVDITORIJA. PRIREDITEV SO POIMENOVALI »PRIPNIMO SI MAVRIČNA KRILA«.
KER BODO Z VSTOPNINO POKRILI DEL STROŠKOV ZA SVETOVNO GVMNAESTRADO ,NA KATERO ODHAJAJO ČLANI FLIPAV JULIJU, BODO VESELI VAŠEGA OBISKA.
Koncertna turneja Anje Bukovec
I w
primorski u¥p
7 let društva Faros Piran
Violinistka Anja Bukovec je ob spremljavi pianista Denysa Masliuka 24. aprila nastopila tudi v portoroškem Avditoriju.
Pouspešnihnastopih na Bledu, v Slovenj Gradcu, Krškem,
Mariboru in dveh nastopih Ljubljani je Anja Bukovec (24. aprila) dobro uro navduševala tudi	številno
publiko v Avditoriju in tako uspešno zaključila svojo koncertno turnejo, ki jo je poimenovala Gemini,	kar
je naslov tudi njene najnovejše zgoščenke, ki jo lahko najdete na spletni strani www.anjabukovec.com. V njen živahen spored je vključila dela Igorja Stravinskega, Sergeja Rahmaninova, Astorja Piazzolla, Ernesta Blocha in Georgeja Gershwin/Igor Frolova.
Anja Bukovec seje rodila leta 1978 v Sloveniji, kjer je živela do svojega trinajstega leta. V tem obdobju je spoznavala svet glasbene umetnosti, sprva pri profesorici Vildani Repše, ki ji je kot šestletni deklici pomagala vzljubiti violino. Anja seje učila glasbo v Pragi, Koelnu in na Dunaju, kjer je preživela 8 let. Leta 2002 seje vrnila v domovino, kjer nadaljuje podiplomski študij pri njenem pedagogu Vasiliju Meljnikovu. Prejela je že številne nagrade za mlade violiniste. Denys Masliuk seje rodil leta 1978 v Ukrajini. Od leta 2004 je zaposlen kot profesor klavirja na Gimnaziji Koper.
Anjo Bukovec in Denysa Masliuka je uvodoma pozdravil in predstavil publiki direktor Avditorija Portorož Patrik Greblo.
Nastop Anje Bukovec (violina) in Denysa Masliuka (spremljava na klavirju) v portoroškem Avditoriju, 24. aprila 2007.
FOTO: FK- Primorski utrip
Avditorij Portorož
Praznični nastop piranskih pevskih zborov
V portoroškem Avditoriju so z revijo treh pevskih zborov in skupno pesmijo Vstajenje Primorske počastili dan upora proti okupatorju 27. april in mednarodni praznik dela 1. maj.
V glavni dvorani Avditorija Portorož so na predvečer praznika dneva upora proti okupatorju (27. april) nastopili Portoroški pevski zbor (zborovodja Oskar Trebeč), Pevski zbor ZKD Karol Pahor Piran (zborovodja Mario Petvar, sopran Teja Stegel, klavirska spremljava Nataša Camelutti) in Moški pevski zbor Pergula - KD Sloga iz Sv. Petra (zborovodja Rožana Špeh).
Organizatorji predpraznične prireditve so bili ZKD Karol Pahor Piran (režija in povezovanje prireditve Elizabeta Fičur), Avditorij Portorož in Občina Piran. Nastopajoče - in žal bolj skromno število okoli 70 obiskovalcev - je pozdravil župan Občine Piran Tomaž Gantar. ..Praznovanje dneva upora proti okupatorju pomeni spomin na številne borke in borce, ki so nam s svojim pogumom, požrtvovalnostjo in za ceno življenja priborili svobodo in mir, v katerem danes živimo, ustvarjamo in delamo.
