Leto XVM štev. 87
ui>ravuisivu. ujubijana, Hnatijeva olica 5. — Teletoo št 3122, 8123, 8124. 3125. 3126. uiseratn) oddeiea: LJubljana, fielen-burgova OL 3. — Tei 3492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica
31. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica ftt
2. — Teletoo St 190. trtačunl prt poŠt ■iek sa vodih: LJubljana St 11.842, Praga fiislo 78.180, Wipr> iaY241
Poljska in Francija
Nemški, avstrijski in madžarski listi naravnost tekmujejo, kako bi nameravanemu potovanju francoskega zunanjega ministra Barthouja v Prago in Varšavo obesili popolnoma drug namen in pomen, nego mu ga je treba pripisati po vsej pravici. Po mišljenju imenovanega tiska bo Poljska ministru Barthou-ju brez ovinkov naznanila, da v bodočnosti ne bo več plavala v francoskih vodah, ker se zaveda, da ima sama ravno toliko pravice do naslova in gest velesile kakor Francija. Poljska se po vesteh tega časopisja pripravlja, da usko-či v revizionistični tabor in usmeri svojo politično linijo vzporedno z Berlinom in Budimpešto. V zvezi s tem preokre-tom — pravi isto časopisje — je že tudi zadnji konflikt med Poljsko in Češkoslovaško, s katerim so dali v Varšavi razumeti, da je odslej konec prijateljskega sožitja in da si je Poljska poiskala drugih in zanesljivejših prijateljev.
Kakor se vidi, so revizionisti stavili vse svoje nade na rečeni konflikt, ki so ga šovinisti v Krakovu izzvali brez povoda ter s svojim krikom spravili celo poljsko uradno agenturo do nepremišljenih izjav. Ta nesporazum pa bo nedvomno prav kmalu izčrpan in ena izmed Barthoujevih nalog je gotovo tudi posredovati v sporu, da bi Varšavi olajšal umik iz zagate, v katero so vlado nagnali prenapeti kričači. Kljub temu pa v ostalem ni niti najmanjšega povoda za domnevo, da bo Barthou v Varšavi izvedel novice, ki bi bile podobne odpovedi zavezništva in prijateljstva med Poljsko in Francijo.
To so pač pobožne želje, ki jim pa v vsem nasprotujejo glasovi, prihajajoči iz Poljske. Poljska javnost naravnost pozdravlja Barthoujev prihod in se nadeja, da bodo ob tej priliki ne le obnovljeni, marveč še ojačeni stari fran-cosko-poljski stiki. Dosedanji kurz francoske politike r, pod Boncourjem res precej zanemaril Poljsko in ob zaključku znanega pakta četvorice, ki je ostal na papirju, so Poljaki z nejevoljo vzeli na znanje neodločno stališče Francije. Vendar pa se Poljska nikoli ni bila toliko oddaljila od Francije, da bi bilo utemeljeno zmagoslavno veselje nemških in madžarskih listov. Ako bi Poljska prešla v revizionistični tabor, bi to seveda pojačilo prizadevanja po reviziji, obenem pa bi Poljaki priznali upravičenost nemških zahtev glede nove ureditve poljsko-nemške meje. S tem bi bili okrepljeni najhujši neprijatelji Poljske in v Varšavi niso tako kratkovidni, da bi ne izmerili dalekosežnih posledic, izhajajočih iz tako usodne spremembe politične linije.
V deliriju zmage plavajo zlasti Madžari, ki že odkrito pišejo o delitvi Slovaške med Poljsko in Madžarsko, s čimer da bi se vzpostavili tradicionalni dobri odnošaji med obema narodoma. Sličnih netaktnosti iz Budimpešte je svet že tako zelo vajen, da ne vzbujajo več nikakršne pozornosti. Madžari pa so vendar dobili iz ust slovaškega opozi-cionalca Hlinke odgovor, da je bil slo-vaško-madžarski zakon zelo nesrečen in da ga Slovaki ne nameravajo obnoviti nikoli več, pa naj se predlaga tudi pod krinko poljsko-madžarske delitve. V ostalem so nesmisel o delitvi spustili v svet sami Madžari in na Poljskem je ta predlog naletel samo na preziren posmeh, kajti »delitev« bi se po peštanskih načrtih morala izvršiti tako, da bi Madžarska segate do nekdanje gališke meje.
