Leto XXL, št. 256
Ljubljana, petcfc t noroto 1940
Cena t Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon Ste*. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126. fnseratni oddelek: LJubljana, Selex>< burgova uL — Tel. 3492 tn 3383. Podružnica Mart bor: Grajski trg
UL 1 — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ottca 2.
Telefon 6L 190. Računi pri poflt. ček. »rodttl! Ljubljana St 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Marofnlna znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din.
Orednlltvo: LJubljana. Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Na praznik mrtvih
Praznik mrtvih, ki se vrača vsako leto z isto turobno poezijo poznojesen-skega nastrojenja, je stalen opomin živečim, da se vsi tokovi življenja izlivajo v mračno molčanje smrti. Smrt ni samo končna postavka v življenju slehernega posameznika, marveč je tudi važen socialni in moralni čini tel j. Prav v izmeni rodov, ki jih razmejujeta rojstvo in smrt, je osnovni ritem družbenega in narodnega življenja. Smrt je tako kakor rojstvo neizbežen činitelj obnove in veliki regulator v življenju občestev.
V dejstvu in učinku smrti pa je tudi neizčrpni vir moralnega čustvovanja, zakaj človeški nravni odnosi, prav kakor vse socialno in kulturno življenje, bi bili bistveno drugačni, če ne bi teh odnosov kot poslednji, nepreklicni činitelj, kot neizogibna, mrzla nujnost urejala smrt. Iz misli nanjo izvirajo premnoga čustva. Zgodovina verstev nam kaže, koliko je pri njim postanku odločevala misel na smrt. Sodobni ho-landski modroslovec Huizinga zaradi tega pravilno postavlja vprašanje: ali brez >„,>ločene usmerjenosti nasproti smrti sploh lahko obstoji neka višja kultura? Vse kulture preteklosti so nosile njen pečat; vsako mišljenje, najsi se še v toliki meri oklepa življenja, mora vključiti med svoje probleme tudi dejstvo neizbežnega konca živih bitij.
Smrt torej ni samo zadeva posameznikov, ki smo po naravi umrljiva bitja, marveč je tudi veliki problem občestva, narodov. Vsak narod ga skuša rešiti tako, da čim bolj izravna nasprotje med smrtjo in rojstvom v prid rojstva, v korist življenja. Ni dvoma, da je kulturno človeštvo doseglo prav v zadnjem stoletju velike uspehe v tej borbi s smrtjo. Ne da bi jo kdaj moglo izključiti iz življenja posameznika; ne da bi ji kdaj vzelo oblast in moč, ki ji gre kot urejevalki živih tokov, kot razmeje-valki med dvema nujnima polutama mogočega sveta organičnih bitij. Ne, takega cilja si človeštvo ne more zastavi-viti.
Toda dejstvo je, da je smrt prav kot socialni činitelj že izgubljala svojo čezmerno oblast. Zmanjšala se je umrljivost otrok in povprečna življenjska doba se je v vsej Evropi samo po zaslugi znanstvenega napredka znatno razširila. V tem boju zoper socialno negativni učinek smrti so si narodi ustvarili možnosti, ki so se zdele našim prednikom nemogoče. Če bi človeštvo imelo poleg visoke higienske in tehnične kulture prav tako visoko moralno in um-stveno kulturo; če bi s temi svojimi nedvomno mogočimi silami in sposobnostmi znalo mirno in sporazumno urediti gospodarske in socialne pogoje svojega sožitja, tedaj bi nastala tako srečna doba, kakor je človeški rod v svoji dolgi, težki in mračni preteklosti še ni poznal.
Spričo teh možnosti, ki načelno niso več utvara, marveč obstoje kot sredstva in pota ogromnega napredka, ni pretirana misel, da bi lahko stalo človeštvo na pragu tistega paradiža, kakor je na zemlji, kjer sta bolest in smrt neločljivi spremljevalki človeka, sploh mogoč. Nikdar še ni imel človeški rod toliko moči v rokah kot danes; nikdar ni mogel tako obvladati prirode in vsiliti tudi smrti gotove meje, kakor bi lahko storil danes. Vzlic temu se zdi, da smo prav dandanes bolj oddaljeni od ideala relativnega zemeljskega paradiža, ali vsaj od vzora srečno urejene človeške družbe, kakor je bilo človeštvo kdaj koli v preteklosti. Ni li čudno prokletstvo, da je človeštvo naših dni, v času, ko ima toliko možnosti za ustvarite*/ svoje sreče in za uresničenje pravega napredka, izgubilo skoraj vso vero vase, vso sposobnost, da bi ogromna sredstva, ki so mu jih pripravili genialni ljudje, izkoristilo za svoje ostvarljivo blagostanje? Ni li usodno, da je človek izumil neverjetno popolne stroje, da bi z njimi obvladal naravo, vendar je prav v tem zgodovinskem času postal njihov suženj. Namesto, da bi vladal, službuje temnim besom, ki prihajajo iz njegove animalične narave; namesto, da bi si gradil veličastni dom napredka in razuma, neugnano ruši. Sile, ki jih je odkril in namenil bodoči sreči človeštva, zlorablja za svojo nesrečo.
Vse to kaže. da človeštvo še ne bo zmagalo v vekovitem boju s prirodo. Ne bo ustvarilo iz smrti orodja svoje obnove v visokem moralnem in duhovnem smislu. Človeštvo, ki je skoraj že umelo socialno obvladati smrt, ne ume množicam, ki so zaradi podaljšanja življenja in rešitve neštetih, nekoč zgodnjemu poginu zapisanih poedincev sila pomnožile število ljudi, zagotoviti mirnega in dostojnega obstoja! In vendar ni bilo še nikdar v zgodovini človeškemu umu tako jasno, kaj je treba storiti, da se ustvari čim širše blagostanje, kakor je jasno dandanes! Nikdar niso bile možnosti zmanjšanja bede in zmanjšanja človeškega trpljenja tako velike, kakor so na naši kulturni stopnji. Vzlic temu se človeštvo z novimi vojnami in socialnimi razprtijami pogreza v vedno večjo bedo. Danes, ko bilahko uresničevalo utopije napredka, reda in sreče,
Boji v severnozapadni Grčiji
Italijanske operacije imajo doslej predvsem značaj pripravljanja in poizvedovanja — Večji boji se še nikjer niso razvili — Ob morju so Italijani prodrli do reke Kalamas
Nekje v Italiji, 31. oktobra. AA. (Štefani) 146. uradno poročilo glavnega štaba italijanske vojske se glasi:
Naši oddelki so nadaljevali s prodiranjem in so dospeli do reke Kalamas. Neugodne vremenske razmere in napadi, ki jih izvaja sovražnik pri umikanju, ne ovirajo prodiranja naših čet.
Kljub neugodnim vremenskim razmeram in hudemu odporu sovražnika, so naše letalske sile bombardirale pristanišče Pa-tras in zadele nekaj naloženih sovražnih ladij, na katerih so bile čete. Zadeta so tudi oporišča v Lepantn. Na Pasovi so bile bombardirane grške čete, važne naprave in prometna križišča v dolini Ka-lamasa. Naša lovska letala so zbila na tla en sovražni aparat. Eno naše letalo se ni vrnilo domov.
Atene, 31. oktobra. AA. Atenska agencija objavlja 4. poročilo grškega vrhovnega poveljstva, ki pravi:
Na epirski fronti so se naši oddelki s prednjih postojank nekoliko umaknili po določenem načrtu. Na novih postojankah so se naši oddelki vzdržali ves dan. S svojim streljanjem so ovirali premikanja sovražnih oddelkov. Na ostalih grških bojiščih ni bilo sprememb.
Sovražna letala so bombardirala Pa-tras. Nekaj hiš je bilo porušenih. Bombardirana sta bila tudi Rion in Lepant. Ubita je bila ena oseba, 5 oseb pa je bilo ranjenih. V Lepantu je bila porušena neka šola. Vsa naša letala, ki so se spopadla z italijanskimi Ivoskimi letali nad albanskim ozemljem, so se razen enega vrnila na svoja oporišča.
rudi včeraj ni bilo
večjih spopadov
Atene, 31. okt. j. (Atenska agencija) Italijansko topništvo je danes obstreljevalo nekatere grške sprednje postojanke, toda nikjer ni prišlo do večjih spopadov med grškimi in italijanskimi četami.
Razvoj dosedanjih bojev
London, 31. okt. j. (Reuter). Po poročilih iz Aten je med italijanskimi in grškimi četami prišlo doslej le do manjših spopadov lokalnega značaja. Italijanske čete so prodrle do 10 km globoko na grško ozemlje. Opažati pa je na italijanski strani velike priprave, zlasti nameščanje težke artilerije. Potek dosedanjih italijanskih akcij kaže na to, da skušajo Italijani ugotoviti najšibkejše točke v grškem obrambnem pasu, da bodo tamkaj potem izvedli glavni napad.
Na otoku Krfu doslej niso bile izkrcane niti italijanske niti angleške čete. Edino mine so bile doslej položene na nekaterih odsekih grške obale, kar pomeni prvi pri-četek pomoči, ki jo je Anglija obljubila Grčiji.
Doslej sta na italijanski strani aktivno posegli v ofenzivo šele dve pehotni diviziji, ki prodirata vzdolž obale. Na tem mestu so italijanske čete prodrle kakih 15 km na grška tla. Več velikih italijanskih parnikov je bilo opaženo na poti v Albanijo. Par-niki dovažajo nove čete in vojni material.
Na makedonskem sektorju fronte so grški nasprotniki italijanski alpinci. Med ob*-ma črtama so bili doslej izmenjani le redki streli.
Na Solun doslej ni bil izvršen Se noben
letalski napad. Mesto pa je seveda zatemnjeno ln protiletalske baterije so v stalni pripravljenosti. Po slabih izkušnjah v Pa-trasu, kjer so italijanski zračni napadi zahtevali veliko število človeških žrtev, so pričeli v Solunu z vso naglico graditi zaklonišča.
Dosedanje italijanske operacije
Rim, 31 oktobra, br. Agenoija Štefani je objavilla nocoj nekaj podrobnosti o italijanskih letalskih akcijah nad grškim ozemljem. Začetne operacije, pravi v svojem poročilu, so dvojnega značaja. Italijanska letala imajo nalogo spremljati in ščititi čete ki prodirajo v Epir in onemogočiti koncentracijo sovražne vojske, poleg tega pa stalno kontrolirati vse morsko področje v Grčiji, da bi o pravem času dognala, kolikšno pomoč bi Angleži poslali i Grkom v oje-čenje.
Včeraj so italijanska letala posebno hudo razdejala cesto in sovražne postojanke ob reki Kalamasu ter na prelazu Mesou. Prizadejala so sovražniku ogromno Škodo. Že vse te dni so z bombami rušila grški defenzivni sistem v Epiru. Pri tem so se ponovno spopadla z grškimi letali. Neki grški enokrilnik je bil včeraj sestreljen. V patraškem pristanišču so letala učinkovito bombardirala tudi grške vojne potrebščine, ki so bile tam vskladiščene v velikih množinah.
Slabo vreme
Rimi 31- okt. AA. (Štefani) Posebni dopisniki italijanskih listov na grškem bojišču p:udajrjajo, da v Albaniji že ves teden prevladuje izredno slabo vreme. Neprestano dežuje in so se ceste spremenile v reke, doline pa v močvirja in jezera. Kljub temu pa pehota, konjenica in motorizirani oddelki prodirajo neutrudljivo pod najtežjimi okoliščinami dalje. Inženirske čete ln pionirji delajo tudi neutrudljivo. Vso vojsko navdaja največje navdušenje in jo žene dalje.
Ugoden teren za grško obrambo >
Atene, 31. okt. j. (LEF). Nevtralni opazovalci v Atenah ugotavljajo, da se grške čete že četrti dan dosti uspešno upirajo italijanskemu pritisku, ki je v prvi vrsti usmerjen proti jugu. Dasi so grške čete številčno še zmerom v manjšini, vendar jim ugodna oblikovitost zemljišča olajšuje obrambo.
Velike žrtve v Patrasu
patra8, 31. okt. br. (CBS) Po včerajšnjih letalskih napadih je nastalo v Patrasu veliko razdejanje. Italijanske bombe so porušile vrsto poslopij. Izpod njihovi ruševin so izkopali do davi 110 človeških žrtev. Med njimi je 45 otrok in okrog 30 žena. Oblasti so dr! jo. da je pod ruševinami še okrog 100 človeških žrtev. Ranjenih je bilo o priliki ponedeljsklh in včerajšnjih napadov skupno okrog 300 ljudi. Število žrtev je zato veliko, ker so ljudje kljub svarilom ostajali na ulicah, ko so se italijanska letala pojavila nad mestom.
Izmenjava diplomatov
Italijanski in grški diplomati bodo zapustili Grčijo, odnosno Italijo v par dneh
Rim, 31. okt. p. Iz pristojnih krogov se potrjuje, da je grški poslani^ Politis zahteval od italijanskih oblasti potne listine zase in za poslaniško osebje, grškim konzularnim uradnikom v Italiji pa je naročil, naj se pripravijo za odhod. Grški diplomatski zastopniki bodo odpotovali šele v nekaj dneh. Tudi italijanski poslanik v Atenah bo s poslaniškim osebjem ter konzularnimi predstavniki v Grčiji zapustil Grčijo ter odpotoval v Italijo.
Zamenjava diplomatskega osebja bo po diplomatskem običaju izvršena preko kake nevtralne države, bržkone preko Jugoslavije.
Atene, 31. okt. j. (United Press) Obla-stva so odredila gotove omejitve svobode za vse v Grčiji bivajoče tuje državljane. Tujim državljanom je po mraku prepove-
ker ima za to mnogo novih tehničnih in materialnih pogojev, — danes začenja uresničevati strahove uničevanja, seje sovraštvo in žanje smrt; ugonablja tisoče najsposobnejših in najbolj zdravih ljudi.
Zato je postalo tako turobno na svetu; zato prezebamo tam, kjer bi se lahko prijetno greli, umiramo tedaj, ko bi lahko še koristno živeli. Zato zmaguje v človeški kulturi nje tragični element. Rešitev odtod je samo v vrnitvi k tistim idealom, ki bodo posvetili z lučjo razuma v temo strasti ter demonijo v človeku spremenili v dobre, plemenite, tvorne sile. Te bodo lahko izkoristile velike možnosti, ki jih že ima današnje človeštvo, za srečo njegovih narodov in vseh njihovih sestavnih plasti. Takrat bo življenje premagalo temine smrti in spremenilo smrt v pravo pomočnico življenja.
grško civilizacijo. Naj občudujemo kakorkoli klasično Grčijo in naj gojimo simpatije do grškega naroda, pri tem vendar ne moremo pristati za to, da bi Anglija zavzela pomorska in letalska oporišča v današnji Grčiji in da bi na ta način ogrožala prometne žile Italijo.
Alarm v Atenah
Atene, 31. okt. j. (Reuter) Včeraj kasno zvečer je bil v Atenah dan letalski alarm. V daljavi je bdlo slišati streljanje protiletalskega topništva. Ponoči in danes podnevi ni bilo novih alarmov.
Draga šola
Atene, 31. oKt. j. (,tveui.«_iAtensko prebivalstvo, ki je bilo spočetka dokaj nedisciplinirano, kar se tiče predpisov protiletalske zaščite, se je sedaj že navadilo, da se nemudoma poskrije po zakloniščih in kleteh, čim se oglasijo alarmne sirene. V prvi vrsti je to pripisovati svarilnemu vzgledu iz Patrasa, kjer je bilo pri doseda-J njih letalskih napadih 100 ljudi ubitih, 280 pa ranjenih.
Kdo je potopil grško križarko „Heli"
Rim, 31. oktobra. AA. (Štefani) Grška poluradna agencija je objavila te dni dolgo poročilo o torpediranju grške križarke »Heli«, ki da jo je potopila italijanska podmornica. Grško poročilo trdi, da so strokovnjaki ugotovili, da je bil torpedo italijanskega izvora. V vsakem primeru je čudno — piše agencija Štefani — da grške oblasti objavljajo šele zdaj uspehe preiskave, ki je bila uvedena že davno. Na drugi strani pa trditev, da je bil torpedo italijanskega izvora, nikakor ne dokazuje, da je ladjo torpedirala italijanska podmorni-
ca. Znano je dejstvo, in to vedo vsi pomorski krogi po vsem svetu, da italijanska tovarna torpedov na Reki oskrbuje s torpedi med drugim tudi angleško vojno mornarico. Svojčas je vprav britanska vojna mornarica kupila veliko število teh italijanskih torpedov. Potem takem je mnogo verjetneje, da se na podlagi preiskave, ki so jo uvedle grške pomorske oblasti, smatra, da je grško križarko »Heli« potopila britanska vojna ladja, ki je to storila po Churchillovih navodilih, kajti londonska politika je vedela, da je torpedo italijanskega izvora in da bo sum padel na Italijane.
V Lizboni zadržani
grški izseljenci
Lizbona, 31. oktobra. AA. (DNB). Kakor ie znano, se ie v Lizbono z grško ladjo »Nea Helas« pripeljalo 500 erških izseljencev. ki so hoteli odpotovati v Ameriko. Zaradi sovražnosti, ki so izbruhnile med Italijo in Grčijo, je ladia dobila povelje. nai ne zapusti lizbonskega ori?ta-nišča. Grški izseljenci se bodo odoeliali v Ameriko z nekim ju gosi o venskim parni -kom. ki bo te dni prispel tja.
Mussolini na inšpekciji
Forli, 31. oktobra. AA. (Štefani) Duce je prišel v Rocca della Caminata, kjer je kmalu pregledal tamkaj razmeščene čete in letališča.
GroS Ciano v Tirani
New Y°rK 31. okt. j. (CBS) Kakor poroča dopisnik agencije »Transradio« je italijanski zunanji minister grof Ciano prispel v Tirano.
Danes bo govori!
turški predsednik
Pričakujejo, da bo službeno pojasnil stališče Turčije do italijansko-grške vojne — Nemška sodba
dano kretanje na ulicah. Verjetno bo dodatno uvedeno tudi prisilno periodično prijavljanje pri policiji. Nova uredba je dokaj trda, verjetno pa je, da bo nekoliko omiljena za britanske državljane.
Angleška pomoč
London, 31. okt. br. (Reuter.) Angleška akcija v pomoč Grčiji se razvija v največji tajnosti. Vsekakor je grška vlada o njej informirana ter pozna načrte o obsegu in načinu angleških vojnih operacij. Podatki o njej pa doslej niso bili objavljeni, da ne bi nasprotnik po njih mogel uravnati svojih lastnih vojnih operacij.
London, 31. okt. j. (LEF.) Diplomatski sotrudnik »News Chroniclea« piše, da bo Grčija prav gotovo v kratkem deležna britanske pomoči v zraku in na morju. Iz lahko razumljivih razlogov pa trenotno o tem seveda ni mogoče objaviti nikakih podrobnosti. Domneve, da se pripravlja v Egejskem morju velik pomorski spopad, nikakor niso utemeljene.
Rusija Gr*?.?i ni poslala letal
Moskva, 31. oktobra j. (Tass). Vesti, ki so se danes razširile češ da je Sovjetska unija poslala Grčiji nad 100 vojaških letal, ne odgovarjajo resnici ter je agencija Tass pooblaščena k energičnemu demantiju vseh takih govoric.
Boj proti angleškemu vplivu
Milan, 31. okt. AA. (Štefani) »Corriere della Sera« objavlja članek o položaju Grčije in med drugim pravi, da je Metaxas ■ svoio okolico vsilil Grčiji politiko, ki ne odgovarja koristim države. List pravi, da je Metaxas svojo nesrečno državo postavil v službo Angliji. Plutokratski tisk želi sedanje dogodke orisati kot napad na
Carigrad, 31. okt br. (U. P.) Jutri se prične novo zasedanje turškega parlamenta. Prezident republike Ismet Ineni bo otvoril skupščinsko zasedanje z velikim govorom, v katerem bo obeležil notranji , in zunanji politični položaj države. Po-i učeni krogi zatrjujejo, da bo ob tej pri-i liki jasno izrazil tudi službeno turško sta-! lišče glede na italijansko-grško vojno in | na eventualni dalj nji razvoj mednarodnih prilik na jugovzhodu, j Berlin, 31. oktobra. AA. DNB objavlja naslednje obvestilo: Berlinski krogi nimajo nobenega povoda, da bi smatrali, da je v Turčiji nastopila kakršnakoli sprememba. V tem smislu je odgovorila neka pristojna osebnost z Wilhlemstrasse o priliki današnjega sprejema novinarjev, ki so vprašali, kakšno je staišče Turčije v sedanjem italijansko - grškem spopadu. Istočasno nemški prestolniški politični krogi poudarjajo, da so vse vesti, ki pri-| hajajo iz inozemstva in ki govore o nekem nemškem ultimatu ter o neki nemški noti Turčiji, »klepetanje«, o katerem ni mogoče resno razpravljati.
Povratek naše delegacije Iz Grčije
I Djevdjelija, 31. okt. p. Na naši meji ob Grčiji se čuje topovsko streljanje z grško-, albanske meje, čeprav je bojišče oddaljeno nad 180 km. Ponoči so prišli iz Soluna prvi potniki. Z njimi je prispela tudi naša
trgovinska delegacija z načelnikom direkcije za zunanjo trgovino dr. Mihajlovičem na čelu. Z njo skupaj je prispel tudi naš konzul v Carigradu Gjurovič. Delegacija se je zadržala v Djevdjeliji 6 ur, nato pa je nadaljevala pot v Beograd. Člani delegacije so izjavili, da se jim je kljub nepričakovanim težkočam posrečilo v celoti izvršiti nalogo, zaradi katere so bili poslani v Grčijo.
V razgovoru s člani naše trgovinske delegacije se je izvedelo, da se življenje v Solunu razvija nadalje normalno. Le ponoči je mesto povsem zatemnjeno. Trgovine se odpirajo ob 7. zjutraj, zapirajo pa ob 17. Promet v mestu je precej živahen, v ostalem pa traja optimizem med prebivalstvom dalje.
Bolgarski zakon
o zaščiti države
Sofija, 31. okt. AA. Zakon o zaščiti države bo še ta teden predložen sobranju, ki ga bo odobrilo v okviru proračunske razprave kakor je izjavil bolgarski notranji minister. Kakor znano predvideva ta zakonski osnutek ukrepe ponoti masonom in drugim tajnim organizacijam, kakor tudi proti Židom.
Preselitev Nemcev iz Dobrudže
Bukarešta, 31. oktobra. AA. (DNB). V
spremstvu 15 sotrudnikov prispe danes v Konstanco pokrajinski voditelj Larenz. ki bos svojim zastopstvom sestavil načrt za preselitev nemškega življa iz Dobrudže.
Vojna v Afriki
Spopad v Keniji — Letalski napadi z obeh strani
Rim, 31. okt. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske poroča: V vzhodni Afriki je bila sovražna motorizirana i kolona, ki je skušala prodreti proti Ga-durri na kenijski meji, gladko odbita in je imela nekaj izgub. Na italijanski strani ! ni bilo nobenih izgub.
Sovražna letala so bombardirala Buno, Masauo, Lugh Ferrandi, Kerek, Berbero, kjer je bilo 5 mrtvih in 16 ranjenih, 13 izmed njih je bilo iz vrst domačega prebivalstva. Pri nadaljnjih napadih na el Uak in Sardo sovražnik ni napravil nobene škode in tudi žrtev ni bilo.
Kairo, 31. okt. br. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu | je objavilo nocoj komunike, v katerem pravi, da so angleški bombniki včeraj znova napadU italijanska oporišča v Libiji, predvsem pa Bardio in Tobruk. V Bardiji je zgorelo neko večje skladišče. V Eritreji so letala bombardirala Teklis tn Masavo ter vojaška skladišča in železniško postajo v Heerenu.
Najrobi, 31. oktobra, br. (U. P.). Nocoj je bil tu objavljen komunike poveljstva južnoafriškega letalstva, ki beleži, da so južnoafriški bombniki predvčerajšnjim popoldne bombardirali pomembno mesto Lugh Ferrandi v italijanski Somaliji. Druge formacije so izvedle obširne izvidniške
polete nad Južno Abesinijo in Somalijo. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča.
Nov angleški poveljnik v Keniji
London, 31. oktobra, i. (Reuter). Kakor doznava Reuterjev vojaški sotrudnik, je vrhovni poveljnik angleških čet v Afriki dobili ta teden učinkovito oporo v generalu Cunnighamu, ki je že prispel v Kenijo ter prevzel poveljstvo nad britanskimi četa miv vzhodni Afriki. General Cunni-gham je brat admirala sira Ai*drewa Cun-nighama, poveljnika angleškega sredozemskega brodovja.
Obramba Gibraltarja
Gibraltar 31. okt. AA. (Reuter) Obramba Gibraltarja je bila okrepljena s številnimi ogromnimi topovi. Po vseh skalah je sedaj polno topov, ki branijo dohod z morja in s suhega. Menijo, da bi se posadka v slučaju napada lahko upirala dalj časa.
Madrid, 31. okt. AA. (Štefani) Iz Gibraltarja se je izvedelo, da je zjutraj eks-piodLrada mina pred vojnim pristaniščem v Gibraltarju in napravilo mnogo škode. Prav tako se je izvedelo da je neko letalo izvedlo izvidniške polete nad trdnjavo.
Lava! spet v Parizu
Mudil se bo tam ves teden - Pogajal se bo z Nemci o podrobnostih sklenjenega načelnega sporazuma
Vie|iy. 31. akt. j. (Havas). Današnji »Pariš Soir* objavila poluraden komentar o zadnjem potovanju podpredsednika v!ade in zunanjega ministra Lavala v Pariz. List naglasa, da sta principielno načelo o bodočem sodelovanju med Francijo in Nemčijo popolnoma ravnopravno osvojili obe državi Zda i gre za to. da se dodatno prouče modalitete tega sodelovanja In prav to proučevanje ie bil namen drugega Lavalovega potovanja v Pariz, kjer bo Laval tudi v bodoče v svojstvu francoskega zunanjega ministra iskal stikov, s pomočjo katerih se bo nadaljevala akcija, ki se ji Laval zdai že tri mesce posveča z največjo potrpežljivostjo. Nedvomno bo imel Laval v kratkem priliko, da bo lahko podrobneje obrazložil smisel in pcmen te akcije. Med Francijo in Nemčijo je vse mogoče, zaključuje »Pariš Soir« svoi komentar. dokler nista pri tem prizadeta čast in dostojanstvo Francije.
Angleška sodba o Petainovem govoru
Lonii«>n, 31. okt. j. (LEF). V angleških političnih krogih ugotavljajo, da navzdc včerajšnjemu govoru maršaJa Petaina, v katerem se je šef francoske vlade izrazil popolnoma sporazumnega za sodelovanje med Fi-ancijo in Nemčijo v resnici še vedno obstojajo nesoglasja med njim in La-vaiom glede razsežnosti tega sodelovanja-
Maršal Petain se po informacijah iz Francije še zmerom prizadeva ohraniti kontrolo nad francoskimi silami v toliki meri, da ne bi bila Francija popolnoma pasivno uvrščena v novi evropski red, na katerega je zunanji minister Laval baje pristal brez vseh pridržkov. Važen moment, ki pri tem vodi maršala Petaina in z njim sodelujoče ekstremne nacionalne krcge, je tudi bojazen, da si ne bi Francija popolnoma zapravila ameriških simpatij, kar fcd utegnilo imeti neugodne posledice za francoske kolonialne posesti.
Kako se bo notranji položaj Francije v
bodoče razvijal aLi bo pcpotoaena zmagala Lava lova utruja ali pa Petaiimov krog, je po mnenju Londona v veiliki meri odvisno tudi še od nekaterih drugih osebnosti, ki imajo veliko vlogo v francoski vladi, pa trenutno niso v Francijd. Tu je treba v prvi vrsti računati z generalom Wey-gandom katerega nameire so zaenkrat Se nepregledne. Kot najvplivnejši sotrudnik zunanjega ministra Lavala pa bo verjetno igral v bodoče znatno vlogo tudi admiral Darlan, ki je bil ob priliki sklenitve premirja sicer odločen nasprotnik Nemčije, ki pa se je zdaj povsem nagnil na stran politike držav osa in ki zadnji čas ne skriva neprljateljskega razpoloženja do An-
! grli je.
F^riz, 3i. okt. AA. (DNB) . »Petit Pariš! en-s sporoča, da je firanoeski zunanji minister Laval ponovno v Parizu in da misli oetati tam do konca tedna.
Sirija ostane
pod francosko upravo
Carigrad, 31. okt. AA. (DNB) Francoski komisar v Siriji je izjavil, da so netočne vesti, ki se širijo v tujini v zvezi s sestankom kanclerja Hitlerja in maršala j Petaina. Zlasti netočno je — je dejal francoski visoki komisar — da bi ozemlje Sirije zasedla Nemčija ali Italija da bi tam zgradila vojaško važna oporišča, kakor tu-dd to, da bi bila ogrožena neodvisnost tega ozemlja, ki je pod francoskim mandatom.
Izpuščeni nemški interniranci v Siriji
Carigrad, 31. okt. AA. (DNB) Prva skupina Nemcev Id so bili internirani v Siriji, vsega 13 oseb, med njimi tudi nekaj žena in otrok, so dobro razpoloženi prišli v Carigrad. Vsi so izjavili, da so francoske oblasti v Siriji z njimi korektno postopale in da je tudi postopanje turških oblasti bilo korektno.
silnem
ameriškem oboroževanju
Pomnoženo delo v ladjedelnicah — Pomen oporišč — V januarju bo v vojašnicah 2 milijona mož — V letalstvu hočejo postati Zedinjene države prve na svetu
Boston, 31. oktobra. AA. (Reuter) Snoči je imel predsednik USA Roosevelt v Bostonu velik volilni govor. Boston in okolica sta mu priredila zelo svečan sprejem.
V začetku svojega govora se je Roosevelt bavil z nekaterimi trditvami republikancev, češ da sedanja vlada USA prepočasi dela na to, da bi okrepila državno obrambo. Roosevelt je dejal, da ravno obratno v USA krepitev obrambe hitro napreduje. Omenjal je med drugim zlasti ojačenje vojne mornarice, ki se je začelo takoj po njegovem prihodu na oblast. Zatem je Roosevelt podrobno razložil, kaj je bilo vse storjeno za vojno mornarico v USA v zadnjih sedmih letih. Dejal je med drugim, da je v ameriških ladjedelnicah zdaj zaposlenih šestkrat več delavcev kot leta 1S33. Znatno so bila okrepljena posamezna ameriška pomorska oporišča na oddaljenih točkah. Na podlagi sporazuma z Veiiko Britanijo je Amerika prišla do novih pomorskih in letalskih oporišč, ki se vlečejo v dolgi vrsti od Nove Fundlandije pa vse do južnega dela ameriške celine odnosno do kraja, kjer je Atlantski ocean najožji, z drugimi besedami, kjer je najmanjša razdalja med ameriško in afriško obalo.
Roosevelt je nato govoril o ojačenju ameriške vojske ter dejal med drugim, da so izredno nevarne mednarodne razmere zahtevale tudi izrednih ukrepov na tem področju. Efektivi ameriške suhozemne vojske so bili od dne, ko se je načela vojna v Evropi, pa do danes več ko podvojeni. Sedanje številčno stanje ameriške vojske dosega nad 430.000 mož. Ameriška vojaka ima po kakovosti najboljše orožje in najboljšo opremo. Delo se nadaljuje odločno in smiselno. Po našem načrtu bomo Imeli do 5. januarja 1941 na rednem šolanju 1.941.930 vojakov, ki bodo nastanjeni po dobrih vojašnicah in ki bodo imeli tudi dobro hrano.
Dejal sem že in spet ponavljam, da ne bomo poslali naših otrok v tuje vojne. Hočemo jih izuriti in tako ustvariti močno vojsko, ki bo sposobna odstraniti nevarnost vojne od naših obaL
Glede ameriškega letalstva je Roosevelt omenjal med drugim, da je vlada odločena usposobiti državo za proizvajanje 50.000 letal na leto. Pristojni činitelji delajo noč In dan v tem cilju in je uresničenje tega programa vedno bližje, Proizvodnja letalskih motorjev je v 10 mescih narasla za 240 odstotkov. K temu so znatno prispevala tudi naročila iz Evrope. Britanska vlada je zaprosila za dovoljenje za nakup novega zelo velikega števila letal v USA. Stvar je odstopil pristojnemu odboru in mu dal navodilo, naj to prošnjo prouči z največjo naklonjenostjo. Treba bo zgraditi še nekaj novih tovarn. Zedinjene države bodo sčasoma postale najmočnejša sila na svetu glede vojnega letalstva. Roosevelt je pristavil dobesedno: »Nikar ne smatrajte tega samo za volilno obljubo!«
Predsednik USA je potem prešel na notranjepolitična vprašanja, nato pa končal: »Mi v Ameriki si prizadevamo, da bi pozabili vse mržnje in ves strah starega sveta. Amerika veruje, da se ta cilj najlaže doseže v demokratičnem redu in bodo USA zato ostale zveste takšni politični ureditvi. Sporočamo vsemu svetu, da smo svoboden narod in da želimo ostati svobodni in v miru. 2elimo živeti svobodno in po svoji volji in se radi po svoji volji tudi smejimo. Polni zaupanja in hrabrosti gledamo v bodočnost!«
Nove milijarde za letalstvo
New York, 31. okt. br. (U. P.) »New York Times« poroča, da je pripravilo ameriško letalsko ministrstvo nove predloge za kredite v znesku dveh milijard dolarjev (nad 100 milijard dinarjev), ki naj bi se porabili za nabavo nadaljnjih 20.000 vojnah letal. Predlog bo že v kratkem izročen pred
sedstvu ameriškega kongresa. 2e doslej so bili vladi dovoljeni krediti za nabavo 18.000 vojnih letal. Z novimi krediti se bo število letal, ki se bodo naročila za ameriške letalske sile, povzpelo na 38.000. če se upoštevajo letala, ki jih ameriške letalske sile že imajo, je potrebnih le še nekaj tisoč letal, da se doseže 50.000 aparatov, kolikor naj bi jih bilo po načrtih vlade na razpolago ameriškim letalskim silam.
Gradnja oporišč
Washington, 31. oktobra. AA. (DNB) Ameriški mornariški minister Knox je na neki konferenci z novinarji izjavil, da bede. v prihodnjih treh mescih končana dela pri graditvi pomorskih oporišč v Atlantiku, ki jih je Anglija izročila USA.
Krediti Braziliji
New York, 31. oktobra AA. (DNB) Ameriška izvozna in uvozna banka je odobrila Braziliji 25 milijonov dolarjev posojila. Posojilo je namenjeno za plačila brazilskih nakupov v Zedinjenih državah.
Volilne prognoze
Washington, 31. oktobra. AA (Reuter) Dasi najnovejše ankete o razpoloženju javnega mnenja v Ameriki dokazujejo, da republikanski predsedniški kandidat Wen-del Willkie stalno pridobiva, največji del političnih opazovalcev vendarle prepričuje svojo okolico, da bo Roosevelt zmagal. Med novinarji je tukaj težko najti koga, ki bi veroval, da bo Willkie dobil vsaj 200 od 531 volilnih glasov. Willkie še naprej izrablja razne pritožbe proti upravi, prav tako pa tudi izrablja kršitev tradicije, ki jo je zagrešil Roosevelt s svojo tretjo kandidaturo.
Anglija naroča v Ameriki tovorne ladje
Washington. 31 oktobra j (Reuter). Ameriški finančni minister Morgenthau je danes zastopnikom tiska potrdil vest, da je Velika Britanija naročila v Zedinienih državah veliko število tovornih parnikov. Morgenthau je naglasi1, da ne ve, če angleška naročila predvide-^jo tud' gradnjo po>-sebnih ladjedelnic v Zcdinjen;b državah, kjer bi se gradile ladje izključno le na angleški račun. Vse podrobnost, o tem načrtu je finančni minister odklonil ter je pripomnil le to, da je AngHja naročila veliko število tovornih ladij enega in istega standardnega tipa.
Sprejem nemške delegacije v Moskvi
Moskva, 31. okt. AA. (Tass). Nemško gospodarsko zastopstvo, ki ga vodi pooblaščeni minister dr Schnurre ie prispelo snoči v Moskvo. Na železniški postaji so ga pozdravili šef evropskega oddelka v komisarijatu za zunanje zadeve Aleksandrov. šef protokola Viikov. člani nemškega veleposlaništva na čelu z vel ep s-ani-kom v. Schulenburgom In druge ugledne osebnosti. Nemško zastopstvo ie prispelo v Moskvo, da določi način izvajanja nem-ško-sovjetskega gospodarskega sporazuma.
Premog v ruski Aziji
Moskva, 31. okt. AA. (DNB) Geološko raziskovanje sovjetske republike Tadzlgi-stan je ugotovilo, da se nahaja v pokrajini gornjega Varsoba okoli 80 km od Stalin-grada mnogo rudnin. Letos so se izvršila izčrpna raziskovanja premogovih nahajališč. »Izvestjac pisljo, da so te premogo-ve sile zelo Izdatne ln premog dobre kakovosti; ponekod leži kar na zemeljski površini. Dalje so odkrili nahajališča volframa, raznih kamnov za zidavo, marmorja itd. Po sodbi strokovnjakov bl bflo moči že koj v začetku izkopati tod na stoti »oče ton premoga ln gradbenega materiala.
Nemška vojiaa poročila ttiSiRJSS
Poostreni nočni napadi na London — Požari ob Temzi Bombe na pristanišča ob zapadni obali Anglije
Berlin, 31. oktobra. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Nemški letalski napadi na London in važne vojaške dlje v srednji in zahodni Angliji se nadaljujejo. Posebno hudo je bila poškodovana neka tovarna letal v bližini Shafielda in neko vojaško taborišče.
300 km zapadno od Irske so nemške bombe zadele 5.000 tonsko trgovsko ladjo, ki se je potopila.
Čez dan je bilo večje število letalskih spopadov.
Nočni napadi na Anglijo so se nadaljevali s poostreno srditostjo. Na obeh straneh reke Temze so nastale v industrijskih napravah in na dokih eksplozije, zaradi česar so izbruhnili tudi požari. Uspešno so bila bombardirana pristanišča ob angleški zapadni obali, kakor tudi središča oboroževalne industrije v srednji Angliji, zlasti v Coventryju.