Delo je merilo človekovega dostojanstva in temeljna človekova pravica slehernega izmed nas. Vsakemu omogoča neodvisno, samozavestno in polno življenje. Daje nam tudi možnost, da smo v svojih odločitvah svobodni. Svoboden delavec pa je lahko samo tisti, ki za svoje delo dobi pošteno plačilo. Družbe, ki te vrednote spoštujejo, so praviloma uspešnejše od onih, ki delo oziroma delavce samo izkoriščajo. Slovenija je do danes uspela ohraniti in obdržati ravnovesje med delavskimi in socialnimi pravicami ter učinkovitostjo gospodarstva. Uspela je ohraniti socialni dialog, v katerem so sindikati Pomembni sogovorniki, vendar pa je doseženo ravnovesje krhko in tudi močno odvisno od svetovnih gibanj. Slavnostni govornik Tomaž Gantarje v svojem Pozdravnem govoru opozoril tudi na probleme delitev v svetu na tiste, ki tmajo delo in one, ki dela nimajo ter s tem v zvezi tudi na vse večjo socialno razslojenost ljudi“. Poudaril j e tudi velik pomen znanja, kije potrebno za razvoj Produkcijskih sil in naše družbe kot celote.
^kupni nastop treh pevskih zborov iz občine Piran, ki so zapeli primorsko himno Vstajenje Primorske. Skupnemu zboruje dirigiral Mario Petvar, spremljava na
harmoniki Aleš Lavrič.
Slavnostni govornik v Avditoriju Tomaž Gantar.
Večer je povezovala Elizabeta Fičur.	Foto: FK-Primorski utrip.
Prodam
V Luciji ugodno prodam regal za dnevno sobo dolg 2,40 m, sekretar dolg L10 m, raztegljiv trosed (Razgoršek) in enak počivalnik. Nakup možen tudi -Posamezno. Pokličite- 041 329 604, po L 6. 2007._________
Društvo Faros Piran - Univerza za tretje življenjsko obdobje - beleži 7. obletnico obstoja in zanimivega delovanja. V šolskem letu 2007/2008 36 različnih dejavnosti.
Na občnem zboru društva Faros Piran najnovejšimi spremembami Zakona (23. marca2007) v prostorih KS Lucij a,	0 društvih, ki narekuje spremembo
ki ga je vodila bivša predsednica statuta - in se zahvalil ustanoviteljem društva Jelka Župan, je zbrane najprej ter drugim prizadevnim članom za pozdravil predsednik društva Dinko	aktivno delovanje v društvu. Izvolili
Belac. Člane društva je seznanil z	so nov Nadzorni odbor. Člani:
FOTO: F K- Primorski utrip.
Gianna Roškar, Franc Puconja in Milena Vesel. Član društva Boris Fill je na zboru dal pobudo naj se v program dejavnosti društva vključi tudi problematika varstva okolja. Jože Lesnik je dal pobudo za ustanovitev folklorne sekcije, ki bi sodelovala s folklorno skupino Val Piran. Nekaj zanimivih predlogov je podala tudi Fanči Kuhar, prva predsednica društva. Vse prisotne je tudi zanimalo kako je z gradnjo Centra za starejše občane v Luciji.
Predsednik Dinko Belac se je zahvalil Občini Piran za pomoč pri pridobivanju lastnih prostorov društva v Fazanski 1 v Luciji, kjer se člani redno srečujejo in opravljajo svoje načrtovane dejavnosti. Na občnem zboru društva je bila prisotna tudi predstavnica Občine Piran Ingrid Ličen. Predsednik Dinko Belac je povedal, da ima društvo že 257 članov in da število nenehno narašča, predvsem zaradi programov in zanimive učne vsebine. Namreč samo v primerjavi z letom 2006 seje število članov društva povečalo za 9%.
Občni zbor društva Faros v letu 2007 beleži 7. obletnico delovanja. Z nekaj domačimi pesmi je prisotne člane razveselil tudi pevski zbor, ki ga vodi Jerica Filli. Članica društva Tatjana Kosovel je za šolsko leto 2007/2008 napovedala kar 36 različnih dejavnosti, med katerimi je tudi nekaj povsem novih. Na primer učenje francoskega in ruskega jezika, esperanta, kolesarski krožek in podobno. Člane je pozvala še k večjemu sodelovanju.