Tudi povprečnemu državljanu na Poljskem je jasno, da država ne more oklevati, kadar se je treba odločiti za nemško ali francosko prijateljstvo. Kljub desetletni nenapadalni pogodbi Poljaki dobro uvidevajo, da jih ta pogodba ne more čuvati pred nemškimi pretenzija-mi, ki se bodo pojavile s prejšnjo silo, brž ko si Nemčija nekoliko opomore in ako se politične prilike v Evropi kakorkoli izpremene v korist Nemcem. Ne glede na pogodbo je znano, da položaj poljskim sto tisočem v Nemčiji nikakor ni olajšan in da nemški vojni proračun tako opasno rase, kakor da se v Berlinu pripravljajo za vojno v najbližji bodočnosti.
Poljski listi zato s poudarkom beležijo francoske glasove o Barthoujevem potovanju. Francija si je popolnoma svesta velikega pomena, ki ga ima za evropsko ravnotežje francosko-poljsko prijateljstvo. Spoznava in priznava po-greške Boncourjeve ere ter si prizadeva popraviti jih, za kar je najboljši dokaz Barthoujeva pot v Varšavo. Pariški list »Ordre« je nedavno v daljšem članku obravaval skupne interese Poljske in Francije, pri čemer je zaključil z naslednjim značilnim stavkom: »Naj bo to nekaterim Poljakom všeč ali ne, toda usoda Poljske je tesno zvezana z usodo Francije in Poljaki ne morejo izdati Francije, ne da bi s tem izdali tudi svojo domovino.« Ta izjava, kakor tudi drugi članki francoskega tiska, je napravila v poljski javnosti globok dojem in mnogo doprinesla k spoznanju, da eksistenca nevarnega skupnega sovraž-
Ljubljana, sreda 18.
1934
Cena Din
ZNAKI BALKANSKE SOLIDARNOSTI
Ponten potovanja našega zunanjega ministra v Ankaro - Vožnja skozi Bolgarsko in prihod g. Jevtiča v Carigrad
Sofija, 17. aprila. AA. Jugoslovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtid je potoval po vsem Bolgarskem ob splošnem zanimanju in simpatijah prebivalstva. Na vseh postajah od Sofije do Svilengrada so se zbirale velike množice, ki so upirale poglede v voz jugoslovenskega zunanjega ministra. Splošno poudarjajo, da je Jevtid prvi aktivni jugoslovenski minister, ki je potoval čez vso Bolgarsko. Do Plovdiva sta ga spremljala razen sofijskih novinarjev podšef protokola Milko Georgijev in jugoslovenski poslanik v Sofiji Aleksander Cincar-Markovič. Peron je bil poln občinstva. Takoj po prihodu vlaka je pozdravil g. Jevtiča plovdivski okrožni načelnik, nakar ga je predsednik plodivskega sejma povabil, naj na povratku iz Ankare obišče seiern. Minister Jevtič se je živahno zanimal za to prireditev in za gospodarske razmere na južnem Bolgarskem. Podobno so sprejeli ministra tudi na drugih postajah.
Slovesen sprejem
v Carigradu
Carigrad, 17. aprila, AA. Vlak, s katerim potuje minister Jevtič, je zapustil bolgarsko ozemlje snoči ob 20.40. Ob 22.25 je prispel na postajo Kara ga 1, ki je predmestje Jedrena. Tu sta ministra pozdravila direktor turškega zunanjega ministrstva Rešid Asir-bej v imenu zunanjega ministra Ruždi-beia in jedrenski prefekt.
Davi ob 10.30 po vzhodnem času sta minister Jevtid in njegova soproga prispela v Carigrad. Čeprav je uradni sprejem nameravan šele v Ankari, je bil tudi v Carigradu zelo prisrčen. Na postaji so ju pozdravili carigrajski valija Šukri paša, pomočnik ca-rigrajskega prefekta Ali Riza bej, upravnik policije, mnogi višji oficirji, višji uradniki in druge ugledne osebnosti. Sprejema so se nadalje udeležili jugoslovenski generalni konzul z osobjem konzulata, češkoslovaški konzul in člani carigrajske jugoslovenske kolon je. Ge. Jevtičevi so izročili več lepih šopkov cvetk. Na peronu se je zbrala tudi velika množica, ki je jugoslo-venskemu ministru burno aklamirala. Po pozdravnih govorih in krajših razgovorih sta se minister Jevtič in njegova soproga odpeljala v hotel »Pera Palače«. V mestu so mnoga javna in privatna poslopja okrašena z jugoslovenskimi in turškimi zastavami.