Sovražni hitri motorni čolni so se poskušali približati flandrijski obali. Nastopila je naša pomorska artilerija in prisilila sovražne motorne čolne k umiku. En motorni čoln je bil potopljen.
Britanska letala so letela tudi preteklo noč nad zapadnimi obmejnimi nemškimi pokrajinami, vse bombe pa so padle na prosto.
Sovražnik je včeraj izgubil 13 letal in sicer 12 pri letalskih spopadih, eno pa so zbili nemški protiletalski topovi. Pet nemških letal se ni vrnilo domov.
Potopljene ladje
Berlin. 31. oktobra. AA. (DNB.) Težki nemški bombnik je danes dopoldne na Atlantskem morju zahodno od Irske potopil britansko 5000tonsko ladjo s>Starvik«.
New York, 31. okt. AA. (DNB.) Po poročilih iz Ottawe Je ladja »St. Malo« (5700 ton), ki je prej pripadala francoskemu trgovinskemu brodovju, pozneje pa Je plula pod kanadsko zastavo, potopljena, življenje je izgubilo 28 članov posadke.
Obstreljevanje Dovra
Berlin, 31. okt. AA. (DNB) Nemški dalj-nostrelnl topovi na francoski obali so 30. oktobra popoldne začeli streljati in spet močno obmetavali z granatami Dover.
O napadih na Berlin
Berlin, 31. okt. AA. (DNB) BerlinfSki časopisi prinašajo poročilo »DaUy Heral-da«, ki pravi, da je bila zaradi angleških
letalskih napadov skoro popolnoma uničena zgradba berlinske glavne pošte in da so bile težko poškodovane tudi glavne plinske naprave v nemški prestolnici ter da je bila berlinska postaja Lehrt več ur v silnem plamenu ln končno uničena. Nemški listi so to angleško poročilo objavili zaradi tega, da bi nemškemu prebivalstvu, ki se lahko na kraju samem prepriča o netočnosti angleškega poročanja, pokazali primer britansk propagande.
Švedski protest v Londonu
Stockholm, 31. oktobra. AA. (DNB) Kakor je izvedela švedska novlnska agencija, je švedski poslanik v Londonu prejel ukaz, naj protestira pri angleški vladi, ker so angleški letalci ponovno kršili nevtralnost švedskih voda. švedska vlada zahteva odškodnino. Kakor je bilo že objavljeno, so angleška letala metala v tor^k bombe na Helsingsborg.
Angleška vojna poročila
Nadaljevanje nemških napadov na Anglijo — Hudo angleško bombardiranje luke v Ostendu
London, 31. oktobra. AA. (Reuter). Ministrstvo za letalstvo in ministrstvo za notranjo varnost objavljata: Ponočni napadi nemških letal so bili v glavnem namenjeni londonski pokraiini ter srednii in vzhodni Angliji. Napadi so bili v glavnem sredi noči. proti jutru pa 90 ponehali. Ti napadi niso bili tako velikega obsega kakor napadi v prejšnjih nočeh. Človeških žrtev ni bilo mnogo, pa tudi materialna škoda ni velika.
Kljub slabemu vremenu so angleška letala ponoči napadla pristanišča ob Rokav-skem prelivu in prometne zveze v zaoad-ni Nemčiji.
London, 31. okt. i. fReuter). O današnjih nemških letalskih akcijah nad Anrlijo pravi večerni komunike letalskega ministrstva. da so popoldne šlevilna oosamez-na nemška let?la bomba rdrala razne cilje v Angliji. Eomba so bile vržene na dve mesti ha vrhot? ■ j* Angl: i e ter na razna m96ta v osrednji Angliji. Po doslej dospelih porečilih je bHo število č oveških žrtev sora7merno majh™ in tudi povzročena škoda ni večie^a ob sesa.
Dodatno k poročilu o napadu v minuli noči objavlja letalnko minVrstvo da co nemški bombnik; silno bombardira i pr;-staniške naprave v belgijski luki Ostende Manjše skupine bombn'loov po namerile bombe v prvi vrsti na pomole ter ladijska sidrišča. Vsako sekundo ie sadila silna bombna eksplozija in piloti so la'k-> 0pa70va'i. kak^ ruševine zadetih objektov letele visoko v zrak.
Akcl|a ang!e$&2h bombnikov
Lomnim 31. okt- br. (Reuter) Letalsko ministrstvo je danes popoldne o angleških letalskih akcijah proti Nemčiji in zasedenemu ozemlju v pretekli noči objavilo komunike, v katerem pravi med drugim:
Angleški bombniki so v pretekli noči bombardirali doke in druge pristaniške naprave v Anversu in v Vlissingenu ter nemško mornariško oporišče v Emdenu.
2e včeraj so letala obalnega poveljstva ponovno intenzivno napadla luko Cher-bourg ter ladje, ki so koncentrirane v njej, kakor tudi skupine ladij v drugih francoskih in belgijskih lukah ob Kanalu. V okolici doknv Cherbourgu, je bilo zadetih okolici dokov v Cherbourgu je bilo zadetih tudi. 4 nemške brze torpedne čolne ki so križarili po Kanalu, kakšnih 20 milj daleč od francoske obale. Čolne so ščitila nemška lovska letala. Prišlo je do spopada v zraku, v katerem je bilo eno nemško letalo sestreljeno. Z napadalnih poletov se
I
tudd eno angleško letalo ni vrniio na svoje oporišče.
Anglija izda za vojno nad dve milijardi na dan
London, 31. okt. s. (Reuter). Finančno ministrstvo javlja, da so pretekli teden dnevni izdatki za vojne svrhe v Angliji znašali nad 10 milijonov funtov (2.2 milijarde dinarjev).
Razdejano središče
londonskih zabavišč
London, 31. okt. j. (CBS) Pri nočnih nemških letalskih napadih proti Londonu je bilo v zadnjem času posebno hudo prizadeto londonsko središče zab tvišč Leice-ster Square. Težke rušilne bombe so direktno pogodile jugozapadni vogal trga, kjer so napravile prccejšnjo škodo. Velika dvorana v vogalni palači, kjer so se vršile razne prireditve, je bila popolnoma razdejana. Palača tamkajšnjega kinogledišča, ki je slovela po svojih premierskih predstavah, je oropana svoje sijajne fasade in tudi notranjščina palače je hudo trpela, i Tudi mnoge zgradbe v okolišnih trgovskih ulicah na jugu in jugovzhodu so utrpele precejšnjo škodo. Človeških žrtev k sreči ni bilo mnogo. V neki razstavi antikvitet je bilo uničenih mnogo dragocenih umetniških predmetov.
Kanadsko žito za Anglijo
London, 31. oktobra. AA. (Reuter) Kanadski kmetijski minister Cardiner, ki je na obisku v Londonu, je danes izjavil novinarjem, da razpolaga Kanada z tolikšnimi količinami žita, da lahko za tri leta pokrije vse potrebe v Veliki Britaniji in da prav tako lahko za prihodnjo leto pokrije vse potrebe Velike Britanije v slanini.
Gort na Islan&u
London, 31. okt. j. (Reuter) Vojno ministrstvo, javlja, da se je vrhovni inšpektor britanskih vojnih sil general Gort po 14 dnevni inšpekciji čet na Islandu vrnil v Anglijo.
Podaljšanje poslovne dobe za indijskega podkralja
LOnd«n, 31. okt. j. (Reuter) Indijski podkralj LinlithgQ|vn ki mu poteka njegova uradna doba, je bil pooblaščen ostati na svojem mestu še eno leto, računajoč od aprila 1941.
Kitajci poročajo o isovih uspehih v južnih pokrajinah
Napovedi japonskega lista
Hcngkong, 31. okt. br. (Ass. Press)- Iz Kitajske prihajajo poročila o novih uspehih kitajske vojske v južnih predelih dežele na področju, ki leži neposredno vzhodno od francoske Indokine. Po poslednjih informacijah so Kitajci Japonce docela pregnali iz Lugžoa in okolice ter zavzeli več strateško važnih točk vzhodno od mesta ter ob železniški progi, ki je speljana od francoske Indokine proti Kantonu. Včeraj so zavzeli Sanin in šisan. Tudi Nan-ning je še zmerom trdno v njihovih rokah. Včeraj so v napadu na nož zavzeli tudi prelaz Lungšo-
V pokrajini Cekiang so bili Japonci zadnje dni v ofenzivi. V poslednjih 24 urah se je njihovo napredovanje ustavilo.
ToKio, 31 okt. AA. (DNB) Razen ostalim velikim mednarodnim vprašanjem japonski listi še dalje posvečajo veliko pozornost vojni na Kitajskem. »Kokumin šlm-bunc smatra, da se bo v kratkem pričela nova diplomatska ofenziva kneza Konoja, ki bo šla za tem, da se konča vojna na Kitajskem ln uvede nov red v Vzhodni Aziji. List pripisuje velik pomen razgovoru, ki ga je imel knez Konoje z japonskim odposlancem v Nankingu generalom Abejem. Glavni predmet teh razgovorov — piše omenjeni list — Je bila dokončna ureditev diplomatskih odnošajev med Japonsko ln nankinško vlado zaradi hitrega končanja japon^ko-kitajeke vojne. Opaža se, — na-
daljuje »Kokumin šimbun«, da čungkin-ška vlada še dalje računa na angleško in ameriSko pomoč ter da namerava nadaljevati z brezupnim odporom. V okviru odnošajev med Toki jem in Nankingom se bo ustvarila podlaga za novo japonsko-kitaj-sko razmerje. S tem bo maršalu cangkaj-šku zatfan nov težak udarec.
Isti Ust se zatem bavi z odnošajl med Japonsko in Holandsko Indijo, omenja sovražno vedenje Anglije in USA glede na to vprašanje ter pravi, da Japonska ne bo mogla več dolgo trpeti takšnega / vedenja. O tem vprašanju ima knez Konoje tudi važne razgovore s trgovinskim ministrom Kobalašijem, ki se je pred kratkim vrnil iz Batavije ln poročal vladi o položaju ▼ Holandski Indiji. Tudi tu je treba pričakovati odgovarjajočega nastopa kneza Konoja — zaključuje ovoj članek »Kokumin SlmbuzK.
Pogajanja med Siamom in fndofcltio
Bangkok, 31. okt br. (Štefani). Predsednik siamske vlade je povabil vrhovnega poveljnika oboroženih ail v Francoski In-dokini v Bangkok k pogajanjem za mirno ureditev alamsko-indokinskega spora. Zaenkrat še ni znano, ali se je poveljnik francoskih ail odzval temu vabilu.
Beograd, 31. oktobra, p. Dan našega morja so proslavili danes po vsej državi, posebno slovesno pa v Beogradu. Danes je imele stražo pred kraljevskim dvorom vojna mornarica. Oddelek mornarjev * monitorja »Sava« je zamenjal stražo gardne pohote. Ob tej priiiki je priredila mornariška godba v dvornem parku koncert. Jar dranska straža je imela Slavnostno seje* divizijski general v pokoju Dušan Pešič pa je imel po radiu predavanje o značaju in pomenu našega morja.
Split, 31. okt a Današnji dan je naša vojna mornarica v spomin na 31. oktober leta 1918, ko so bile izobešene naše narodne zastave na vojnih ladjah bivše Avstro-Ogrske, proslavila zelo slovesno. Glavna proslava je bila v Divuljah in so ji prisostvovali zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti- Popoldne je bila v Divuljah velika mornarska zabava.
Pciplave na jugu
Split, 31. okt. o. Poplave v Hercegovini in delih Dalmacije zavzemajo vedno večji obseg. V Metkoviču je Neretva tako narasla, da je poplavila polovico mesta. Par-rnk »Sarajevo« je davi komaj odplul Iz Metkovida, dočlm drugi parniki zaradi visoke vode sploh niso mogli zapustiti pristanišča. Povzročena škoda je zelo velika. Posebno velike poplave so v nekaterih pokrajinah Hercegovine. V Mostarju je snoči pričela Neretva polagoma upadati, toda v Capljini se je voda še bolj razlila. Vse okoliške vasi so pod vodo ter je ostale 2000 ljudi brez strehe.
Na Blatu pri Cetinju so poplavljena vsa bližnja polja ter je povzročena ogromna škoda. Mnogo hiš na Blatu je pod vodo, ki odnaša zemljo s polj. Preteklo noč so na progi proti Mostarju vzpostavili promet, ker so medtem že popravili podporno zidovje, ki ga je omajala narasla voda. Včeraj popoldne je velika skala padla na lokomotivo tovornega vlaka ter jo vrgla s tira. pri čemer je bi! strojevodja ranjen. Promet je bil zaradi te nezgode prekinjen za 5 ur.
Dr. Kjoseivanov v Beogradu
BeOgrad, 31. okt. e. Na potovanju v Bern je prispel snečd v Beograd bivši predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov. Na postaji ga je pričakoval br*]garsJd poslanik, ki ga je prisrčno pozdravil.
V kratkem razgovoru z novinarji je dr. Kjoseivanov izjavil, da je zadovoljen oa je vsaj kratek čas v Beogradu, ,ia katerega ga vežejo s p" mini, ko je bil še pooblaščeni minister in poslanik v naša prestolnici in tudi pozneje, ko ie Ml ministrski predsednik. O stališču Bolgarije napram sedanjemu položaju ni hotel dati nobene izjave.
Oblikovanja ob odkritju
kraljevega sponsecika
Beograd. 31. oktobra p. Odlikovani so: Z redom sv. Save 2. stop gimn ravnatelj v p. dr. Josip Pippenbach^r. sodnik ka-sacijskcga sodišča dr. Ai Gradnik m župan dr. Jure Adlešič.
Z redom sv Save 3. stopnje predsednik odvetniške zbornice di Janko Žirovnik, primarij državne bo'TM£nice in podpredsednik sreske organizacije vojrnh dobro-voljcev dr. Jos. Hebajn gen tajn;k TPD in podpredsednik Združenja rez. oficirjev Jos. Pogačnik, ravnatelj TPD dr Vinko Vrhunc, predsednik Združenjf rezervnih oficirjev inž. Ladislav Reve odvetnik in predsednik Zveze fantovskih odsekm1 dr. Stanko Zitko in upravnik policije dz. Lov. ro Hacin.
Z redom sr. Save 4. stopnje inž arhitekt Herman Hus.
Z redom JugosIovensJce kro>ne 3. stopnje akademski kipar Alojzij Dolmar.
Z redom Jugoslovanske krone 4 stopnje poveljnik varnostne straže Jenko Bo-denk.
Z redom JugosIovensJie kroni 5 stopnje pomožni tajnik pri banski upravi Fran Ančki, predsednik Vzajemne ssa.va rov ail niče Ignacij 2eleznik in policijski komisar Ivan Polak, vsi v Ljubljani
Vsi odlikovane! so oproščeni plačila takse za podeljene redove.
DovoSjesio je pošiljanje
paketov v Francijo
Beograd, 31. oktobra. A A. Ministrstvo za pošto je z namenom, da bi omogočilo pošiljanje življenjskih potrebščin našim državljanom, ki žive v nezasedenem delu Francije, sklenilo vzpostaviti paketni promet s Francijo. Glede na to bodo vse pošte v državi prevzemale pakete do 20 kg. Za pošiljke, ki so težje od 1 kg in ki je njihova vrednost večja od 50 din, je potrebno posebno dovoljenje od deviznega ravnateljstva Narodne banke. Vse paketne pošiljke, ki se pošljejo iz Jugoslavije v Francijo, ne smejo vsebovati stvari, ki so v celoti ali delno tujega Izvora, od domačih pa ne fižola, mila. olja in sladkorja. Blago, ki je namenjeno, da se poS-Ije v paketu v Francijo, ne sme biti poslano v pločevinasti škatli
Pridelek tofea&a
na Hrvatskem
Zagreb, 31. oktobra, o. Računajo, da so teto« pridelali na Hrvatskem 1.200 vagonov tobaka.
Švedsko priznanje
sovjetski diploma tki
Stockholm, 31. oktobra. AA. (DNB) Ob desetletnici uradnega bivanja diplomatske zastopnice sovjetske zveze ge. Aleksandre Kolontaj na Švedskem, ji je zunanje ministrstvo izreklo priznanje za njeno desetletno delo za zboljšanje kulturnih vezi med Švedsko in Sovjetsko Rusijo. Švedski pristojni krogi poudarjajo ob tej priliki, da je ga. Kolontaj v preteklih desetih letih mnogo pripomogla k izboljšanju zvez med Švedsko in Sovjetsko Rusijo.
Petoriki v Franciji
L«®«, SI. odet. (Havas) 2ena rudarja Do-poisa v Lensu, je rodila petorč&e ln sicer 4 dečke ki deklico. Dečki ki mati so adra-vi, deklica pa je umrla.
Zemunska vremenska napoved: Hladnot počasi se bo od severa in severozahoda zjasnilo. Po večini oblačno na južni polovici države. Nekaj dežja utepie biti ponekod.
•Mrtvi so 2 nam!/
Zofka Kvedrovai
Na vernih duš dan
V kratkem Izide zbirka krajših črtic kot šesta knjiga Izbranega dela Zofke Kvedrove.
Spet Je tu Jesen, pozna jesen. V majhno dvoriščno stanovanje v pritličju so se plazile otožne sence, večna, tesnobna poltema. V obeh tesnih -sobicah s kvačkanimi zavesami na oknih, s pletenimi posteljnimi pregrinjali in z obledelo pisano šaro samske žene je bilo ves dan mračno.
Rumenkastobleda svetloba se je vgnez-dila tod, vlekla je dneve v neskončno dolgočasje in vse gibanje tu je bilo videti kakor brez življenja, kakor brez lastne volje, še celo glasovi so se izgubljali v skoraj brezglasen šepet.
Gospodična Nina, stara, stara gospodična. je sedela v naslanjaču in je kvačkala, kvačkala šibične pentlje neutrudljivo, v večno enakomernem teku. In sekunde so tekle počasi v neskončno večnost in gospodična se je starala, starala. Opoldne je prihajala domov Ninina sestra, popoldne spet odhajala zvečer pa je brez besed in brez misli zrla nespokojno hlastanje njenih suhih skrivenčenih prstov.
Besede v tem negibnem ozračju so po četrt ure trepetaje izzvenevale. Enoličnost in tišina ^ta post"iaM čedalie boli neznosni
Roza, Ninina sestra, je posedala po *e-
fierih dolge ure v tej tišini, ki si v njej skoraj slišal gibe kvačkajočih rok; ob tem ji je bilo še skoraj neznosnejše kakor ob večnem plenkanju in tisoč in tisočkratnem ponavljanju vsakodnevnih klavirskih vaj. Kajti Roza je bila učiteljica klavirja dvajset, nemara celo že trideset let...
Pozna jesen. Pred zimo! Debele, cunja-ste megle so visele s streh na dvorišče, legale so po kamnitem tlaku in se vlačile ob oknih spet navzgor.
In ta plazeča se umazana sivina s* je kradla v srca, jih še bolj mračila in vsem samotnim dušam je bilo še samotneje, še žalostneje.
Tesno dvoriščno stanovanje z nakopičeno šaro starih samic je bilo videti tako starikavo in zapuščeno.
Kakor da bi bila pustila tu pred tridesetimi leti neka družina vse pohištvo, slike in drobnarije, sama pa odšla. Kot da bi bila samo ti dve postarani, suhljati ženski pustila za mizo. vse drugo pa je ta dolga leta spalo dalje, se dalje sušilo ...
Tak mrzel, vlažen predzimski dan! Tes-nobnejši in mračnejši od pepelnice Kajti takrat vrešče v ozračiu še veseli pustni odmevi, zdaj pa kot da ni nikoli zvenelo v srcu veselje, sreča.
»Kam greš?« je vprašala gospodična Ni-
na s svojim starikavim, sitnim glasom. Roza se je oblekla in je obstala ob vratih.
»Ven, morda na pokopališče,« je odvrnila prav tako fcrei poudarka, kot jo je vprašala sestra.
Po navadi sta šli skupaj, tokrat pa je bila Nina bolna in Flo:a bi bila rajal zlezla v tenmo grobnico, kakor da bi šc ta sivi, težki, megleni cl&n prežclela v tem tesnem stanovanju.
Sla je na pokopališče. Na božjo njivo jo je zvabil le lesket iučk. čuden vonj premnogih nagrcon h vencev, val resne in trpke množice. Zakaj grobov ni imela, ne, grobov ni imela. Oče in mati, oba sta ji umrla nekje v podsže'skcm mestrcu, še preden ju je poznala. Se ceio v m.silh sta ji bila tako daljna in tuja, da je nikoli ni objela vroča in" pekoča žalost, da ji niso nikoli tekle solze olajšanja Iz motnih oči.
Med grobovi je stopala, ona, ki ni imela nobenega groba. Nekaj trdega je bilo v njej, kot da bi bila iz jekla. Vse te solze, ki so tekle kreg nje. cb veličastnih spomenikih bogatašev in na malih, neokrašenih gredicah revežev. vse te solze so padale v njeno dušo kot v brezkončno puščavo. Nobenega odziva n:so našle tu, to ubotro zakrknjeno dušo so le še bolj obtežile in stisnile v brezčutnost. Luči so gorele, umirajoče rože so otožno sladko duhtele, zrak je bil poln vzdihov in grenkega, vdanega joka.
Povsod to težko, mračno občutje: na ulici, v sobi, v naravi. Vse misli so na gro-
bovih. Roza ni mislila na grobove. V njeni notranjosti ni hotelo poslati mehko. Ljudje so ji bili tako neskončno tuji. Vsi krog nje so vendar kaj imeli, za kar so megli jokati, ona ni imela niti grobov.
Eežala je med temi gostimi vrste mi, ki so na njih brlele luči in v vonju venele rože. rini1 a se je med jokajočimi in žalujočimi, zmeraj dalje med nove gruče, nove množice. Čudna radovednost jo je gnala naprej. Vsem je gledala v oči z naslado: jokajo in so žalostni. Nenadoma je st^la prav na koncu pokopališča, kje. so majhni leseni križi samo tu in tem pol prepereli in razbiti moleli iz siroiraSne trave. Nikogar ni bilo tu. Naiubožnejši so mogoče pred več kot enim človeškim življenjem legli tu počivat in pozabili so jih.
Pozabljeni grobovi! Nekaj tako žalostnega, turobnega je nad njimi, če leže prazni in samotni v nizki, težki megli, medtem ko na ostalem pokopališču brle sveče in vzdihuje žalsst.
Roza je morala jokati. Pozabljeni grobovi! Nenadoma so ji postali tako ljubi, tako domači. To so bili vendar njeni grobovi! In vse. kar je bilo trdega v njej, je prešlo v blago, mehko otožnost. Oh, tudi ona je imela grobove. Tukaj so spale neštete nade in pričakovanja, sreča in mladost svoj večni mrliški sen. Sanje o bodočnosti njene mladosti, pijane od sreče, so ležale tu. Toliko njenega je umrlo, skoraj bi se bila prestrašila. Nikoli se ni zmenila za te grobove, nikoli se jih ni spominja-
la. In zdaj jih je našla, svoje grobove, svoje pozabljene grobove. Tako mehka je postala. Lepo in toplo ji je bilo v duši. Tudi ona je praznovala Verne duše — spomin. Tudi v njeni duši so se bleščale luči in so dehtele rože. Tako lepo je, če imamo nekaj, kar lahko objokujemo, nekaj ljubega, izgubljenega, čemur lahko v svoji duši posvečamo otožne misli.
In ko je stopala proti domu med gosto množico ljudi, ki so bili vsi tako tiho in katerih pogledi so se obračali v preteklost, katerih srca so gorela v odpovedujoči se otožnosti, tedaj jih je vse razumela,' vse, vse. In vživela se je v malo, živo srce tega štiriletnega otroka, ki je stopal tako začuden in tesnoben ob svojem očetu in mislil na mehke roke svoje matere, ki ga že dolgo, dolgo nista ljubkovali in božali. In zasanjala se je v dušo onega tihega moža in neke mlade žene, stare mamice in tesnobnega, otroškega mladeniča, ki je bil čisto sam in je od sveta odmaknjeno strmel v meglo. Vsi ti so toliko izgubili in imeli toliko grobov na pokopalšču in Se več v svojih srcih.
Ko se je vrnila domov, tedaj sta sestri praznovali dan Vernih duš. Sedli sta tesno druga k drugi in Roza je krasila svoje grobove* in enako je delala, dasi se ji je upiralo, tudi Nina.
Bile so vendar Verne duše.
In bilo je lepSe v temnem, mračnem stanovanju, odkar ga je polnil spomin, odkar so se v njem častili pozabljeni grobovi in se je praznovala misel nanje.
pokopavali na Ajdovščini mrliče iz predmestij in bližnje mestne okolice, kakor va-ščane is Šiške, Dmoveij. s Viča in • Po-savja. Za plačilo primerne odškodnine, ki so jo uporabljali za cerkvene m samostanske potrebe, je bil zagoto>vtjen vsakomur po smrti poslednji počitek ▼ dskalceatski rak vi.
Ker j« bilo pokopa vanje pod cerkvami sila kvarno zdravju, je izdala vlada »redi osemnajstega stoletja stroge narodbe glede mrtvecev, njihovega polaganja na mrtvaški oder in pokopavanja v cerkvah. Dne 13. decembra 1755 je bilo ukazano, da ne sme biti pokopan noben mrlič razen če umrje za kugo, dokler ne mine osem in štirideset ut od njegove smrti. Prepovedano je tudi bilo, devatfi mrliče v zaprtih ali odprtih krstah na mrtvaški oder po cerkvah, zflasti ob nedeljah in praznikih, ko prihajajo vanje večje množice vernikov. Leta 1779. je cesarica Marija Terezija popolnoma prepovedala pokopa vanje v cerkvah. Ljubljanski diskalceati so pa njen modri ukaz prezrli ter spravljali mrliče še kar naprej v svojo rakev. V njihovi mrtvaški knjigi je namreč kot poslednja zapisana vdova Marija Felicita Bilgram, ki so jo dne 11. januarja 1784 položili v rak vi nekako pod veflikim oltarjem.
Cerkev sv. Jožefa je bila zgollj samostanska, to se pravi, da so opravljali v njej bogoslužje očeti diskalceati, a ožji njihovi ljudje verske dolžnosti. Ko se je po polnoči oglasil samostanski zvon ter zbudil metliško družino, so se začele jutranjice, pri katerih sta se v tihih nočeh razlegala sirom po okolici petje m molitev diskaflceatov, zbranih na cerkvenem koru. Pri pobožnem opravilu je motilo samostance obilckrat razgrajanje, vpitje in vriskanje pijancev * onstran ceste, kjer je bila na razkrižju sedanje Tyrševe in Gosposvetske ceste zloglasna krčma v hišici, ki jo je .dal sezidati mestna magistrat leta 1633. Nespodobno m neprimerno obnašanje gostov v
ki se bo še znatno povečal, ko bodo porabljene le še redke doslej nezazidane parcele na njem.	Alojzij Potočnik
Nekdanja civilna bolnišnica s cerkvijo nasproti kavarni »Emoni«. Po potresu so jo morali porušiti. Danes stoji tam Kmetska posojilnica
gojem, da ga ne sme znova zazidati. Vrhu tega je pokloni magistrat diskalceatom še pet tisoč kosov opeke iz svoje opekarne. In tako so se »školcjatn« iznebili nadležnega soseda, odnosno si priborili zaželjeni mir.
Pogled na sedanjo Ajdovščino od severa
krčmi je redovnike kajpak vedno jako motilo pri molitvah. Zategadelj so si na vso moč vztrajno prizadevali, da bi kako napravili mir, česar dolgo niso mogli doseči. Naposled je sklenil red v soglasju z očetom provincialom krčmo na Ajdovščini od magistrata kupiti in porušiti. Po kupni pogodbi z dne 22. aprila 1690 so plačali menihi za hišico osem sto goldinarjev nemške veljave. Dobljeno gradivo je ostalo njim, a magistrat je obdržal svet, vendar s po-
Dan mrtvih 1940
Zabiti v rakve in s prstjo zasuti
se ne oglašamo,
nič več ne vprašamo —
smo obnemeli.
Vse, česar v svetu si želeli,
smo našli tu:
tihote večne,
večnega miru.
Spokojni, mirni, v prah in prst strohneli.
Ostali nemi bi iz vekov v veke. da ni v megle krvi, plamenov leto vzplamtelo devetnajststošiirdeseto ...
Ne hodite med nas, vi živi — ne nosite nam cvetja, gorečih sveč! Pokoja več in ne zavetja
ne bo nam mrtvim v božji niivi vse v čas, da v zemlji posvečeni grmade po bo>išr'h rezmetane teles in trupel bodo pokopane.
M. Lipovec
V diskalceatski cerkvi so proslavljali, razen obredov cerkvenega leta izredno še godove več svetnikov. Posebno vneto pa so se spominjali prve dni mesca novembra vernih rajnih. V cerkv: je bila prirejena sleherno leto devetdnevnica za blaginjo duš v vicah Pričela se je na praznik vseh svetnikov popoldne s slovensko pridigo, končala pa dne 9. novembra s procesijo.
Vlada je dne 19. aprila 1786 pregnala dis-kalceate ter zatrla s samostanom vred tudi cerkev sv. Jožefa na Ajdovščini.
Nekaj mescev nato so zasedli samostan usmiljeni bratje, a cerkev se je morala po vkdinem ukazu izpremeniti v bolnišnico. Po teh dobrotnikih bolnikov se je imenovala svoje dni sedanja Dalmatinova ullica, ki je bila nekoliko zavita in prav ozka, »barmhercgarca« spričo nemške označbe. »Barmherzigengasse«. Njeno uradno slovensko ime pa se je glasilo »Dolga ulica«.
Usmiljeni bratje so oskrbovali bolnišnico do leta 1811. Naslednje leto jo je prevzelo mesto in jo obdržalo v svoji oskrbi do leta 1849. Pozneje so skrbele za bolnike j usmiljene sestre sv Vincencija Pavelskega, J dokler se ni preselil človekoljubni zavod j leta 1894 v svoje novozgrajene stavbe ob Zaloški cesti. Staro poslopje bolnišnice in cerkev sv. Jožefa so po potresu leta 1895. podrli, pridobljeno stavbišče in obsežen vrt bolnišnice pa razkosali in prodali. Na tem svetu, ki se razprostira med TyTŠe-vo cesto in Dalmatinovo ulico, sega na severu še čez Trdinovo ulico te? ga seče tudi Tavčarjeva ulica, stoje zdaj lepe in mogočne stavbe. Le-te so pravi okras mesta,
V	gorah padlim...
Tišina, blaženi mir je povsod ob vznožju gora. Lahen vetrič se poigrava s suhimi lističi, ki padajo, padajo List za listom rumeni, dopolnil je in vrača se zemlji.
Da, dopolnil je, dovršil je svojo nalogo v kratki dobi življenja.
Pa on, tovariš, ali je tudi dopolnil? Brez-j srčna je usoda, ki nam ga je vzela, ko je bil v največjem zagonu ustvarjanja, dela za svoj obstanek, dela v dobro nas vseh. Stal je na vrhovih gora in si še obetal lepih trenutkov, gledal je v bodočnost, ki se mu je kazala tako rožna... Koliko krasnih dni, polnih zmagoslavnih doživetij se je naužilo njegovo neustrašeno srce.
Tu je stena, kjer je morala pred mogočnostjo in silo prirode kloniti volja. V naporu so popustile mišice, onemoglo /e srce.
V	odkriti borbi je častno padel zvest, dober tovariš, ostra skala je prerezala varujo-čo vrv. Neizprosna usoda nam je vzela človeka, ki bi z drugačnimi, povsem človeškimi očmi gledal na prerivanje, pehanje in spotikijaje v sivini.
Drugi je doživljal v vrho\ih ure miru, tišine, sreče, užival in se pogovarjal z nemo prirodo, ki je ležala pod njim v vsej prelesti. Pa nenadoma, nekoč, ko je bil sredi stene, sredi trdega dela, sredi borbe, je veter pripodil črne oblake. Neprodirna megla je zajela podjetnega mladeniča, vzpenjajočega se kvišku, gor, do zmage. Hladen in oster veter je zažvižgal izza roba. Mrzlemu pišu je sledil naliv, potem sodra, grom je presekal tuljenje nevihte. Preko sten so padali slapovi. Razbesnelim silam premočne prirode ni moglo kljubovati močno, odporno telo. Gost sneg je pokril truplo, ki je obnemoglo, padlo za vedno
In tretji. . Solnce je sijalo in ostri špiki so se lesketali v modrini, bele stene pa so vabljivo kazale svojo lepoto. Gora je bila mikavna in mlado srce ni moglo odoleti njenemu pozivu. Gora je zvabila Nemirni duh je v borbi iskal možnosti, iskal je rešitve v nalogi, katero mu je stavijala gora. Sam, daleč in visoko nad ljudmi, vzvišen nad njih slabostmi, je trmasto kljuboval trdi prirodi. Obraz je žarel od boja in oči ao se iskrile. Borba je začrtala v obraz trde poteze in globoke brazde v čelo.. Zmaga je bila blizu. Toda gora je bila močne j-ia, odpornejša Drznemu plezalcu je onemogla roka, ki je močno držala za skalnat rob, popustili so ranjen prsti. Zamrl je v očeh plamen, ki je žarel v borbi za zmago. Volja je klonila močnejši prirodi.
Tako so odšli mnogi mladi, borbeni, požrtvovalni tovariši in ostali v visokih robeh. »Mlad umrje, kogar bogovi ljubijo« in mlada, upov polna življenja grabi usoda Pokončana je sila. ki bi utegnila nekoč krepko voditi in strojiti neurejeni tok življenja.
V gorskem svetu je veličasten mir. v katerem so begajoče, čiste duše našle s\-oj pokoj. V dolinah naših Alp pa solza za solzo moči preuranjeni grob. Tovariševa zvesta roka je položila ob spominsko ploščo pod steno venec, nežna roka pa priložila šopek svežega cvetja, belih krizantem, in je prižgala svečico. Sklonjene, odkrite glave je v molku posvečena misel nekdanjemu dobremu prijatelju, zvestemu tovarišu, ki je v iskanju lepot in resnice, v odkriti borbi, v kateri so cesto odločali le trenutki, našel kruto, zgodnjo smrt.
Leto se mrači k zimi in stlel je dan med življenjem in smrtjo, dan mrtvih, dan Vernih duš.
Plamenčki plapolajo na grobovih predragih, plamenčki se dvigajo iz snežne odeje zgoraj visoko v gorah, dušice svetijo tam pod Turncem. Tovariški spomin je to onim, ki so ljubili gore in ostali v visokih g robeh, umrli so kot prijatelji, kot tovariši.
— ič.
li
f% avtor »Učbenika življenja« sprejema od 5. nov. naprej dnevno v hotelu »Metropol«, Ljubljana od 17. do 18.
Nekdanje pokopališče
sredi Ljubljane
Ko začno cveteti 'epe krizanteme, predobro vemo, da bodo kmalu Vsi sveti in verne duše. Obadva dneva so naši predniki v prejšnjih stoletjih radi kaj slovesno praznovali.
Na prostoru bivše cerkve sv. Jožefa, — na vogalu današnje Tyrševe ceste in Dalmatinove ulice — in njene bližnje okolice so pokopavali Rimljani svoje dni mrtvece Mnogo najdenih starodavnih grobov iz raznih dob priča, da je bilo na tem kraju pokopališče stare Emone Razen tega spominja na to tudi ime Ajdovščina, to je kraj, kjer počivajo ajdi — pogani.
Ob koncu šestnajstega stoletja je bilo v prav isti okolici zopet pokopališče, ki so si ga omislili luteranci. Za svoj namen so pridobili »njivo pri križu proti Loki« oziroma na sedanji Gosposvetski cesti Kril je utegnil stati blizu tam, kjer je bilo znamenje sv. Trojice, prestavljeno leta 1927. na Kongresni trg. Pokopališče je obdajala lesena ograja ki so jo dne 11. januarja 1601 na povelje knezoškofa Tomaža Hrena podrli, zmetali na grobove in zažgali.
Dobrih šestdeset let pozneje naletimo tam na tretje pokopališče. Na Ajdovščini so se naselili diskalceati —■ bosi menihi.
imenovani po domače »školejati«. Zgradili so cerkev sv. Jožefa, ki jim jo je blagoslovil prior o. Arhangel a s. Caecilia dne 9. avgusta 1663 Cerkev je imela spodaj, pod ladjo in svetiščem, močno obokano rakev. In enaki prostori so bili tudi pod dvema žagradoma in mrtvaško kapelo. Ta kapela z dvema oltarjema je bila na desni strani cerkvenega vhoda. Graditi so jo jeli že lota 1657., a blagoslovljena je bila šele dne 7. marca 1664. Med mnogimi dobrotniki, ki so prispevali k njeni gradbi, sta omenjena na prvem mestu cesar Leopold I. in njegov sorodnik nadvojvoda Leopold Viljem. Stroški so znašali 3823 goldinarjev. Kapela je bila posvečena žalostni Materi božji in sv. Nikolaju Tolentinskemu. Na enem njenih oltarjev so bili shranjeni svetniški ostanki mučenice Peregrine, najimenitnejši zaklad cerkve sv. Jožefa Navzlic temu pa, da je bfl ta kraj zadnjega počitka namenjen predvsem domačim menihom, samostanskim uslužbencem in sorodnikom samostancev, so bosopetci vendar radi sprejemala v svoje podcerkveno grobje še druge preminule duhovnike in svetovnjake, in to ne le plemenitaše. marveč tudi ljubljanske meščane vseh sllojev. Nadalje so
Gospodarska pooblastila hrvatskemu banu
Izreden obseg lin potmen pooblastiinih uredb
V včerajšnjem »Jutru« smo objavili zakonsko uredbo, ki pooblašča hrvatskega bana, da »z zakonsko močjo uredi vsa vprašanja, ki se tičejo ustanavljanja, poslovanja. odtujitve in likvidacije vseh vrst gospodarskih podjetij, v kolikor gre za posle iz pristojnosti banovine Hrvatske« S tem je uvedena v banovini Hrvatski nekaka gospodarska diktatura in ban je dobil pooblastila, ki bi jih mogel imeti za ostali del države le ministrski svet.