Spomini na vrednote
V Sloveniji smo obeležili dan upora proti okupatorju, v čast in v spomin na nekdanjo delavsko oblast pa so zagoreli tudi prvomajski kresi. Osrednja proslava dneva upora proti okupatorju je bila 27. aprila v športni dvorani na Rogli, slavnostni govornik pa je bil premier Janez Janša. Slovence je želel prepričati, daje čas, da naj končno odrastemo in preživimo državljansko puberteto. Seveda ni manjkalo kritik na račun proslave, daleč od ljudskih množic. Dan upora in prvi maj so praznovali tudi na Nanosu. Slavnostni je bil dr. Jože Pirjevec iz Trsta, odličen poznavalec jugoslovanske zgodovine, ki še vedno verjame v vrednote OF.
Skoraj da ni bilo hribčka in doline, kjer pred prvomajskimi prazniki niso zakurili kresa, kije naznanjal druženje delavstva in pri ljudeh, vsaj za trenutek, priklical spomin na nekdanje čase, ko smo v samoupravnem socializmu gradili našo skupno prihodnost. Osvobodilna fronta (OF) pod vodstvom KPS je 27. aprila 1941 pozvala slovenski narod v boj za osvoboditev izpod nacističnega in fašističnega jarma in napovedala boj do konca. Postala je država v državi, njene tradicije pa je po vojni prevzela SZDL.
Prvi resen upor delavstva je bil pred 121 leti
Prvi maj je delavski praznik in bo takšen tudi ostal - v spomin na dogodek v Chicagu (ZDA) v letu 1886, ko so tamkajšnji delavci zahtevali 8-umi delavnik. Policija je njihove zahteve oziroma demonstracije pred 121 leti, točno na dan L maja 1886, v krvi zadušila. Dogodek je spodbudil 2. internacionalo, ki je sklenila, da bodo vsako leto na ta dan množične demonstracije in stavke. Tako je L maj postal tudi dan razrednega boja, ki danes dobiva nekoliko drugačen pomen; brezposelni se ne morejo veseliti prvomajskih delavskih
praznikov.
Na kresovanju v Strunjanu se je zbralo okoli 2000 ljudi
Ob veličastnem kresu v Strunjanu se je zbralo okoli 2000 Strunjančanov in drugih obiskovalcev. Organizator tradicionalnega kresovanja je bilo Turistično društvo Solinar, ki je s pomočjo (sicer zelo redkih sponzorjev) zagotovili 100 litrov
refoška in 150 porcij golaža, ki je v trenutku pošel. Okoliški prebivalci so že nekaj dni pred kresovanjem tja pripeljali vejevje in odpadli les. Plameni so švigali visoko v zrak in
celo malce osvetlili strunjanski zaliv. Za požarno varnost je skrbela ekipa gasilcev iz Prostovoljnega gasilskega društva Piran.
Kresovi so zagoreli tudi na Seči, na Maliji, na Markovcu, posebej živahno in množično pa je bilo tudi na Belem Križu, kjer je za kresovanje poskrbela enaka ekipa prostovoljcev, ki organizira tudi vsakoletno pustovanje.
V Luciji zaman čakali na kres
Zakaj ni kresa, so spraševali nekateri Lucijčani, ki so zaman prišli na prostor nekdanjih lucijskih solin, da bi se ob prvomajskem ognju malce družili, poveseli, kaj pojedli in popili.
Vprejšnjih letih je kresovanje, ob blagoslovu piranske občinske oblasti, prirejala Združena lista socialnih demokratov. Sedaj se ne ve, ali nova občinska in politična oblast te tradicije ne želi nadaljevati, ali pa je ob obilici drugega dela na to enostavno pozabila?
FOTO:	FK-
Primorski utrip.
Internautica presegla vse rekorde
Tradicij a, dobra organizacij a, pester program, odlično vreme in medij ska pokritost dogodka, so bili glavni dejavniki, ki so pripomogli k uspehu 12. mednarodne razstave navtike INTERNAUTICA
v Marini Portorož od 8. do 13. maja 2007. Častno priznanje Enesu Loju.
Svečanost na otvoritvi je vodila Lorella Flego, navtike pa je tudi letos prišel pozdravit vladar
morja in oceanov bog Neptun.