Okoli 11. je minister Jevtid v spremstvu carigrajskega valije položi! venec na spomenik republike na trgu Taksimu. Ob 13. je sprejel v prostorih jugoslovenskega generalnega konzulata zastopnike turških listov in jim iziavil, da je smoter njegovega potovanja v Turčijo sestanek z zunanjim ministrom Tevfikom Ruždi bejem. Njegov obisk pa ni zgolj dejanje vljudnosti, temveč tudi in še bolj manifestacila prisrčnega prijateljstva med Turčijo in Jugoslavijo. Izrazil je svoie občudovanje zaradi na-
Misija Tltulesca v Parizu
V Imenu Male antante bo razpravljal s francoskimi državniki o vseh aktualnih problemih mednarodne politike — Bojazen Italije
Pariz, 17. aprila d. Snoči je prispel v Pariz rumunski zunanji minister Titulescu. Njegovemu obisku pripisujejo glede na bližnje potovanje Barthouja v Vzhodno in Srednjo Evropo zelo velik pomen, ker smatrajo, da bo v razgovorih s francoskimi državniki razpravljal kot mandatai Male antante o vseh razorožitvenih in varnostnih vprašanjih, kakor tudi o podunavskem problemu. Zatrjuje se, da bo o njegovih razgovorih izdan v prihodnjih dneh skupen komunike.
Prihod Titulesca je izzval zlasti v krogih, ki se zbirajo okrog italijanskega poslaništva v Padzu, na-j.resnejšo pozornost. Iz teh krogov izhajajo vesti, da bi mogel Titulescu ikot zastopnik Male antante in balkanske. zveze toliko vplivati na Doumer-gueja in Barthouja, da bi se Franoija v raz-orožitvenem pogledu znova oddaljila od Italije, kar je bilo v smislu poslednjih poročil francoskega tiska pričakovati, ko se je že javno razpravljalo, da prizna Francija status quo v oborožitvi, če s& vpoštevajo njene zahteve glede jamstev.
Poleg tega se zatrjuje, da se bodo Titu-lescovi razgovori z Doumerguejem in Bart-houjem nanašali predvsem na odnošaje držav balkanske zveze napram Bolgariji. V tem pogledu je prav zanimiva italijanska grožnja, da .bi se mogla razorožitvena pogajanja razbiti, če bi se pričel izvajati nov pritisk na Bolgarijo, da se priključi k balkanski zvezi, ker bi bil v tem primeru sleherni nadaljnji italijanski politični vpliv v Sofiji doce>Ia onemogočen.
Minister Titulescu je bil danes dopoldne v EMzejski palači sprejet od predsednika republike Lebruna, ki ga je pri držal na kosilu. Pri tem je bilo tudi določeno, kdaj se sestane s francoskim zunanjim ministrom
Barthoujem-
Pariz, 17. aprila č. Posetu rumunskega zunanjega ministra Titulesca pripisujejo vsi politični in diplomatski krogi velik pomen, ker smatrajo rumunskega zunanjega ministra ne le kot zastopnika Rumuni-je, marveč vseb držav Male antante. Njegovi razgovori v Parizu, ki so se pričeli danes, se nanašajo na vsa pereča vpraša-
nja mednarodne politike, zlasti pa na ponovno oboroževanje Madžarske ln Avstrije, napram kateremu mora Mala antanta še posebej zavzeti svoje stališče. Titulescu se je že danes dopoldne sestal z ministrskim predsednikom Doumergueom. Popoldne se je sestal z zunanjim ministrom Barthoujem, za jutri pa so napovedani sestanki z maršalom Petani m in z ministri Herriotom, Lavalom in Tardleujem.
Glede na Tltulescov poset v Parizu Je »Intransigeant« objavil daljši članek, v katerem ugotavlja Titulescu prizadevanje za konsolidacijo Male antante kakor sploh za ohranitev miru in reda v Srednji Evropi. V Ženevi je pripravil tudi vse za priznanje Sovjetske unije s strani držav Male antante.
Tudi Tatarescu odpotuje v inozemstvo
Bukarešta, 17. aprila p. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo v prihoi-njih dneh izvršena po želji ministrskega pradsedniKa dr. Tataresca manjša rekonstrukcija vlade. Takoj nato bo odpotoval ministrski predsednik v inozemstvo io službeno posetil zavezniške države, predvsem Beograd, Prago in Pariz.