Besedilo uredbe o banovih pooblastilih ni povsem jasno ter bo treba počakati še na avtentično tolmačenje. Po ustanovni uredbi o banovini Hrvatski spada namreč trgovsko pravo, ki vsebuje večino določb o ustanavlianiu in poslovanju gospcdar-skih podjetij, med komoetence. ki so pridržane državnemu zakonodaj stvu. Ali so sedaj te komoetence prenešene. v kolikor se tiče Hrvatske, na zagrebškega bana. ni razvidno. Po samem besedilu uredbe bi bilo smatrati, da ne. Toda brez tega bi pooblastilo ne imelo mnogo pomena.
»Hrvatski dnevnik« pripisuje novi uredbi dalekosežen značaj. Poudarja, da predstavlja uredba zelo važen dogodek v našem gospodarskem življenju. Sedaj ne bo treba za vsak predpis, ki se v tem oziru izda. zahtevati pristanka vlade v Beogradu in razviti se bo mogla zelo koristna delavnost, da se prepreči neprijeten pojav. ki je hrvatsko iavnost napolnjeval z upravičeno skrbjo, to je bes podjetij iz Hrvatske in njihovo odtujevanje. V bodoče se ne bo mogla nobena transakcija izvesti brez odobritve banske oblasti. Kako daleč so se stvari že razvile, pravi »Hrv. dnevnik«, o tem govori dejstvo, da ie že kakih 15 velikih podjetij najavilo izredne skupščine z dnevnim redom: volitev nove uprave.
»Hrvatski dnevnik« posebno podčrtava,da bo ban mogel v bodoče izdajati naredbe. ki bodo veljale za nazaj! S tem se bodo mogli razveljaviti vsi sklepi, ki ne bi bili v skladu s splošnim hrvatskim interes m. Za sedaj so se predlogi posameznih hrvatskih naredb predolgo zadrževali v Beogradu. kjer ima ministrski svet široka po-oblasitla za donašanie uredb z zakonsko veljavo. Življenje pa teče tako hitro, da so predolge konference in studiranja strokovnjakov samo škodliive. •
»Hrvatski dnevnik« opozarja, da ie pred dnevi že izšla naredba. ki prepoved je prodajo trgovskih podjetij v vrednosti nad 100.000 din ter industrijskih in obrtnih podjetij v vrednosti nad 500 000 din brez odobrenja banske oblasti. Končno poudarja. da predstavlja pooblastilna uredba
drugi nedvomno pomembni politični dogodek zadnjega časa poleg uredbe, ki pooblašča mestne in občinske svete, da s posebnim sklepom razveljavijo vsa v preteklosti od dotičnih občin izvršena darovanja zemljišč in nepremičnin (tu gre v glavnem za stavbišča sokolskih domov).
Nova naredba o odtujitvi gospodarskih podjetij na Hrvatskem
Na podlagi uredbe o pooblastilu bana za ureditev vprašanj ustanovil janja. poslovanja, odtujitve in likvidacije gospodarskih podjetij od 29. oktobra, je včeraj izdal hrvatski ban novo naredbo z zakonsko močjo o odtujitvi in poslovanju gospodarskih podjetij. Z uveljavljanjem te naredbe preneha veljati prva naredba o odtujitvi trgovskih, industrijskih in obrtnih podjetij ter njihove imovine, ki jo je ban izdal v sredo. Nova naredba določa mod drugim:
Vsa trgovinska podjetja, katerih vrednost presega 100.000 din, industrijska in obrtna podjetja, katerih vrednost presega 300.000 din, kakor tudi vsa ostala gospodarska podjetja, ne glede na vrednost se ne morejo odtujiti brez prejšnjega dovoljenja banske oblasti. Na zahtevo banske oblasti bodo pristojni organi odredili vpis prepovedi odtujitve v zemljiških in drugih javnih knjigah Vse delniške družbe in lastniki delnic takih družb, morajo v 8 dneh registrirati pri oddelku ta trgovino, obrt in industrijo pri banski ob'asti svoje delnice. V to svrho se ustanovlja pri tem oddelku kataster delnic Z delnicami, ki niso registrirane., lastniki ne bode mogli nadalje izvrševati pravic delničarjev Lastniki delnic lahko prenesejo ali odtuje delnice samo z odobrenjem banske oblasti. Ban lahko odredi, da se morajo vse delnice posameznih podjetij glasiti na ime. Podjetja, ki žeie odtujiti svojo imovino so dolžna zaprositi od banske oblasti z utemeljeno prošnjo dovoljenje za odtujitev. Nato navaja naredba podrobne podatke, ki so potrebni za take prošnje. Podje',a ne morejo skleniti likvidacije, začasno ustaviti obratovanja ali izvršiti kaki!i prenosov brez dovoljenja banske oblasti. Ban lahko postavi na stroške pxijetj3 tudi svojega komisarja. Kdor bi se pregrešil proti tem predpisom, bo kaznovan z globo do 500.000 din in zaporom do 6 mefcev. plačati pa bo moral tudi vse stroške V do'očen.h primerih se lahko prepove nadaljnje poslovanje podjetja.
Nazori prof. Tontašiča
V torek zvečer je bil občni zbor akademske organizacije Hrvatske seljačke stranke na jagrebiki univerzi. Glavni govornik je bii direktor Gospodarske siloge prof. Lju-devit Tomašič, ki je obširno poročal o zadnjih sestankih hrvatskih narodnih zastopnikov. Nato je nadaljeval:
»Hrvatski narod odločno želi, da se čim preje sestane hrvatski sabor. V hrvatskem saboru bo vladal prav tak duh, kakor vlada na posvetovanjih hrvatskih narodnih zastopnikov. Mi smo tako disciplinirani in organizirani, da nas pri izvedbi volitev v sabor ne bodo m^glle ovirati niti najbolj težke mednarodne prilike.
Banska oblast je pričela s svojim poslovanjem v takih razmerah, da bo treba najmanj 10 let, da se bodo pokazali rezultati njenega intenzivnega dela. Hrvatski narod je dovolj pošten, da to stanje pravilno razume.«
Nato je govoril prof. Tomašič o potrebi borbe proti korupciji ter dejal: »Treba bo izvesti revizijo premoženj za vse primere, kjer se pojavlja sum, da je bilo premoženje zbrano na nepošten način. V tem pogledu je izključen vsak kompromis. Javnost je upravičeno ogorčena nad vsemi pojavi korupcije. Zaradi tega tudi naši nasprotniki tako radi očitajo našim voditeljem korupcijo. Mi zahtevamo, naj se preišče izvor premoženja vseh naših ljudi tekom zadnjih 22 let, pa bomo videli, da so največji klevetniki tisti, ki so obogateli na račun siromakov.«
Končno je izrekel prtvf Tomašič svoje prepričanje, da bo dr. Maček očuval hrvatski narod tudi tokrat pred vojnimi strahotami. Naša največja naloga je ohraniti hrvatsko domovino v celoti in jo kot tako pozneje vgraditi v sistem nove Evrope...«
Hitler se sestane z belgijskim kraljem?
Švedski list »Tidningen« objavlja poročilo svojega berlinskega poročevalca o tem, da se te dni v Berlinu mnogo govori o možnosti skorajšnjega sestanka kancelar-ja Hitlerja z belgijskim kraljem Leopoldom III List pristavlja, da ni bilo mogoče dobiti doslej potrdila te vesti, da pa je v Berlinu ne demantirajo. V poučenih berlinskih krogih izjavljajo, da bi bil tak sestanek dosledno izvajanje Hitlerjevega programa o preureditvi in obnovi Evrope.
Ob obletnici
Tisove izvolitve
Poseben kult občudovanja Slovaške in njenih voditeljev goji zagrebški duhovnik dr. Ivo Andrič, ki je zaposlen v založili družbi sv. Jeronima. Ob prvi obletnici izvolitve prezidenta slovaške republike msgr. dr. Jožefa Tisa je napisal v zagrebških listih o njem članek, v katerem pravi med drugim:
»Hrvati smo se ponovno srečevali s pre-zidentom slovaške republike dr. Tisom in bili vsakokrat priče njegove posebne pozornosti do Hrvatov in njegove naklonjenosti do hrvatskega naroda. To velja še posebej, odkar ie dr. Tiso na čel« svobodne Slovaške, ki ji ni samo državni poglavar, nego tudi voditelj in duša. Kadar poslušamo njegove govore in čitamo njegove besede, se nam zdi, da govori iz njega vsa Slovaška. V tem oziru je tudi pravi naslednik pokojnega Hlinke. Kar je izgubila Slovaška s smrtjo Hlinke, ki je zapu-
stil svet pred ustanovitvijo svobodne Slovaške, to je dobila z dr. Tisom, ki je postal krmar slovaške države. In kakor smo imeli Hrvati velikega prijatelja v pokojnem Hlinki, tako ga imamo danes tudi v njegovem nasledniku. To se bo v bodočnosti še bolj pokazalo. Slovaški narod je neskončno hvaležen božji previdnosti, da mu je dala v času, ko se je odločevala njegova usoda, za voditelja države takega moža, kakor je dr. Jožef Tiso.«
Položaj cerkev v Nemčiji
Nemška poročevalski s.ašba Verkehrsblatter« poroča o položaju cerkva v vojnem času in naglasa, da se v ničemer ni zmanjšala njihova delavnost in da nemške cerkve niso v ničemer prikrajšane. Nemška evangeiska cerkev ima -anes 20 tisoč občin s 16.000 duhovniki in okoli 26.000 cerkvenimi uslužbenci. Za dušebriž-ništvo v notranjosti Nemčije ima evangeiska cerkev na razpolago poleg tega še 47.000 diakonisinj, ki so zaposlene v 9300 cerkvenih zavodih, 20.000 strežnic, zaposlenih v dobrodelnih zavodih, in 4800 dia-konov. Zunanji misioni pa imajo 31 družb s 1600 misijonarji in 12.500 krajevnimi sodelavci.
Katoliška cerkev ima v Nemčiji 48 škofij s približno 33.000 duhovniki, število redovnikov in redovnic pa je vsaj še enkrat toliko. Na nemških univerzah ima katoliška cerkev osem teoloških fakultet za izobrazbo duhovniškega naraščaja, razen tega pa vzdržuje država še šest teoloških šol. Stroški za obe cerkvi znašajo letno preko 500 milijonov mark. Ta vsota pa se še znatno poveča, ako se ji prišteje jo državne podpore za gradnjo raznih cerkvenih poslopij, zavodov in cerkva.
Most čez Dunav med Ruščukosn in Djurdjevom
Bernski »Der Bund« je objavil prešlo soboto na uvodnem mestu zanimiv dopis svojega poročevalca iz Bukarešte o položaju na Balkanu. Dopisnik pravi v glavnem:
»Rumunski narod je prijazno sprejel nemške čete, ker vidi v njih jamstvo in varstvo proti nadaljnjim posegom Sovje-tov po rumunski zemlji. Nemške čete v Rumuniji nimajo samo naloge, da čuvajo petrolejske izvirke, marveč se je s tem tudi pokazalo, da je vzhodni Balkan ozemlje nemškega vpliva. Ker se odnosi Nemčije in Italije napram Bolgariji razvijajo v zelo prijateljskem duhu, postajajo tudi odnosi med Rumunijo in Bolgarijo dobri, tako da se že govori o gradnji mostu preko Dunava med Ruščukom in Djurdjevom, pa čeprav bi bil zaenkrat samo pontonski most. Strateški pomen takega mostu je očividen, kajti vzdolž vse dunavske meje med Bolgarijo in Rumunijo ni niti enega mostu.«
Rezervlranost ruske
zunanje politike
Budimpeštanski vladm organ »Pester Lloyd« objavlja pod gornjim naslovom poročilo madžarske agencije iz Berlina, ki navaja izvleček iz moskovskega poročila v Gorengovem arganu »Essener National Zei-tunga o sedanji sovjetski zunanji politiki. Goringov organ ugo4avlia med drugim da se je vsa zunanjepolitična delavnost Rusije pretekli teden omejila samo na izdajanje različnih demantijev, medtem ko se sicer na uradnih sovjetskih mestih še nadalje
opaža največja rezerviran ost ▼ zunanjepolitičnih vprašanjih. Tako j« bilo na primer opaziti, da se sovjetski tisk ves pretekli teden niti enkrat ni spustil na področje komentarjev o mednarodnem razvoju. Odnosa j i med Rusijo in velesilama osi se ▼ tem času niso spremenili.
Japonska prizadevanja
za sporazum z Rusijo
V japonskem tisku se še vedno pojavljajo glasov« o potrebi in koristnosti čim prejšnjega sporazuma Japonske z Rusijo. Pri tem nakazujejo japonski listi možnost pomembnih japonskih koncesij, o katerih se nobenemu Japoncu pred kraitkrm še sanjalo ne bi. Najbolj običajna so namigovanja, naj bi se Rusija, ki sama nima nika-kih tropskih kolonij ali posestev, odločila za ekspanzijo prati Perzijskemu zalivu in v Indijo. Tako je pred kratkim pisal neki japonski admiral. Sedaj pa je o tem objavil zanimiv članek list »Ašahi«, ki pravi, da ni mogoče računati z diplomatskimi uspehi v Moskvi, ako se Rusiji ponujajo samo tuja ozemlja. List priporoča merodajnim japonskim krogom, naj bi se raje odločili za odpoved protikominternskega pakta ter za revizijo sporazuma v Portsmouthu, ki se tiče japonskih ribarskih pravic v sibirskih vodah.
Po takšnih in podobnih pobudah japonskih listov sodijo nekateri, da s< danes na Japonskem pripravljeni na velike koncesije Moskvi, ako bi to dovedlo do sporazuma med Japonsko in Rusijo Zanimivo je, da je list »Ašahi« za sporazum ? Rusijo, četudi bi to po njegovem mnenju zapletlo Japonsko v vojno z Zedinjemmi državami Severne Amerike, kar bi Stalinu samo olajšalo njegovo zasledovanje svetovne revolucije.
Pridelek lanu v Nemčiji
Po ugotovitvah nemškega osrednjega gospodarskega urada so letos v Nemčiji posejali 100.000 ha polja z lanom ter s tem podvojili poševno ploskev lanu v primeru z letom 1939. Za bodoče leto se pripravljajo nemški kmetje, da bodo še v večji meri gojili lan. Vsak pridelovalec lanu dobi za vsakih 100 kg lanenih svežnjev platno v vrednosti 5 mark. Ker pospravljanje lanu zahteva mnogo delavnih rok, so nemški kmetje v veliki meri uporabljali za puljenje lanu stroje, ki jih je bilo letos v rabi štirikrat toliko kakor lanL
Novo Italijansko letalo
»Corriere della Sera« prvič omenja nov tip italijanskega letala, ki se imenuje »Marsupialo« in ki ima izredne uporabne sposobnosti. V bistvu gre za ogromno prevozno letalo, ki lahko nosi s seboj malo lovsko letalo, razen tega pa lahko natovori moštvo. tooove in več ton vojnega materiala. Novo letalo lahko ob največji obremenitvi prevozi brez pristanka do 4000 lom.
Židovski zdravniki na češkem brez prakse
Kakor poroča glasilo čeških zdravnikov »Vestnik českych lekafu«, je ministrstvo za zdravstvo in socialno skrbstvo na temelju protižidovskih uredb odvzelo pravico izvajanja prakse 856 zdravnikov židovske narodnosti. Le 176 zdravnikom je dovoljeno izvajati zdravniško prakso, toda Se ti smejo sprejemati samo paciente židovske narodnosti. Zdravniški vestnik pripominja k temu, da se iz številk vidi visoko nesorazmerje med odstotkom židovskega prebivalstva na Češkem In med Številom židovskih zdravnikov.
Draginjske doklade za zagrebške tramvajce
Zagreb, 31. okt o. Upravni odbor Mestne hranilnice je sklenil, da se uslužbencem zagrebškega tramvaja povišajo s 1. novembrom izredne doklade na račun zimske pomoči. Doklade bodo znašale na mesečne plače do 1.100 din za oženjene 400 din, za neoženjene 200 din, na plače od 1.100 do 1.500 din za oženjene 360 din, za neoženjene 180 din, na plače nad 1.500 din za oženjene 320 din, za neoženjene 160 din. Razen tega se povišajo doklade za otroke od 70 na 100 din. Sezonskim delavcem re povišajo mezde za 50 par na uro. Zarodi povišanja plač in mezd ter podražitve električnega toka se je tudi podražila voznina na zagrebškem tramvaju.
Iz državne službe
Beograd, 31. oktobra, p. Upokojen je predsednik glavne kontrole Srečko Tesič, ki je bil obenem odlikovan z redom Belega orla 3. stopnje. — Prenešcen je ekspedi-tor našega generalnega kfnzui*ta v Trstu Stanko Flego za ekspeditorja v zunanjem ministrstvu.
Rosenberg o suverenosti držav
Prošlo nedeljo je objavil ideolog nemškega narodnega socializma AJhed Rosenberg v »Volkischer Beobachterju« članek o problemu zunanjepolitične suverenosti raznih narodov v snujočem se novem redu. Pisec prihaja do zanimivih zaključkov, ki jih podajamo v naslednjem:
»Ni poedinca in ni naroda, ki bi se lahko uprla duhu novega časa. ki je prevzel ves svet. Prastare trad-cije in nove ideje našega časa so prišle v spor ali pa skušajo najti skupno pot k izpolnitvi življenjskih zakonov. Brezobzirni imperializem in stvarni patriotizem "se borita med seboj, ves svet pa ima cbčutek, da stari svet propada in da se že kažejo nove oblike bodočega življenja. Za novi red. ki nastaja, pa ni važno to, da so se pojavila gospodarska in politična vprašanja, ki jih je treba reši ti, marveč to, da se v srcih milijonov 'judi zavestno razvija važen notranji preokret. Že pred 10 leti sem poudarjal, da se je obdobje neomejene ekspanzije in denarne nadvlade na svetu končalo s prvo svetovno vojno in da se začenja razdobje osredotočenja, ki bo značilno za sistem rasnih držav. Kdor opazuje današnje borbe, zadržanje nekaterih tk. zv. nevtralnih narodov, nespamet onih narodov, ki so se zo-perstavili novi Nemčiji m kdor pravilno ocenjuje doseg propagande svetovne demokracije, bo priiel do zaključka, da gre danes prav za isti problem, ki je že enkrit izzval svetovno vojno.
Tvorne sile nagega časa morajo pogledati dejstvom v oči, da bodo razumele
stanje današnje dobe. Ruši se nekdanja politična premoč britanskega imperija, na nje mesto pa stopa nova sila, ker ii to mesto pripada po tradiciji, po nantdni sili in po velikem številu produktivnega prebivalstva. Mi smo prepričani da bo mlado pokol en je onih narodov k' žive v območju nemškega življenjskega prostora, uvidelo neizogibno potrebo preokreta. To za nekatere narode res pomeni nekako omejitev njihovih samovoljnih dejanj zato pomeni tudi stvarno jamstvo za ostali neovirani razvoj kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega življenja. Priznanje takega dejstva nikakor ni nečastno ,pa tudi ne vsebuje zmanjšanje pravične in opravičene svobode Sedai je treba da gremo korak dalje in da poudarimo, da niti tretji rajh ne poskuša doseči absolutne zunanjepolitične suverenosti nasproti drugim narodom ;.n da je baš v tem velika razlika med narodno socialist čno ter angleško-židovsko idejo Ako se zadnji čas mnogo govori o življeni^ken- prostoru, pomeni to, da rajh priznava take življenjske prostore, v katerih biološko in politično jaki narodi predstavljajo jedro, okodi katerega se lahko zbirajo tvorne sile ostalih narodov v siložnem sodelovanju To je že ost varjeno v Nemčiji in mi se nadejamo da bo vedno več narodov, ki bodo spoznali, da je to njih edina rešitev. Zato smatramo, da je sedanja vojna nemškega naroda tudi usodna borba za vse druge narod«.. Zunanje-po-litična suvereno?! dobiva danes čisto drugačen pomen in smisel«
Predavanje prof. Mattea Bartolija
Ljubljana, 31. oktobra
Tukajšnji Italijanski kuiturni institut je začel svoje novo akademsko leto s predavanjem znamenitega italijanskega jezikoslovca, profesorja turinske univerze dr. Mattea Bartolija. Predavanje se je začelo ob 18. uri v predavalnici instituta, ki jo je povsem napolnilo občinstvo iz vrst našega izobraženstva. Prisotni so bili med drugimi predsednik Akademije znanosti in umetnost dr. Naht;gal, rektor univerze dr. Slavič in več univerzitetnih profesorjev, med njimi za slovenske filologe dr. Fr. Ramovš, italijanski generalni konzul Guer-rini Maraldi in nemški konzul dr. Brosch, kot zastopnik banske uprave prosvetni inšpektor Silvo Kranjec itd. Skoraj polno-številno so bili zbrani slušatelji romanistl-ke na naši univerzi s prof. dr. Sturmom na čelu.
Odlični predavatelj je v uvodu spregovoril nekaj laskavih besed o Ljubljani, ki je napravila nanj prav ugoden vtis. S priznanjem je govoril o slovenski kulturi in našem jeziku, spominjajo« se svojih nekdanjih stikov g slovenskimi dijaki na Dunaju in prijateljskih zvez z našim rojakom prof. M. Murkom. Pohvalil je zasluge Slovencev za slovansko filologijo ln izobraženost našega naroda; njo je označil z zani-
mivo prigodo o kočljažu, ki je čital učeno filološko knjigo. Nato je prešel k jezikoslovnemu položaju na Balkanu.
Po uvodu, ki je pričal o predavateljevi široki razgledanosti po naših jezikovnih in kulturnih zadevah, je prof. Bartoli kratko in zgoščeno, vendar pa v pregledni obliki obdelal poglavitno temo svojega predavanja: tradicijo in revolucijo v latinščini in italijanščini.
Poznanje slovenskega jezika mu je omogočilo nekaj zanimive primerjave zlasti glede na polnost vokalov v naši starejši govorici in na nekatere usedline v slovenščini, ki pričajo o stikih slovenskega ljudstva z latinskim svetom Predavanje je bilo polno zanimivih jezikovnih primerov ln opazk in je nudilo zlasti filološko izobraženim poslušalcem prijeten užitek, tem bolj, ker g. prof. Bartolija odlikuje krasen jezik in za tuje občinstvo posebno prikladen način predavanja.
Ob koncu je ugledni predavatelj poudarjal pomen liubljanskega Italijanskega kulturnega instituta za medsebojno spoznavanje in proučevanje. Predavanje Je v polni meri zadovoljilo poeluSalce, ki so se slav-" nemu učenjaku zahvalili z iskrenim aplavzom.
Vzhodni del Ljubljane d&bi knjižnico
Knjižnica Simona Gregorčiča bo spet odprta
Ljubljana kot slovenski kulturni center ima gotovo premajhno število javnih knjižnic. Zato je le pozdraviti novo javno knjižnico, ki se bo v nedeljo odprla. Gotovo velik dogodek ie. ako se v ča*u. ko divja okoli nas uničujoča vojna vihra, odpirajo javne knjižnice, ki nudijo ljudstvu razvedrilo in izobraževanje.
V Ljubljani so vse knjižnice osredotočene v njenem zahodnem delu. medtem ko 1e vzhodni del brez javne kn:ižnice. Veliko število marljivih čitateljev ie p-i-morano izposojati si knjige v oddal ;enih knjižnicah, ker v niefovi okolici ni i^vn? knjižnice. Mnoeo drugih Da sploh ne obiskuje javnih knjižnic, ker so mu predale*
Pred leti je Doslovala na vzhodnem delu znana Gregorčičeva iavna knjižnica ki ie imela lokale na VidovdansVi cesti. Za-a^i pomanjkanja lokalov ie knjižnica začasno
prekinila svoje poslovanje. Pomanjkanje javne knjižnice v tem delu Ljubljane se je močno občutilo. Pa 1e vodstvo začalo misliti na ponovno odprtje GregorS čeve knjižnice. S požrtvovalnim delom nekaterih ie dana možnost, da bo knjižnica res začela poslovati. Odprta bo knjižnica v nedeljo 3. novembra ob 10. dopoldne v mali dvorani Sokoiskega doma na Taboru.
Z d od <3o pričakovano knjižnico v ljubljanskem vzhodnem delu bo gotovo ustreženo čiateliem okraja, sai iim bo dana prilika. da si bodo izipo^ojali knjige po svojem okusu v slovenščini, nemščini in drugih jezikih. Prebivalstvo vzhodnega dela Ljubljane i7ra"a že danes svojo hvaležnost vodstvu za obnovitev te preootrebne knjižnice.
Romanje slovenskih bojevnikov na ©jilenac
Kakor druga leta bo Zveza bojevnikov v Ljubljani tudi letos priredila potovanje na grob blagopokojnega kralja Aleksandra L Zedinitelja na Oplenac. Objavljeno Je že bilo, da se je termin moral preložiti na dneve od 8. do 11. novembra t L Spored je sledeč:
V petek 8. novembra, odhod iz Ljubljane ob 20. z brzovlakom v Beograd. V soboto, dne 9. nov., prihod v Beograd ob 1. zjutraj, nato porazdelitev prenočišč in ob 11. dopoldne odhod z vlakom do Arandje-lovca. Ob 3. poklonitev na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Zvečer ob 22. povratek z vlakom v Beograd. V nedeljo, dne 10. nov., obisk znamenitosti Beograda. Odhod iz Beograda istega dne ob 23. V ponedeljek, 1L novembra prihod v Ljubljano ob 9.23.
Stroški potovanja so določeni na 350 din (IL razred 100 din več za osebo); všteti so samo stroški za skupno prenočišče. Prijave za prenočišče v hotelu je treba poslati do 3. novembra 1940 z vplačilom prispevka na čekovni račun Zveze bojevnikov št 14.160 ali v pisarni Zveze bojevnikov, Ljubljana, Masarykova cesta, n. nadstr. (palača Grafika).
Udeleženci potovanj, ki jih je priredila Zve-i bojevnikov druga leta, so bili vedno nad vse zadovoljni in pričakujemo, da bodo letos tudi. Vodstvo potovanja si prizadeva, da potovanje organizira kar najbolj ugodno in v zadovoljstvo udeležencev.
★
Za skupen spomenik vsem vojnim žrtvam svetovne vojne, ki se bo zgradil na Brezjah ter za pomoč revnim bojevnikom iz svetovne vojne, vdovam in sirotam umrlih bivših vojakov, je Zveza bojevnikov pokrenila nabiralno akcijo, ki bo 1., 2. in 3. t m. Zveza bojevnikov prosi vse prijatelje in dobrotnike, da njeno delo čim izdatneje podprejo s tem, da darujejo nabiralcem, ki so od Zveze bojevnikov določeni in ki se bodo izkazali z legitimacijo, znesek v zgoraj omenjeni namen. Za vsak dar že vnaprej: Bog plačaj!
★
Zveza bojevnikov tudi letos prireja žalne svečanosti v spomin tovarišev. V Ljubljani bo spominska svečanost pred grobnico na pokopališču pri Sv. Križu dne 1. novembra ob 15.45. Cerkvena opravila bo opravil g. dr. Gregorij Rozman. Prisostvovali bosta tudi vojaška godba in vojna častna četa. V spomin in molitev za pokojnimi tovariši bo 2. novembra t. L ob 9. v frančiškanski cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval predsednik Zveze bojevnikov Mirko Ratej.
Zborovanje vojnih oškodovancev v Mariboru
Maribor 31. oktobra Snoči se je vršilo zborovanje vojnih oškodovancev, ki od naše države še niso prejeli plačila svojih škod Je to žalostno poglavje naše administracije, ko več ti oč družin iz Sloveniie in Hrvatske že nad 20 let čaka na svojo pravico. Ssdai ie končno vprašanje plačila vojne -kode tako daleč dozorelo, da moremo upravičeno pričakovati njega realizacijo S tem bi bilo tem žrtvam vojne, od katerih jih je mnogo ostalo brez strehe in sredstev in žive še danes v najhujši bedi. vsai nekoliko pornagano. Dano bi jim bilo pa tudi zadoščenje in poživliena vera v enakopravnost in pravičnost.
Zborovanje ie bilo precej živahno Predsednik g. Novak ie obrazložil stanje zadeve. Uredba je pripravljena in čaka na pristanek ministrskega sveta. Ob zak ju-čku je bilo sklenjeno poslati brzojavne prošnje in zahvalo za dosedanio comoč vsem ministrom. z'asti predsedniku m podpredsedniku vlade.
Nfiše gledališče
drama
Petek, 1. novembra: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Sobota 2.: Kovarstvo in ljubezen. Red A. Nedelja, 3. ob 15.: Skrivalnice. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 4.: zaprto.
Drevi bosta igrala Jan in Levarjeva naslovni vlogi v Shakespearjevi tragedij »Romeo in Julija«. Opozarjamo na to klasično predstavo, ki nudi v letošnji uprizoritvi izredno zanimiv dogodek. Nadalje bodo sodelovali Gregorin, Drenovec, Na-bi očka, Presetnik, SkrblnSek, Kralj, Po-ček, Sever, Lipah, Brezigar, Gabrijelčiče-va Mira Danilova, Tiran, Plut, Raztresen in Starič. Predstava bo izven abonmaja.
OPERA
Petek, 1. novembra: Fidelio. Izven. Sobota 2.: Jenufa. Red B. Gostovanje al-tistke Elze Karlovčeve ln tenorista Josipa Gostiča. Nedelja, 3. ob 15.: Grof LuksemburSki. laven. Znižane cene od 30 din navzdoL Ob 20.: Baletna prireditev. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek, 4.: Figarova svatba. Red A. Torek, 5.: zaprto.
Mogočna mnzikalna lnvencija L v. Beethovna, ki odlikuje vsa njegova dela, posebno pa simfonije, je odlika njegove edine opere »Fidelio«. Elementarnost njegovih glasbenih doživetij je prelita v to opero v simfonično-dramatski obliki. Zasedba vlog v tem delu bo sledeča: Leonora LaboSeva, Florestan Franci, Rocca Betet-to, Pizzaro Popov, Marcelina Ribičeva, don Fernando Lupša, Jaquino Sladoljev. Dirigent dr. švara, režiser Ciril Debevec. NocojSnja predstava je izven abonmaja.
Janačkova opera »Je«ufa« je slika iz moravskega kmečkega življenja. Opera, ki kaže veristične poteze, ima močan, ekspre-sionističen izraz. Nova elementarna glasba dviga dejanje opere iz verizma v dimenzije. Naslovno partijo, Jenufe bo pela Hey-balova. Kot gosta bosta nastopila G o s 116 in E1 z a Karlovčeva. Nadalje bodo sodelovali španova, Janko, Zupan, Poliče-va, Ivančičeva, Barbičeva in Jeromova. Dirigent N. etritof, režiser C. Debevec. Sobotna predstava bo za red B.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 1. novembra: Cyrano de Bergerae. Sobota. 2.: Na dnu. Red B. Nedelja, 3. ob 15.: Cyrano de Bergerae. Ob 30.: Vdova Rošlinka. Znižane ceoa.
Naši kraji in ljudje
Tisk in kriminal
Zanimivo in poučno predavanje vseučiiiškega profesorja g. Maklecova v ljubljanski sekciji Kriminalističnega društva
L]ubljana. 31 oktobra
Lepo število poslušalcev iz pravniških in novinarskih krogov se je v sredo ob 18. uri zbrale v sobi štev 79 na sodišču k zanimivemu itn poučnemu predavanju vseučiiiškega profesorja na naši univerzi g. dr Maklecova o temi: »Tisk kot činitelj kriminalitete«. Uvodno besedo je spregovoril predsednik ljubljanske sekcie beog ajskega Kriminalističnega udruženja. v katerega okviru 9e je predavanje vršilo vsei;č. prot g. dr Metod Dolenc, ki je porabil to prilliko, da je prikazal dosedanje delovanje tega društva ter opozoril na njegove plemenite namene strokovnega in splošnega značaja.
Predavatelj je v kratkem, vseskozi stvarnem in dokumentiranem predavanju, ki so mu poslušalci sledili z največjim zanimanjem, obrazložili najprej vidike, po katerih je mogoče obdelat; vphv tiska na kriminaliteto, omeji! pa se je nato v svojih nadaljnjih izvajanjih na krimmološiko plat problema. Prikazal je zlasti pomen drevnega časopisja kot sredstva za vplivanje na ljudstvo ter pri tem opozoril na razliko med resnim in korektnim ler bulvardskim ali revolverskim časopisjem, ki ž*, je razvilo celo v dobi najstrožjih omeiitev svobode v izražanju tiskane besede. Toda prav ▼ novejšem času opažamo, da je posta! odpor proti teko zvanemu »surovemu tisku« •pflošen v skoro vseh državah ki se s preventivnimi m represivnem- sredstvi trudijo, da izločijo i i dnevnega časopisja vse, kar bi služilo slabim in zlim namenom, ter tako preprečijo često porazen \ pliv na javno moralo, zlasti pa zatro naraščanje zločin-atva, v kolikor k temu lahko pripomorejo tudi Listi.
Kot kriminogeni činitelj vpliva v tem pogiledu zlasti nepotrebno poveličevanje zločincev, ki v senzacionalni obliki špekulira na najnižje ljudske nagone, objavljanje slik zločincev, njih podrobnih življenje-pisev ter prikazovanje zločincev kot nekakšnih narodnih junakov, še manjša je pozornost v pogledu podrobnih opisov tehnike zločinov, ki se največkrat brez potrebe odkriva v listih, saj je znano, da so se nekatera sredstva za izvršitev ziločinov razširila in »vpeljala« prav zaradi njih podrobnih opisov v listih. Razen tega se s poročili o nekaterih zločinih, kakor tudi o samomorih. pogosto usrtvaria nezdrava psihoza. ki vpliva na njih naraščanje. Tako zva-
na »nalezljivost zločinov« je dokazana. Mnoga poročila o zločinih vplivajo namreč kvarno zlasti na »potencialne« zločince, to je na ljudi, ki imajo vse dispozicije hi nagnjenje k zločinom.
Zelo važen činitelj kriminalitete utegnejo biti oglasi v listih, na primer oni, ki razlagajo javnosti privlačnost nekaterih razprav o seksualnih problemih in podobnem. V isto vrsto spada tudi na najnižje ljudske nagone preračunana reklama za kinematografske predstave. Predavatelj je tudi ta del svojih izvajanj podprl z neštetimi primeri takšnih reklam iz naših, Zlasti beograjskih in zagrebških listov. Posebej je končno opozoril, kako premalo se oni, ki pišejo v dnevne liste, zavedajo, da jih čita mladina, ki se celo najbolj zanima prav za razna poročila o umonh, nesrečnih dogodkih in podobnem, kakor je to ugotovilo že mnogo vzgojiteljev.
Drugi del svojih izvajanj je predavatelj posvetil vplivu surovega slovstva na ljudstvo, zlasti na mladino, ter v tej zvezi opozoril na tako zvane »žrtve knjig«. Zlasti proti tako zvam »pornografski literaturi« bi se bilo treba boriti, vsaj zaradi njenega slabega vpliva na mladino.
Na koncu je opozoril na sredstva v borbi proti slabemu tisku in surovemu slovstvu ter nakazal preventivne in represivne ukrepe, ki bi jih morala država izdati, ne da bi zaradi tega posegla v svobodo tiskane besede. Opozoril je na pomanjkljivost naše zadevne zakonodaje, zlasti v pogledu zaščite naše mladine in še posebej nedoletne mladine proti ničvrednemu slovstvu in surovemu tisku, medtem ko se novejša kar ženska zakonodaja v drugih državah že razvija v to smer. Ni pa prezrl tudi vprašanja večje discipliniranosti novinarjev, njihove samovzgoje ter skrbne izbire sodnih poročevalcev iz vrst najboljših novinarjev itd.
Za svoja stvarna, poučna izvajanja je žel predavatelj splošno odobravanje, ki ga je pokazalla tudi kratka debata ki ie nato sledila. Vanjo sta v imenu novinarjev posegla gg dr. Vrčon in Botko Vseučiliški prof. g. dr. Metod Dolenc ie dal pobudo za sestavo posebne resolucije o tem vprašanju, ki naj bi se predložila merodajnim čm>teljem. Sestavljen je bil iz vrst pravnikov m novinarjev poseben odbor, ki bo to pobudo realiziral. Tako je predavanje odličnega znanstvenika imelo tudi svoj praktični uspeh.
Vlkter Car-Emin 70 letnik
1. novembra t. 1. se spominja hrvatska kulturna javnost sedemdesetletnice znanega pLsateija Viktorja Cara Emina. V istrski vasi Kraj Moščenice rojeni Viktor Car je L 1835 prestopil iz reške gimnazije na učiteljišče v Kopru. Kot učitelj je služboval v nekaterih istrskih krajih, dokler ni bil 1. 1800 zaradi pisanja v opatijskem »Narodnem listu«, ki mu je bil štiri-leta urednik, premeščen ln odpuščen. Od 1. 1905 je opravljal službo upravnika in učitelja v zasebni šoli »Za nadaljnjo izobrazbo« v Opatiji. Od 1. 1915 do 1919 je služboval kot pomožni učitelj v občinski gimnaziji Vo-losko-Opatija, od 1920 na sušaškem llceju odnosno v ženski gimnaziji vse do 1. 1925, ko so ga upokojili.
Viktor Car Je od L 1909 urejeval z R. Kataliničem Jeretovim list »Mladi Hrvat«, ki se Je močno razširil. Po aneksiji je urejeval do L 1927 v Opatiji »Mladega Istra-nina«, bil pa je tudi glavni sotrudnik »Istarske rlječi« v Trstu. Od 1. 1929 je pomagal na Sušaku urejevati list »Mladi stražar«, ki ga je izdajala Jadranska Straža v Splitu in čigar glavni urednik je bil R. Katalinič Jeretov. Na Sušaku je sam urejeval polnih deset let list »Mornar«.