Navtično razstavo, ki si je po oceni v šestih dneh ogledalo okoli 36.000 obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, Italije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške, sta odprla minister za promet Janez Božič in piranski župan Tomaž Gantar. Slavnostni govornik minister Božič je naštel prednosti razvoja navtičnega turizma in napovedal tudi nekaj vladnih ukrepov, s katerimi naj bi omilili težave, ki znajo nastopiti z uveljavljanjem schengenskega režima na zunanji meji EU, torej tudi v Piranskem zalivu s 1.1. 2008. Tomaž Gantarje v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da ima Portorož tako rekoč idealne pogoje in tudi pomorsko izobražen kader za organizacijo tako zahtevne prireditve kot je Internautica. V piranski občini imamo srednjo pomorsko šolo in univerzitetno izobraževanje pomorske smeri na fakulteti za pomorstvo in promet, je poudaril župan. Udeležence je pozdravil tudi direktor Marine Portorož Boris Župančič. Prvo prijetno presenečenje za udeležence na otvoritvi Intemautice je padlo kar iz zraka. Namreč škaije za prerez traku je prinesla švicarska padalka Geraldine Fasnacht, ki je z velike višine doskočila točno na cilj pred otvoritveno tribuno.
Veliko tudi novih plovil
Na prodajni razstavi Internautica 2007 si je bilo mogoče okrog 200 različnih novih plovil. Večino teh so pripeljali tujci. Nekaj so jih tudi uspešno prodali. Več kot 200 domačih in tujih razstavljavcev seje v, letos kar precej povečanem prostoru, predstavilo z več kot 1000 pomembnimi blagovnimi znamkami s področja navtike. Predstavila se je večina pomembnih svetovnih navtičnih proizvaj alcev, vse od majhnih kanujev,
jetov, gumenjakov, zunaj krmnih motorjev, športnih čolnov, jadrnic pa do super jaht, ki so presegale dolžine 26 metrov. Zelo občudovana, zaželena - vredna 2,6 mililijona evrov- zato navadnim smrtnikom nedosegljiva, je bila elegantna jahta
Fainvind II, Dominator 68. (Broker je Jurij Korene BBY). Ladja je bila izdelana v Italiji, njen lastnik pa je Avstrijec. Še posebej radi so si jo ogledali eminentni gostje, minister Janez Božič, župan Tomaž Gantar in drugi. Ogleda vredna zanimivost je bil tudi Audi R8, ponudnika Porsche Slovenija. Zanimiv je bil tudi pogled na FORD A letnik 1928, ki ga je postavil na ogled Casino Portorož, na njihovem razstavnem prostoru pa ste lahko preizkusili tudi srečo. Posebna zanimivost je bila tudi povorka starih avtomobilov skozi Portorož.
Na razstavnem prostoru smo si lahko ogledali tudi ponudbo dodatne opreme, navigacijskih pripomočkov, navtičnih in športnih oblačil, potapljaške opreme, športne obutve, skratka vsega, kar sodi k navtičnemu športu.
Intemautico so popestrile tudi spremljevalne tematske in športne prireditve; tradicionalno srečanje lastnikov starih plovil, Oldtimer 2007, razstava s pomorsko tematiko v sodelovanju s piranskim muzejem Sergej Mašera “Rimska pristanišča severnega Jadrana”,pregled dosežkov slovenskega navtičnega arhitekta Andreja Justina, katerega zadnji uspeh je sodelovanje z Russellom Couttsom pri projektu RC 44. V sredo, 10. maja, je bila regata slovenskih olimpijcev za prehodni pokal Intemautice. Organizatorji navtičnega salona so ponovno skupaj z obiskovalci pripravili izbor Naj plovila Internautica za leto 2007. Organizirana je bila okrogla miza Uvedba schengenske meje - vplivi na navtični turizem v Sloveniji. Dmštvo DOVES je organiziralo posvet z naslovom Trajnostni razvoj turizma in klimatske razmere. V soboto, 12. maja, so podelili deset modrih zastav. Že trinajsto zapored so dvignili v Marini Portorož.