Na včerajšnji seji poslanske zbornice 'e podal Tatarescu pomirljiva pojasnila o notranjem političnem položaju in sporočil, da bo zasedanje parlamenta zaključeno 28. t- m. Zavrnil je odločno tudi vse vesti, da bi bil položaj njegove vlade ogrožen in izjavil, da odpotuje 1. maja v inozemstvo.
Kakor izjavljajo na poučenih mestih, bo Tatarescu odpotoval najprej v Pariz, kjer bo stopil v stike s francoskimi državniki Njegovi razgovori se bodo nanašali na gospodarska, kakor politična vprašanja, zlasti pa tudi na stališče Francije glede na razvoj balkansKe politike. Ob tej priliK se bo dogovoril tudi glede obiska francoskega zunanjega ministra Barthouja v Bu karešti ter informiral francoske državnike o razgovorih, do katerih bo prišlo pri obisku poljskega zunanjega ministra Becka v Budimpešti. Barthou in Beck bosta po-setila Bukarešto sredi meseca maja. Ni izključeno, da bosta tudi grški in turšk" zunanji minister Maksimos in Tevfik Ruždi bej, v mesecu maju obiskala ruimunsko prestolnico.
Nemčija In Bolgarija
Nemčija za tesnejše sodelovanje z Bolgarijo — Podpiranje sporazuma z Jugoslavijo
Berlin, 17. aprila w. Vesti Reuterjevega urada, da se bo bolgarski ministrski predsednik Mušanov po svojem posetu v Parizu in Londonu, ustavil tudi v Berlinu, od-odkoder bo krenil v Budimpešto in Rim, se potrjujejo. Domnevajo, da je poset Muša-nova v Berlinu v zvezi z razgovori, ki jih je imel pred Kratkim bolgarski kralj v nemšlkem glavnem mestu in ki so dovedli do poglobitve tradicionalnega prijateljstva med Nemčijo in Bolgarijo. V ospredju razgovorov v Berlinu bo gospodarsko sodelovanje obeh držav. Govori se, da je nameravana velika nemško-bolgarska kom
nika zahteva solidarno politično postopanje in medsebojno zaupanje. Prav v nasprotju z vestmi nemških listov se na Poljskem pripravljajo na sijajen sprejem francoskega zunanjega ministra in javnost je enodušno mnenja, da bo nie-gov prihod znatno okreoi1	»H-n-
teljstvo in zavezništvo.
predka v Turčiji, doseženega v dobi. odkar se je veliki voditelj turškega naroda Mu-stafa Kemal paša izkrcal v Samsunu. Naposled je izrazil svoje spoštovanje do Ke* mal-paše in njegovih glavnih sodelavcev ter naprosil novinarje, naj sporoče turškemu narodu njegov pozdrav in njegove najlepše želje za nadaljnji razvoj in napredek turškega naroda.
Opoldne je generalni konzul kraljevine Jugoslavije v Carigradu g. Lazarevic priredil na čast zunanjemu ministru Jevtiču obed. ki so se ga udeležili tudi jugoslovenski poslanik v Ankari dr. Miroslav Janko-vid, ravnatelj političnega oddelka Marti-nac. osebni tainik zunanjega ministra Slavko Kojic, ravnatelj kabineta zunanjega ministra turške republike Rešid Ašir-bej in druge ugledne osebnosti
Po obedu sta si minister Jevtid in njegova gospa ogledala Carigrad in niegove zgodovinske znamenitosti.
Pozdravi turškega tiska
Carigrad, 17. aprila. AA Vsi carigrajski listi objavljajo članke, posvečene prihodu jugoslovenskega zunanjega miniistra g. Bogoljuba Jevtiča. Posebno pozornost so mu posvetili listi »Djumhurijet«, »La Turquie» in »Le Journal d' Orient«. Skoraj vsi so objavili tudi sliko zunanjega ministra Jevtiča in njegov življenjepis. List »Aksam« je objavi! uvodnik, v katerem pravi med drugim:
Naročnina zna&a mesečne Din 25.— Za tnozemstvr Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. reletoi 3122. 3123. 3124. 3125, 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. releton st. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1 Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pi tarifu
S posebnim zadovoljstvom pozdravljamo poset jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča, ki bo okrepil zveze med Jugoslavijo in novo Turčijo ter cbenem utrdil temelje za trajen mir na Balkanu.