V literaturi se je začel oglašati že zgodaj. L. 1888 je izšla v tržaški »Naši slogi« njegova prva črtica »Bijednici«. V tem listu je tudi objavljal »Pačuharije«, šaljive satirične sestavke v čajkavskem narečju. V tem dialektu je spisal tudi več ljudskih Iger patriotične vebine. V Opatiji je zbiral narodne pesmi in objavil drugo izdajo »Istarskih narodnih pesmi«. Poglavitno težišče Carovega dela je v njegovih romanih, novelah in dramah. Politično rodoljubno tendenco kažeta drami »Zimsko sunce« (1902) in »Mrtva straža« (1923), roman »Naša Mare« (1932), novele »Dva srca«. »Dobri pop Marko«, »Glas Zvona« 1. dr Iz pomorskega življenja so posneti: »Pusto opmjište« (1900) in »Usnhlo vrelo« (1905), dva romana, v katerih je orisan zlom naše mornarice na jadra. V komediji »Vincenclce« ie opisano umiranie nekega pristanišča (1933), v romanu »Vitez mora« pa pomen moria za naš narod življenje primorskih Hud' na morju or>isu-;<\io šte vilne novele, med niimi v »Jadralski straži.? ohiavVeva več i a povest »Marina«. dalje »Mali od foguna«. »Na grebenu«, >Na valovima«. »Okovan delija«. »Tozač« itd. V nekaterih romanu 'r> novelah obravnava VlVfor Car-T5m;n irtseH^vanie tulcev na naših obalah in prodiranje importira-
nlh ideologij, združeno s preobrazbo družbenih razmer; tako zlasti v romanu »Nove borbe«, ki je izšel L 1910 v »Savrema-niku« in 1. 1926 pri Srbski književni drugi, dalje v romanu »Iza plime« (leta 1914), »Izmedju dva ognjišta« (v »Novostih« 1933) in v »Lutalicah« (v rokopisu), ter v vrsti novel, kakor so: »Ničijic, »Sli-jepl prozor«, »Starci«, »Bez ljubavi«, »Kon-tesa Nina« itd. Spisal je nadalje tri zgodovinske romane: »Pod sumnjom« (1918), »Presječeni puti« (1938) in pravkar izišle-ga »Suor Aurora Veronika«, dalje več del za mladino, monografijo »Matko Mandič«, zgodovino CMD za Istro (v rokopisu) itd. Sodeloval je v mnogih listih pod raznimi psevdonimi. Matica Hrvatska je izdala pet njegovih knjig. Svoje pero je uveljavljal tudi v narodno-obrambni publicistiki v domačem in v tujih jezikih.
Viktor Car Emin je v vsem svojem delu pokazal mnogo rodoljubne vneme, številni njegovi spisi imajo dokumentarni pomen. Umetniško je najrajši obdeloval življenje pomorščakov, kapitanov in mornarjev in razne krize, ki so v novejšem času zadele primorska tla in pomorski svet. Prikazoval je z realističnimi, ponekod nekoliko tendencioznimi opisi narodnostne spoprijeme, gospodarsko propadanje naših ljudi itd. S svojim delom je dal narodu mnogo mikavno obdelanega gradiva o življenjskih razmerah in o problematiki slovanskega življa ob zgornjem Jadranu. Ustvaril je množico oseb, ki so značilne za to ljudstvo. Tako si je Viktor Car Emin pridobil trajno mesto v hrvatski literaturi. Koliko pripovedne moči mu je še ostalo, pričuje že omenjeni *oman »Suor Aurora Veronika«, ki so ga izdali za pisateljevo sedemdesetletnico njegovi prijatelji na Sušaku.
Ctzeia Benčtčeva f
Preteklo soboto je nesrečni par Gizela Benčičeva in F ran jo Novak, oba iz Ljubljane, ki so ju bili našU mrtva v gozdu pod Kureščkom, našel zaželeni počitek v zemlji. Pokopali so ju na pokopališču v Ze-limljah. Pogreb je bil močno ganljiv. Vse
priznanje velja Martinu Goioou. posestniku v Kladi in županu žehmei 'ske občine, šolskemu uprmntelju Andreju Plajsu in vsem vrlim možem in fantom ki so staršem obeh nesrečnih pokojnikom šli v vsakem pogledu na roko in rim storili mnoge usluge. Priobčujemo sliko pokojne Benči-čeve, ki je bila nežno, dobro dekle, absolventka državne tehnične šole Bila je pošteno vzgojena, čustvena mladenka, ki ji je ljubezen prezgodaj ugonobila življenje. Obema pokojnikoma se je izpolnila ze.dn i a želja, da sta pokopana v Želimljah.
Pred Bogom ni razlike!
je zapisano pod pričujočo staro sliko, Id Jo že dolga, dolga leta prodajajo romarjem In sejmarjem po Slovenskem
murn
80 let Elize Jugoviceve
Semič, 28. oktobra Pred dnevi je na Soli v Rečicah pri Semiču pri svoji hčerki Reginci, šolski upra-viteljici, obhajala gospa Elizabeta Judniče-va svoj 80. rojstni dan Jubilantka je vdova po pokojnem narodnem borcu in pedagogu g. Davorinu Judniču. Belokranjski rojak je mnogo pretrpel zaradi svojega prepričanja in je bil preganjan in denun-ciran celo od lastnih tovarišev, ki so bili trabanti avstrijskega režima. To je razvidno že iz dejstva, da je bil v svoji službi dvanajstkrat premeščen po hribih, kakor je to bila navada pri nekdanjem deželnem odboru. Neiša jubilantka je kljub vsem
težkim naporom in skromni takratni plači vzgojila osem otiok v narodnem duhu, tako da so vsi dobro preskrbljeni in znani delavci na kulturnem polju. Med njimi so: hčerki Marica, bivša šolska upravi-teljica na Rečicah, poročena Staničeva, zdaj v Sevnici Martina, šolska upravitelji-ca v Štalah, in sin Božo. inženir pri gradbenem ministrstvu v Beogradu. Jubilantka je kljub visoki starosti vedra in ima sijajen spomin. Prav rada obuja spomine, ki so ji ostali po neprestanem preganjanju in trpljenju med svetov no vojno. S pokojnim možem sta vedno hrepenela po svobodni Jugoslaviji. Dočakal jo je, le žal da je klonil bolezni. Pridružujemo se tudi mi častilcem jubilantke in želimo, da oslane še dolgo med svojo družinico.
Največja svetlobna
reklama v državi
Potniki, ki se vozijo z vlakom po glavni progi od Zaloga proti Ljubljani, opažajo na velikem tvorniškem dimniku vevške papirnice velikanski napis VEVČE. Napis je sestavljen s po tri metre visokimi črkami svetlosrebrne barve. V večernih urah pa zažari ves napis v živordeči luči, tako da je v temi čitljiv na veliko daljavo in ga je videti celo s terase ljubljanskega nebotičnika.
Ta svetlobna reklama, ki so si jo omislile Združene papirnice Vevče Goričane. Medvode za vevško tvcrnico. le največja svetlobna reklama v dvžavi, saj segajo črke na dimniku od 20 do 40 m od tal. Svetlobno reklamo je izdelala tvrdka inž. Zupančič iz Liubljane. Prsv bi bilo, da bi si tudi ljubljanski podjetniki in trgovci omislili nekaj več svetlobne reklame, da bi dobila Ljubljana v večernih urah kaj več mestnega lica. K "ko prijeten je pogled na trgovine v novi rr».!ači banke Siavije ob večernih m-f»h, ko žare vsi napisi v raznobarvnih lučeh.
I O kakovosti kožuhovine naše divjadi
Rainf pomanjkljivosti ovirajo večje prodajne uspehe
V	januarju bo v Ljubljani že tradicionalni sejem za kožuhovino naše divjadi. Nanj ao pred nekaj dnevi opozorili na&i dnevniki
Lovci se radovedno lzprašujejo, kako bo ietoe s kožami. Zato hočem podati kratek pregled o tem vprašanju.
V	prvi vrsti gre za lisice. Njihov kožuh sicer če ni zrel, a je že dober, če bo pravkar zapadli sneg nekaj časa ^tal, se bodo lisice lepo okopale v snegu in dobile lepo, svežo dlako. Qbeta se dobra cena. Koristila pa jim ni letošnja moča. Za ceno bodo odločujoče bo^puske in hercegovske kože.
Zajcev pade pri nas mnogo. 2e zdaj so debeli ln od tolšče kar beli. Kožuh jim je že dober in je škoda, da mečejo kuharice zajčje kože in z njimi lepe dinarje v smeti.
Srnjad, jelenjad in gamsi ne prihajajo za krzno v poštev.
Polhov letos nimamo. Kar jih je, so slabi in grintavi. Mokrota je segla tudi v dupla in jim poškodovala kožuščke.
Kun je čedalje manj, zato se ni treba bati, da bi ne imele cene. Malo je tudi dihurjev. Razen tega jih pobijejo mnogo poleti, ko so slabi v dlaki.
Jazbeci so dobri kakor druga leta. Njihovim kožuhom ne škoduje nič.
Mačka, domača ali divja, se hitro oguli, zato je manj vredna.
Naše vidra je odlična in se lahko kosa z vsako poljsko. Od naše je boljša le virgi-nijska, ki jo visoko nadkriljuje. Ta ima popolnoma svileno dlako, naša pa resasto.
Nutrij je pri nas premalo. Zato ne prihajajo pri ceni v poštev.
Medvedja koža ni za krzno. Uporablja se za predposteljnik ali za kožno odejo na saneh. Pri nas je medvedov malo in so zato zaščiteni. Ker se pa ljudje močno pritožujejo zavoljo škode, ki jo delajo na polju, bo skoro gotovo zaščita preklicana, če ne popolnoma, pa vsaj delno.
Mnogo je povpraševanja po volčjih kožah, posebno po onih mladih volkov. Bosanski volki slove po svojih kožuhih. Dajejo trpežno, zelo dobro krzno za ovratni-
ke moških sukenj. Uporabljajo se ali v naravni barvi ali barvane. Središča za to kupčijo so Sarajevo, Kosovska Mitrovica in Skoplje.
Veverice imajo ceno že nekaj let. Močno jih love in jih je čedalje manj.
Naš hrček ni dober. Madžarski in poljski sta boljša. Kupčija z njim je važna za Vojvodino, Banat, Bačko in Srem. Središče njihove obdelave je Zagreb. To trgovino so imeli doslej v rokah židje.
Kož krtov je bilo še pred nedavnim na našem trgu mnogo, saj so krtarjem lov plačevali gospodarji. Zdaj je to prenehalo in krtarjev je čedalje manj. V ljubljanski okolici poznam samo enega. Kože krtov smo izvažali v Nemčijo. Dandanes zalaga evropski trg s krtovimi kožami Holandska, kjer imajo posebne farme za krte. Rede jih s korenjem. V novembru in decembru je krtova koža dobra. Za holandskim krtom pride po vrednosti frizijski, za tem bavarski in tirolski, potem šele naš.
Reja kuncev ima pri nas mnogo prijateljev, toda glede tega krzna zaostajamo daleč za Nemčijo in Francijo, kjer so rejci združeni v zadruge in dosegajo odlične uspehe glede enotnosti krzna. V Nemčiji dobiš po 10.000 glede barve in mezdre (notranjega dela kože) enakih kunčjih kožuščkov, pri nas pa komaj 5 do 6, ker striže, dere in suši vsak po svoje. Pri nas bi morala koncerejce banovina podpreti, da bi njihova organizacija laže delala in si uredila odkupno središče, kjer bi prevzemali le po času in kakovosti enotno blago in vršili njegovo sortiranje. Rejci kuncev so pri nas po večini mali ljudje, ki so potrebni zaslužka in zato tudi podpore.
Tudi »Divja koža«, prodajna organizacija naših lovcev, bi dosegala večje uspehe, če bi med lovci razmnožila strokovna navodila, kdaj je kožuh raznih vrst divjadi dober, kako se koža dere, suši itd. Blago, ki bi ne bilo pripravljeno po teh navodilih, naj bi se odklanjalo, sprejeto bi bilo enotno, za prodajo prirejeno in več vredno.
Dr. I. L.
Klopotci v Slovenskih goricah so utihnili
Mošta je malo, povpraševanje pa precejšnje
Ljutomer, 26. oktobra
»Pridite na bratvo!« je te dni vsepovsod odmevalo s Slovenskih goric. Vsak se je z veseljem in žarečih lic odzval temu vabilu. saj je vedel, kako prijetno je na trgatvi
2e zgodaj zjutraj srečuješ skupine bira-čev, oprtanih z brentami, na poti proti goricam. 2ene so si za to priliko zavezale čiste in lepe rute na glavo, a široka krila jim opletajo okoli oblih meč. Možje pa so si privezali predpasnike okoli pasu, kakor je navada v teh krajih. Vsakega go«ta z veseljem sprejmejo, še počaščeni se čutijo, če prideš med nje. Tako jih pot veselo privede do cilja Hitro se razmestijo in določijo vsakemu svoj red. Včasih obirajo kar po 30 do 40 redov obenem in na ta način je mogoče obrati velike vinograce že v nekaj dnevih. Nožiči ali škarje hitro opravljajo svoje delo in brente se polnijo. Spočetka teče delo enolično dalje dokler se reza čem ne razvežejo jeziki, in )'in dobra volja ne razpeli duha. Mladina veselo prepeva in naše narodne odmevajo daleč naokrog, ubrano in zateglo. Vmes pade marsikatera šaljiva domislica na račun tihega nezgovornega obirača
Tako gre delo hitreje od rok. Medtem pa pridni brentači nosijo na hrbtu polne bren-
te v stiskalnico, na katero z nožem vrezuje zareze m tako vč koliko brent je odnesel. To teče tako od lutra do večera. Če pa zmanjka časa. dopolnijo drug dan
Tudi mlada zaljublienca se srečata na trgatvi Njuni pogled; zgovorno pričajo o medsebojni naklonjenost- Fan: pomežikne dekletu ki debro \e da bo izvoljenec prišel zvečer pod okno, čeprav nadušliivi atek in mamika slabo sp ta ;n čeprav zvesti čuvaj pred hišo tako glasno naznar .a obiskovalčev prihod.
Vendar romantika feseni v Slovenskih goricah polagoma ugaša ker ljudje opuščajo stare navade in z rek" nejevoljo gledajo na svoi borni pridelek Slab nastavek, toča in vedno deže\je so mnofo pripomogli k slabi letini, tako da o prav^ trgatvi letos ni bilo govoia. Mošt :e <rehe sladitL Je veliko povpraševanje po njem in se bo zelo dobro prodajali.
Naj ne bo kraja, M ne bi 10. novembra storil svoje dolžnostif Ito se daje narod' ni davek!
Zverinski umor pri Zrečah
Razprava proti obdolženemn Francu Gosaku preložena
Celje, 31. oktobra
Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjali danes 30-letni posestnik Franc Gosak s Planine pri Zrečah zaradi umora.
Franc Gosak je bil obtožen, da je letos 7. avgusta na Planini pri Zrečah z udarci z ostro sekiro po glavi usmrtil svojo mačeho 52-letno Julijano Gosakovo po zrelem preudarku in iz korist«»ljubja, da bi postal neomejen gospodar in hasnovalec njenega posestva in se rešil težkih vsakoletnih dajatev, Zlasti lesa in drv.
Dne 7. avgusta dopoldne je prišla Ljudmila Merčnikova v hišo. v kateri 9ta stanovala Julijana Gosakova in njen mož l£nac, oče Franca Gosaka. Merčnikova je hotela kupiti mlado prase. Ker ni našla nikogar v hiši, je pogledala v klet. Tam se ji je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala Julijana Gosakova vsa v krvi. Nesrečnica je hropela, iz razbite lobanje pa je vrela kri. Blizu nje je ležala okrvavljena sekira. s katero jo je bil napadalec udaril dvakrat ali trikrat po glavi. Gosakova je kmalu izdihnila, ne da bi se bila zavedla Napadena je bila. ko je v kleti unrvala zelje. Zločinec je v stanovanju prcmetal dve postelji, prebrskal dve omari ter odnese! Ignacu Gosaku suknjo, hlače, klobuk in nahrbtnik poleg tega pa si še prisvojil otrc*ki nab ralnik z okrog 80 d'n gotovine. Denar umorjene Julijane Gosakove v znesku 1.250 din so nflšM pozneje delno v njeni postelji, delno pa na podstrešju.
Umora so kmalu osumili Franca Gosaka in ga 11. avgusta aretirali. Franc Gosak zan;ka zločin in navaja, da si je bil s svojo mačeho vedno dober in da zato ni imel nobenega povoda za njeno usmrtitev, zlasti ker mu je letos 25. aprla izročila svoje lepo posestvo v last, čeprav si 'e pridržala dosmrtno gospodarstvo in hesr.ovanje. Tudi mu ni bila na poti, ker je ž:vela stalno pri svojem možu Ignacu Gosaku, ki je oče Franca Gosaka Tudi oče mu je z notarsko pogodbo z dne 19. aprila t. 1 izročil svoje posestvo v polno last in si izgovoril dosmrten preužitek Franc Gosak se je kakih 14 dni pred nasilno smrtjo svoje mačehe skregal z mačeho, ker si je neupravičeno prilastila 15 prascev, katere sta povrgli dve svinji, ki ju je Franc Gosak z omenjeno pogodbo prevzel od svojega očeta. Mačeha je prodala 12 prascev pe 100 m si izkupiček v znesku 1200 din pridržala zase, trije prasoi pa so še ostal: don-a.
Obdolženčeva mati Frančiška Gosakova je umrla že pred 15 leM. Njegov oče se je 1. 1933 poročil z vdovo Julijano Koprivni-kovo, Franc Gosak pa dva me*ca prej z An-
gelo Kušarjevo, s katero ima sedaj že pet otrok. Oče je obdržal ob svoji drugi poroki svoje posestvo, njegova druga žena pa svoje posestvo, na katerem je od svoje poroke stanoval tudi Franc Gosak.
Franc Gosak pravi, da je njegovo mačeho morda umoril neki Lubej, ki je bil pobegnil iz kaznilnice in se skrival pri svojem bratu, kjer so ga v skrivališču na kozolcu zajeli orožniki. Lubej se ni hotel vdati, temveč je zažgal kozolec in tudi sam v njem zgorel. KeT se je Lubej preživljal s tatvinami, je po obdolženčevem mnenju najbrž prišel ob ugodni priliki na do<m Julijane Gosakove ter Gosakovo umoril in ukradel prej omenjene predmete.
Franc Gosak je odšel na dan umora zgodaj zjutraj s Francejtom Kušarjem, Jakobom Pctričem in svojim hlapcem v gozd podirat drevje za Julijano Gosakovo, ki je imela po pogodbi pravico dobiti rz svojega gozda poleg drv vsako leto še 10 kubičnih metrov lesa v plohih Ta les je moral Franc Gosak sam zvoziti na žago- Obdolženec je delal že od jutra v goizdu. Njegova mačeha je bila umorjena okrog 10. dopoldne. Pred tem časom je poslal Franc Gosak svojega 10-Ietnega sina Alojza k Ju-Iijani Gosakovi na dom po slatinsko steklenico jabolčnika za delavce v gozdu. Sin je prinesel iabolčnik potem na očetov dom. Franc Gosak je poslal sina s kosom kruha k staremu očetu na pašo. sam pa je zanesel kruh in jabolčnik v gozd delavcem. Franc Gosak se je kmalu odstranil in je odšel v svoj mlin, ki je blizu gozda, v katerem so podirali drevje. Iz mlina je prinesel vrečo koruzne moke in jo nesel mimo delavcev, ki so delali v gozdu, na svoj dom. Obtožnica navaja, da je Franc Gosak zaradi bližine doma Julijane Gosakove lahko izvršil umor v pol ali tričetrt ure.
Juilijana Gosakova je nekaj dni pred smrtjo dejala Janezu Višnerju in ob drugih prilikah tudi Regini Višnerjevi m Amaliji Pristovnikovi, da se z mladim Gosakom ne razume več, da se z njim večkrat prepira, da je bil mladi Gosak prej z njo vedno dober, a se je docela spremenil, odkar mu je izročila svoje |>osestvo Tudi Franc Gosak se je nepovoljno izrazil o svoji mačehi in je nekaj dni pred umorom izjavil Janezu Višnerju, da bo mačehi precepil glavo, če bo z njegovim očetom tudi tako grdo ravnala, kakor s svojim prvim možem.
Razprava je bila ob 12.30 prekinjena in se bo nadaljevala v četrtek 14. t. m. ob 8. zjutraj. Zaslišane bodo še tn nove priče. V ponedeljek 11 t m. pa bo sodni ogled na kraju zločina in okolici
OB3iai@ vesti
odovinski velefllm
»sten zgodovinski graditvi prekopa.
Beseda o zuravju
Ob praziiiKU mrtvih je dobro, če izpre-govorimo tudi besedo o življenju. O zdravju vsi vemo, čeprav se te resnic« prav posebno vneto ne zavedamo, da je ljudsko zdravje temeljni pogoj za narodni biološki in s tem tudi za gospodarski in kulturni napredek. Za zdravje ljudstva storimo veliko premalo, mnogo manj kakor za marsikatero drugo stvar narodnega življenja. Tu pa tam se skorajda vsiljuje vtis, da nam je biološki napredek živine bolj pri srcu kakor ljudsko zdravje. Tudi vzgoje ljudstva je na žalost taka. da mu je dostikrat življenje živine bolj dragoceno kakor življenje človeka.
Prerod narodov v socialnem in gospodarskem življenju mora sloneti same na trdnem telesnem In s tem duševnem zdravju celote in posameznika Narodi ki so pokazali dinamiko v gospodarskem in zlasti v pol:t!čnem izž^vManju in razmahu, so vzpo redno izvedli velike reforme na področju ljudskega zdravja. Tudi v to stran je udarila močna dinamika. NI treha, rta ljudje v množicah umirajo in tako znižujejo narodov populacijski razmah, ako to ni potrebno. Zato mora hiti moderna zdravstvena stn^ba Iz temel jev preurejena.
In tako se je tudi ztrodilo. Iz zdravih teles ndnria na vse strani nov duh novega zdravia In hotenja Ml moramo za vsako ceno slediti napredku.

Salon za eleggnco S C U V A N - CO Mestni trg 24
Suknje za gospode in damsfci plašči OBLEČEMO VAS ZA JESEN IN ZIMO Krojimo po zadnji modi
Pri nas so še velika ozemlja brez zdravnikov in zdravstvenih ustanov, mnogi ne premorejo zdravniških stroškov, številke umrlih nas svare, toda treba je več volje, da jih bomo resno razumeli. V katero smer je nakazan biološki razvoj slovenskega naroda? Skromna je še naša zasebna in javna delavnost, da bi bil ta razvoj lepši!
Ljudsko zdravje je gospodarska dobrina in gospodarski zaklad. To vprašanje je treba obravnavati skrbno, premišljeno po načrtu in pa gospodarstveno štedljivo. Mno-gokaj je treba reformirati, spreobrniti je treba tudi mnoga srca in duše, da bo ljudsko zdravje postalo bolj kulturna in etična stvar kakor pa vir gmotnih pridobivanj. Kako neurejeno je že to vprašanje, nam kaže usodna politika z zdravili. Danes je pričetek in konec osredotočen v speciali-tetah, v dragih in razkošnih tovarniških Izdelkih. Nad osem tisoč specialitet prihaja v državo. Sestavljenih zdravil lekarne
Grobnice In spomemke
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNAVAR, Ljubljana — Tel. 49—09. pokopališče Sv. Križ —
skoraj ne poznajo več. Lekarne so postale običajne razdeljevalnice zdravil kakor so trafike razpečevalnice za tobak. Vse je tipizirano in urejeno na tekoči trak. Reklama tovarn iz bora o učinkuje. Milijoni denarja gredo čez mejo. Pravijo, da na univerzi malo uče o ekonomičnem zdravljenju revnega ljudstva Kmet plača zdravniku za ordinacijo 30 din, za zdravila pa 120 din. In bister kmet takoj pristavi: »Kaj mi pomaga tak dober recept, ko pa zdravil kupiti ne morem!«. Oni dan se je mlad zdravnik zanimal za ekonomično zdravljenje, pa je zadel na gluha ušesa. Vzdihnli je: Res, potrebni so nam dobri specialisti za splošno prakso in za ekonomično uspešno zdravljenje revnega slovenskega kmeta in delavca!
Ta zdravnik je bistro spoznal Jedro vprašanja. Ali ima dosti tovarišev, ki hočejo, da bi bilo drugače? Ljudsko zdravje trpi! Kdo je neposredno in danes za to stanje odgovoren? To vprašanje je za naš narod važnejše kakor marsikatera druga stvar, Id nam Jo dnevno vsiljujejo v pismene in nstmene debate dnevnega življenja za kratek čas in zato, da je življenje zabavno.
Bol/si o Id
'ožje deto in večfn sposobnost i pravilno pomerjenimt očali od
• Vodnikova pratika za L 1941. je lepo ilustrirana ljudska čitanka s pestro vsebino. Poieg katoliškega in pravoslavnega koledarja, novih poštnih pristojbin in najvažnejših taks prinaša mnogo poučnih člankov o raznih vprašanjih, o katerih mora razmišljati današnji človek. Opozarjamo posebno na članek dr. Ernesta Turka »Balkan balkanskim narodom« in na članek dr. Svetozarja FLešiča »Sodobna Rusija SSSR*. Pratika prinaša med kopico zanimivih spisov uglednih avtorjev tudi razpravico svo-
Če želite pridelati ve£
žita,
krompirja,
sadi? itd-
potem se obrnite na poobl. agronoma ing PREZLJA, Ljubljana, Wolfova 3, tel. 34-73
j*	—^„	Uuii-uvu >i. i» v prof.
dr. Metoda Dclenca »Priseganje od davnaj do današnjih dni«. Kdor se ne bo brž zapisal med Vcdnikovce. ne bo mogel več dobiti letošnjih knjig, ker je njih naklada omejena Zato se takoj javite poverjeniku svojega kraja ali pa naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Knaflfeva 5
*	Milijonske vsote ie že izdala D užba Sv. Cirila in Metoda za kulturne in socialne potrebe našega ljudstva na meji Letos ie izročila obmejnemu ljudstvu novo lično šolo pri Sv. Treh kraljih na Koban-skem. V načrtu ima še več novih "o! Približane se tudi božič ko bo treba siromašno obmejno mladino obdarovati z oblek \ perilom in obrtvijo. Vse to zahteva osrrcm-ne tisočake ki t>a iih ie treba zbrati ta-korekoč od človeka do človeka on geslu: -•>Ma! Do-oi dar domu na oltar« Druso nedelio 10 novembra nai r>ač v^a^ zaveden Slovenec in Slovenka žrtvuie vsai di--iar ~a bra'e in sestre na meji.
*	Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Vrbnjak Fra-njo, Cezanjevci pri Ljutomeru, F e 11 i c h Mirko in šolar Rudi. oba iz Ljubljane, H e r v a t i n Konrad iz Trsta, Karel N o-v i n a iz Kandije pri Novem mestu in P e-t r i č Bojan iz Pocgrada. Čestitamo!
*	Zveza Inženjerskih društev za povišanje plač. V Zagrebu je bila te dni seja upravnega odbora Zveze inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije, katerih člani so večidel inženjerji v javnih sHižbah. Sprejeta je bila resolucija: »V zvezi s povečanjem življenjskih izdatkov in s pokre-ti za pobijanje draginje zahteva Zveza inženjerskih društev, da se brez odloga povišajo plače vseh najemnih, ročnih in duševnih delavcev in da se prilagodijo obstoječi stonnji izdatkov za življenje.«
*	Statistični izkaz zdravilišča Rogaške Slatine izkazuje, da je bilo v letošnji sezoni vsega skupaj 7.222 gostov. Daleč v pretežni večini so seveda bili Jugoslovani, od teh največ iz Zagreba (2.378), lz Beograda (1.023), iz Ljubljane pa 465. Skupno je bilo iz Jugoslavije 7.015, iz inozemstva pa 207 gostov. Nočnin je bilo 95.137. Na vsakega gosta je odpadlo povprečno 13 nočnin. V primerjavi z lanskim letom je bilo letos 627 manj gostov. Pri vsem tem se lahko letošnja sezona smatra za zadovoljivo.
*	Himen. V šentpetrski cerkvi sta se v soboto poročila ffosp. dr. Joža Benigar, zobozdravnik v Domžalah. In gdč. Lidija Bergmanova, hčerka industrij ca v Ljubljani. Za priči sta bila Kosp dr. Milan Pe-rušek in Ivan Zaletel, veleposestnik v St Vidu. Mlademu zakonskemu paru obilo sreče!
Danes veličasten o
Ob Suezu se bo odločil boj svetovnih imperijev! — Prekrasni prizori brezmejne ljubezni, najpopolnejše zvestobe
in sline, nadčloveške vztrajnosti! PREDSTAVE DANES ob 15, 17, 19. In 21. uri!
SUEZ
Ameriški lepotec št. 1 — Tyron Power. tarmantna in temperamentna, Loretta Toong
Težko pričakovana, ljubka AnnabeJlw. Senzacljonalno! — Rezervirajte vstopnice!
Kino Matica — teL 22-41
DOPOLDNE matinejska predstava ob pol 11. url
*	Patriarh dr. Gavrllo v Sttp«. iz Vele-sa je poglavar srbske pravoslavne cerkve nadaljeval potovanje po Južni Srbiji v štip in v kraje ob Bregalnici kjer je srbski žive!j prestal ogromno trpljenja za današnjo svobodo. Zato je bil obisk poglavarja srbske pravoslavne cerkve svečan praznik in se je k sprejemu zgrnilo ogromno ljudstva s številnimi predstavniki na čelu. Ko se je pripeljal patriarh z avtomobilom, je zbor pevskega društva »Bregal-nica« zapel pozdravno pesem, nakar je župan izrekel dobrodošlico. Patriarh je z lepimi besedami poveličeval žrtve teh krajev za skupno domovino. Tudi v štipu je opravil službo božjo in imel krasno pridigo. Naslednji dan je bila zadušnica za 5.000 junakov, ki so padli na Bregalnici. Iz štipa se je patriarh vrnil z avtom v Skoplje, od tod pa je nadaljeval pot v Surdulico, ki je v svetovni vojni prestala najstrašnejša grozodejstva.
*	Vseh svetnikov mrzel dan, potem bo božič v led vkovan. Mesec november ponekod imenujejo vremenarji Martinovo jesen, to pa zaradi tega, ker se vremenar-ske domneve sučejo največ okrog sv. Martina, ki pade na 11. novembra. Dež Martina in zmrzlina pa pozebe ozimina. Obratno se glasi tale razlaga: Za soncem sv. Martina kaj kmalu pride sneg. zmrzlina, in če tudi dobro grele, le tri dni babje leto šteje. Slični sta tudi: sonce sv. Martina prinese v tieh dneh dolgo zimo, in če je na sv. Martina jasen in sončen dan, v treh dneh pobeljena sta hrib in plan. Ali pa: če je Martinov plašč v meglo zavit, vsakdo bo še zime sit. Nekateri spet se izražajo: ako sv. Martin suši in zmrzuje, kmet zimo voljno pričakuje, in če se oblači na Martina, nestanovitna bo vsa zima. Zaskrbljeno ti kmetič slednjič zabrusi v brk: Če listje sv. Martin še drži, zima huda brž sledi. O sv. Katarini (25.) krožita naslednji: sveta Kata sneg pred vrata; o sv. Katarini je pogosto sneg že obilen. Zadnji dan, 30. novembra, prerokujejo očanci takole: Sneg, ki na sv. Andreja zapade, sto dni leži in žita mori. Splošna ocena za november je na kmetih, če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije; ali: listopada zmrzlina, je svečana ne bo Spet druga pa: počasen listja pad, dosti gosenic spomlad. Eno še h koncu: macesnova špica pade vselej na kopno zemljo. Dan 1. novembra je dolg 9 ut M minut. Do fonca mesca se dan skrči za 1 uro 14 minut.
*	Novi grobovi. Na Jesenicah je umrl pekovski mojster g. Albin Hauptman. Pogreb bo v soboto 2. t. m. ob pol 16. na domače pokonališče. — V Ljubljani je preminila ga. Mariia Kurentova, vdova v o poli-cliskem stražniku. Posreb bo v soboto ob
15.	iz kapele sv. Marije na 2?.lah. — V Soorfr^l Htidlnii pri Celiu 1e umrla ga. Mariia Pod.iavor«kova. Poerreb bo v soboto ob
16.	na okoUško pokooališče. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Predavanje o železnicah v KrSkem. V
ned^Ho ob 10. dor>o1dne b^> oredaval v ki-nodvorani v Krškem svetnik državnih železnic g. inž Stanislav Foelič o temi- »Železnice in banovina Slovana« V?tot> iroRt Predavanje nriredi o^druž^c U-^ru-*enia iupp^ovanpkib nar^-^h železničarjev In bmdoHev Vi^em-Krško.
*	Lep lovski plen. že vrsto let se pojav-•if 1o v bližini B-eerane divje svinje, ki povzročalo mno?o škode po polju. Zakupnik revirja Josip Kalin je priredil že več pogonov s pomočlo zagrebških, karlovšklh ln brež^kih lovcev. TTspeha ni hilo mnogo. Me^n-tmo noč pa le Kalin na preži imel srečo. Ko se mu 1e s triVcm približevala zver, je posvetil s svetilko, pričvrščeno na
puški. Na daljavo 25 korakov je pred ee~ i boj opazil velikega neresca. Dobro je pomeril in zver se je zgrudila. Nereeec tehta 156 kg. Pogoni se nadaljujejo.
*	Obup mlade pevke. Z mosta ▼ Mur-j skem Središču se je vrgla v Muro 201etna i kavarniška pevka Erna Veš liga jeva. Po
njenem samomoru so našli poslovilno pie-mo, kmalu nato pa tudi njeno truplo. V ; pismu je navedla, da je nedavno dobila nezakonskega otroka, toda njen ljubimec ni hotel priznati očetovstva in je tudi nI maral poročiti. Pri pogrebu mlade pokojnice je 20 njenih tovarišic ganljivo zapelo Zalo-stinko Na grob je bilo položenih več vencev. Oblastvo je uvedlo preiskavo.
*	Družinska žaloigra v Novem Sadu. V Temerinaki ulici v Novem Sadu je 141etni mladenič Julij Tomas s sekiro ubil svojega očeta Mihajla, nameščenca neke novosad-ske trgovine z tirvmi. Zadnji čas se je Mihaj lo Tomas večkrat napil, se prepiral z ženo in se znašal nad družino. Tako je bilo tudi preteklo sredo. 2e od ranega jutra dalje je oče razsajal in to je mladega Julija tako raztogotilo, da je v materino obrambo stopil v kuhinjo in udaril očeta s sekiro po glavi. Oče je po nekaj trenutkih izdihnil. Na policiji je mladenič izjavil, da je njegov oče gotovo hotel prodati hišo in vse zapiti, nakar bi bila družina na cesti. Zato se je odločil, da z njim obračuna, preden ne bo prepozno.
« Odvetnik ustreljen zaradi mejnega spora. V vasi Beočinu pri Drnišu je neki Atanasij Garašanin z dvema streloma iz lovske puške usmrtil odvetnika Antona Di-mičiča. Nesrečni odvetnik je dobil rane po vsem telesu in je komisija ugotovila da je vanj vdrlo 46 šiber. Garašanin je izvršil zlo ki iz maščevanja zaradi spora o zemljišču, kjer je Dimiči zastopal njegovega nasprotnika.
*	Strah zagrebških Izložb je električar Josip Fekonja, ki se je v tej stroki že nekajkrat uveljavil. Vlamljal je v izložbe v teku opoldanskega odmora. Njegov plen je bil različen. Ali je dobil kakšne bale platna, ali gotovo obleko, ali motorno kolo, to mu je bilo vseeno, samo da se je plen izplačal. Naposled ga je policija ujela na begu. Zdaj je prišel pred sodišče in je vse priznal. Pokoril se bo dve leti v zaporu.
*	Konjska afera v Beogradu. Na beograjskem dirkališču »o se letos primerila različna »iznenade<nja«. 2e pred dobrimi tremi meseci je uprava dunavskega Kola jahačev »Knez Mihajlo« obvestila kriminalno policijo, da se na njenem dirkališču dogajajo pri dirkah različne nepravilnosti. Tudi občinstvo je opazilo, da dobivajo dirko konji, pravilneje kljuseta, ki jim nikakor ni mogoče pripisati prave dirkalne sposobnosti. Uvedena je bila stroga preiskava, pri kateri se je izkazalo, da so nekateri po tajnem dogovoru dopiraU dirkalne konje, to se pravi: dajali so jim pred dirkami dražilna sredstva, pakar so kljuseta dobivala nagrade. Policija je aretirala dva jahača in dva študenta. Dražilne praške, večidel kofein, je policija našla v nekem hlevu. Kakor je izjavil aretirani jahač Franc Gomiršek, je tudi del občinstva pripomogel jahačem, da so lahko prišli do dražilnih sredstev.
*	Zveza sobo-črkosllkarJev. pleskarjev
in ličarjev za dravsko banovino obvešča interesirano javnost, da so se cene mate-rijalu horendno povišale (firnež celo nad 300°/o). Primerno so se povišale tudi plače delavcem. Zaradi tega so se morale povišati temu primerno tudi cene izdelkom, kar naj občinstvo blagovoli upoštevati. (—)
*	V vlaku pozabljeno. Dne 28. t. m. je
bil v brzovlaku Zagreb — Ljubljana pozabljen kovčeg. aktovka in površnik. Pošten najditelj ie naprošen. da dokumente in zapiske, ki so zanj brez vrednosti, proti nagradi vrne. ostalo nai si pa zadrži, na naslov: Drago Gjurin. Ljubljana Bleiwed-sova cesta 48/2 ali na naslov: Nikola Rom-čevič. Zaereb. Ilica 130. (—)
*	Strojepisna šola. Novi dnevni ln večerni (začetni ali nadaljevalni) strojepisni tečaji prično 4. novembra. Prijave se sprejemajo dnevno. Prospekt na razpolago. Chri-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (—)
Iz Ljubljane
u— Izreden umetniški in družabni dogodek bo prvo gostovanje beograjske Filharmonije v torek 5. novembra ob 20. ▼ Unionu. Beograjska Filharmonija bo prispela v Ljubljano v torek dopoldne iz Zagreba, kjer bo prav tako gostovala Prepričani smo, da bo naše občinstvo do zad njega kotička napolnilo veliko dvorano in dalo duška veselju, da more pozdraviti v svoji sredi drage goste iz Beograda, poslušati njihovo umetnost ter občudovati Lov-ra Matačiča, dirigenta evropskega slovesa. Krstna izvedba Arničeve simfonične pesnitve »Pesem planin«, pri nas prvič izvajano Hrističevo »Vstajenje«, ter svetovna mojstra Liszt in Beethoven — vsa ta imena obetajo izreden glasbeni užitek. Pohitite z nakupom vstopnic pri blagajni Kina Unio-na.