Dve posebni priznanji
Na petkovi svečanosti (13. 5.) so podelili dve posebni priznanji. Priznanje za najlepši razstavni prostor Intemautice 2007 je pejelo navtično podjetje Pičuljan
Internautico 2007 so svečano odprli minister Janez Božič, piranski župan Tomaž Gantar in direktor Marine Portorož, Boris Župančič.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Marine. Častno priznanje Intemautice je prejel Enes Loj o, dosedanji direktor za dolgoletno sodelovanje in podporo mednarodni razstavi navtike Intemautici. Enes Loj o je tudi pomagal dvigniti prvo modro zastavo v Marini Portorož. Razglasili so tudi najboljši navtični projekt leta “Umetni podvodni grebeni - prispevek k ohranjanju biodiverzitete v slovenskem morju. Priznanje je prevzel Ugo Fonda, gonilna sila projekta. Podelili so tudi pokale in nagrade najboljšim jadralcem. Regate Internautica Nokia Cup 2007. Pokal za najboljšo uvrstitev je prejela ekipa pod vodstvom krmarjev Tomaža Čopija in Luke Verzela.
Tradicionalna organizatorja Intemautice sta podjetji Studio 37 d.o.o. iz Ljubljane in Marina Portorož d.d. Generalni pokrovitelj prireditve je bil že sedmo leto Hypo Leasing. Ekskluzivni razstavljalec avtomobilov na Internautici je bil tudi letos Porsche Slovenija s programom AUDI, ki je bilo tudi uradno vozilo salona. Prvič v Sloveniji so predpremiemo predstavili
športni model Audi R8. Če drži informacija bi bila njegova osnovna cena okoli 52.000 evrov.
Uradni mobilni telefon Intemautice 2007 je bil tudi letos Nokia. Medijska partnerja sta bila Val Navtika in Epamedia.
Na velikem parkirišču pred Marino Portorož je bilo dnevno okoli 800 avtomobilov. Parkirnina: 2 evra.
Na ogled je bil tudi Ford A letnik 1928, ki ga je na ogled postavil Casino Portorož.
Ocena organizatorjev prireditve:
Jurij Korene in Marjan Matevljič sta za Primorski utrip takoj po zaključku prireditve takole ocenila Internautico 2007: “ Kljub temu, da še nismo zbrali vseh podatkov, lahko že sedaj rečemo, da je Internautica 2007 presegla vse dosedanje rekorde. Z obiskom smo bili zadovoljni. Pomembno se zdi, da seje na Internautici 2007 tudi veliko prodajalo in kupovalo.”
Marinada 07 - jadralski dogodek leta
V organizaciji Burin Vachting Cluba je v soboto, 12. maja med Izolo in Portorožem potekala četrtaj adralska Marinada s floto 69 regatnih inpoto valnih jadrnic. Med regatnimi jadrnicami (in absolutno) je slavil 19,2 metra dolg Veliki Viharnik z 12-člansko posadko krmarj a Dušana Puha, med potovalnimi jadrnicami pa Manca 2 s krmarjem Mat j a ž e m Francetom.
Večer se je zaključil s podelitvijo pokalov v portoroškem Avditoriju in velikim koncertom znane Hrvaške pevke Severine.
'i
iV |
V Portorožu so predstavili odlične ure
Podjetje Brodnik d.o.o. iz Ljubljane je 8. maja na jahti Skagen 50 v Portoroškem zalivu predstavilo izbor ekskluzivnih ur znamke Glashutte Original, znane blagovne znamke segajo nazaj že v leto 1845, ko je dvomi urar Ferdinand A. Lange začel z izdelovanjem ur. Po večini so te ure narejene ročno upoštevajoč največjo natančnost in spretnost urarskih mojstrov. Nemškega proizvajalca ur Glashutte zastopa v Sloveniji dražba Brodnik, ki letos praznuje 16 - letnico uspešnega poslovanja in je tudi eden naj večjih dobaviteljev stenskih ur in budilk v Sloveniji.
Naj cenejša ročna ura stane 4.800 evrov, naj dražja pa 125.000 evrov.
Predstavitev ur Glashutte na jahti Skagen 50, na kateri sta ure prdstavila Ana M. Brodnik Duhovnik in Dieter Pachner. Jahto je krmaril po zalivu Tilen Jakopin.