List utemeljuje nato obširno pomen -balkanskega pakta in vlogo, toi jo je pri sklenitvi tega važnega mednarodnega afcta igral g. Jevtič, pri čemer naglasa veliko razumevanje, ki ga je pokazal za balkansko solidarnost in za evropski mir.
članka* opisuje podrobno dosedanje sodelovanje Jugoslavije in Turčije za okrepitev balkanske solidarnosti in miru na balkanskem polotoku. Ministru Jevtiču gresta za to delo posebna čast in priznanje. Ob koncu poudarja list. da ni med Turčijo in Jugoslavijo nikakih spornih vprašanj in da je za obe državi zato popolnoma odprta pot za koristno in plodno sodelovanje pri nadaljnjem delu za okrepitev miru. Sedanji obisk g- Jevtiča v Turčiji je, če se izvzame lanski sestanek državnih poglavarjev. prvi uradni obisk enega izmed odgovornih voditeljev kialjevine Jugoslavije v turški republiki
O čem bosta razpravljala Jevtič in Ruždi bej
Pariz, 17. aprila p. »La Republique« se v daljšem članku bavi s potovanjem Jugoslovenskega zunanjega ministra v Ankaro in piše, da bosta gg. Jevtič in TevflK Ruždi bej razpravljala med drugim o položaju v Grčiji v zvezi z balkanskim paktom ter o pristopu Bolgarije, ki je že Izrazila željo, da bi se pridružila balkanskemu paktu. Jugoslovenski parlament bo ratificiral balkanski pakt takoj po povratku zunanjega ministra iz Ankare.
penzacijska pogodiba, po kateri bo Nemčija dobavila Bolgariji železniški material za 22 milijonov mark, za enako vsoto pa bo prevzela v Bolgariji tobačne zaloge. To je edini točno določeni problem za predsto-ječa pogajanja. Razumljivo je, da bo imel Mušanov poset tudi svojo politično stran. V zvezi s tem beležijo listi abližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki se je priček-z velikopoteznimi medsebojnimi poseti novinarjev, umetnikov in znanstvenikov obeh narodov. Oba naroda vidita v tem kultur nem sporazumu. Ki nima za podlago no benega političnega pakta, gotovo jamstvf za balkanski mir. Ta prizadevanja so na šla v Berlinu največje razumevanje, kei vodi nemško vlado enaka misel zbližanii od naroda do naroda, dočim odklanja usta novitev blokov v Evropi, ker bi morala ta ka paktomanija dovesti do ogroženja m: ru in do političnih borb za nadoblast.
Povratek Papena iz Itnffje
Berlin, 17 aprila A A. Državni podtajniK Papen se je vrnil z letalom iz Italije.
Francija na razpotju
Pred težavno odločitvijo: novo popuščanje ali vztrajnost v zahtevi po brezpogojnih jamstvih varnosti
Pariz, 17. aprila, k. Ožji ministrski odbor, v katerem sta tudi .bivša ministrska predsednika Herrioi in Tardieu, je končal pro-uče\anje francoske note, v katerli bo francoska vlada na željo angleške vlade podrobno pojasnila svoje stališče glede jamstev varnosti, ki naj jih vsebuje bodoča razorožitvena konvencija. Listi so objavili že vse mogoče domneve o konkretnih zahtevah francoske vlade, vendar pa doslej o zahtevanih garancijah ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Se vedno ni rešeno vprašanje, a.i j? oportuno, da bi Francija zahtevala tudi jamstva, ki bi v primeru prekr-šitve konvencije zahtevala vojaško intervencijo pogodbenih strank, zlasti pa intervencijo Velike Britanije. Kakor znano, se tak'm garancijam v Angliji še vedno proti vi-io, čeprav je Anglija svoje stališče spričo silnega porasta nemških vojaških proračunov že znatno izpremenila. Kakor poroča »Notre Temps«, se francoska vladi nikakor ne more odločiti, aili naj vztraja pri svojih zahtevah, ali pa naj znova
popusti. Prav zaradj tega je bila današnja seja ministrskega sveta toliko večiega pomena. Pri razpravi so se pojavile tri teze: Barthou - Doumerguejeva. po kateri naj bi se v kompenzacijo za pristanek na francoske zahteve glede jamstev priznal poslednji angleški načrt, ki določa izvesten status Quo v oborožitvi, Herriotova, ki se zavzema za poslednji esktremni poizkus, da se izvede razorožitev, in Tardieujeva teza, da je najbolje, če Francija sploh ne podpiše nikake konvencije, da si tako ohrani popolnoma proste roke.