Zimski plašči
najnovejše mode v veliki Izberi pri
Ign. Žargi
Ljubljana, Sv. Petra cesta 11.
n— Iz vrst državnih upokojencev smo prejeli; Presenetila nas je odločba uprave pošte Ljubljana I, da se bodo pokojnine dostavljale šele 2. novembra Odločitev je bila storjena na podlagi določb o nedeljah in praznikih. Toda Vsi sveti niso državen, marveč cerkven praznik. V današnjih časih bi bilo treba storiti vse. kar se da v prid ljudem, ki so v težkem položaju. Tudi upokojenci imamo svoje rajnke, ki bi jih radi počastili, toda brez denarja smo navadno že kmalu po prvem, še prav posebno pa v jesenskih mesecih, ko je treba nakupiti toliko potrebščin. Zato bi bilo prav če bi se pokojnine kljub cerkvenemu prazni ku izplačevale dne 1. novembra. fV 'r """ • yjV,yv r* .	it
DANES POSLEDNJIC!	Brigita Horney in Joachim Gottscalk v
Arkf i If Alf AR VW	filmu velike, brezmejne ljubezni.
aUPIA »VfliVvI* II • •	Režija: Vladimir Tur±ansky.
Film živih prizorov, polnih usodnih dogodkov prežetih z radostjo in bolestjo mlade dekliške ljubezni, ki jI podlost druge žene globoko pretrese brezmejno vero v ljubljenega moža. Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. KINO SLOGA, tel. 27-30
u— »Razvalina življenja« v Zalogu. Sokol v Zalogu vprizori danes ob doI 20. uri v Požar je vi dvorani pretresljivo Finžgar-jevo dramo »Razvalina življenja«. Sokol kliče javnost in k> vabi. Javnost zahteva od Sokola mnogo, ker vidi v niem iavno narodno ustanovo in ima v tem ooeledu prav in pravico do zahtev Sokol pa upravičeno pričakuje od javnosti da se zanima za nieeovo delo. da ga soremiia s simpatijami, da mu daje s svoio številno navzočnostjo pobude in posuma Mladina opeša ako ne vidi širšega priznavanja Pridite in podprite nas! Zdravo!
Iskreno so zahvaljujem
jaz, moja žena ln najin sinček
gospodu profesorju
dr. Božidarju Lavriču,
da ml Je ob priliki zadnje moje nesreče z res hitrim, ter Lzvanredno spretnim in preciznim operativnim posegom v polnem pomenu besede reSil življenje.
Hluko Podjavoršek
LJubljana, Sanatorium Emona, 80 oktobra 1940.
u— Pevsko dru&tvo »Slavec« bo sprejemalo prihodnji ponedeljek 4. in petek 8. novembra nove pevke in pevce. Zilasti so dobrodošli soprani in b=u4. Zglasitl je treba v navedenih dnevih ob 20. tir« v društveni pevski sobi, hotel Miklič (lovska soba — vhod iz Kolodvorske ulice). Zbor je v poslednjih dveh letih pod vodstvom g. Venturinija pokazal odlične uspehe. Vsi ki čutite veselje ln sposobnost, ne odlašajte in pristopite takoj k »Slavcu«!
ti— Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 9. do 18. Opozarjamo, da razstava s svojimi reg kvalitetnimi deli vzbuja splošno pozornost in je vredna obiska
u— Društvo zaščitnih sester v Ljubljani bo imelo redno sejo jutri ob 16.30 v šoli za zaščitne sestre. DruStvo naproša, da se seje udeleže vse članice.
u— Spomin na pokojnega dr. Oražna bomo Oražnovci počastili na vernih duš dan dopoldne ob 11. pri Sv. Križu. K spominski svečanosti so vabljeni vsi častilci plemenitega moža.
ODPRL je privatno prakso SPECIALIST
dr. Hribar Miroslav
ln ordlnira
za živčne in duševne bolezni
od 4.—6. popoldne.	Telef. 35-48
LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 5
u— Gimna&tično plavalni tečaj za dame in gospode se prične v ponedeljek 4. novembra ob 20. Trajal bo do srede decembra vsak ponedeljek in torek. Prijave se sprejemajo še do nedelje pri blagajni kavarne Evrope. Prijavnina znaša za ves tečaj 100 din. Opozarjamo, da je zaradi omejenega prostora prostih le še nekaj mest in se bodo prijave upoštevale le strogo po vrstnem redu, kakor se je kdo prijavil.
u— Se dva poizkusa samomora. Samomorilna kronika zadnjih dni ie precej pestra. Poročali smo že o nekaterih ponesrečenih poizkusih samomora. Zdaj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico kar dva moška. ki sta se hotela posloviti od življenja. Oba sta izpila precejšno količino lizola, vendar so ju zdravniki rešili in sta že izven nevarnosti Prvi le 40-letni delavec Vinko iz ljubljanske okolice, drugi pa 22-letni mesarski pomočnik Marko iz kamniškega okraja.
u— Aretacija dveh nevarnih vlomilcev. V policijske zapore sta bila pripeljana 34-letni Jakob Cimžar iz Predoselj. ki ie šele pred kratkim zapustil zamrežena okna in že prve dni svobode prišel v navi krif s kazensikim paragrafom, in 33-le ni Ivan Ogrin iz Zaboršta ki ie tudi že star znanec na policiji in je bil že nekaj krat kaznovan zaradi večjih in manjših vlcmov. Oba prijeta vlomilca sta se zadnje časa zadržavala v ljubljanski okolici in sta osumljena poleg nekaterih drugih vlomilskih podvigov tudi vloma v občinsko pisarno v Dolu pri Ljubljani. Zdaj jima na policiji pretresajo vest.
u— VSako nedeljo ob 16. url popoldanska pleSna vaja v Jenkovi ftoli-Ka-zjna y ponedeljek ob 20. uri zaeetoiski plesni teu čaj, v katerega se sprejemajo Se dame In gospodje. Posebne ure ln informacije vsak dan. Študenti (-nje) imajo popust. (—)
Zahvala
Mojemu odhodu lz Ljubljane je ljubljanska 1avno6t posvetila oozornnst s prisrčnimi članki v časopisju. Tudi sicer sem dobil od številnih prijateljev, znancev in pacientov prijazna poslovila Zato naj mi bo dovoljeno da se s tem najprisrčnejše zahvalim za vse navedene Izraze naklonjenosti.
D asi se vračam v rodno sredino, mi ie bilo slovo od Ljubljane težko, kakor da odhajam z doma V letih poslovnega, strokovnega in družabnega delovanja sem navezal toliko in tako prisrčnih stikov s tovariši. znanci in pacienti, da mi ie bilo to okolje popolnoma domače.
Za mi bo nad vse draga če se te vezi ne bodo pretrgale in mi bo ljubo presenečenje vsak obisk znancev, prijateljev in pacientov na mojem novem d-rnu v Za, grebu. barona Jelačiča ulica št. 5.
Zagreb, dne 1. novembra 1940.
Dr. Juraj KaDaj
KAZINA
Sobota 9. XL
ELITNI RUSKI
PLES
KONCERT
BAR
PLES DO 4.
Reklamacije vabil sprejema plesna šola Jenko — Kazina
KINO MOSTE
Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30; jutri ob 17.30 in 20.30
TOWEESKI KRVNIK
Boris Karloff, Basil Kathl>onne v velefilmu
srednjeveške mistike in groze
C1GANČEK
Jane Whiters in Bora Mlnjevič z zborom
orgličarjev!
Mara J. Tavčarjeva
Vseh mrtvih dan
Sveče, rože, venci, glas zvonov iz lin, ppsmi in besede rajnim vsem v spomin.
Pot gre tja na grobe, kjer pokojni sp£, muli in ljubezni polno je srež.
Svež spomin obdaja mrtve v žive dni, preboljena rana znova zaboli.
Mnogi so nam bili sreča in zaklad, našega življenja sonce svetlih uad.
Luč trepeče v vetru, rože vonj dehti, glas otožne pesmi s srcem zaihti.
Pot nazaj nas vodi, z nami gre bolest, v težke dni življenja, v mrak samotnih cest.
Gustav Strniša:
Pobeljeni grefeovi
šel sem med grobove tihe, drobno lučko sem prižgal, čul za ranjkimi sem vzdihe, sam za njimi žaloval.
Ko sem se čez polje vračal, »neg je ležal vsepovsod, kamer sem pogled obračal, grob je bel strmel nasprot.
Nisem več po ranjklh plakal, srečni so, saj mirno spe, le o teb grobeh pretakal svoje bridke sem solze. . .
Vedno več je grobov belih: kdo ima odkrit obraz, vedno manj ljudi veselih, res iskrenih je pri nas!
Brat te več ne mara brata, sin očetu dober ni, ko za kruhom se pehata in ju begajo skrbi.
V naših srcih je nesloga, vsako je — pobeljen grob: človek se človeku roga, mu privošči le — pokop.
Vsak uživati le hoče, drugemu želi le — bič, ne pozna več rodne koče, ni mu za domovje nič.
Da, pobeljeni grobovi vsepovsod okrog leže, saj zlohotni le duhovi vse človeštvo zdaj teže!
Ko grobove bele naše gledal sem in zaihtei, v nisem molil očenašev, ' pest sem stiskal in trpel!
V spemia Bal£eku Ilfažu
Komai si utrujen legel v naročie ljubljene domače zemlje, je že prvi sneg pobelil tvojo gomilo. V najlepši dobi si omahnil nod pez» žrtev, ki jih ie življenje terjalo od tebe. Po naravi obdarovan z bistrostjo duha si se iz malih razmer povzpel do položaja pogodbenesa poštarja. Vsi. ki smo imeli opravka s teboj, smo te poznali po vestnosti, točnosti in usluž-nosti.
Izven svoie naporne službe pa si še zmerom našel časa dovoli, da si posvetil svoje sposobnosti raznim narodnim društvom in jim stavlial na razpolago svoj« moči. DoIro vrsto let smo te opažal v so-kolski telovadnici med aktivnirrii člani Odrskih prireditev pri Sokolu ali pri gasilski četi si brez sodelovanja tvojega odličnega igralskega talenta sploh ni^no mogli misiiti. Vedno vedresa duha in poln zdravega humoria si bil izredno želen v naši družbi, ki si se ji moral odpovedati za zmerom, ker je usoda od tvoie mehke, odkrite duše preveč zahtevala Ostavil si žalujočo vdovo in nebogljenega sinčka ki ne more razumeti, zakaj mu je vzet ljubljeni očka.
Na zadnji poti so te v lepem številu spremljali tovariši poštni nameščenci. Id so izgubili v tebi odličnega stanovskega tovariša, članstvo Sokola in gasilske čete na Bizeliskem. Dra<ri Dolfe. ostal nam boi v najlepšem spominu!

„ ____._____^
skega društva, »Oljke« in »Celjskega zvona« bodo peli danes žalost inke ob 15. na okoliškem, ob 16. pa na mestnem ta vojaškem pokopališču. Društvo Rdeči križ v Celju bo danes pobiralo na pokopališčih prostovoljne prispevke. Danes ob 11. bo krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju priredila spominsko svečanost pred spomenikom padlih koroških junakov na dvorišču vojašnice kralja Petra. Danes in jutri bodo vozili mestni avtobusi izpred kolodvora na mestno in na okoliško pokopališče.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju je povabilo kot prvega predavatelja v letošnji sezoni ministra v p. in bivšega člana Jugo-slover.skega odbora v Londonu dr. Bogu-mila Vošnjaka, celjskega rojaka, ki je predaval o Jugoslovenskem odboru ob 251etni-ci njegove ustanovitve. Predavanje je bilo v veliki dvorani Narodnega doma in je bilo zadovoljivo obiskano. Po kratkih uvodnih besedah, posvečenih spominu na nacionalne borbe v predvojnem Celju, je začel razvijati pestro sliko o nastanku, o delu in borbah, o težavah in uspehih Jugoslovanskega odbora. Kratko in jaano je karakteriziral vse člane ocbora. Prav poučna je bila njegova razlaga znanega londonskega pakta. Obširno se je bavil z odnosi med srbsko vlado in Jugoslovenskim odborom ter z nastankom krfske deklaracije. Zanimive so njegove reminiscence na blagopokojne-ga kralja Aleksandra I. V svoje nad vse zanimivo predavanje je vpletel predavatelj mnogo svojih osebnih spominov iz časov velike in t žke borbe naše emigracije za svobodno in zedinjeno Jugoslavijo. Svoja izvajanja je zaključil z gorečo željo, da bi naš narod v teh usodnih čalih našel pot k složnemu čelu, kar fco njemu in dižavi v splošno dobro.
e— Zbor društvenih in četnih prosve-tarjev celjske sokolske župe bo v nedeljo 17. t. m. v Celju. Vsakoletni zbori prosve-tarjev so skupščine prosvetnih delavcev, na katerih se prouči položaj v društvih in v župi in na katerih se začrtavaio nove smernice za nadaljnje sokolsko delo. Zato je dolžnost vsakega prosvetarja, da se tega gotovo udeleži, župni prosvetni odbor pričakuje na letošnjem zboru polnoštevilno udeležbo.
e— Na šahovskem brzem turnirja za
prvenstvo v mesecu oktobru, ki ga je priredil Celjski šahovski klub v sredo zvečer, si je pribori), prvenstvo g. Vla-cimir DiehI z S točkami izmed 9 dosegljivih. Drugo in tretje mesto si delita gg. Mirko Fajs in Franc Csorgo s 7 točkami.
e— Tujski promet in umrljivost. y mesecu oktobra je obiskalo Celje 1332 tujcev (1262 Jugoslovenov in 70 lnozemcev) nasproti 1428 v letošnjem septembru in 1183 v Lanskem oktobru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 26 oseb in sicer 8 v mestu in 18 v javni bolnišnici.
e— Brezmesni ban bo v ponedeljek. Sprva je fciio določeno, da bo brezmesni dan ta teden v soboto namesto danes. Ban-ska uprava pa je odredila, da bo brezmesni dan namesto danes šele v ponedeljek 4. t. m.
Predavanje o današnjem Egiptu. Na
ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 4. t. m? ob 20. v risalnici meščanske šole znam predavatelj docent dr. Val-ter Bohinee o »Današnjem Egiptu« in predvajal nad 60 lepih skioptičnih slik. Predavanje je zlasti glede na današnje dogodke zelo aktualno in bo gotovo vzbudilo mnogo zanimanja.
e— Ijscdni pade«. Ko je šla 231etna po-sestnikova hčerka Marija Breclova iz Voj-nika v ponedeljek od doma v bližnji mlin, je padla in si zlomila desno nogo v gležnju. V Podlogu pri št. Petru v Savinjski dolini si je 651etna posestnica Marija Pov-šetova v torek pri padcu zlomiia levo nogo v kolku. Ko je šla zasebnica Berta Lam-petova iz Trbovelj v sredo okrog 10. dopoldne s postaje v Celju, je padla in si zlomila levo roko v zapestju. Ponesrečenke so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Pohitite v celjsko podružnico »Jutra« ln obnovite takoj srečke drž. razredne loterije.
e— Sprememba posestva. G. dr. Svetina Franc je kupil od g. Mastnaka Frana, trgovca pri Sv. Juriju ob južni železnici hišo s trgovino.
puščen, je Sel vlamljat k posestniku Alojziju Vrhovniku na Janževl gori, naslednji lan pa k posestniku Francu Mežnarju v ^uščavi. Oba sta bila oškodovana za večji nesek. Nepoboljšllvega Gutmaherja je mali azenski senat ohsodii včeraj dopoldne na jto dni in 8 mesecev robije ter na izgubo astnih državljanskih pravic za tri leta.
a— Smrten strel v seme*. 221etni Leo-
ild Raner iz Ruš si je pognal iz samo-esa kroglo v desno sence. Našli so ga postelji mrtvega. Zakaj je obupal, ni 5no dognano.
i— Dolgo iskan, končno Izsleden. 28-
ai Kristjan Laznlk je precej nevaren žakar zaradi raznih vlomih tatvin. Dalj a so ga iskali ter zasledovali, dokler niso izsledili v neki gostilni na Glav-i trgu. Za njim so le zapahnjena vrata vjšnje jetnlšnlce.
— Ovadbe zaradi navijanja cen. V zad-i času 1e bilo v Mariboru prijavljenih rimerov zaradi navijanja cen. Med te-irlmeri je tudi šest trgovcev, ki n;so označili v svojih izložbah cen v smislu ' predpisov.
arstvo
Zaltleva kmetijskih zbornic
V sredo je imela v Beogradu svoje redno zasedanje Državna zveza kmetijsKih zbornic, zasedanju sta prisostvovala kmetijski minister dr. Branko Cubiilovič in prometni minister inž. Bešlic. Predsedn iic zveze g. Bacak je opozoril na potrebo tesnejšega sodelovanja med zbornicami in njihovimi pripadniki, to je kmeti, kar se da izvesti z dobro izvedeno terensko službo. To nalogo pa morejo kmetijske zbornice izvesti le, če se jim zajamčijo zadostna denarna sredstva. Dohodki od zbornične dokiade niso zadostni, zlasti v pasivnih krajih. Predsednik g. Bacak je končno poudaril željo, da bi državna in druga javna oblastva sodelovala s kmetijskimi zbornicami pri reševanju vseh vprašanj, ki so v zvezi s kmetijstvom.
Kmetijski minister dr. čubrilovič je v svojih izvajanjih ugotovil, da sedanja uredba o kmetijskih zbornicah ne ustreza dejanskim potrebam. Delovanje zveze kmetijskih zbornic je treba še razširiti in zvezo okrepiti z uvedbo prisilnega članstva zbornic v zvezi.
Na zasedanju so bili iznešeni zanimivi referati o gozdnem gospodarstvu, o vprašanju prehrane naroda, o kreditnih potrebah kmetijstva in zadružništvu. Sprejeta je bila posebna resolucija, ki poudarja potrebo državne finančne pomoči kmetijskim zbornicam v obliki posebne takse na promet s kmetijskimi proizvodi. Sredstva iz te takse bi se uporabila za izvajanja specialnih nalog.
Druga resolucija se tiče najnujnejših splošnih vprašanj v zvezi s prehrano prebivalstva. Ta resolucija ugotavlja, da je naša kmetijska proizvodnja nezadostna, da bi zajamčila normalno prehrano prebivalstva, kar je posledica prenaseljenosti kmetijskega prebivalstva in nezadostne intenzivnosti produkcije. Dosedanji izvozni presežki nastajajo na škodo naše prehrane. Da se poveča naša kmatijska produkcija je treba izvesti primerne agrarno-po-litične ukrepe, predvsem je treba ustvariti nova in izboljšati obstoječa kmetijska zemljišča z melioracijami in dvigniti proizvodnjo z uporabo ter razširjenjem uporabe so-
dobnih kmetijskih pripomočkov, z gradnjo betonskih gnojničnih jam za boljše izkoriščanje hlevskega gnoja in s povečanjem uporabe umetnih gnojil ter sredstev za pobijanje škodljivcev ln bolezni. Nujno je treba organizirati cenen kredit preko za-nabavo sodobnih produkcijskih sredstev je treba organizirati cene kredit preko zadružništva. Da bi kmetijstvo v večji meri izkoriščalo kredit pri Narodni banki, naj bi se nvedle posebne kmečke menice r. blažjim postopkom, k nižjo menično takso ln s cirkulacijsko sposobnostjo, ki bi bila omejena na javne denarne savode in kmetijske zadruge.
Pri kmetijskem ministrstvu naj se ustanovi vrhovni kmetijski svet, kmetijskim zbornicam in predstavnikom kmetijstva pa naj se omogoči sodelovanje pri določanju ln izvajanju smernic naše kmetijske politike, in pri delovanju javnih gospodarskih ustanov, ki služijo potrebam kmetijstva, kakor so Narodna banka, Privilegirana agrarna banka, Prizad, Državna hipotekar-na banka, uprava državnih monopolov in Državna razredna loterija.
Posebni fondi pri raznih ustanovah, ki so nastali iz sredstev izvoznih taks in iz drugih dohodkov v zvezi s trgovino in Izvozom kmetijskih proizvodov, naj se prenesejo v državni kmetijski sklad, kamor naj se stekajo tudi vsi bodoči dohodki te vrste. S sredstvi državnega kmetijskega sklada naj razpolaga kmetijsko ministrstvo po predlogih predvidenega vrhovnega kmetijskega sveta.
Kot nujen ukrep predlaga zveza kmetijskih zbornic, naj se zaradi oskrbe deficit-nlh ln pasivnih krajev z živili odobri brezplačen prevoz živil na državnih železnicah, tako da bo potrebna količina živil o pravem času prepeljana v pasivne kraje. Končno zahteva resolucija, da se mali kmetovalec zaščiti pred tožbami od strani privatnih upnikov za odplačilo dolgov po "uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Zaradi škode ln slabe letine naj se odpiše zemljarlna na vinograde ln sadovnjake, letošnje cene tobaku pa naj se povišajo za 50%.
a._ Vozovni promet za VSe 8vetc. Danes na dan Vseh svetih so ob priliki obiska grobov na pobreških pokopališčih v smislu razg'asa predstojništva mestne policije med 12. in 19. uro brezpogojno prepovedane vožnje za vse vrste vozil po Po-breški cesti od začetka drž. mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice Izvzemši mestne avtobuse. Vsa ostala vozila, namenjena na pokopališče, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste ter obratno. Prestopki se kaznujejo z globo od 10 do 500 din.
a— Prijetno presenečenje so doživeli obiskovalci gledališča predsnočnjim ob nastopu gojencev dramske šole g. V. Skr-binška, ki je predstavo uspešno zrežiral. Sodelujočim mladim Igralcem, ki so učinkovito in smiselno pedali svoje like, je občinstvo toplo vzklikalo. G. V. Skrbinšek je prejel lep venec. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno.
a_ Iz magistratne službe. Ostavko je
podala na službo pri mestnem gradbenem uradu uradnica Dora Pliberškova.
a— Predavanja ni bilo. Predsnočniim bi se moralo vršiti otvoritveno predavanje tuk. »Vzajemnosti« v novi predavalni se- 1
Ust&nmlUv pooblaščene družbe za odkup gospodarskih podjetij na Hrvatskem
Zagreb, 31. okt. Hrvatski ban je Izdal
naredoc z zakonsko močjo q ustanovitvi Pooblaščene hrvatske industi ijske in trgovske družbe (Pohid) s sedežem v Zagre-l»u. Družba lahko ustanavlja ekspoziture in podružnice. Ustanovi se za nedoločen čas ter bo morala izvesti likvidacijo, kadar bo to odredii ban. Družba bo ustanavljala, prevzemala, nakupovala in prodajala industrijska in trgovinska podjetja, nakupovala in prodajala bo vrednostne papi.je, zlasti delnice trgovinskih in industrijskih podjetij. Nadalje bo izvrševala vse posle, ki so s tem v zvezi ter druge denarne in trgovske transakcije, ki so v zvezi s financiranjem trgovinskih in industrijskih podjetij ter z nakupom in prodajo nepremičnin. Delniška glavnica bo znašala 100 milijonov dinarjev. Za sedaj bo vplačanih 50 milijonov dinarjev. Delnice se bodo glasile na ime in se bodo smele prenesti samo z dovoljenjem banske oblasti na druge osebe. V primerih odtujitve ima prven-
stveno pravico odkupa delnic >Pohida« banovina Hrvatska.
K ustanovitvi te družbe prinaša »Hrvatski dnevnik« naslednji komentar: Gotovo je, da bo v vseh primerih, kadar bodo zahtevali interesi narodnega gospodarstva, interveniral »Pohid«, ki bo dotična podjetja prevzel ali kupil, ali pa bo kupil delnice dotlčnega podjetja. Le v primerih, če se »Pohid« ne bo mogel odločiti za nakup, bodo prišli v poštev tudi drugi interesenti, kolikor bo banska oblast ugotovila, da se jim lahko dovoli prevzem oriroma nakup. Po vsem tem bo jasno, za kaj gre. Z novimi naredbajni z zakonsko močjo se onemogoča beg industrije iz banovine Hrvatske. Obenem se z obema naredbama onemogoča raznim špekulantom izkoriščanje panike, ki se premišljeno ustvarja z nakupovanjem celih podjetij ali delnic pod ceno. Z Intervencijo »Pohlda« se bo doseglo, da bodo takšna podjetja prišla v narodne roke ali pod i«d'rektno upravo banske oblasti.
Težave naših obrtnikov
Kamor se ozremo, povsod se čujejo pritožbe in razprave o naraščajočih cenah in o draginji. Pri tem je mnogo razburjanja, ki ga pogosto povzročijo brez potrebe razni odbori, posamezni protidraginjski ukrepi pa pogosto ustvarjajo nepotrebno zmedo in s tem pospešujejo uraginjo. Vsak stan ima danes svoje težkoče. Upravičeno se pritožuje državni uradnik, da se nihče ne zmeni za njegovo plačo, ki je enaka, kakor v dobi, ko je bila moka po 3 din. Indeks cen življenjskih potrebščin je znatno narastel in tudi državnemu uslužbencu je treba dati naraslim cenam primerno doklado, ki jo upravičeno pričakuje, ker vestno služi državi in smo na tern vsi interesirani. Delavstvo si je deloma zboljšalo mezde, vendar pa v splošnem dohodki delavstva ne ustrezajo stanju draginje. Na drugi strani ima tudi trgovec svoje skrbi, kako si bo zopet nabavil novo zalogo spričo pomanjkanja blaga, industrijska podjetja pa se dnevno borijo za nujno potrebne surovine.
Posebno poglavje je v današnji dobi vprašanje obrtnika-rokodelca. To je edini stan, ki ne uživa potrebne zaščite, zlasti tam, kjer je zaradi izrednih razmer ogrožena njegova eksistenca. Zato bi bilo prav v sedanji dobi potrebno zaščititi obrtnika pred onimi, ki brezpravno posegajo v njegov delokrog, in pred onimi, ki se obrti nikdar niso učili, ne praktično ne teoretično ter šušmarijo na škodo pravega obrtnika. Naš obrtnik se zaveda, da so časi resni in da mora vsakdo doprinesti žrtve v interesu skupnosti. Predaleč bi vedlo, če bi na tem mestu opisali vse težave, s katerimi se imajo boriti posamezne obrtne stroke, pa tudi posamezni obrt-
niki. Naj posebej omenimo le oblačilno stroko, ki se je že v noimainih časih borila s težavami in za obstoj zaradi hude konkurence. Dejstvo je, da se je obrtniško delo doslej najmanj podražilo. Kolikor so se podražili obrtniški izdelki, je to le posledica večjih stroškov za biago in pa večjih izdatkov za pomožno osebje. Ce so se cene za razna oblačila dvignile, je to nastalo predvsem zaradi podražitve tekstilnega blaga in raznih potrebščin ter pripomočkov, ne pa zaradi podražitve samega dela. Za zimsko sezono se je oglasilo krojaško pomožno osebje, ki mu bo treba olajšati položaj glede na rastočo draginjo. Zato bodo morali tudi krojači in kroja-čice dvigniti ceno svojim izdelkom, da krijejo večje izdatke za pomožno osebje in za razne potrebščine, pri čemer je treba upoštevati, da je tudi mojster zaradi draginje prizadet. Hudo se je podražila splošno režija. Nekateri predmeti, kakor sukanec in svila, so se podražili za 100% in jih obrtnik le s težavo dobi.
Nedavno smo dobili uredbo o povišanju minimalnih mezd, zaključena so tudi pogajanja za doklado pomožnemu osebju po kolektivni pogodbi med krojaškimi mojstri ln pomočniki. Večjih izdatkov za pomožno osebje in za režijo pa mojstri in mojstrice ne morejo kriti z dosedanjimi cenami za svoje izdelke. Zato so primo-rani primerno povišati svoje cene. Pri tem so prepričani, da bo javnost uvidela upravičenost te zahteve, mojstri pa se bodo potrudili, da bodo v vsakem pogledu zadovoljili svoje naročnike.
Fran Igli«.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Cena pšenici ostane tudi v novembra nespremenjena
Z uredbo o ukrepih za. osk.bo prebivalstva in vojske s kruhom, ki je izšla ob koncu avgusta, je biia določena odkupna cena 300 din za metrskih stot pšcnice v hekto-litrski teži 76 kg, in sicer za čas do 1. novembra. v tej ceni 300 din je upoštevana osnovna cena 250 din in dodatek 50 din namesto premije, ki bi jo uobil proizvajalec po prvotni uredbi o odkupu pšenice pri poznejši prodaji. V uredbi o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom je tudi predvideno, da bo trgovinski minister po 1. novembru lahko določil v sprozumu z banom banovine Hrvatske premijo v zmanj šanem znesku. V začetku oktobra je obstojala namera, da se za november določi nekoliko nižja odkupna cena. Ta namera pa je bila opuščena Kakor poročajo iz Beograda, je trgovinski minister v sporazumu z banom banovine Hrvatske izdal od.ck, da se premija 50 din za 100 kg plača tudi do konca novembra, teko da bo tudi v prihodnjem mescu znašala odkupna cena nespremenjeno 300 čin za metrski stot.
Gornji ukrep ie v zvezi s slabo ponudbo pšenice na našem trgu. Mlini so v glavnem izčrpali nakupljcne zaloge pšenice in obratujejo v zadnjem času v zmanjšanem obsegu. Nekateri vojvodinski mlini so pričeli že odpuščati delavstvo. Zaloge pšenice pri kmetovalcih so popisne in se imajo izročiti Prizr.du. Zaloge krušne moke pri mlinih niso več znatne, medtem ko imajo mlini dovolj bele moke.
G®i**j1arske vesti
= Četrt milijardno posojilo za »Pogod«.
Kr. namestniki so na predlog bana dr. Su-bašiča izdali uredbo, po kateri sme hrvatski ban v imenu banovine dati jamstvo za posojilo do 250 milijonov din. ki ga bo najelo Poob'aščeno gospodarsko društvo banovine Hrvatske (Pcgod) za organizacijo prehrane. Posojilo bo »Pogod« najel pri Privilegirani agrarni banki fer ga bo porabil izključno za organizacijo prehrane, preskrbe z življenjskimi potrebščinami in za aprovizacijo prebivalstva na področju Hrvatske. Vrsto in obliko jamstva bo določil ban v sporazumu s PAB.
= Uvoz bonbažne, volnene in lunine preje. Devizni odbor pri Narodni banki je te dni Sklenil dovoliti uvoznikom, da uvozijo bombažno, volneno in lan eno predivo proti plačilu v svobodnih devizah tudi preko pre-videnih kontingentov. Na ta način naj se omogoči, da bodo zainteresirane tvrdke na podiagi svojih zvez, izkušenj in sposobnosti lahko uvozile večje količine preje.
Borze
31 oktobra
Tečaj grških bonov ie o tal da-ie« nespremenjen in ie bil na beograj.lt: borzi zabeležen Dromet do 44. Tečaii na svobodnem trgu se nadaiie ravna io do te-čaiu 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škeda pri čvrste j si tendenci trgovala po 443 — 444 (v Beogradu je bil zabeležen tečai 445.50 — 446.50). Zaključki so bili še v 6"/o begluških obveznicah P") 77 (v Beogradu po 76.50) in v delnicah Trboveljske po 347 — 350.
DEVIZE
LJubljana. Oficielni tečaji: London 175.15 — 178.35. New York 4425 — 4485. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.61 — 219.81. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10.
Curih. Beograd 10. P^riz 9 9350. Lonion 17.1250. Nevv York 431. Milan 21.70. Madrid 40. Berlin 172.50 Stockholm 102.70.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 443 _ 445 (443 — 441). 4P/« agrarne 53 den 4°'o severne agrarne 5*> — 53. 6°'<i beg luške 76.50 — 77.50 (77) 6% dalm. agrarne 71 bi.. 7% stabiliz. 96 den.. V'» invest. 99 den. 7°'o Seligman 102 den.. 7% Blair 94—9\ 8% Blair 100 bi.; delnice: Narodna ba^ka 6450 bi.. PAB 19? den.. T^bo-eliska 347— 350 (317 — 350). Sečerana Vel. Bečkecek 650 den.
Beograd. Voina škoda 44t 50 — 446 V> 4'/• agrarna 53 den.. 4n'o severre agrarne 53 d*n.. 6% beglušk■> 76.50 — 77 r6."0). 69'. dalm agrrrn* Pi 75 — 70 50, 7% invest. 100 den.. 7°'o S^i"m~n n00 den.. 7*'o Bl3;r 94 "5 —	'94.*>5 — 94.51). 3*'t
r.lair 100 — 100.75 (100 50). Narodna banka — (6300).
Blagovna tržišča
«!TO
'+ Cbirago 31. oktobra. Začetni tečaji: i>?en?"3: za d'c. 83.50, za mai 82.25, za iulij 78.25-	za dec. 59.25, za maj
60, za iuHi eO.^S.
+ Winnip»". 31. oktobra. Začetni tečaji: nSiM*!.-?«: 7.a dec. 70.25, za m3j 71.625, za julii 75 ^75.
+ N°vosad«.ka b*agovna borza (31. t. -ri » Tendenca nespremenjena P** uVa: za nšrrlco veljajo odkupne cene pc ure'bi Ove«: bsjSki, sremskj 316 — 318. Rž: brška 326 — 328; ban 324 — 326. Ječmen: bažki ln sremski 3'»2.50 — "*4r,: pomifdn: 412.50 - 417 50 «on»r.a: bažka su^eiv par. Indiija 253 — 255; psr. Vršac 252 50 — 255. Moka: franko mlin v dui^v-ki ban brez skupnega davka in vreč. tO« 620 — 640: krufina moka 358 Otrobi: franko mlin brez skupnega davk8 •n vreč infl F«žof: ^ašk: ln sremski beli brez vreč 430 — 435.
nemu polatoletnemu delu. Članarina ostan® nespremenjena. Novi upravi bo še nadalje na čelu marljivi starešina br. Koleaic. Tudi ostali so večidel Se nadalje v upravi,
kateri je tako zagotovljena delavnost. Pri slučajnostih je bilo govora o raznih potrebah in o delu. ki se mora urediti v tekočem poslovnem letu. Starešina ae je zahvalil br. Vinku in Franji Koemerlj za veliko delo, ki sta ga izvr&La pri Sokolu v teku 12 let, tako na odru kakor pri telovadbi. (Zdaj sta oba prestavljena na šolo na Sinjem vrhu.) Zborovanje se je zaključilo a pesmijo »Hej Slsovani!«
Prezrt jubilej
Dne 1. oktobru leta 1900., torej pred štiridesetimi leti, je začel samostojna izvrševati svojo urarsko obrt naš ugledni javni delavec Milko Krapež na Jurčičevem trgu, kjer obratuje še dime*. Znan je po nttii domovini kot strckoi niok v snujem poklicu, vesten in soliden obrinik. \nd 25 let ie vodil svojo stroko-. no organizacijo, bil več let si etnik Zbornice za TOl in član da\xne komisije Sokol je že od mladih nog. Zavzemal je važna mesta v voc'stvu te naše n< i\>ečje nacionalne organizacije. Aktivno še dunes posega v delo viške pa Sokola. G. Milko Krapež, ki je od 27. septembra letos v 66. letu. lahko s ponosom zre nazaj v svojo preteklost.
?.e tri leta potem, ko se je po \'mi t vi iz vojaške službe osamvsvojil, si je izbral svojo življenjsko družico go. Pavlo iz znane trdne Muhove hišz v Lokvi na Krasu. Dobra žena in rnc-ii mu ie ponujala vzgojiti dve hčerki, ki sta obe preskrbljeni, g o. Stuno in go. Vero ter sina Dušana, ki je letos prejel diplomo za inženteria elektrotehnike. Kljub svojim 66 letom jc še mla-deniško čil in brez sivih las Našim čestitkam, čeprav prihajajo pozno se gotovo pridi užu jejo vsi. ki ga poznajo in z nami vred žele. da se izpolnijo njegove nade: da v vsej svoji čilosti in zdravju dočaka v istem lck.t'u tudi petdesetletnico svojega plodnega dela.
Bratom In sestram na meji — pomoč!
DESETI NOVEMBER
lan na rodne zbirke CMD
Is žMi$fija na dsželi
Iz Hrastnika
h— HraHnik	pod dve župniji, pod
trboveljsko in eolsko. Zato pokopavajo mrliče ni obeh župnih pokopališčih in tadi ra podružničnem pokopališču v Dragi. Pokojnike iz gornjega Hrastnika bi sploh morali pokopavati v Trbovljah. Je pa pot čez hrib Ojstro zc-lo težavna, zato veČina svojcev rajši žrtvuje večje stroške ln pokopavajo sveje rajne v sosednji dolski župniji. Da bi se pa ognili C6tali sorodniki prevelikim pogrebnim stroškom in da bi imeli svojci svoje pokojne bl\zu svojih rudarskih domov, je tukajšnji duhovni urad kupil svet za hrastniško pokopališče. Svet leži kakih 10 minut od hrastniške cerkve Kristusa Kralja na Logu proti Praprotnemu, pod Dularievlm posestvom. Letos 19. septembra je bil uradni ogled, čez zimo bodo naredili okrog novega pokopališča ograjo. Drugo pomlad pa bodo že lahko začeli pokopavati mrliče na prvem hrastcifikem pokopališču. Tako bomo čez lefo dni verjetno imeli na praznik Vseh svetih na novi božji njivi nekaj naših rojakov pokopanih. Govori se, da bodo prenesli z Drage na novo pokopališče pred leti umrlega veleposestnika. mesarja in gostilničarja g Alojza Do-gfcrja.
Iz Kranfa
r— Na vojaškem pokopališču na Rupi
bo spominska žalna svečanost na Drazrik Vseh svetih ob ool 17. uri. ODravili io bodo pomladkarii Rdečega knža z obeh ljudskih šol in z meščanske šole skuDio s krajevnim odborom Udruženia vojnih invalidov ki posebno še letos naivliud ieie vabijo sr>cš!ovano javnost k pek onitvi. Prostovoljni darovi so namenjeni za vzdrževanje in končno ureditev vojiških grobov.
<!QKOL
Sokol I. Ljubljana-T»bcr obvešča svo-ie članstvo, da bo v petek 1. novembra ob 2. popoldne v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru žalna spominska svečanost za vsemi umrlimi brati in sestrami Sokola I. Ob tej priliki se bomo z Imeni spomnili vseh bratov ln serter, ki so umrli v času od 1. novembra 1. 1939. do 31. oktobra 1. 1940., kakor tudi vseh v tem času umrlih svojcev naših članov in članov. Vabimo svoje članstvo k udeležbi na tej svečanosti, ki jo Sokol I. vsako leto na ta dan posveča spominu vseh svojih dragih nepozabnih pokojnikov.