London, 17. aprila. AA. Reuter poroča, da bo francoska vlada v svoji najnovejši noti Veliki Britaniji glede varnosti in jamstev predlagala«, naj se dosedanja direktna pogajanja med vladami prekinejo. Razorožitveno vprašanje naj se vrne na razorožitveno konferenco. Francoska vlada zahteva jamstva varnosti, bo pa tudi proti vsemu, kar bi dovoljevalo ponovno oborožite* Nemčije.
Napetost v Ameriki
Rooseveltovi sanacijski ukrepi so naleteli na silen odpor industrije — Stavkovno gibanje
New York, 17. aprila, r. Odpor proti Rooseveltovi m gospodarskim ukrepom zavzema vedno večji in nevarnejši obseg. Na eni strani se brani industrija sprejeti Roo-seveltove ukrepe, ki določajo povišanje delavskih mezd ob istočasnem znižanju delovnega časa, da bi se na ta način na eni strani omilila brezposelnost, na drugi strani pa povečala konzumna moč širokih množic. Zadnje tedne so se vršila pogajanja, ki pa niso uspela. Veleindustrija, od katere so odvisne vse manjše industrije, zlasti pa kartelirana podjetja, grozi z ustavitvijo obratovanja, ako vlada ne popusti v svojih ukrepih. Včeraj so bila pogajanja z zvezo industrijcev prekinjena. Industrijska zveza, v kateri je včlanjenih 250 največjih industrijskih podjetij, je sklenila v znak protesta proti ukrepom vlade z jutrišniim dnem ustaviti delo v vseh podjetjih. S tem bi bilo nad 150.000 delavcev vrženih na cesto.
Se bolj poostren je položaj v premogov-
ni industriji. Tudi v tej panogi pogajanja niso uspela. Položaj pa je zlasti poostrilo dejstvo, da se je delavstvo postavilo na stran vlade in stopilo v stavko, še predno so mogli podjetniki izvesti svojo grožnjo z ustavitvijo obratov in izprijeni delavstva. Samo v Alabami stavka nad 80.000 rudarjev. Delavstvo je skrajno ogorčeno nad početjem industrijskih magnatov. V teku zadnjih dni je prišlo v mnogih industrijskih centrih do krvavih izgredov, ki imajo že docela značaj revolucije. Ker so se povsod pojavili komunistični agitatorji, ki hujskajo delavstvo k revolucionarnim dejanjem, se je guverner brzojavno obrnil na predsednika Roosevelta in prosil za takojšnjo intervencijo in vojaško pomoč, obenem pa nad vso pokrajino proglasil obsedno stanje. Položaj je skrajno napet. Oblasti se boje, da bi se revolucionarni pokret razširil tudi na druge države, kar bi moglo dovesti do ne-doglednih zapletljajev
Zastopnik DN v Beogradu
Beograd, 17. aprila. V Beograd se je pripeljal Leon Steinig. član tajništva Društva narodov. Tajnik pripada socialn; sekciji Društva narodov in potuje po srednji Kv-ropi, da se seznani s pridelovanjem in izdelovanjem mamil v posameznih državah. Oglasil se je v zunanjem in trgovinskem ministrstvu, kjer je dobil vse podatke, ki zan!majo Društvo narodov.
Pred diktaturo v Grčiji?
Beograd, 17. aprila k »Politika« poroča, da je notranje-politični položaj v Grčiji postal zelo resen ter da so zaradi tega izjave ministrskega podpredsednika in vojnega ministra Kondilisa ter Mihalakopulo-sa. ki sta kritizirala parlamentarizem v Grčiji ter se zavzela za diktatorski režim, na-nravile v vsei grški javnosti globok vtis. Po \tenah krožijo vesti da nameravajo Me-taxas, Kondilis Hagikiriakos in Mihahko-nulos proglasiti diktaturo Ta sorememoa rež'ma pa nai bi se izvršila s pomočjo parlamenta kjer naj bi se sedanji vladi izrekla nezaupnica
Vladni listi sicer demantirajo take govorice. istočasno na beležijo da ie Meti\as zelo nezadovoljen z vlado Tsaldarisa. Ka-
fandaris in Papanastasiu sta izjavila, da ne verujeta, da bi mogla diktatura v Grčiji uspeti. Tudi predsednik vlade Tsaldaris je demantiral glasove o diktatorskih poizkusih in je tisku celo svetoval, naj se javnost ne vznemirja. Vendar pa te izjave, kakor vse kaže, položaja za sedaj niso izpreme-nile.