51. letna skupičina Sokola v Zagorju ob Savi. V nedeljo Je podala uprava zagorskega Sokolskega družtva obračun svojega dela. Udeležence, ki bi jih lahko bilo več, je pozdravil starcSina br. Kolenc. Celjsko župo je zsstopal br. Pečnlk. živimo v dobi nemogočih možnosti, je izvajal starešina. ko sta pofitenje ln pravičnost izgubili vrednost. Kljub temu pa sokolstvo dela po svojem načrtu Petrove petletke. Sledila so poročila funkcionarjev, ki so bila vsa odobrena, saj so pričevala o uspešnem delu. Revizorji so vsem izrekli zahvalo in zaupnico. Brat Pečnik pa je čestital k plodooos-
i
Kinematografi
NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokol-skem domu bo predvajal danes (na praznik) ob 18. in 20.15, v soboto ob 15.30 in 20.15, v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 največji letalski velefilm »Vragi neba«. V glavnih vlogah najboljši igralci ameriš;:p.-ga fi'ma Clark Gable, Myrna Loy in Spen-cer Tracy. Dodatek najnovejši Univerzum tednik. Vstopnina od 3 do 9 din. Predstava za mlad no v soboto ob 15 30. Vstopnina 3 in 4 din. Prihodnji teden češki velefilm >Ce gosli jočejo«.
Dolenji I.ORZiec. Zvočni kino S^ ol bo p-edvaial d^nes na praznik c«b 16 30 in 20.15 uri najiep.'i film »Brezdomci«. V soboto in nedel o ob cbičijnih urah. bo predva aT najaktualnejši velefilm »Gibraltar«. Ogled obeh filmov teolo priporočamo. (—)
Bled. Zvo*~i kino bo mrdvaia1 danes, jutri in v nede'io pop-ldne in zvečer komedijo »PolnoS. Glavno vloto igrata Claudene Colb3rt in Don Ameclie. Predigra šala. (-—)

D I O
Petek, 1. novembra Ljubljana 9: Jutrnii pozdrav, napivedi, poročila. — 8 15: Plošče. — 9 45: Verrki govor (dr. V. Fajdiga). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Spominu mrtvih: Prazniž-ni koncert radiiske*a orkestra — 12.30: P!o?če. — 13: Napovedi. — 13.02; K'-artet pihal. — 18: Iz Verdijevega rekvijema (plošče). — 19: Napoved', poročla. — 19.25; Nac. ura. — 19 40; Plošče. — 20: A. Adamič: Na voiaSkem pokopališču (zvo5-na igra). — 2': Resni spevi (Rad j=3ri orkester s s^delovaniem ge. Kogojeve). — 22: Napovedi. porcč:la.
Beogmd 19 40: Muslimanski več^r. — 20 50; Simfonični koncert. — 23.5G: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Nabož™ g'asba.
—	20: Večer resne glasbe. — 21.30: Zbor Lbinskega. — Prajra 19.40: Zvočna ig^a.
—	20: Hauptmannova »Haničina pot v nebesa«. — 8ofiJa 20: Simfon'čnl konce-t.
—	21.55: V«*ela muzika. — Berlin 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 22.10: Lahka glasba. — R*m 19.30; Orkestralni koncert. — 2L10: Komorne skladbe. — 22.10: Lahka in plesna muzika.
i£i le spijo..
Smrt pri človeku In živali — »Katalizatorji življenja« — Fermenti sa nesmrtni — Celice, ki žive tisoče let — Skrivnost mumij
Moderni fiziologi so živalim izrezali srce te ga ohranili po več teč nov živega, med tem ko je bila žival že davno mrtva. Ti poskusi so svoječasno zbujali ogromno pozornost. Toda telo je navezano na srce. Ce to ne pošilja organom hranilne krvi, nastopi brezpogojno smrt. Tako je veljalo doslej, toda po najnovejših odkritjih je stvar malo drugačna. Stari Egipčani so namreč svojim mumijam pobirali ne samo srce. temveč tudi vse ostale notranje organe, in vendar tiči
v mumijah še danes, po tisočletjih, življenje!
Seveda si ne smemo predstavljati, da bi mogel sedaj n. pr. stari Tutankamon sam od sebe vstati in osebno izvršiti kletev, ki visi baje nad skrunilci njegovega groba. Ne, kajti življenjski red, ki je stanice njegovega telesa v celoti držal skupaj in urejeval njihovo delovanje, je za zmerom uničen. Kar moremo spoznati, pa je to, da
smrt celote še ne pomeni nujno smrti poedinih delov.
Med življenjem visoko organiziranih bitij ta življenjem njih sestavnih delov, je velika razlika. Poeclini deli so videti sicer tudi mrtvi, a jih je mogeče oživiti.
To se kaže n. pr. glede tako zvanih »fermentov«, ki spodbujajo preosrnovo v človeku še bolj nego znameniti vitamini in hormoni. Kdor hrani beljakovino v sterilizirani obliki v reagenčni cevki, lahko čaka mesece in leta, preden se ta beljakovina zveže s kisikom v zraku, če pa pritaknemo določene fermente, se to zgodi s sekundno naglico. Saj če bi tako ne bilo, hi tudi tkivo v živem telesu ne moglo delovati, Drug ferment predeluje spet sladkor v hrani. Tvorijo ga mišice in razčlenja v sodelovanju s sokom trebušne slinavke ogljikove hidrate v gradbene in pogonske snovi za mišice, ki izdelujejo spet nov ferment. Neki raziskovalec je napravil sledeči poskus: Pomešal je grozdni sladkor s sokom iz trebušne slinavke pravkar zaklanega goveda. Potem je zdrobil
mišico pred 2000 leti pokopane mumije
v prah ln je ta prah prav tako pomešal v reagenčno cevko. Zgodilo se je to, da se je grozdni sladkor kemično prav tako razčlenil kakor v živem telesu pod vplivom tistega fermenta. To pomeni, da je bil v mumijski mišici še učinkovit ferment. To seveda še ne dokazuje, da je bilo v mumiji v resnici življenje, fermenti so sicer organ-
Grški poslanik v Rimu
ske snovi, ki so brezpogojno potrebne za življenje, a so vendar samo snovi. Odločilno pa je to, da morejo tudi
stanice, najmanjše življenjske enote, preživeti tisočletja.
Pred nedavnim smo poročali o poskusih prof. Busse-Gravvitza v Cordobi v Argen-tiniji. Pri teh poskusih je dognal, da imajo stanice našega telesa tudi tedaj, če so v izrezanem tkivu, nezaslišano odpornost. Samo strupi, ki tkivo neposredno raztope, in vročina nad 190 stopinj jih morejo res usmrtiti. Kuhanje samo ali pa obsevanje z uničujočimi žarki jim pa skoraj ne more do živega.
Kako pa vpliva čas na stanice? V suhih gorskih jamah Argentinije so Indijanci že pred Inki pokopavali svoje mrliče kot mumije. Mišice takšnih ameriških, a tudi egipskih mumij, ki so bile najmanj 5300 let stare ker so izvirale Iz dobe prve dinastije,
pod mikroskopom niso izdajale kakšne stanične
zgradbe
in staničnih jeder v njih 5e celo ni bilo deti, če jih je pa Busse-Grawitz polaga svoja posebna rediva, je prastaro, mr tkivo že po eni ali dveh urah pokazalo 7 ke življenja, po enem tednu pa je povsem normalno, v stanice razčlen tkivo. Stanice so rasle, jedra so se de tvorila se je nova živ, stare stanice so mirale. To. da je
tkivo po 5000letni smrtn otrplosti sprejemalo sp hrano.
Je bilo že sijajen dokaz življenja. Dejstvo, da so se na novo prebujene stanice množile in da so obrabljene stanice razpadale, pa predstavlja dva druga, nad vse zanesljiva znaka življenja. Ta povratek življenja je Busse-Grawitz ugotovil na dvanajstih različnih mumijah.
Naše predstave o življenju ln smrti se tedaj temeljito spreminjajo. O mrtvecih lahko v nekem smislu mirno trdimo, da niso mrtvi, temveč da samo spijo.
Krišpin — zaščitnik čevljarjev
Svetnik, ki je izrezal usnje za podplat otroških de vije v
z lastne dlani • • •
P o 1 i t 1 s Je po nekih vesteh prosil italijansko vlado ■a vrnitev poverilnic, ki naj nui omogočijo odhod Iz Italije
V	času, ko se draži obutev od dneva do dneva in bomo kmalu bosi tekali naokrog, ni odveč, če se spomnimo malo na zgodbe o svetem Krišpinu, ki so si ga čevljarji izbrali za svojega patrona.
O simpatičnem svetniku so si zlobni ljudje pripovedovali, da je bil vse lokavo-sti poln, in so učili oponašavce prepevati verz, ki je velel, da je Krišpin revežem čevlje delal in usnje za to kradel.
V	resnici je bilo seveda drugače. Nekoč je prišel ubog otrok k njemu in ga prosil, naj mu podari čevlje, kajti noge so bose in cesta je polna ostrega kamenja. Svetemu Krišpinu se je skrčilo srce v prsih, kajti v njegovi delavnici ni bilo niti za jermenček usnja. V zadregi je pogledal stran in prosil: »Ljubi Bog, pomagaj mi brž, da najdem usnje za čeveljčke ubogemu otroku!« Tako vneto Je molil, da mu je kanila solza na žuljavo dlan. In tedaj ga je prešinilo kakor iskra: »Saj imam vendar dovolj usnja za otroka!« Vzel je nož in si iz kože na dlani izrezal dva debela podplata, pa še jermene k temu. Tako je otrok dobil čeveljčke ...
Takšen je bil sveti Krišpin, nekoč bogat mož, ki se je odpovedal pozemeljskim dobrinam in postal ubog čevljar. Po svoji smrti je odšel s svojim trinožnikom ln predpasnikom pred nebeška vrata ter ho-
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Če le ne ves, zdaj izveš:
da se v Sofiji pripravljajo na zaščito pred morebitnimi letalskimi napadi;
da bo bolgarska vlada uvedla nakaznice za živila v mestih, ki imajo nad 5000 prebivalcev;
da se evakuacija Gibraltam postopoma nadaljuje;
da je v Haagu umrl predsednik petro-
lejske družbe »Royal Dutch«;
da je novi tajnik italijanske fašistične stranke Serena po poklicu odvetnik ter Je sodeloval v svetovni vojni kot prostovoljec pri bersaljerih;
da je Turčija podržavlla premogovnike na svojem ozemlju;
da bo po angleških računih sedanja vojna trajala tri leta,
Topništvo nad Atenami

Grško topništvo nad prestolnico
Metaksasova obramba
tel vstopiti brez vsakega trkanja. Strogi čuvar sviti Peter pa ga je nahrulil, češ ali ne bi malo zunaj počakal, da pride vrsta nate? Sveti Krišpin se je tako prestrašil, da mu je stolec padel iz rok in se zakotalll skozi odprta nebeška vrata. Sveti Peter je skočil za stolom, a ta je bil tako smolast, da se je nebeški ključar ustrašil za svoje bele roke. Dejal je Krišpinu, naj sam stopi po trinožnik. Svetnik je to takoj storil, pa se ni vrnil pred vrata, kajti prilepil se je na stol in na njem obsedel. Zaman ga je sveti Peter pregovarjal, naj vendar odide, Krišpin je sedal dalje ln odgovarjal, da sedi vendar na svoji lastnini in Bog gotovo ne bi hotel, da bi ga prepodili z nje. Razen tega pa se je stol prilepil tudi na tla in čevljarska smola drži trdno...
Tako se je zgodilo, da je priSel sveti Krišpin pred vsemi drugimi v nebesa in je v njih tudi ostal-, kajti sveti Peter se ga sam ni hotel dotakniti. In ker je tudi v nebesih nadaljeval svoje rokodelstvo, so ga nebeške trume imenovale za svetnika čevljarjev, čevljarji ga pa Še danes slavijo vsako leto dne 25. oktobra.
Moaerrn gm^mi
Posmrtni običaji drugod
»Prah si in v prah se povrneš« Zagovorniki upepeljevanja mrličev se sklicujejo tudi na ta svetopisemski izrek, ko utemeljujejo, da je »ognjeni pogreb« v skladu s krščanstvom in da se tudi z verskega stališča ne bi smelo odklaniati upepeljevanja. Dejansko danes vse krščanske cerkve pripuščajo upepeljevanje izvzemši katoliško in ponekod tudi pravoslavno Krematoriji se vedno bolj množijo tn se gradiio povsod. V Evropi je menda edino Jugoslavija, kjer še ni krematorija V Nemčiji it okrog 130 krematonjev, posebno danes mnogo jih je tudi na Angleškem Razmeroma vHiko število jih imajo na Češkem Pepel umrlih se shranjuje v žarah, žare pa se izročajo svojcem ali pa shranjujejo v posebnih »kolum-barijih«,. lepo nameščenih, obzidanih prostorih. kjer so posebne odprtine za žare in spominske plošče. Ponekod pepel, shranjen v žare, tudi pokopavajo v polja in naprav-ljajo nad njim običajne grotx ve.
Zadnja leta pa uvajajo zlasti na Angle-šem in v Amerik1 nov način »pokopavanja« upepeljenih mr.ičev Pri krematorijih urejajo »vrtove miru« To so z gosto fino travo
posejane livade obrob! lene s cvetjem in
plemenitim drevjem Ko je upepelitev končana. se pepei zbere v »pogrebni posodi«, ki ima sitasto dno Posebn' nameščenec krematorija prevzame pnsodc ter K> ponese na livado Tam. največkrat ob navzočnosti sorodnikov sipa friovešk prah na travo in ga tatto izroči materi zemlji Najlepši tak »Vrt miru« ma danes znameniti londonski krematorij »Golde»gieenc.
V Avstraliji pa so si izmislili še nekaj drugega V Sidnevu je tamošnji glavni kre-matorij uvedel »pogrebna letala« Ne željo svojcev se dvigne tako letal- s posodo, v kater je človeški pep :' visoi' v zrak Ko doseže 2000 do VHK) m višine strese nameščenec zavoda pepel iz posode ter ga preda-vetrovom . V Ame"k: zlast- v \ew Yor-ku in Chicagu so lani pričeli s »pokopavs-njem na vodi« Člo-vejk' pepel odpe'jejo ven na morje odnosno na jezero Michigan ter ga raztresejo po vodi ...
Taki »pogrebi« pa so že posebnosti, ki
jih v Evropi težko razumemo t gotovo našemu človeku niso simpatični
Eastestd pod
Razdejanje v Londonu — Jamarji v angleški prestolnici
Mervyn Herbert opisuje v listu »News Chronlcle« med drugim na sledeči način razdejanje, ki ga povzročajo nemške bombe v Londonu:
»Skoraj vsak mož je doslej čul brnenje bombnikov in se tresel ob razpokih močno
Pehota grške vojske
-X*	rfP^-aki-	• .
▼ bojni opremi na pohodu
Zemljevid grSko-albanske meje
eksplozivnih bomb. videl je razdejane hiše in žrela na cestah. Kdor pa ni bil še nikoli na vzhodu, zunaj starega mestnega obzidja, ne ve, kaj pomenijo bombe Slabo zgrajena skladišča, ki so raztresena preko vsega ozemlja dokov, prihajajo vsako noč pod kladivo Domb. Tam lahko preteč eš cele ceste, ki so spremenjene v puščavo in ki so jim hiše samo kup peska in groblje, ceste, ki so obljudene z mrša-vimi, lačnimi mačkami. So celi okraji, kjer niso cela niti ena vrata, niti eno okno. Milje daleč vidiš samo počrnele razvaline, kupe zvitega železja in blokirane ceste. A celo če so vrata in okna izginila, prihajajo pobiralci najemnine, čeprav nosijo pogostoma jekleno čelado namesto klobuka.
Kjer hiže še stoje, jih uporabljajo samo podnevi. Ponoči postanejo prebivalci Eastenda jamarji. Na tovor Jem romajo k postajam podzemeljske železnice spijo pod loki mostov ah v tovarniških kleteh. Ležijo v nepopisnem smradu, že zgodaj popoldne, ko si pričenja množica izbirati prostore za naslednjo noč, se želodec obrača od smradu po potu in izločkih. Kaj pa je z ljudmi, ki so izgubili svoja stanova^ nja, svoje obleke in pohištvo? Najdemo jih v skupnih zbirališčih, kjer spijo prav tako na tesnem kakor v prostorih podzemeljske železnice, kjer je pa zrak malo boljši. Čakajo, dokler ne pridejo na vrsto za evakuacijo. Kjer ljudje vse izgube, svojo obleko, stanovanje, pohištvo, papirje, ni nikjer oblasti, ki bi jim mogla pomagati s potrebno hitrico.«
Nova igra današnjih otrok
Francoski otroci so si lzmisiiii novo igro, igrajo se namreč »begunce*. Kar bo gledali v letošnji pomladi in poletju, posnemajo v svoji igri. Jemljejo otroške vozičke ali vozičke za lutke in grmadijo nanje blazine, zavitke, obleke, povezujejo vse skupaj z vrvico in gredo tako v beg... Aktualnejše igre bi si ne mogel izmisliti noben genij ...
ANEKDOTA
V neki igri je ležal Igralec Kainz »mrtev« na odru. Zgodilo se je, da se je ob koncu dejanja zavesa zataknila in obvise-la na pol poti. mož, ki jo je upravljal, je ni mogel spraviti dol.
Kainz. ki ga je dolgo ležanje na mrtvaškem odru dolgočasilo, ss je končno dvignil, stopil počasi in dostojanstveno k zavesi ter jo potegnil dol, pri čemer je dejal z grobnim glasom:
»Niti po smrti nima človek miru!«
VSAK DAM ENA
Vbod v podzemsko utrdbo gr&ke obrambne črte generala Met« rti—
kjer se razvijajo boji med italijansko in grško vojsko
graSfli
»Kaj lahko navedete v svojo obrambo?« »Dajte mi časa, gospod sodnik, dajte ml časa!«
»Dobro — nscimo osem mesecev.«
(»Berlinske Titente«)
f

Glavna kolektura drž. razred. loteriie
Vrelec
v«
ALOJZIJ PLANINŠEK. Liubliana. Beethovnova ul. 14 iavlia, da bo
žrebanje II. razr. 41. kola
državne razredne loteriie dne
novembra 1940.
Čas za obnovitev in plažilo srečk se do 7. nov. naikasneie pa moraio biti sreike dvigniene in plaiane vsai en dan pred žrebanjem.
Novim narolnikom so sreike še na razpolago v številnih seriiah v
glavni kolekturi
_ fli
M
Vrelec sreče
Hrvatska Enciklopedija in Slovenci
Razgovor z n$e slovenskem glavnim urednikom
dr. J, Clonarfem
Dne 20. oktobra je priobčil zagrebški »Jutarnji list« daljši članek o pripravah za j Hrvatsko Enciklopedijo«. Ob tej priliki je zapisal, da se je priglasilo na Hrvatskem že več ko 2000 subsknbentov, medtem ko je Slovenija zastopana z 22 in še glede teh ni znano, da bi bili vsi Slovenci. Znano nam je bilo, da so izdajatelji HE pokazali posebno zanimanje za naš narod in naša tla, tako da bo ta enciklopedija največje delo te vrste tudi za Slovence. Zaradi podrobnejših podatkov smo se obrnili do glavnega urednika za slovenski del g. dr. J. Glonarja, ki nam je ljubeznivo odgovoril na naša vprašanja.
Kakšno je razmerje »Hrvatske enciklopedije« do Slovencev in slovenstva?
—	Od vsega početka takšno, da si lepšega ne moremo želeti. Zato pa moram poseči nekoliko dalje nazaj. Poldrugo leto je že od tedaj, ko mi je prof. dr. Mate Uje-vič, glavni urednik »Hrvatske enciklopedije« ponudil, da naj prevzamem glavno uredništvo za ves slovenski del, organiziram štab sotrudnikov in vodim vse delo, v kolikor zadeva Slovence, češ da sem za tako reč kar pripraven; v ljubljanski vse-učiiiški knjižnici sem v stalni, neposredni bližini in zvezi z živimi in mrtvimi pričami slovenskega duha in dela, nekaj prakse v tem poslu pa imam tudi, ker sem .za zadnjo predvojno izdajo »Brockhausa« priredil vse članke o Slovencih, pred sedmimi leti pa sem sestavil »Poučni slovar«, prvi poizkus nekake slovenske enciklopedije. Lahko mi verjamete, g. urednik, da me je tak dokaz zaupanja v resnici nenavadno razveselil. Odločiti pa se ni bilo lahko. Naloga je težka, povrh pa še take vrste, da si njenega obsega od kraja človek prav niti predstavljati ne more. Res, 'da glavnemu uredniku ni treba napisati nobenega prispevka, to morajo opraviti njegovi sotrudniki — toda tudi pri tem so razni križi in težave. Bil sem že urednik tu in tam, tako da mi ni neznan tip nediscipliniranega sotrudnika, ki se ne zna »sousmeriti« v kako skupno delo. In če naj tu m tam vmes poseže še »vis maior«, se človek zgrozi pred odgovornostjo ob delu, ki ima dve tako brutalni komponenti, kakor sta neizprosni alfabet in komaj nekaj bolj milostni termin, ob katerem naj delo izide. Vendar pa sem počasi premagal razne pomisleke — vseh niti naštevati ne maram — in sklenil pogumno pograbiti to priliko, da tudi Slovenci pokažemo, kaj smo in kaj znamo.
—	Odločilno je bilo za ta sklep marsikaj. Tako na primer že dejstvo, da nam je univerza sedaj že dala toliko znanstvenega naraščaja, ki je zmožen in voljan prevzeti delo »stare garde«, kateri se je večkrat poznalo, da omaguje pod bremenom, ki si ga je naložila. Toda to že davno ni bilo vse. V resnici odločilno je bilo nekaj povsem drugega.
Kar nas je ljudi, ki živimo med knjigami, s knjigami in od njih — taki ljudje bi bili glavni kader sotrudnikov! — živimo vse preveč v nekakem »slonokoščenem stolpu«, ki je zaprt pred bridkimi realnostmi vsakdanjosti, ali z drugimi, bolj jasnimi besedami: »duševni delavci« so nekako izolirani ln nimajo nobenih pravih zvez s svetom »pridobitnikov« — razen včasih neprijetne! Slika slovenstva, ki bi jo podali ljudje, ki njene tako važne sestavine ne poznajo, pa bi morala biti nepopolna. Zato je bila dragocena pridobitev, tudi za »Hrvatsko enciklopedijo«, ko se je kot »kompanjon« pri glavni slovenski redakciji dal pridobiti dr. Ivan Slokar, mož, ki ni samo znan bančnik in finančnik, ampak tud mojster v znanstvenem obravnavanju narodnogospodarskih panog. On je. da na kratko rečem, prevzel »realia« in organiziral lastni štab sotrudnikov v svojem delokrogu, meni so ostala »huma-niora«
Kako ste potem organiziran zbiranje in obdelavo gradiva o Sloveniji?
—	Najprej smo dobili iz Zagreba alfabet za slovenske stvari, kakor so ga bili sestavili pri centralni redakciji, z izrečno opombo, da smo v tej stvari popolnoma samostojni, da lahko gesla črtamo od nosno vstavimo nova, kakor bi se zdelo potrebno nam. Članke pišemo slovensko, v Zagrebu jih potem prevedejo, kar je najpreprostejši način, da se doseže enotnost v terminologiji in obliki prispevkov. Zaenkrat je bilo potrebno, da se organizira oni kader sotrudnikov, ki je bil potreben že za prvi zvezek, ki bo prinesel črko A in del B. Ljubeznivo so priskočili na pomoč: za opero in glasbo docent Glasbene akademije dr. Dragotln Cvetko, za šolstvo in pedagogiko univ. doc. dr. St. G o g a 1 a, za zgodovino univ. prof. dr. M. Kos, za gledališče dramatik dr. B Kreft, za umetnost konservator dr. Fr. Mesesnel, za medicino univ. doc. dr. Iv. P i n t a r. za politiko ln publicistiko dr. Avg. Pirje-v e c, za pravo univ. prof. dr. J. P o 1 e c,
za jezik univ. prof. dr. Fran Ramovš,
za geografijo, turizem in alpinist.ko dr. J. R u s, za slovstveno zgodovino prof. dr. A. Slodnjak, za filozofijo univ. doc. dr. A. Sodnik, za teologijo in eerkev univ. prof. dr. J. T u r k. Glavni urednik pa mora zgrabiti za pero, kadar se nenadoma pokaže potreba, da se na hitro napiše kak članek, za katerega ni pravega sotrudnika, ali pa bi se zgubilo preveč dragocenega časa, če bi ga šele iskali. Kakor vidite, so vsi sotrudniki iz Ljubljane, kjer so lahko dosegljivi. Posebnosti slovenskega kulturnega življenja so Vam dovolj znane, tako da ne izdam nobene posebne uredniške skrivnosti, če Vam povem, da se marsikak tak posvet med urednikom in sotrudnikom vrši tudi pri cvičku ali črni kavi. Razume se samo po sebi, da se bo kader sotrudnikov sčasoma razširil, kakor bo pokazala potreba.
V kakšnem obsegu bodo zastopani v HE slovenski znanstveniki, pisatelji, glasbeniki in upodabljajoči umetniki?
—	Izmed mrtvih bodo sprejeti vsi oni, ki so med slovenskim svetom zapustili kaj več sledov, ko samo svoja imena po raznih bibliografijah, inventarjih in zgodovinah, saj takšne enciklopedije nikjer na vsem božjem svetu niso samo kakšni pokopališki registri. Prav iz istega razloga, ker morajo biti vodnik in pobuda za življenje, bo živečim odmerjen širši prostor, življenjepisi so povsod že v naprej otesani in oglajeni kameni za celotni pregled kakšne panoge, ki ga bodo — brez nepotrebnih ponavljani — skladno dopolnjevali.
Koliko bodo obravnavane ostale panoge našega javnega življenja (gospodarstvo. politika itd.) ?
—	Za panoge je odločilna njih pomembnost za siovensko preteklost, sedanjost in bodočnost, za posameznike njih veljava v lastnem delokrogu. Prav tukaj bo za Slovence posebna prilika, saj se bo ob vseh glavnih člankih vse od »agrarne referme* preko »elektrizacije« tja do »zadružništva« in »železniške politike« v posebnih pri-stavkih obravnavala tudi zgodovina in problematika teh panog pri Slovencih in s slovenskega stališča.
Kdaj bo začela izhajati HE in kakšno bodi stališče Slovencev do nje?
—	Prva knjiga — vseh bo dvanajst! — bo izšla ob novem letu in bo obsegala nekako »A—Bi«. Ker se bodo v njej prav na široko razšopirila tako pomembna gesla kakor so Afrika, Amerika, Azija, Avstralija, poleg mnogih tujih gesel, ki se začenjajo z »A«, slovenski delež ob HE še ne bo tako dobro viden, kar sicer v enaki meri zadene tudi Hrvate. Kdor pa jo bo natančno pregledal, bo videl, da bo ta hrvaška enciklopedija v prav enaki meii tudi slovenska, ker bo pokazala celotno sliko slovenstva na vseh področjih, v preteklosti in sedanjosti. Res je v prvi vrsti Hrvatska, toda centralna redakcija se prav dobro zaveda, da pridejo pri njej takoj za Hrvati v prvi vrsti njihovi sosedje in sorodniki, celo že, če jih z njimi vežejo že stoletja iste usode, tegobe sedanjosti in bodočnosti. Zato je za HE preprosto pojasnilo o kakšnem slovenskem kraju, vrhu, človeku ali problemu bolj dragoceno, ko pa podatki o katerem staro:lirskem božanstvu ali avstralskem divjem plemenu, ki jih strokovnjak, edini interesent, že ve kje drugje najti, kadar jih potrebuje. Slovenski sotrudniki imajo vso pravico in možnost, da Hrvatom v njihovi enciklGpedii o slovenstvu povedo vse. kar se j'm zdi vredno in potrebno. Ta izredna kulanca centralne redakcije je omo^oč!la, da bo HE naravnost zrcalo, v katerem se bodo misleči Slovenci lahko ogledovali, ž nio bo vsaj delno izpopolnjen sen onih naših rodoljubov, ki so z nekako ganljivo naivnostjo pred davnimi desetletji svojim rojakom hoteli dati enako knjigo v roke. pri kateri so bolj mislili na nje potrebo in pomembnost nego na težave, s katerimi bi se morala boriti.
Slovenski sotrudniki so se svojega dela pri HE lotili z veseljem in z zavestjo, da opravljajo delo, ki je nenavadno pomembno za njihove lastne rojake. To delo je pn centralni redakciji HE naletelo na popolno odobravanje in ljubeznivo priznntre. Novih pobud in novega veselja jim bodo lahko dali njihovi rojaki, če bodo s svojimi dejanji pokazali, da se zavedajo, da je HE to, kar hoče biti, prav tako slovenska kakor hrvatska zadeva. Za to se jim ne bo težko odločiti, ker bo HE vseskozi zanesljiva. nepristranska, bogato ilustrirana, poleg tega pa — čujte! — obsežnejša in cenejša ko katera koli tujejezlCna enciklopedija, ki o naših rečeh molči ali pa prinaša napačne podatke.
»Hrvatska Enciklopedija« ima svoje prostore v Zagrebu v Berislavičevi ulici 2 Slovenca, ki ga zanese pot v Zagreb, bodo prav radi sprejel in pokazal', kako lepo sodelujejo ob njej Hrvatje in Slovenci.
Zapiski
Razstava slik Zorana Mušiča v Beogradu. Prejšnjo nedeljo je bila v paviljonu Cvijete Zuzorič otvorjena razstava slik hrvatskega slikarja Frana Simunoviča in slovenskega slikarja Zorana Mušiča. Razstava je že takoj prve dni vzbudila v pre-stolniških kulturnih krogih znatno pozornost. O Zoranu Mušiču je pisala »Pravda« že v zveza z otvoritvijo razstave, da kaže njegovo delo kvalitete, zaradi katerih bi mogel uspešno razstavljati tudi v mnogo bolj izbirčni in zahtevnejši sredini kakor je beograjska. Nadaljnje glasove prestol-niškega tiska bomo o priliki še zabeležili.
»Knjiga za vsakog-ar«. Književnik Cvetko Zagorski v Mariboru Je začel izdajati v brošurah po 48 strani zbirko ljudske literature z naslovom »Knjiga za vsakogar«. Zamisel take kolportažne ljudske knjižnice je dobra. Vprašanje cenene knjige postaja tem aktualnejše, 4im bolj se čuti draginja. V Zagrebu in v Beogradu je vrsta založnikov že prej začela s podobnimi izdajami. »Knjiga za vsakogar« bo izhajala v zaključenih zbirkah po pet zvezkov. Za naročnika bo teh pet zvezkov sta-
Zdaj še 19 letna Ragnhild Hveger — decembra bo štela 20 spomladi — uživa po vsej Evropi velike simpatije. Novinarji vseh držav so jo v teku zadnjih let obdajali z mnogimi superlativi in gotovo ni pretirano, če to plavolaso deklico, ki je šele pred kratkim dosegla spet dva nova svetovna rekorda, 36. in 37. po vrstnem redu računani so tudi seveda njeni lastni, ki jih je pozneje porušila — označujejo ket enkratni pojav v svetovnem plavalnem športu za pravi fenomen. Ce hočemo njene uspehe prav oceniti, je treba prav za prav navesti samo to, da je bil v minuli sezoni en sam nemški cra\v!ist, ki je njeno najnovejšo rekordno progo na 400 m, preplaval hitreje kakor ona.
Ta prosom o rekordih se posluša prav prijetno. Toda koliko dela, koliko samozata-jevanja, koliko naravnih darov je treba za to, da se dosežejo takšni uspehi, kakor jin ima za seboj ta zastopnica danskega naroda. 15 sedaj veljavnih svetovnih rekor- i dov v vseh prostih disciplinah razen na 100 m je od zimske sezone 1 ")35/36 njenih, saj je od prvega trenutka, ko se je kot 15 let- ; no dekle pojavila na plavališču, premago- ; vala vse še tako slavne zvezde v tem športu Hveger jeva je seveda zdrava in talentirana, toda ker imajo tudi mnoee njene konkurentlnie te lastnosti, se je morala za dosego svojih uspehov posvetiti predvsem neverjetno trdemu treningu. Tako jc šele dor-egla. da plavn n«i vseli progah popolnoma er>"Somerno. Kdor zrsledu^e njen tempo z uro v roki, bo zaman čakal na to. da bo plsvalka proti koncu svoje proge začela popuščati — to velja seveda samo relativno — temveč bo zmerom znova presenečen. d?, proti vF^m l7V'i-t.vom drugod v spurtu šele p- ?v razvile tempo in potem občino tudi prekosi vse znamke, ki so bile k^jii zabeležene na oni progi.
Na tel poti do slave je seveda Kvegcrje-va. ki živi zdaj v mElem podeželskem mestecu PTelslnrrčru pri svojem očetu strojevodji, dobivala marsikatero laskavo ponudbo, med njimi tudi take z dolarji in za preselitev v Ameriko. Vabili so jo za kupe tisočakov v dolarjih, da bi šla razkazovat svoje znanje amerifiklm bogatašem, toda n^en cilj je bil zmerom ta, da bi postala učiteljica plavanja. To je sedaj dosegla! j
V zvezi z njenimi neverjetnimi uspehi se j dogajajo včf.sih med obč'nstvom, ki jo pri- j hajajo občudovat, neverjetne stvari. Tako je pred kratkim nastopila nekje, odlično zaplavala in zmagala, toda to pot brez ča- i sa z novim svetovnim rekordom. Publika je nezadovoHna zapustila prireditev, ker po vsi do zadnjega s sigurnostjo pričakovali. da bodo tudi to pot videli, kako se doseže nov svetovni rekord ...
lo samo 12 dinarjev. Potemtakem bo dobil za to zares nizko ceno knjigo, ki bo štela 240 strani. V prvih petih zvezkih bo izšel izbor krajše proze Maks ima Gorkega. Tako je prvi zvezek prinesel njegovi črtici »Nekoč v jeseni« in »Starka Izergil«, pa pesniško prozo »Pesem o burjevestniku« Za nameček ima nekaj strani življenjepisa Maksima Gorkega, spisanega v glavnem pc znani biografiji Gruzdeva. Gorkega prevaja Jaroslav Dolar, za nadaljnje prevode so se obvezali Drago Jeran, Lojee Stan-deker in Cvetko Zagorski. Kakor izvemo, nameravajo v »Knjigi za vsakogar« izdati podobno serijo zvezkov sodobnih slovenskih pripovednikov, dalje izbor krajše proze Karla Capka, izbor iz sodobnih bolgarskih pisateljev, izbor iz Anatola Franca in drugih, če bodo prevajalci skrbeli za dobre prevode, utegne zbirka, ki bo zaradi nizke cene dostopna najširšemu čitatelj-skemu krogu, izvrševati tudi kulturno pomenljivo poslanstvo: vzbujati zanimanje za kvalitetno čtivo in zopet približevati čita-teljem novelo in črtico, ki sta lahko prav tako zanimivi kakor več.e pripovedno delo.
Takrat je Hvegerjeva sama izjavila o tem pojavu: »Nevarna je prevara s svetovnimi rekordi. Zdi se, da so pri meni postali čisto vsakdanji, pa so potem ljudje razočarani, če jih ni. Kamor pridem in kjer grem v vodo, povsod pišejo že v naprej o novih rekordih. Kar sama občutim, kako postaja publika hladna, če preplavam katero izmed prog z izidom, ki ni nov svetovni rekord. Ko sem te dni potrebovala za 100 m odlični čas 1:07, je bilo občinstvo tiho kakor v grobu. Toda jaz ne mislim nanj niti prej, niti med plavanjem in niti na koncu tekme. Ljudi jaz ne bom spremenila — ker samo plavam.«
V	teh zadnjih besedah leži ves oni zanos, s katerim se je to mlado dekle posvetilo svojemu športu, te tri besede kažejo vse veselje, s katerim se vsak dan Hvegerjeva na novo posveča temu najlepšemu vodnemu športu. Prav zaradi tega obledi tudi vseh njenih 37 svetovnih rekordov!
7 igralcev iz Zagreba in 4 iz Beograda
bodo tvorili nogometno moštvo, ki bo v nedeljo igralo proti Nemčiji
Kakor smo že včeraj zabeležili med brzojavnimi vestmi, je predsedstvo VNS v torek zvečer dokončno določilo našo nogometno reprezentanco za nedeljsko srečanje z Nemčijo, v glavnem po predlogu kau-petana HN3 Joža Jakopiča. Iz sestave je razvidno, da bo v tej težki tekmi zastopalo naše barve 7 igralcev Gradjanskega in 4 njihovi tovariši iz BSK, kot rezerve pa so vzeti v poštev Mrkušič, Manola in Vujadi-novič, vsi trije iz BSK ter Jožo Matošič iz Hajduka. Z Nemci je dogovorjeno tako, da sc bo lahko v teku igre menjal samo morebiti poškodovani vratar.
Nedeljska meddržavna tekma z Nemčijo je naša četrta s to močno srednjeevropsko nogometno garnituro. V dosedanjih treh srečanjih z Nemci nismo imeli prevelike sreče. Dvakrat smo izgubili, in sicer lani 28. februarja v Berlinu in 15. oktobra 1939 v Zagrebu z 2:3 odnosno 1:5, letos aprila pa nam je uspel veliki podvig, da smo sredi Dunaja zmagali nad moštvom enakega imena z 2:1. Pri tem je treba vsekakor pripomniti, da je takrat sestavljala nemško elito večina dunajskih igralcev, katerih igro in sistem so naši klubi iz Zagreba in Beograda poznali že od prej. Razen tega smo imeli tamkaj še nekaj sreče in smo si s to zmago lepo popravili naš mednarodni sloves v športni panogi.
V	nedeljo torej bodo imeli naši priložnost, da dosežejo drugo zaporedno zmago
in tako izenačijo uspehe in neuspehe v dosedanjih srečanjih z Nemčijo. Priložnost je, toda ni lahka. Po sestavi nemške enajsto-nce sodeč, so se Nemci za to srečanje dobro pripravili in poslali to pot v Zagreb skoraj vse najboljše, kar imajo. Imena Lehner, Janes, Goldbrunner, Jakob, Kitzln-ger, Kupfer in druga so imena reprezentativnih igralcev, ki imajo za seboj že nad 30 in nad 50 mednarodnih nastopov in so se uspešno borili za ugled nemškega nogometa po vseh evropskih prestolnicah. Že samo to kaže, da bo ta nedeljska preizkušnja naših nogometnih izbrancev presegala vse letošnje v mednarodnih dvobojih in bo res zelo, zelo težko nadoknaditi veliko razliko golov, ki so jo pred dobrim letom morali spraviti na istem igrišču proti istemu nasprotniku.