Vojna v Južni Ameriki
Buenos Aires, 17. aprila g. Po bolivljskih vesteh se Je bitka pri Las Concitas končala z zmago bolivijskih čet. Bolivijci označujejo to bitko kot eno najbolj krvavih v vojni za Gran Chaco. Paragvajci so imeli nad 3000 mrtvih. Čeprav prihajajo od paragvajske strani nasprotne vesti, vendarle prevladuje mnenje, da je položaj paragvajskih čet zelo neugoden, zlasti ker so čete zelo oddaljene od svoje baze za do-vor
Poljsko sodišče v Gdansku
Berlin, 17. aprila AA. Iz Gdanska poročajo. da je tamošnji senat na podlagt sporazuma s Poljsko izza septembra lanskega leta dovolil poljski narodni zvezi v Gdansku. da otvori posebno sodišče, ki bo pristojno za spore med poljskimi državljani.
Ljudska univerza Zveze kulturnih društev
Drugi dan narodno-prosvetnega vzgojnega tečaja ZKD v Ljubljani — Zanimiva in koristna predavanja
Ljubljana, dne 17. aprila.
Včerajšnjemu poročilu o poteku dela na naclonalno-političnem tečaju, ki ga je organizirala ZKD za mlade funkcionarje svojih društev lz vse banovine, moramo na kratko še dostaviti, da je včeraj Kot zadinji predaval še g. dr. Pavle Pestotnik o zgodovinsko zanimivem in idejno pomembnem zaglavju »od Mahniča do žerjava«. Po obširnem uvodu, v katerem je očrtal zgodovino političnega prebujenja med evropskimi narodi, je predavatelj prešel na genezo slovenskega političnega razvoja, ki se v svojih prvih početkih oslanja pri nas na naše slovstvo in se veže v tej dobi na imena Prešeren, Levstik, Stritar, Tomšič, Zamik, Jurčič, Tavčar. V zanimivih izvajanjih je predavatelj orisal zgodovino slovenskega tiska, nato pa prikazal nastop in razmah našega Sokolstva, ni pomeni v pravem pomenu besede pričetek velikega na-flg^valmega gibanja pri nas. Nazorno ie predavatelj prikazal narodni o enotnost, ki je trajala približno do 1. 1885., nastq? dr. Mahniča ln pričetek politične diferenciacije. G. predavatelj bo svoj referat še nadaljeval.
Današnji dan je bil posvečen ra^ravi o z>diravstvemih in socialnih vprašanjih, šef Higienskega zavoda dr. Petrič je predaval o socialni higieni na deželi. Predavanje Je bilo združeno s poučnim filmom in se Je vršilo zato v dvorani kina Matice. Predavatelj je slikal žalostne zdravstvene razimere po naših vaseh in naglašal potrebo po žilavem delu za izboljšanje. Na koncu je predavatelj dal še nekaj konkretnih navodil o tem, kakšni ukreni so potrebni za izvedbo asanacijskih del na vaseh, ln pokazal prijeten in zanimiv film o tem, kako mora imeti urejen svoj obrat današnja vas, ki hoče biti resnično moderna in napredna.
Nato je spet v dvorani Kazine govoril mestmi zdravnik dr. M i s nekaj iskrenih besed mladim fantom in možem o vprašanjih spolnega zdravja in o spolnih boleznih, ki bo enako nevarne za dušo kakor za telo. Dokazoval je potrebo pametne vzgo je glede teh vprašanj, ki se tičejo korenin našega življenja in jim Je zato treba naravnost in resno pogledati v obraz.
Za njim ie dr. • A 1 n j e v i č predaval o
vprašanju socialnega zavarovanja na deželi. V svoiih temneramentnih izvajanjih se je dotaknil bolezenskega in invalidnega ter še ne izvedenega starostnega ln brezposelnega zavarovanja. V zvezi z reformo socialnega zavarovanja pa je potreben tudi zakon o minimalni mezdi. Strokovne organizacije odločajo po zastopnikih delojemalcev o praktičnem izvajanju zakonodaje. Zato mora biti skrb za povadigjo delavskega strokovnega gibanja obča narodna skrb.