Za tekmo vlada slej ko prej ogromno zanimanje in se prireditelji boje samo tega, da bi slabo vreme ne pokvarilo vsaj mate-rielnega uspeha prireditve, če že športni ne bo takšen, kakor bi ga vsi želeli.
Gimnastično plavalni tečaj za dame in gospode
Ta tečaj naj bo smučarjem kakor uvod v zimsko sezono, kopalcem pa podaljšanje kopalne.
Dovolj je bilo pavze. Bliža se smučanje in ne sme vas prehiteti sneg in ujeti nepripravljene. Toda ne samo to, da boste v tem tečaju dobili potrebno kondicijo za smučanje, tudi stil v plavanju si boste lahko izboljšali.
Mnogo jih je, ki imajo predsodke češ da bo tam nevarno za prehlad. Kdor se pazi, ni potreba, da bi se bal tega, ker sta voda in zrak v kopališču dovolj topla. Razen tega je v kopališču tudi čakalnica s fenom, da se lahko kopalec ohladi in dodobra osuši.
Tečaj traja od 4. XII. do srede decembra vsak ponedeljek in četrtek ob 20. Pri-javnina za ves tečaj znaša Din 100. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne »Evrope«. Ker je število tečajnikov omejeno, se bo upoštevalo prijave po vrstnem redu.
Dve pokalni tekmi v Celju
Na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju bosta v nedeljo bosta v nedeljo 3. t. m. dve tekmi za pokal nogometne pddzve-ze v Celju. Ob 13.20 se bo pričela tekma med Atletiki in Jugoslavijo, ob 15. pa med Celjem in Olimpom. Nastop vseh štirih celjskih športnih klubov bo gotovo prav zanimiv in bo nudil lep športni užitek.
SK Celje (nogometna sekcija). V nedeljo bo igralo I. moštvo pokalno tekmo z Olimpom, kakor je določila celjska pod-zveza. Tekma se prične ob 15. na Olimpovem igrišču. Igralci, ki prihajajo v poštev, so razvidni, z oglasne deske. Blagotlnšek, žargi in Piki zanesljivo. Kdor bi bil zadržan, naj sporoči pravočasno oskrbniku na Glaziji. — Načelnik.
Olimpijski peteroboj v Celju preložen. Za nedeljo 3. t. m. določeni olimpijski peteroboj SK Celja na celjski Glaziji je preložen na nedeljo 10. t. m. dopoldne.
»Sportska revija« z dne 31. oktobra (štev. 33) objavlja spet serije uspelih slik in posnetkov ter zanimivih reportaž o zadnjih najvažnejših športnih dogodkih d^ia in na tujem. Na slovenski strani so tri Slike, posvečene funkcionarjem in dirkačem Hermesove motosekcije v zvezi z nedavno otvoritvijo velikega novega stadiona v Ljubljani, razen tega pa je tamkaj še več kratkih prispevkov iz našega domačega športnega življenja. Revija očitno stalno pridobiva prijatelje, kar moramo sklepati iz tega, da bo v bodoče izhajala tedensko, in sicer vsak četrtek. Posamezne številke so po din 3.— Priporočamo!
Izredni občni zbor Slovenske plavalne zveze bo v nedeljo dne 10. t. m. ob 9. t klubski sobi kavarne »Union« v Ljubljani. Na dnevnem redu je sprememba pravil v zvezi z ustanovitvijo zbora plavalnih sodnikov SPZ. Okrožnice so razposlane vsem članom. Kdor jih slučajno ni prejel, naj jih reklamira pri zvezi. — SPZ.
B f
Wm Umrla nam je naša draga mati, 11 stara mati, gospa
H Mariia B f>odiavoršek
Wm	Pogreb drage pokojni ce bo ▼
BI	soboto 2. novembra ob 16. iz hiše žalosti v Spodnji Hudinji št. 68
ral	na okoliško pokopališče.
|B	Sv. maša zadušnica bo v pone-
jffl	deljek 4. novembra ob pol 7. uri
jgjJ	v župnl oerkvi v Celju.
M§	Celje, Rogaška-Slatina, Kranj,
■	31. oktobra 1940.
19 Harica, Albin, Hinko, Tončka, ||9 otroci; Minka, Ivanka, svakinji; Isn Blnek in Hinkec, vnuka.
Mlada in »stara« generacija
Dc^oldne &b 10.30 na igrišču Ljubljane poizkusna tekma med jumorsko reprezentanco in ligaško
Ljubljano
Pred veliko mednarodno tekmo med Nemčijo in Jugoslavijo v Zagrebu bosta za uvod in pomnjenje nestrpnih množic na igrišču skrbeli dve mladinski enajstorici, ki pa bosta tudi imeli svoj reprezentativni nastop. Hrvatska in slovenska nogometna zveza sta se po dolgem sporazumeli, da bosta enkrat preizkusili svoje najboljše mlade talente in ta priložnost se je ponudila to nedeljo. Najboljši slovenski juniorjl bodo nastopili v tekmi z najboljšimi mladimi nogometaši i z Hrvatske, onimi iz Zagreba, deloma pa tudi iz Splita in Osijeka.
Slovenska mladinska reprezentanca ni imela mnogo priložnosti za priprave in Je zvezni kapetan izbral enajst najboljših po
nekaj poskusnih tekmah, zadnjo tako pa si bo ogledal še danes dopoldne ob 10.30 na igrišču Ljubljane. SNZ Je za partnerja mladi enajstorici določila — nič več in nič manj — kakor ligaško enajstorico SK Ljubljane, kar pomeni, da bodo morali mladi temeljito prijeti, če bodo hoteli vzdržati to hudo preizkušnjo brez poloma, predvsem pa pokazat! prav tisto vse, kaj znajo in premorejo.
Ta dopoldanska tekma bo spričo nenavadnih nasprotnikov prav gotovo zanimiva in za naše nogometno občinstvo prav posebna atrakcija. Prireditev bo javna in se bo pobirala enotna vstopnina za tribuno po din 8.—, za stojišča din 4.—.
0 deklici, ki Je naplavala 37 rekordov
To je Ragnhild Hveger, svetovni plavalni fenomen iz Danske
dinarjev
Iznaša vsota doslej izplačanih posmrtnin »Jutra« - 96 primerov smrtne nesreče — Velika izguba svojcev v primerih, ko naročnina
ni bila poravnana
Odprta noč in dan so groba vrata
O praznika vseh mrtvih se »Jutro« spominja vseh onih pokojnikov, ki jih je nesrečna usoda Iztrgala lz njegovega naročniškega kroga. Enajsto leto že mineva, odkar je »Jutro« zavarovalo svoje naročnike za primer smrtne nezgode. Blagodat te uvedbe je pač najbolj izpričana s številkami samimi:
Zavarovalnina »Jutra« je bila doslej izplačana že v 96 primerih, skupna vsota izplačanih »Jutrovih« posmrtnin znaša le nekaj malega manj kakor milijon dinarjev.
že takoj prvo leto se je izkazalo kako nujno potrebna je bila uvedba zavarovanja. Leta 1929. je bila posmrtnina izplačana v 14 primerih. Nadaljnja izplačila so sledila takole: leta 1930. devet posmrtnin, 1931 osem, 1932 devet 1933 osem, 1934 šest, 1935 devet, 1936 pet, 1937 osem, 1938 j šest, 1939 sedem; v letošnjem letu pa do današnjega dne že sedem primerov.
Kako dobrodošla je bila po vseh teh udarcih usode pomoč »Jutra«, pričujejo zahvale onih, katerim je bila posmrtnina izplačana. Toda namesto hvale bomo rajši danes posvetili besedo onim primerom, ko zavarovalnina ni mogla biti izplačana. V vseh enajstih letih »Jutrovega« zavaro- j vanja je namreč morala zavarovalnica od- i kloniti izplačilo zavarovalnine kar v 57 primerih. V pravilih je poudarek, da se zavarovalnina izplača le, ako naročnina smrtno ponesrečenega naročnika ni več kakor 14 dni v zaostanku. V vseh navedenih primerih je šlo za večletne naročnike »Jutra«, ki so res da naročnino plačevali, vendar so bili ob svoji nesrečni smrti v večjem zaostanku, kakor to dopuščajo pravila. Iz vsakoletno izplačanih zavarovalnin bo pač vsakdo razbral, da tvega zavaro-
valnica z zavarovanjem tolikšnega Števila »Jutrovih« naročnikov mnogo, zelo mnogo. Pri današnjem pospešenem tempu življenja, ko obratujejo mnoga moderna vozila in ko je toliko nevarnosti v različnih poklicih, se pri visokih tisočih »Jutrovih« naročnikov pač lahko zgodi, da število ponesrečencev preseže dvakratno, tudi trikratno premijo, četudi je ta izredno visoka, da je za upravo »Jutra« velika žrtev v prid naročnikom. Razumljivo je po takem, če zavarovalnica ob smrtni nesreči kateregakoli »Jutrovega« naročnika predvsem razišče, če je izpolnjen glavni pogoj: mar ni bil naročnik na dan smrtne nezgode za več kakor 14 dni z naročnino v zaostanku. Preračunajte, kolikšna Skoda je bila prizadejana svojcem naročnikov, ki jim zavarovalnina ni mogla biti izplačana! Celih 550.000 din je izgubljenih. Hudo Je bilo ob vsakem takem primeru upravi »Jutra«, še zlasti takrat, kadar je bilo očitno, kako dobrodošla bi bila zavarovalnina potrebnim svojcem. Toda ...
Od srca želimo, da bi bila dobra usoda naklonjena naročnikom. Toda statistika pričuje, da smrtne nesreče vsako leto terjajo iz »Jutrovega« kroga gotovo število naročnikov in zato je uprava »Jutra« trdno odločena še nadalje vzdržati zavarovalnino. Nihče ne ve usodi namena in smotra, zato je prav, da branimo pred posledicami njenega udarca svojce pokojnih in jim pomagamo čez prve težave. 10.000 din posmrtnine, za katero ne plača naročnik nobene premije, je tudi v današnjih razmerah prav izdatna prva pomoč, za katero je sleherni naročnik obremenjen samo z dolžnostjo, da vsakega prvega v mescu v redu poravna naročnino, v kolikor je ne zmore plačati kar za daljšo dobo.
Letos sedem smrtnih nesreč
V teku letošnjega leta je odšlo iz kroga »Jutrovih« naročnikov v večnost 7 smrtno ponesrečenih. Dogodki pričujejo, kje povsod preži nesreča. Naj samo kratko navedemo posamezne primere:
Rok Kralj iz Zamošnika pri Tržiču je bil pahnjen v klet in se je ubil. Zavarovalnina je bila izplačana njegovi vdovi gospe Mariji.
Slavko Drešček, upokojeni gospodar iz Čateža do Savi, je padel s kolesa, se po strmini zakotalil v Krko in utonil. Zavarovalnina je bila izplačana vdovi gospe Mirni.
Tatjana Medveščkova, soproga pisarniškega ravnatelja v Celju, se je 10. januarja ponesrečila, ko ji je v rokah razneslo škatlico bencina. Za dobljenimi poškodbami je izdihnila. Zavarovalnina je bila izplačana soprogu.
Jakob Jurman, zvaničnik državnih železnic v pokoju, se je 9. junija na kolesu vračal z izleta, ko ga je neki avtomobilist podrl s tolikšno silo, da je obležal s prebito lobanjo. Kmalu po nezgodi je izdihnil. Zavarovalnina je bila izplačana sinu Mirku iz Pod Hruške št. 4.
r-\vgust Mlakar, posestnik in mesar iz Šoštanja se je smrtno ponesrečil v Ptuju, kjer je bil na sejmu. Iz gostilne, kjer je hotel prenočiti, je stopil v temi na dvo-
rišče, padel v klet in se ubil. Zavarovalnina je bila izplačana vdovi ge. Mariji.
Mladi elektrotehnik Josip Gutenberger iz Mežice se je smrtno ponesrečil, ko je na vožnji z motorjem trčil s tovornim avtom. Zavarovalnina je bila izplačana njegovi sestri ge. Majdi Gallobovi.
Prav ob istem času, dne 23. junija, je v Kamniški Bistrici omahnil v smrt Franjo Golob, ravnatelj Tobačne tovarne iz Ljubljane. Na izletu mu je njegov mali sorodnik padel po strmini. Ravnatelj Golob ga je hotel rešiti pa se je sam smrtno žrtvoval. Zavarovalnina je bila izplačana vdovi ge. Franji.
če bi hoteli opisati vseh 96 smrtnih nesreč, po katerih je bila od 1929 do danes izplačana »Jutrova« posmrtnina, bi pač lahko izdali celo kniigo. še prav posebno, če bi priključili tudi one primere, ko je zavarovalnica zaradi zaostanka v naročnini morala odkloniti plačilo posmrtnine. Naj navedemo le nekaj primerov.
Prva je bila deležna blagodati »Jutrovega« zavarovanja naročnikov družina prometnega uradnika Janka Smerkolja, ki ga
Je IS. januarja 1929 na kolodvoru v Logatcu usmrtila lokomotiva, ko je izvrševal svojo odgovorno službo.
Drugo izplačilo »Jutrove« posmrtnine je Se posebno podčrtalo pomen nove ustanove. V tovarni lakov na Količevem se je ponesrečil g. Dragotin Seliškar. Ker je zamrznilo veliko vodno kolo, ga je skušal g. Seliškar spraviti v tek. Po nesreči je zdrsnil z velikih lopat, ki so bile pokrite z debelim ledom. Padel je pod kolo, ki je ugonobilo njegovo življenje. Truplo je bilo popolnoma zmečkano in potisnjeno v ozki prostor korita pod lopatami kolesa. Svojci so se zedinili, da pripade posmrtnina najmlajšemu sinu, ki je takrat študiral kemijo na ljubljanski univerzi.
Kako nepričakovano lahko doleti smrt človeka v cvetoči dobi, priča primer iz mesca julija 1929: mladi orožniški kaplar Janez Jug je v pisarni orožniškega polka v Ljubljani čistil puško. Ko je drgnil cev, se je puška sprožila in krogla je prodrla Jugu v možgane. Bil je pri priči mrtev. Mladenič je svojo mater ljubil nadvse in jo je s pičlimi dohodki podpiral, odkar je bil v službi. Vsa javnost je takoj začela še posebno ceniti »Jutrovo« zavarovanje naročnikov, ko je bila materi izplačana posmrtnina, katero jI je sin kot zvest »Jutrov« naročnik poklonil v svoji zgledni sinovski zvestobi.
ieleznlSM uradnik Janko Smer kol j, po
katerem je bila leta 1929 Izplačana prva posmrtnina »Jutra«
Posebno tragična Je bila nesreča Franca Stoparja, uglednega lesnega trgovca in posestnika iz Rečice ob Savinji. Stopar je marca 1931 odrinil s splavom po Savinji proti Beogradu. Na ovinku blizu Rimskih Toplic je veslo zadelo ob skalo in sunkovito odbilo Stoparja v Savinjo, kjer je našel prezgodnjo smrt. Posmrtnina je bila izplačana vdovi ge. Ivanki.
Med Ljubljančani, zlasti pa tudi med Savinjčani je zbudila mnogo pozornosti in sočutja usodna nesreča, ki je na lovu zadela mladega, podjetnega ljubljanskega trgovca Draga Sclmaba. Neke oktobrske nedelje 1929 se je podal^a lov v Savinjsko dolino, ki mu je bila ta£o pri srcu. S prijatelji iz šempavelskega lovskega društva je odšel na položne rebri Goljave in Ho-ma. Veselo so pokale puške. Drago Shwab je stal na preži za nizkim položnim hrbtom. Pod njim na isti strani lovec domačin, nad njim onkraj hrbta pa drugi. Kakor začaran je bil ves parobek in ni hotela nobena divjačina v ta kraj, ko da sluti nesrečo. Zato sta se približala kraju oba lovca, Drago in domačin, da se po domače pogovorita. V tem jo pribriše prav po parobku lep dolgouhec. Lovec onkraj pa-robka ni mogel videti ne slišati, da sta tovariša zamenjala prvotni stojišči. Sprožil je na dolgouhca, toda šibre so udarile v drugo življenje. »Joj! Nekdo me je ustrelil!« je bridko vzkliknil Drago in se zgrudil k nogam prestrašenega tovariša. Težko ranjenega so prepeljali v Leonišče v Ljubljano, kjer so se zdravniki zaman trudili, da ohranijo priljubljenega trgovca v življenju. Umrl ie po hudem trpljenju 23. oktobra 1929. Zavarovalnina »Jutra« je bila izplačana vdovi ge. Jelki.
In tako se v več ali manj pretresljivih slikah vrsti pred nami dolga galeriia no-kojnikov. ki jih je smrt nenadno poklicala
ta natega narodnega občestva. »Pripravljen bodi — to Je vse!« se glasijo besede, ki jih je nesmrtni Shakespeare položil na usta svojemu najbolj tragičnemu junaku Hamletu. Delež k tej naši splošni priprav-
ljenosti hoče tudi nadalje prispevati »J*»-tro« s tem, da bo vzdržalo zavarovalnino
svojih zvestih naročnikov za primer smrtne nesreče.
Pokojnim večni mir, živim vso srečo!
Zadnja domovanja
Mariborčanov
Nekoliko zgodovine — Sprehod med grobovi
Maribor, 30. oktobra.
Mnoga mestna pokopališča so znamenitost zase. Ne samo zaradi lepe naravne lege in okolja, ampak še bolj po ureditvi, ki je odraz pietetnega čuta do pokojnih. O mariborskih pokopališčih bi tega skoraj ne mogli trditi, ker se šele urejujejo. Vendar je tudi kratek sprehod po mariborskih njivah božjih zanimiv čeprav oko sprehajalca ne bo uzrlo veličastnih grobnic in posebnih umetnin. Teh je na naših pokopališčih malo, kar je pač najvernejši odraz polpretekle dobe, ko je bil Maribor le neznatno pro-vincionalno mesto, napredujoče v vseh smereh brez načrta. 2e dejstvo, da se je pokopališče v teku 150 let kar štirikrat selilo, seveda vsakokrat na periferijo trenutne razsežnosti mesta, kaže, da je bila izbira za to primernega prostora le slučajna in vedno brez načrtov za bodočnost. Tudi sedanja pokopališča na Pobrežju postajajo tesna in bo moralo naše mesto že v bližnji bodočnosti misliti na nov pokopališki prostor. Na razširitev sedanjih prostorov ni računati, ker ob njih nastajajo gosta nova naselja. Zato se bo moralo novo zamišljeno pokopališče umakniti daleč, v skrajno okolico Maribora in njegovih predmestij. Le tako bo rešeno vprašanje pokopališča za daljšo dobo ter možnejša njegova smotrenejša in okusnejša ureditev.
Mesto Maribor je cerkveno razdeljeno v tri župnije, katerih vsaka ima svoje pokopališče. Tako imenujejo po župnijah tudi pokopališča: mestno, magdalensko in frančiškansko. Do leta 1783. je bilo za vse mesto pokopališče ob stolni cerkvi sv. Janeza. Tega leta so pokopališče opustili in odprli novo ob sedanjem Ljudskem vrtu, kjer so pokopavali Mariborčane skoraj 130 let. Leta 1868. so pokopališče razširili in mu pridružili Se prostor za pokopavanje protestantov, ki pa je obsegal le nekaj vrst grobov. Ko je mesto v začetku tega stoletja zavzelo v gradbenem pogledu večji razmah, so uvideli potrebo novega pokopališča, ker takratno že iz estetskih in higie-ničnih razlogov ni sodilo v središče mesta. Leta 1916 so prenehali s pokopavanjem mrličev, lani in letos pa so pokopališče popolnoma likvidirali. Kot spomin na staro mestno pokopališče bo ostala samo kapelica, ki jo je postavila v čast žalostni Materi božji bogata meščanka Elizabeta Le-disahova v letu 1827. V kapeli sta pokopana škofa Anton Martin Slomšek in njegov naslednik Maksimilijan Stepišnik. Ob zidu je bilo pokopanih še več cerkvenih in posvetnih velikašev, o čemer pričajo vzidane plošče. Napisi so v nemščini in latinščini, ki pa so zbledeli, kakor je zbledel tudi med nami spomin na to tujo gospodo. Slovenski živelj je bil na tem pokopališču bolj šibko zastopan, če bi že sodili po napisih odstranjenih nagrobnih kamnov. Slovenska narodna zavest je bila takrat po tuji, a tudi po domači krivdi skromna in plaha in si ni upala na plan niti na pokopališču. Mnoga lepa, a po tuje popačena imena pričajo o tem. Kolikor pa je bilo slovenskih nagrobnikov, so bile to pisane priče hrabrih narodnih bojevnikov v črnih dneh naše suž-nosti. Med njimi je bil tudi nagrobnik slovenskega novinarja Antona Tomšiča, ki so mu ga postavili Slovenci 1875. leta s pomenljivim napisom: »Hrabremu vojniku v svobodi in napredku slovenskega naroda«. Kosti zaslužnega borca za narodni preporod štajerskih Slovencev so na prav ne-pieteten način odvrgli v skupno grobnico na Pobrežju. spomenik pa sameva na muzejskem dvorišču ... Sicer pa je bilo staro pokopališče značilna podoba nemškega ma-lomeščanstva. pomešanega z zvenečimi naslovi »Freiherjev« in »Edlerjev«.
Magdalenska župnija je imela medtem svoje pokopališče ob koroški železnici. Leta 1879. je takratna občinska uprava pokopališče zaprla z motivacijo, da je lega neprimerna. Grobove so prekopali, prostor pa zasadili z lepotičnim drevjem in je na tem mestu v teku let nastal sedanji Mag-dalenski park. Na nekdanje pokopališče spominjajo le še nekatere ciprese in pa mrtvašnica, ki so io preuredili v stanovanje. Občina je določila za novo pokopališče magdalenske župnije prostor sedanjega mestnega pokopališča, ki pa je bilo zaradi nepredvidenih ovir in sporov blagoslovljeno šele ob izbruhu svetovne vojne leta 1914. Medtem si je župnijski urad
sv. Magdalene iz lastne pobude omislil s.oje pokopališče, prav nasproti od občne določenega prostora, kjer je pokopališče še danes. Leta 1916. so pričeli opuščati staro mestno pokopališče in pričeli pokopavati mrliče iz mestne župnije na prostoru, ki je bilo prvotno namenjeno mag-dalenski župniji, to je sedanje mestno pokopališče. Leta 1932. se je obema pokopališčema pridružilo še tretje, frančiškansko, ki je tik ob mestnem. Tu pokopavajo odslej pokojne iz frančiškanske župnije. Magdalensko in mestno pokopališče je bilo v teku let po potrebi znatno razširjeno.
Mariborska pokopališča na Pobrežju so posebno zadnia leta pričeli smotrno urejevati in olepšavati, vendar bo minilo še precej časa, da bo urejeno dokončno in enotno. Spremeniti se bo moral tudi estetski okus tistih, ki postavljajo svojim rajnim nagrobnike in se lahko zaradi imovito-sti uveljavljajo tudi na tem posvečenem prostoru, še vedno se postavljajo nagrobniki mogočnih kvadrov in prizem iz dragega kamna, ki sicer kažejo denarno zmogljivost te ali one družine, sicer pa ne pomenijo nič, posebno ne glede na umetniško vrednost. Kako vse drugače je to na pokopališčih drugih mest. kjer so prave zbirke likovnih umetnin! Pri nas so pa redki umetniki, ki dobivajo naročila za nagrobne spomenike, ker se okus ljudi zadovoljuje z zgolj kamnoseškimi izdelki. V tem pogledu bo treba najti pot za preusmeritev okusa naših ljudi, da se tudi na pokopališčih da izraza onemu našemu duhu in miselnosti, ki je na vseh drugih toriščih pokazala tolik razmah in preusmeritev. Tudi v Mariboru bo treba odpreti pokopališka vrata slovenskim likovnim umetnikom. Posebej bi opozorili na ponos vseh pokopališč po večjih mestih, na vojaško grobnico. Do pred leti so bili grobovi vojakov zanemarjeni, šele 1937. leta je mestna občina mariborska iz svojih sredstev zgradila skupno grobnico, ki pa ne reprezentira nič niti po obsegu, še manj pa po izvedbi. Rečeno je bilo, da je grobnica le začasna in je upati, da se bo vendar našel kdo, ki bo pokrenil akcijo za dokončno ureditev. Je to zahteva časti in ugleda našega mesta! Lepo urejenost in okus tudi v umetniškem pogledu pa kaže novo frančiškansko pokopališče z vrsto lepo zidanih grobnic.
Ob sprehodu med grobovi se živo obujajo imena mož, ki so trajno zapisana v naši novejši preteklosti. So to imena pionirjev naše svobode in vsega izživljanja njenih blagodati v zadnjih desetletjih. Njihovi grobovi so ob prazniku vse mrtvih zasuti s cvetjem. Posebno naša mladina je, ki prav v teh hudih dneh vidi v njih še vedno svoje vzornike in ki prinaša na njih grobove kupe jesenskih rož. Tu snivajo večni sen naš veliki general in osvoboditelj severne meje Rudolf Maister, njegovi najožji sodelavci dr. Franjo Rozina, dr. K. Verstovšek in prof. Fr. Voglar, carzanskl junak dr. Pivko, veliki narodnjak dr. Anton Medved, zaslužni dr. Pavel Turner, pisatelj Jože Kostanjevec in še dolga vrsta drugih, katerih srca so bila za življenja vsa vneta za vse, kar je bilo dobrega, poštenega in našega. Med najlepše spomenike pa sodi tisti, ki ga je postavilo mariborsko narodno delavstvo svojemu tovarišu Avgustu Kelnariču ki je umrl 1. 1935., zasut v vodnjaku. Je to obenem simbol borb našega delavstva s pomenljivim napisom »Obtožujem .. .«. Grob lepo oskrbuje Narodna strokovna zveza, katere član je bil pokojni. Ob vseh svetih je na njem sveča pri sveči kakor ie na redko katerem grobu.
Toliko je grobov, da človek nazadnje ne ve, kje bi obstal in mislil. Nagrobniki in napisi na njih govore, da je tu vse pomešano: bogastvo in revščina, mladost in starost. Pod zemljo postanejo ljudje ena Večna resnica »Prah si in v prah se povrneš .. .« se izpričuje in nihče se ji ne more izogniti. Zemlja sprejema vase, kar je njenega, zunaj pokopaliških zidov pa vedno znova vabi življenje. Tam so misli daleč od smrti...	—ob—
Bratom in sestram na meji — pomoč!
DESETI NOVEMBER
dan narodne zbirke CMD
Borisa v Stanhovse:
v «»
iaaiismca
Ena pade na zimo. druga oa na poletje, pred poletnega svetega Nikolaja. To pa ie takrat, ko začno zoreti prve črešnje in začne zemlja, že bujno zelena, dihati v novem poletnem življenju. Ta zadušaica je najvažnejša, zanjo namreč pravijo da takrat mrtve, ki so bili vso zimo zaprti zgoraj na nebu. puste z neba, da gredo v svoje grobove in tam hrepeneči in lačni čakajo, da bodo tega dne prišli njihovi svojci na grob. dali nad njimi opraviti mrtvaške molitve in grob okaditi ter da ga bodo okrasili s cvetjem.
In cvetia nai bo mnogo.
Ves grob nai iim pokriieio s cvetiem in drugim zelenjem kakor da jih hočeio s tem opozoriti, kai se pojavlja in dogaja tu gori nad njimi po zemlji. Razen tega nai iim prinesejo še iedil in pijače. In tudi tega mnoeo. Sai iim bo moralo zadostovati za vse leto Sicer ie res. da tistim, ki so šele pred kratkim umrli, prinašajo na grob jedila tudi vsako soboto in praznik. Toda tistim starim mrtvecem k: so že po nekolikokrat prekopani tistim prinašajo in deliio samo takrat, na zadušnico Pravijo da tisti stari, ki so že pred davnim časom umrli, sploh ne iedo več Za nie zadostuie po zadušnici samo še kaka soo-minska služba božia in kaka molitev
In res prihajaio ta dan nj;hovi živi svojci Prinašaio iedi in pijače in lih delijo. Čeprav moški ne gredo na pokopališče, ie ta dan tudi tre zaprt Žensk ie toliKo. da skorai ne moreš skozi gnečo Iz vseh mestnih delov, od vseh vrat in s trga se zgrinjajo in gredo Po cesti, ki vodi prok Po-
kopališču. Starke, opirajoče se na palice, v prazničnih oblekah s svečami, gredo 9predaj, skupai z ovdovelimi snahami in hčerami, za njimi pa nosi služinčad pripravljene iedi in pijače Toliko vsega kakor bi hotele vse leto prebiti na P kopališču. Vso hišo izpraznijo. In vendar se še vsak trenutek ustavljajo, obračaio na-zai in pošiljaio služinčad. nai prinese z doma še to in ono kar so bile pozabile, a so se zdai spomnile (v prvi vrsti so to stvari, ki iih ie raniki rad iedel. ko ie bil še živ). In tako pritiskaio v procesijah iz vseh mestnih četrti in hitiio proti pokopališču. No. pokopališče ni daleč Takoi v bližini je. tik samega mesta. Obdaia sa obzidie. V sredi ie cerkev, videti ie samo upognjeno streho in križ. Pokopališče ie veliko, razsežno Pravijo, da ie tu pokopanih štirinaist rodov. In zdai so začeli pokopavati že petnajsti rod!
Cim prideš iz mesta in zagledaš pokopališče. takoi občutiš voni kadila In čim bliže si pokopališču in njegovemu obzidju, tem močnejši voni kadila in iok Prihajata z njega. Kakšenkrat vas naravnost prestraši in strese — kar zdrznete se in ob-stanete — kak nenaden krik tarnanje s kakega groba. Toda takoi začne zamirati in se izgubljati v splošnem navalu množice in jokanja.
Skozi pokopališka vrata skorai ne moreš noter. Čeprav so velika, dvokrilna. obokana in vedna na stežai odprta vendar ne moreš dalje od vrat zaradi ljudske množice: žensk, otrok služabnikov služabnic, ki rinejo s težavo skozi vrata, s
košarami iedil na glavah in s posodami pijače v rokah, st skaioč s? v gneči, ter se razhajajo po grobovih. In pokora š e? Polno. Kakor oraviio: cela grmada grobov Posebno okoli cerkve so drue rolee drugega — kakor bi hoteli pred -eti zidove in priti v samo cerkev in v oltar — grobovi znanih ljudi, bogatašev, romariev Povsod prižgane sveče, voni kadila. Na vsakem grobu se beli razprostrt p t in po njem so razvrščene iedi Pri glavi groba klečiio starejše matere. Ob s'rani pa m-ai-še: žene. sestre. In vse v zamrhu joka in pritiskajoč lica ob grob iočeio in naričejo Matere slabotno in starčevsko maiše oa krepko in iedro. Joče V? ve'iko in n~k-ko lagodno, venomer se nameščajoč 'ko'i groba. udobno in prosto kakor doma To pa bržčas zato. ker bo treba mnoso i kati. Nabralo se ie mno"o Ce?. vso z:m-< :n oo-mlad. In vse to ie treba i7ioka'i. oo^ ž'ti in povedati mrtvim, kai se ie do-rd^o v hiši. kar ie on umrl KcUko is kdo zrastel. se oženil in omožil Kolikokrat iim ie o mrtvem sanjalo, da so se videli m s* pogovarjali Kako se iim ie pokazal v sa-niah: jezen, osoren. In zakai ie bi ta '? Tako iočeio. dokler traia v cerkvi služba božja. Cim boli gTe h konc" sveto opravilo. tem močneiši in hlastneiši ie i~k. Kafti takoi ko ie obredov v cerkvi konec začne svečenik nad grobo-H ne+: molitve in takoi preneha iok. k p- takrat se začn~ delitev in ra-daiaoie j^dil in ona-e za večni mir duš. V prvi vrst' beračem in drugim revežem Kaiti pravi ;o- kur se takrat. da niim za večn' mir -a-vkib velia kakor da si dal mrtvim sa^vm. kakor da so mrtveci sami vstali grobov in sami jedli, pili in si pnvoSčUi. 7ato k- ie enkrat konec službe bo*ip in 7an'a^jo preko grobov črni pooovski plašči, takrat
se razleže povsod silen iok. Zaslišijo se vzkliki, ženske se poslavliaio od grobov in jih poljubljajo. Takrat se začne tisto znano tarnanie. Tarnanje, ki se sliši na vse strani in prihaia celo v mesto samo. Nai-boli tarnaio mlade za svojimi prvenci Poslavliaio se. padajo v nekako zanesenost mečeio se na erobove. ihtiio. poliubliaio in mečeio rute.
Svečeniki ooio nad grobovi. Hitro, hlastno. da bi čim orei nehalo tarnanje in iok. Tukai dvigneio zdai mater, staro osamelo, ki že vsa onemogla od ioka in potrta po-tihoma toži: tam zopet vdovo, sestro .. In tako povsod. Tuintam ie tudi kak moški, a prav redko. Vdovec ie. sam na svetu, vse mu ie oomrlo pa mora on obiskovati nvhove grobove in prinašati darove za večni mir niihovih duš. Nakupil ie v pekarni belih kruhov in sladkih kovčkov. Vse ie ra^oo-stavil r>o grobu. In kakor otr-rel m kar obupan prosi s oogl^d^m svečenika. nai pride čim prei do niega in od-poie na nie^ovih grobovih molitve, da bo nato lahko čim orei odšel, pobegnil, in mu ne bo treba več poslušati okoM ceb* te^a jokanja, tarnanie ki se vsak trenutek boli dviga in ponavlja:
»Hudo ie Mita. moi mož!«
»Oh. sinko! Ubo<ri moi otroček! A zakai se mi v saniah ne orikažež večkrat, zakai te ni? Pridi sinko, prikaži se mi. da te bo mati vsai večkrat videla ... « toži že onemogla mati
A svečenik ii ne da dalie Naglo ooie molitve, da bi se dvignila in otiraioča solze ter še vsa ihte*a načela razdMat5 med berače, slepce, pohabljence. Naiboli pa nona^i na to ali ie med Slepimi in pohabljenimi b"rački po letih kak vrstnik nje-n*»ra ranjk^<*a otroka: te^a pred vsemi drugimi gosti in mu streže:
»Pridi, otroček! Pridi sem!« In kakor da je vstal sam njen sinček iz groba, ga posadi poleg groba, mu daie jesti, tlači mu v nedra in ga sili: »Vzemi vzemi sinko! Poskusi, vzgrizni od tegale. Predvsem tegale vzemi To ie dobro. Sladko ie. Moj ranjki otrok ie to nairajši jedeL Vzemi, sinko, vzemi otroček!«
Potem pokliče še druge berače in p~os-jake in deli tudi njim. In teh je mnogo. Iz vsega mesta, iz vseh okrajev. Celo napol slaboumni in omračeni so med niimi. Še posebno takrat, na zadušMro. To je pač nekak njihov praznik. Dokler tra4a jok in v cerkvi služba božia in dokler se ne začne petie nad grobovi m ra^daianie. so vsi tam pri vhodu, pri porii. Tu je Menko, Taja. Naza. Stevan. Ljuba. . Vsi so tu. Lepo zvrščeni na obeh straneh vhoda. Nekateri umiti, zakrnani. z velikimi torbami in bisasami. da bodo vanie metali iedi. m z vrči za pii^čo. Gledaio po pokopališču, poslušaio petie iz cerk^p In nekateri se pri tem celo križaio. Sl~bo-umni seveda ne Ti se napol nagi in kakor bi hoteli pobegniti pred nečim vsi zbegani zdirjajo in plašno gledajo po pokopaMšču, na iokaioče ljudi, na goreče sveče Vendar pa vsi vsak trenutek želino poeled-nejo in komaj čakaio. kdai bo konec sl^žb* božje in se bo začelo razdaianie Nekateri že zdai izbirajo lepše. bogat°iše grobove. Nekateri pa. in sicer boli znani in starejši berači, imaio kar svoie dol^č<*ne g-obove: navadno kake znane rodbine, kamor redno zahaialo in tam kot stalni gostje sedajo za mizo ter jedo in pij6.
°09tani in ostani član Vodnikove družbe!
CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.		mlfnfJlrffr / /f™		Vae pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, odroma jih je vpoelati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih
	Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če aahtevate od Ogla^^oddelk,^ Dij| j.. ymuam			oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntrau, Ljubljana.
Neprimerno boljši od ruskega čaja Je naS aromatični
cvetlični čaj
Prijetno boste presenetili Vašo družino in Vaše goste.
Zahtevajte samo originalne pakete. V vseh trgovinah.
EfSfL"'*'^
mmiMmmS
Beseda 1 Din. davpk 3
Din za jlfrc ai! dajanje naslova 5 Din Nalmanlši znesek 20 Din
Mlekar in sirar
popolnora vešč ln samostojen v Izdelavi masla !n vseh vrst sira se sprejme s takojšnjim nastopom. Ponudbe z navedbo uahtevane plače poslat' na mlekarno Dragica. Hercegovac.
29520-1
Nočnega čuvaja
sprejme tovarna Vidmar. Savlje 13. pošta Ježica pri LJubljani.
59489-1
Več čevljarskih
pomočnikov
in va.!enca sprejme takoj Konrad Gorenjak, Celje, Goeposka ul. 28.
29S65-1
Natakarico lahko začetnica, mlajša moč, pošteno ln priljubljeno in zmo."no računa nja, ter vaiena hišnih de', sprejme takoj Re Btavracija Kunej. Videm - Krško.	29(572-1
Dva čevljarska
pomočnika
snega, ki zna čelati na »Auspuc« stroju ln Je nekoi:ko vešč prikrojeva-nja. ali pa dela popravila zraven s-auspucania«, ln drugega za boljša zblta dela. sprsjmem. — Služba stalna. — Josip Schmidt, čevljar, Gu-štanj, št. 21.
29654-1
Frizerka
prvovrstna moč, dobi stalno službo. H?-ana in stanovanje v hiši. Piača 600 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29579-1
Brivskega
pomočnika
sprejmem takoj. M. Zib-ler, brivec Tržič.
29577-1
Čevljarskega
pomočnika
5r>rej:r<em takoj. Karol Primšar, čevljar Ribnl
ca.
29578-1
Beseda 1 Din, davek 3 Oin za šUrc ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši
znesek 20 Din
Ugodna prilika
za zaslužek. Zbirajte oa-padke sveč, kupimo vsako količino ln dobro plačamo. — Dostave na Gerbec Franc, trgovec, Ljubljana, Gcepcevetska C. 13.	29668-7
Jezice
kupujemo po najvišji dnevni ceni. Ponudite nam jih z navedbo množine franko Vaša železniška postaja. Sever ln Komp., podružnica, Ze-mun, Markovičeva 13.
29639-7
Vrtnarja
poštenega, pridnega — sprejmem v .-talno službe takoj Naslov v vseh pesi. Jutra.	26659 1
Voznike
zri prevevz nlodov Iz go sds, sprejTemo. Parna žaua R.r-5;. Podetenlca, p. Toplice pri Novem me-29674-1
Mesarskega
p-r-močnika
dobro verziranegs. izpod 20 let starega, sprejmem Rogpij Leopold, Unec pri Rakeku,.	2S675-1
V=aks beseda 50 oar sa dajanje naslova 5 Din
najmanjši znese* 15 D1d
Izkušen strokovnjak
lesne industrije z dolgoletno vodilno prakso renomiranih veleindu-strij, samostojen tehnl čni in komercialni dis ponent, moralno neoporečen. energičen organi zator Internega ln eks-ternega poslovanja, ko-respondent slovenskega, srbohrvatskega, nemške ga in italijanskega jezika, knjigovorija-bilancist vojaščine pro6t — želi nameščen J a v svojstvu disponenta pri lesni ln dustrijl v Sloveniji Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Lika«.
29231-2
Natakarica
z veiietno prakso, stara 25 let, želi nastopiti službo takoj kjerkoli. Zo fija 2uža, Gret 42, p. Teharje pri Celju.
29670-2
Krojaška
pomočnica
samostojna, vajena ne koliko tr.dl moškega dela, že'i takoj stalne namestitve v Ljubljani. — Ponudb« na ogl. od<l Jutra pod ?Za nizko nla-čo«.	29828-2
Instrukcije
za vse šolske predmete nudijo brezposelni pro fesorskl kandldatje — strokovnjaki Novinarski dom. Gosposka 12; uradne ure od 10 do 12
219-4
Matematiko, fiziko
pa tudi latinščino, nem ščino poučuje akademik tehnik eventuelno za hrano ali stanovanje. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod. šifro »Mate matlk«.	28394-4
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer ža začetnike in izvež bance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po dlktatu. Novi tečaji se prično 4. novembra. — šolnina najnižja. Največja strojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavoci, Domobranska c. 15., tel. 43-82
29611-4
Medicinec
insrtruira vse predmete, tudi italijanščino. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Jeziki.
2954-1 -4
K'J(U
Bes;-ra 1 Din davek j Din za šifre aH daianjt naslova 5 Din Najisanlši znesek 17 Din
Kupim
decimalko 150 kg, tehtnico 5 kg, radloaparat. ročni voziček, 3 gostilniške mize. 10 stolov, stekleni nastavek za na p alt. Ponudbe z natan čnim opisom na ogl. od.. Jutra pod »Dobro ohranjeno«.	29615-7
Odpadke sveč
in stari parafin kupi »Uni-tas« Šiška, v vsaki množini po najvišji ceni.	29640-7
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe ped »Takoj 20» na ogl. odd Jutra.	29439-7
Beseda 1 Din. davek i Din za šifre ali dajanje aaslova 5 Din NajmanlSi znesek 20 Din
3-tonski
tovorni avto
dobro ohranjen, kupim Ponudbe pod »Najraje Diesel«.	29680-10
Generatorje
naj boljšega sistema, iz-d pluje za vse vrste a v toirobilov ln stabilnih motorjev. Prva jugoslovanska generator-delav nlca, LJubljana, Tvrševa 13.	29627-10
DKW avto
avto, malo rab'J en in z dobrimi gumam! kupim Ponudbe s ceno ln opi som na cgl. odd Jutru pod »Nujno DKW<.
29646 10
Dva krojaška
pomočnika
»* fine velike komade sprejme takoj Franjo Lapo>— k. Celje. Cankarjeva cesta št. 4.
29667-1
Čevljarskega
pomočnika vajenca in vajenko tako) sprejmem Pc^tn! dom, Tyrštva 37. Jo-*e Bitenc.	29681-1
D v rs kletarja
se sprejme. E. Borštnar, Zaloška c. 3S.
29676-1
Pridno in snažno
dekle
Iščem rr. gospodinjstvo tn kuho Ponudbe na ogl. oad. Jutra nod :3 osebe«.	2f*37 1
Mlinarja samca
t mojstrskim izpitom Iščem za umetni valjčni mlin. Ponudbe naslovite na ogl. odd. Jutra pod »Mlinar«. 29474-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj v stalno zaposlitev. Josip Pogačnik, Ljubno p. Pod-nart.
29585-1
Mlinar
Industrijsko podjetje t LJubljani išče mlajšega, treznega pridnega in vo'aščine prostega mli-narskega pomočnika. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra p-d »Priden mlinar«.
29537-1
Pos trezni co
srednjih let sprejmem takoj za dopoldan od 7, do 2. ure. Ponudbe popoldan od 3. do 5 ure pri Martini Raič, Celovška 32-1.
29545-1
Postrežnico
sprejmem takoj. Naslov v pekarni, Slomškova 14 29542-1
Postrežnico
mlado in pošteno za popoldan k dvema osebama iščem. Zglasitl se po deveti uri pri Skumav-cu, Aškerčeva 13.
28565-1
Frizerko
re^čo vseh del, sprejme takoj Beseničar Avgust, Breg 14.
29596 1
Elobra in marljiva kuharica
išče mesta. Opravljam
tudi druga hišna dela. Ponudbe pod »Justina« na ogl. odd. Jutra.
29632 2
Lahko službo
za kake-ga slugo ali kaj podobnega iščem. Vešč eem nemškega in srbohrvaškega Jezika ln sem vojaščine prest. Naslov v vseh poel. Jutra.
29437-2
Strojnik
izprašan, prvovrstna moč vseh parnih strojev in popravkov, ključavničar, vešč struženja, elektrike, brusač. trezen zanesljiv, z 201etno prakso, išče službe, žarkovlč, Krško 117.	29587-2
Brivski pomočnik
prvovrstna moč, z znanjem nemščine išče siuž be. Berglez, Celje, Kersnikova 13.
29511-2
Prodajalka
pridna, poštena, simpatična, z dobrimi spričevali želi stalno službo. Ponudbo na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra prodajalka«.
29583 2
Gospodična
zmožna vseh pisarniških del išče primerne zaposlitve v pisarni ali trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zanesljiva — točna«.
29575-2
Mesarski vajenec
priden, pošten, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na podružnloo Jutra v Novem mestu, pod »Mesarski vajenec«.
29643-44 Pekovski vajenec
z 1 do 2 letno prakso dobi službo v Ljubljani ▼ dobri pekcrvskl hiši. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Vsestransko zanesljiv ln pošten«.
29216-44
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Pouk o zavarovanju
za vsakega koristna strokovna knjiga. Cen* din 25 s poštnino. Naroča se pri Mirko Ga vrl!ovič, Beograd, Rasin-ska 14.	29544 8
Razno pohištvo
šivalni stroj, zlbeiko. stroj za faširanje mesa. stekleno posedo in dru go prodam. Naslov Graffy, Beethovnova 15, IH. n.	23677-12
Pohištvo
postelje, pisalne mize ln mize ter razno drugo, vse poceni, prodam. Mestni'trg 18. Soas.
29504-12
Dva nova triciklja
prvovrstne izdelave po ceni naprodftl. Generator delavnica. Tvrševa 13, levo dvorišče
29626-10
Nov Aero
se proda pod nabavno ceno. Ogled v »Garaži Lojze«, Tyrševa c. 35
29617 10
Beseda 5 Din davek -i Din za šifre ali dajanje aaslova 5 Dir. Najmanlš; znesek 20 Din
Gojzerice
skoraj nove, ročno delo št. 42, poceni prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29548 6
Radio - Eltz
4+1, radi odpeto vanj a ugodno prodam. Naslov; Graffy, Bethovnova ulica 15-in.	29678-6
Razprodaja
150 narov novih dam-skih čevljev razprodam na drobno al! celotno. Cene stare, nizke. Ugo dna prilika. Vsak dan od 10. do 13. ter od 15. do 13. ure Albin Turk, Ljubljana, Vidovdanska c. št. 3.	29679-6
Varilne aparate
ter kompleten pribor osobito gorilce (brener-Je) t>o nizki ceni dobavlja Ludvik Ileršič. Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54.
29633 6
Trgovska oprava
novo pleskana, zelo do bro ohranjena, se ugod no proda. Celovška cesta 1.53.	29697-5
Koncertne citre
ln skoraj nov črn suk njič z vestijo za srednjo postavo poceni naprodaj. Zlbertova 17, srednji zvonec.	2D6106
Mizarji
Prodam sušilnico za umetno sušenje lesa po zelo nizki ceni. Naslov v vseh poslov. Jutra.
29092-6
Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro aii dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Divji kostanj
kupujemo v vsaki količini. Ponudbe poslati na oglasni odd. Jutra z na ved bo cene fco vagon nakladalna postaja pod šifro »Divji kostanj«.
29515 7
Kupujem
st» o železo, kovine, kro-jatfce odrezke, cunje tn črepinje po najvišji ceni. V. Glumac, Celje. Krekova cesta.
29103-7
Opel-Blitz
tovorna ša-ija — rožen 40000 km, v brezhibnem stanju, s I. guma nI (3 popolnoma nove) zaradi bolezni poceni naprodaj. Tudi same gume prodam. Pomidbe na oglasni oddelek Jutra ped »Blitz«.
29581 10
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Jugosloven
15 let bivajoč v Kolnu. Nemčija, trgovec, začasno še do iB novembra 1940 v Celju Išče zastopstva a!i trgovske zveze Iz cele države v prehranjevalni stroki za Nemčijo. Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Preiira na«.
23463 5
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajan ie aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Radio aparat
ugodno prodamo. Nova trgovina. Tyrševa cesta 36. nasproti Gospodarske zveze.	29630 9
Radioaparat
rabljen (tudi dsfekten). novejših letnikov, kupim po ugodni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Radio ugodno«.	29539 S
Beseda 1 Oin davpk Din za šifro aH damn'* naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din
Moška obleka
dobro ohranfena in sko raj nove pumpcrcc za srednje velikega gospoda, naprodaj. Smartin ska c. 14-1. levo.
29527 13
Fantovske obleke
10-13 let. &enskl površnik, smuči. matador. razne družabne igre, kuhinjsko omaro, dekliški stroj za šivati prodam. Stari trg 19-1, Potočnik od 7. do 10 ure 19649-13
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din NajmanlSi znesek 20 Din
Pianine, harmonije
najceneje dobavlja Ivan Kacin, Domžale. Zahte vajte cenik! 29618-26
Klavir
oddam v najem. Naslov v ogL odd. Jutra.
29538 26
Ift il "^'ifiMlif* M1MI
^Mtfffl&UM
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Natakarica
simpatična In poštena, s kavcijo, dobi s 15. novembrom mesto v dobro idoč! gostilni na deželi. Eventuelno lahko vzame gostilno na račun. Naslov se izve v vseh poslov. Jutra.	29562-17
Resno gostilno
vzamem v najem, tudi na deželi, takoj ali z novim letom. Točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen 333«.
29613 17
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali daianje aaslova 5 Din Najmanlš1 znesek 20 Din
Lokal
primeren za obrtnika, se odda v Ilirski ulici. — Vprašati Sv. Petra cesta št. 33.	29634-19
Lokal
kier le bila prej trgovina Bata v Šiški. Celov ;ka cesta 63, oddam. Po-izve se v trgovini Rebolj v isti hiši.
29576 19
Beseda 1 Din davek • nin za šifro aH daianjf •laslova 5 Din NsimanU* znesek 20 Din
Posojila
iaiemc našim Aianom 't-arčevatrem Ogodal D" jojl Vloge rjbrMStuierrv oo 5 odstotkov Vsi vai •■va C1 brezplačne zava mranl Zadruga »Mu Dom« Ljubljana Dvor rakova 8 Iščemo oovpt en tke	19T-
Imam gotovine
200 do 300 tisoč, s katero bi pristopil kot družabnik k dobro obstoječemu podjetju v Ljubljani al! bližnji okolici. Tekstilna al! ple-tllna stroka ima prednost. Resni interesenti naj se obrnejo na:
RUDOLF ZORE
Mubljana. G!ed"',e*p št 12.	29350-19
Vlogo
Kmet. hran doma cca 23.000 din prodam Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj Vora«.
29595-16
Novo hišo
blizu tramvaja v Mostah S« v surovem stanju, a Jo skončam, ter parcelo poleg nje prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 290.000«.
29616-20
Opekarno
v bližini Zagreba, zelo dobro vpeljano, moderno urejeno, kapaciteta do 5 milijonov opeke ln strešnikov prodamo po zelo ugodnih pogojih. — Za informacije se Izvolite obrniti pismeno na ogl. oddel. Jutra pod »Opekama«. 29502 20
Arondirano
posestvo
5 Johov z gozdom, nova hiša ln gospodarsko poslopje se proda. Ponud be poslati do 10. novembra lastniku Janezu Breznik. Klcar 141, Ptuj, ki daje natančnejša po jasnila.
29478-20
Zemljišče
ca 6—8000 kv. m. ne-parcellrano, kuptm za manjšo kovinsko industrijo v Dravljah. sveto-krlžkem okraju, Mostah alt severnem delu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000«
29683-20
D0 200.000 din
posojila Iščem. Vknjižba na prvo me-3to na hlšr v Ljubljani. Ponudbe na oglasni odde'rk Jutra pod Večkratna vrf inopt 29553 16
Beseda t Din davek > Din za šifre ali dajamje aaslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din
Učenke
mlade, vesele, z lepim glasom, ki imalo veselje do učenja glasbe išče rodbinska kapela Po nudbe s sliko na Mtlarj Srdanov v Dumi, Kra lja Petra 167 29503-14
Seseda i Din davek Din za Mfrr aH daiarn-laslova 5 Din Naimanift' znesek 20 Din
Realiteta
zavod za cakup ln pro dajo nepremičnin le sa mo v Ljubljani, Pre ernova 54-1 Teielo' 54 20	228 2f
Nova hiša
v Zaiofcrovi pri Celju 6? ugodno pr da. Narfov pove iz prijaznosti Kro novšek, Celje, Glavni trg 6.	29669-20
Enonadstropna
nova hiša
spodaj go-t'?n!ški prostori, Dolenjska cesta, naprcdal. Naslov v oel. Odd Jutra.	29652-20
Tnkoj prodam
v>oceni krasno sta bino parcelo 2PC0 kv m ob glavni cesti v 5-Iež'ci Droti takojšnji gotovT.i. Ponvdbe na o^l. oddel .Tu.tra nod »Ob vrni cesti«	299*7 20
Naprodaj
'mam trgovske. stanovanjske fc'."«. vile. parcele v mestu in na t>e r!fer!jl. ter kmečka r*o-sosrtva Po1a-?ni!a pri Jan čar. Sv. Petra c. 27
29661-20
Tristenovanjska
hiša
enonadstropna, — nove z~ra'ena v čretu pri Celju se takoj proda radi odpotevanja. Naslov v vseh po6l. Jutra.
29671 20
Stanovanjsko hišo
z restavracijo in traliko ter novo prizidano trgovsko hišo prodam takoj samo zaradi preselitve, Vse brez konkurence. Gostilniški, sadni ln zelenjadnl vrt. Telefon. Posestvo leži v najlepšem delu predmestja Kranj. Potreben kapital 900 000 din. — Naslov v vseh posloval nlc&h Jutra. 29060-20
Hišo aH vilo
v bližini mesta do zneska din 400.000 kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Donos«.
29603-20
Večji kompleks
parcel
tudi gramozno Jamo kupim takoj za gotovino. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod Slfro »Parcela«.	28004-20
Dvostanovanjsko
hišo
v St. Vidu-Vlžmarje, nova, prodam. Natančnejše informacije v brivnl-cl na Zaloški cesti 27.
29601-20
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifre ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Dvosobno
stanovanje
s kuhinlo se odda za 1 decMuhrr v Janševi ul. št. 13, cena din 3*0.
29620-21
Enosobno
stanovanje
oddam s 15. novembrom ali s 1 decembrom. Nove Jarše, pojasnila ▼ trgovini Ban.
2951921
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši zne?ek 20 Din
Enosobno
stanovanje
ali garconiero išče drl uradnik brez otrok Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »500 do 600«
29673-2!a
Dvosobno
stanovanje
okoli Dolenjskega kolo dvora Išče-n. Pontidbe pod »Prule - Dolenjska cesta« na ogl. odd. Jutra.	294?621a
Odlični mali »5UPER« PHILIPS 430 A
Pridite ga poslušat k tvrctkl
H. SUTTNER, LJUBLJANA
Sostanovalko
sprejmem. Trnovska ull ca 3, pritličje. ^^
Prazno sobo
oddam Rožna dolin« c X" Št" 25	29600-23
Opremljeno sobo
^ dobro domačo hrano oddam. Karlovška o. 28.
29508-23
Sobe išče
vsaka beseda 50 par za dajanje nasiova 5 Din
ajmanjši znesek lf> Din
Opremljeno sobo
event. s hrano iš^em. -Ponudbe na cgl. odd Jutra pod šifro »Kosilo ob 14.«	29655 22a
Prostorno
prazno sobo ^ tSče za pisarno v sredini mesta za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna«.	29641-23®
Prazna soba
se Išče za takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren dom« __
29623 23»
Opremljena sobica
išče za takoj. Ponud-na ogl odd. Jutra pod »Dijak« 29624 23a
Enosob. stanovanje s kabinetom
išče stalna uradniška družina treh v šiški ali bližini. Ponudbe na oerl. odd. Jutra pod »December 500«.	29606 21a
Eno ali dvosobno
stanovanje
v bližini policije Iščem takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Ura dnik«.
205-13 21a
Beseda 1 Din davek
om šifre an daianjf aaslova f> Din NajmaniS-znesek iO Din
Prazno sobo
oddan eni oseb! takoj. Vodovodna 77. 29">82 23
Sostanovalko
dijakinjo sprejmem ta-koj. Bonač, Beethovnova 15-1.	29651 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Ulica na grad št. 9 . 29612-23
Sostanovalko
ae takoj sprejme. Cena nizka. Nasiov v vreh posl Jutra. 2S-3C9 23
Prazno sobo
zelo lepo, veliko, s souporabo kopalnice, od-dti-m v sredi mesta takoj ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra.
29602 23
Opremljeno sobo
strogo sopar irano. za eno ali dve osebi takoj oddam. Nebotičnik V.
29605-23
Eno ali dve
prazni sobi
iščem aa takoj v centru mesta. Tudi 3 sobno sta novanje nt Izključeno. Ponudbe poslati na ogl odd. Jutra pod znamko »Krojaštvo«. 29614-23a
Osmošolka
išče sobo s vso oskrbo pri boljši oblteljl. Po nudbe na oglasni odde-leku Jutra pod »Mož nost klavir«.
29506 23a
Beseda 1 Din davek i D!n za šifre ali dajanJf naslova 5 Din NajmanlSi znesek 20 Din
Kislo zelje, repo
po iniiam ceni prvovrstno dohzvlia » «odih Homao. Liubhana. Sv. Petra cesta SI, telefon 35-59.
233-33
OREHE
cele in cvetlični med dobite v MEDARN1. Ljubljana, Židovska ul. 6.
29352-33
Predam
18 hI novega ln 30 hI starega prvovrstnega vina iz slovenjebistrišklh goric. Ponudbe pod »prvovrstno« na ogl. oddel. jutra.	29656 33
Beseda t Din. davek 3 Din. ta šifro alt dajanje aaslova 6 Din Najmanjši
znesek 20 Din
Pletilni stroj
dobro ohranjen, širok 70 do 80 cm, št. 6. kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro ohranjen«	29644 29
Mala tračna žaga
(Schwe!fs&ge) za reza nje desk do 60 mm debeline ln do 1 m širine, malo rabljena, nem ški izdelek, se pocent proda. Ludvik Iler&lč. Ljubljana, Cesta 29. ok tobra 13. Telefon 37 54 26635 29
Specialne
lupilne stroje
(Sch&lmascninen) za ječmen, proso, grah, lečo, vse z enim strojem ter DOMAČE MLINE za ročni ln motorni pogor, za moko. dobavlja krat koročno Ludvik Ileršlč LJubljana Cer.ta 29. okt 13. Telef. 37-54.
29636 26
Izrabite priliko!
Partija šivalnih strojev prvovrstnih znamk z ga rancijo je po izredno nizkih cenah naprodaj pri »Prometu« nasproti Kriianske cerkve. (Od prte tudi ob nedeljah dopoldne).	29622 29
šivalne stroje
svetovnih znamk Kupite >e pocent in ugodno v Novi trgovini. Tvrševf 56. nasproti G06rrxlArsk zveze.	29631-2C
Stroj
za rarter-anje evllev ku pim Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Tr :ovina«.
29593 29
Beseda 1 Din. davek i Din za Slfro ali dajanje naslova 5 D1n Najmanjši
znesek 20 Din
Galoše
ln snežne čevlje vam najhitreje popravi Vul kanlzacija na dvorišču •>Figovca«.
29540 30
Beseda 1 Din davek S Din za šifro al: dajanje aaslova 5 Din NajmanlSi znesek 20 Oin
Prodam lepe bike
od 8 do 14 mesecev, lepe Junlce, deloma breje in krasna teleta od prvovrstnih krav. v starosti 2 mw.ev, vse čistokrvne montalonske pasme z rodovniki. Pojasnila prt upravi Milan Lenarčič, Verd, p. Vrhnika.
29619-27
Dva konja
pinegavoke pa&me, težka, brez napak, stara po 7 do 9 let. kupimo takoj. Ev. ponudbe Je poslati na: Rudnik And. •Jaki!, d. d, KrmelJ, Dolenjsko.
29522-27
Ji-* RAJ V „jnUTRU"*
vsaka oeseda 2 Din da vek 3 Din za dajanje naslova 5 Din najmanj M znesek 20 Din
Boljša, značajna,
resna gospodična
lepe, negovane zunanjo sti, 43 let, govori nem škl. srbohrvatskl. nekaj slovensko, išče radi ve ^lke osamljenosti, dopisovanje z značajnim in teligentom. ki bi Ji pri pomogel do službe. Dis krecija zajamčena. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Srčno in du levno bogastvo«.
29653-24
Ca-cek
Zaman čakam poročila. Dvigni pismo pri Milanu. T.	23660-24
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe:
311zu centra, Čimprej 200, Dobre zveze cenen tok Dobri sodi. Denar 222, Danila Etiko, Event oskrba. Poto, Frizerka. Gentleman, Grgič Karla. Gorenjsko. Harmonija 29, Hribi zaželjenl, Ideal, Jelka, Jesen Jugočara pa, Inteligentna, Kom fortno, Kludskv Zan Knjiga. K. J. Karusel. Ljubljana ali okolica. Lepa knjiga. Lepa soba. LJubljana Hiša, Lepa moda. Ljubljana 999. 36 let, Lepa sreča. M. K, Mizar, Modeli 1941, Mikro, Mimo, Mesečno 3000—1000, Nesrečno poročena 37. Nizka cena, Najvišji ponudnik, Nujno, Najlepši dnevi, Osebno sodelovanje, — Ogled, Orožje, Pisalni stroj, Pcžtena Stajerka. Prijateljstvo, Prvovrsten kuhar, Pridno kmečko dekle, Plačam takoj, Frestavljen v LJubljano,
Jeseda 1 Din. davek 3 Din, za Slfro ali dajanj« naslova 5 Din NajmanlSi
znesek 20 Din
Domače krvavice
oečenlce. divjačina, piščanci, sveži krofi, lz-borna vina. pivo, žganje. likerji, brezalkoholne pijače itd. gostilna ■Pri lovcu«, Rimska — 3Ieiwelsova c. 29642-18
Gostilna Lovšin
Ribe, piške. pečenlce, fametna črnina, razna .zborna vina. 29647-18
Na svidenje
danes v gostilni »Prt Panju«, kjer se dobijo izborne domače krvavice in pečenlce. ter razna druga topla ln mrzla Je-dfl«, Toči se priznano lzborni dolenjski cviček, fina štajerska vina. vsak dan svefe pivo. žganje, likerji t«*. Zato pridite še danes ln zahajajte ob vsaki priliki edino le T Vegovo ul 10 k Panju kjer se boste vedno najbolje ln najceneje zabavali. Se toplo priporoča ln vas vljudno vabi — Tone Huč.	29648-18
Popolnoma zanesljiv, — Ranjeno srce. Srčna kultura 1940, Srečen zakon, Sobarica. Starejša za-konca. Skupna korist. So Ud, Stalno delovna, Stalno, Strokovnjak, — Strokovnjak 200, Skupno gospodinjstvo. Spretna praktikantlnja. Trisobno. Takoj aH s 1. Januarjem, Trezen, Takoj v gotovini, Trgovec po slovodia vpeljan zastopnik, Utrcdno 200.000, .'godna 222. Učiteljica. Vsestransko zanesljiv ln pošten. V centrumu. Vesten družabnik. Vestni mizar. Vlnotoč, V dvoje Je lepše, Vešča. Zanesljiv čuvaj, Zaželjen dom, ZagTeb, 36, 40.000.
¥HlcS
za izdelovanje pločevinastih izdelkov IftCE »Sofr&c — Maribor, Gregorčičeva 21
Rabljene, (oto, tehnične
Športne, in druge predmete KUPUJE in PRODAJA
FOTOTRGOVINA
Vošnjakova ul. 4 (blizu Slamiča)
Na zalogi ves fotomaterijal. Razvijamo in kopiramo prvovrstno in poceni.
GENERALNO ZASTOPSTVO
ANTON BREMEC
Celje
Kupujte visoko kvalitetne radio-aparate!
Sftrugare, škrabade (glodare) in strojne
kliuiavniiaiie
prvovrstne delavce IŠČE tovarna SARTTD v Smederevu. — Nastop takoj.
NABAVA RADIOAPARATA
Ta znak kakovosti Vam bo
On je zanesljiv vodnik pri nakupu radioaparata Vsaki aparat, ki nosi ta znak je rezultat dolgoletnega znanstvenega raziskovanja, najboljšega dela strokovnjakov in izrednega poznavanja materijala. Znak kakovosti jamči kupcu za 3 važne prednosti:
JE SEDAJ OLAJŠANA!
olajšal nakup radioaparata!
V ta M radioaparat.katerega vi so ko razvita ne mika radio-industrijo Ubere so tsvoz, nosi to znak kot označbo tvoj« izredne kakovosti
1.	Edinstveno tehniško popolnost.
2.	Največjo protivrednost pri poljubni ceni
3.	Elegantno obliko in plemeniti materijaL
KDOR POSLUŠA RADI O, TA JE OBVEŠČEN O VSEM KAR SE DOGAJA PO SVETU.
ŠPORT
EESPEDICI JE
GODBA
snežks, galoše, cevi, jmeumatike i.t.d.
same od loo kg navzgor. — Ponudbe na BATA, Ljubljana, šelenburgova ul. 7
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
#
Umrla ml je mati, gospa
Kurent Marija
vdova po polic, stražnika
Pogreb bo v soboto, dne 2. novembra 1940 ob 3. url popoldne z 2al, kapele sv. Marije, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1940.
Francelj, sin.
f
Umrl je nad vse ljubljeni oče, stari oče, tast, gospod
Albin Hauptman
pek. mojster
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 2. novembra ob %4. nrl popoldne na domače pokopališče.
Jesenice, Ljubljana, Maribor, Beograd, dne 31. oktobra 1940.
Žalujoči: Albina, Ljubica por. Križ, hčeri; Ljuba, sin; Tone, zet ter ostalo sorodstvo.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani
razpisuje pri Krajevni bratovski skladnici na Jesenicah
mest© uridiiika
z juridično fakultetno izobrazbo, z neko-likšno sodno, odvetniško ali notarsko prakso, po možnosti tudi s prakso v kaki panogi socijalnega zavarovanja. Mesto je zamišljeno kot pogodbeno, plača po dogovoru; v ostalem veljajo določbe pravilnika za nameščence bratovskih skladnic (Službeni Ust št. 142/22 leta iz leta 1938).
Ponudbe z navedbo osebnih podatkov in z listinami o kvalifikaciji in dosedanjem službovanju naj se vlože pri Krajevni bratovski skladnici na Jesenicah do 30. novembra 1940.
GLAVNA BRATOVSKA SKLADNICA V LJUBLJANI
dne 31. 10. 1940.
POZOR!
Tudi vi lahko zaslužite poleg svoje službe. Potrebujemo krajevne zastopnike za šivalne in druge stroje. — Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje, pod: »DOBER ZASLUŽEK«.
NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA
krepilna pijača je
BERMET—VINO
ČRNINA IZ FRUSRE GORIL Sremskl Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja
B. M A R I N K O V,
Sremski Karlovci — Fruška gora.
Kdor se zavaruje, shranjuje!
udska samopomoč
zavarovalna zadruga z o. j. v MARIBORU — ALEKSANDROVA CISTA 47
v lastni palači naznanja smrtne slučaje svojih članov v mescu
septembru 1940
SIMONIC KARL, pos. sin, Murščak; MAYER ELIZABETA, zasebnica, Maribor;
TOPOVŠEK LEOPOLD, vlakovodja v pole, Maribor, Pobrežje; HOTKO IVAN, vžitkar, Globoko p. Brežice;
HEITER KAJETAN, pekovski mojster, Sv. Lenart v Slor. gor.;
VODEB BARBARA, prevžitkarica, Gorica p. Slivnica;
LAZAR ANTONIJA, žena žel. v pok., Ljubljana;
KORAT MARIJA, zasebnica, Gor. Gortina;
ČEPE ŠTEFAN, prevžitkar, Maribor;
PIANECKY MARIJA, soproga učitelja, Ljubljana;
SLEMNIK HELENA, vdova po delavcu, Breznica p. Preval je;
PRELOG J02EFA, posestnica, Grabe;
RAZLAG FRANC, lončar, Ljutomer;
KRUŠNIK FRANC, prevžitkar, Bevče p. Velenje;
ZAVŠEK BOŠTJAN, zasebnik, Slance p. Teharje;
ROTH ALOJZ, vpokojenec, Maribor;
BINDER ALOJZ, tov. preddelavec, Celje;
MARKOJA KATARINA, posestnica, Radoslavd;
GNUS MIHAEL, vžitkar, Pilštanj;
DERNJAČ HEDVIKA, vdova po šolskem upravitelju, Maribor;
ZORKO FRANC, vžitkar, Brezina p. Brežice;
MEŠKO MARIJA, zasebnica, Gajovci p. Sv. Marjeta nlte Ptuja:
OBŠTINT FRANC, prevžitkar, Gor. Leskovec;
MENCIN JANEZ, vžitkar, Dvorska vas p. Vel. LaSče;
MEDEN MARIJA, prevžitkarica, Maribor;
KOŠENINA LEOPOLD, poštni inšpektor v pok., Maribor.
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča zavarovalnina v skupnem znesku
din 190.000
Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1938 se izplača polna zavarovalnina — brez odbitka!
Kdor še ni član »Ljudske samopomoči« naj zahteva brezobveoao fat brezplačno pristopno izjavo!
H. Adama
TNICA
Detektivski roman
Karolino je imel za maščevalko krivice, ki se je bila zgodila nji in njenim prijateljicam. To je bilo res v duhu Robina Hooda. Toda tatvina biserov, prostaški rop dragocenosti, ki je last stare ženSke! Kako je mogla spraviti gospo Neilso-novo v zvezo s svojimi izgubami? To je bilo nekaj povsem drugačnega, nekaj mnogo, mnogo strašnej-šega!
Vendar: ali je bila res storilka? Želel si je, da bi mogel dvomiti o tem. Videl je bil, kako je stopila iz sobe, preden so pogrešili bisere, in ona je vedela, da jo je opazoval. Ali bi bila drugače priznala, da je bila v sobi? Saj se je izprva obotavljala in šele njegove oči so jo bile prisilile, da je prišla z besedo na dan. Trdila je, da se ji je pri spodnjem perilu nekaj utrgalo; to je bil seveda izgovor. Kajti, zakaj je morala iti prav v sobo gospe Neilsonovo, da uredi pokvaro?
Brez spanja se je premetaval na postelji in poslušal uro v stolpu, kako je odbijala četrt za četrtjo. Mislil je na ščemeči občutek, da, na radost, ki ga je bila obšla, ko je spoznal, da sta Karolina Ormesbyjeva in Robin Hood ista oseba. Ali zdaj; Preiskavo gostov je bil ubranil samo zato, da bi jo obvaroval razkrinkanja. Ponoči bo ogrlico go tovo vrnila. Morda je ta čas že storjeno. Nihče ne
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za fconzorec
bo zvedel, da je izmaknila bisere, samo njemu bo znano, kako je bilo. A tudi sam ne bo tega nikoli zanesljivo vedel Kaj,, če je bil vendarle kdo drug? In če jo ta drug prinese nazaj? On bo vkljub temu še naprej sumničil Karolino. Mar ne bi bilo mogoče, da je povsem nedolžna? Vroče je želel, da bi bilo tako, a kako naj se vede proti nji, dokler ne ve, pri čem je? Dolgo je trajalo, preden je zaspal, in ko mu je nazadnje uspelo, se ni bil z vsc?m svojim ugibanjem niti za korak približal rešitvi uganke.
Solnce je bilo že visoko na nebu, ko se je gos»?a Neilsonova zbudila in videla, da urna scbarica cd-grinja zavese pri oknu. Nekaj trenutkov je mežikala in premišljevala, kaj ima važnega povedati. Nato ji je mahoma vse jasno vstalo v spominu.
»Ada,« je reikla, »ali ni kaj viselo na moji kljuki?«
»Kako pravite, gospa? je dejalo dekle, misleč, da je napak slišalo.
»Vprašam, ali je kaj viselo na mojeh vratih?«
»Ne, gospa, nič ni viselo.«
»Je kašna... « Gospa Neilsonova je obmolknila. Zaupljivost proti dekletu je bila odveč, ako je bil storilec nemara položil ogrlico v cvetlični lonec. In če je ni bilo tam, je bilo vprašanje, kaj naj vobče stori.
Ada je opravila svoje posle in spet izginila. Z Elleno, drugo sobarico, sta govorili o čudnem dogodku.
»Kaj je neki pričakovala, avša stara?« je rekla Ada. »Menda je mislila, da ji bo kdo prinesel šo-
pek cvetlic in zaljubljeno pisemce? To bi se ji prileglo!« Rada je prebirala romane, takšne, ki so bili res romantični, prave, kar moči ganljive ljubezenske zgodbe.
Ko je bila spet sama, se je »stara avša« zavalila iz postelje — »zavalila« je edini pravilni izraz — in oblekla jutrnjo haljo. Nato je odracala k vratom, stopila na hodnik in skrbno pregledala lonec j s palmo; našla ga je praznega — samo palma je bi- j la v njem.
23
Čeprav so bili tako pozno legli k počitku, je večina domačih gostov skoraj še malce prej kakor po navadi prišla k zajtrku. Vsak se je skušal delati, kakor da se ni zgodilo nič nenavadnega. Pri , mizi sta stregla sluga in eno izmed deklet, tako j da niso mogli govoriti. Nekateri izmed moških so i se spogledovali in vprašujoče dvigali obrvi, toda j odgovarjalo ji mje le komaj opazno skomiganje z rameni. Nihče ni vedel ničesar novega. Niti gospoda Sumersa niti Dafne ni bilo videti, kar je goste še posebno vznemirjalo. Tudi gospa Neilsonova se ni pokazala, a pri nji ni bilo to nič čudnega, ker je rada zajtrkovala v postelji.
Mahoma je stopila Dafna v sobo. »Dobro jutro vsem skupaj,« je rekla z nekam poparjenim glasom in sedla za mizo. Njeno vedenje je odgovarjalo na vprašanje, ki je bilo vsem na ustnicah, toda gospod Bickerton je hotel priti stvari do dna.
»Gospa Neilsonova še ni prišla dol,« je omenil i kakor mimogrede, »upam, da se spet bolje počuti?«
»Na žalost ne,« je odgovorila Dafna. »To je hudo razočaranje.«
Več o dogodku niso govorih. IzkušaH so se pomenkovati o vremenu in o tem, kaj se obeta za-stran današnje tekmovalne igre z moštvom iz Woltona, a to so bila jalova prizadevanja. Vse takšne in podobne reči niso nikogar več zanimale.
Moški so drug za drugim izginili na teraso ter jeli v majhnih skupinah rešetati dogodek. Biserna ogrlica ni bila vrnjena, tat je očitno držal svoj plen. Po tem takem ni šlo za šalo in sum je padel zdaj bolj ali manj na vsakogar izmed njih. To je bilo mučno da nikoli tega.
»Vaša misel, naj damo tatu priložnost, da blagohotno vrne bisere, je bila prav čedna,« je rekel gospod Bickerton Petru Greyu. »Upam samo, da jih ni ta čas že spravil iz hiše.«
Peter je bil nad jalovostjo svojega predloga globoko razočaran; ves dogodek mu je moreče ležal na duši. Pri zajtrku je opazoval Karolino, a ta je bila vsaj tako neprisiljena kakor ostali. Govorila nista bila nič.
»Kaj mislite o tej stvari?« je vprašal Bicker-tona.
»Pred časom sem videl v reviji zabaven prizor,« je ta odvrnil. »Neka gospa je priredila večjemu številu svojih prijateljev, ki so bili na pogled močno ciganski, družaben večer; pri tem je nenadoma pogrešila dragotino, ki jo je imela na sebi. Bila je podobnih misli kakor vi in je rekla: »Ne maram se spotikati ob malenkosti. Saj se precej dobro poznamo, gotovo me razumete, kaj mislim.
»Jutra« Stanko Vuuat. - Za Narodno uskiuno £*. cL kol uskarnaija Fran Jeran - Za uiserauu del je odgovoren Alojz Novak. — V* » I^uMjanL