Popoldansko delo tečaja se je pričelo a predavanjem dr. Stojana Bajiča: »Uvod v socialno politiko«. V marKa.ntnih obrisih Je predavatelj razložil pomen ln namen soeialno-političnega dela in očrtal razvoj sociaino-političnih idej v zadnjih dveh stoletjih. Podal je karakteristiko glavnih sodobnih smeri v socialni politiki in prikazal njih rast in propast ob dejstvih najnovejšega političnega razvoja v evropsikih državah. Nasiproti marksistični tezi o delitvi družbe na dva razreda in o nujnosti razrednega boja je predavatelj poudaril, da se v modernem političnem svetu zmerom učinkoviteje uveljavlja teza o enotnosti družbe ln dela in o nujnosti sodelovanja podjetniških in delavskih slojev. Vzporedno s prodiranjem tega naziranja pa so javlja tudi zahteva, da se mora družabna proizvodnja iz dosedanje anarhije preokre-niti v načrtno gospodarstva
Zadnji je danes predaval vnovič mestni zdravnik dr. M i s, ki je ob nazornih primerih predočil poslušalcem, kaj more in mora vsaic posameznik v narodu storiti za sebe in preko sebe za splošnost. Z vidika moderne evgenike ter duševne in telesme higiene je mladim narodnim delavcem nanizal dosti živih in konkretnih napotkov, kako je treba živeti in delati za zdiravje samega sebe, da s tem človek pomaga Ja-čiti tudi moč in odpornost svojega naroda.
Ves načrt dela v tečaju, ki traja do četrtka, je urejen tako, da imajo udeleženci po petih urah predavanj, ki se vrše dopoldne in popoldne, vsak večer priliko, da se udeleže kakšne umetniške prireditve ln se tako pobliže seznanijo s kulturnim dejanjem in nehanjem Ljubljane. Tako so snoči v velikem številu prisostvovali koncertu zemunskih pevcev, noooj pa so poslušali »Libušo« v operi
Morilec sodnika Princea ubit?
Nova senzacija v aferi Staviskega - Izpoved avtomobi-lisla o skrivnostnem dogodku na meji
Kako so šteli koroške Slovence
»Najmodernejši način rešitve manjšinskega vprašanja«
Pred ljudskim štetjem v Avstriji, ki se je vršilo 22. marca, je »Jutro« v daljšam clauKu opisalo zahteve slovenske narodne manjšine na Korošikem glede ua izvedb j ljudskega štetja ter pri tem tudi navedlo, da so se Slovenci na Koroškem kolikor toliko zamajali na obljube o varovanju njihove aaredne samobitnosti. »Koroški Slovenec« je tedaj med drugim zapisal tudi tole:
Smo danes — hvala Bogu — ven ix dobe, ki je računala s pjezmuui številkami in ji prav nač ni bilo mar za njihovo vsebino. Nova doba mora biti pravičnejša.
Upanje na pravičnejšo novo dobo pa se Je popolnoma izjalovilo. Zadnji" »Koroški Sloveaiec« piše o ljuoskem štetju tako-le:
»Skoda Je, da bodo rezultati štetja znani šele po letu dni. Svet bi imel iz številk jezikovne pripadnosti naše dežele priliko, da prouči najmodernejši način rešitve manjšicjskega vprašanja. Ne čudimo se, da so naii prijatelji v deželi prvi izgubili potrpljenje in segli po najučinkovitej£>ei" sredstvu. Zakaj bi se v duhomornem Ln zamudnem delu ubijali s to boro manjšino v deželi. Je vendar enostavnejše znižat.' število koroških Slovencev v uradni srati-sliki in manjšino zbrisati z jezikovnega zemljevida.
To so prvi utisi Izza zadnjega štetja. Leta 1880. nas je bilo uradno 6e «5.000 leta 1910 še GS.OOU, trinajst let pozneje komaj še 37.224 in leta 1934 Pa le ie borih par tisočev. Statistika bo torej tokrat pravilno navedla število živine naših krajev, ker so komisarji dobro šteli bike med bike. teleta med teleta in pujske med prasce. Manjkalo bo le ljudi, ki tod prebivajo ia se v vsakdanjem življenju imenujejo Slovenci. Morda upravičeno dvomimo, da bo kancelar uslužmosti komisarjev in predstavnikov politične oblasti v deželi in občinah vesel, ko so njegovo postavo tako goroatasno in duhovito raztolmačili in storili zase res celo delo! Kako naj sedaj varuje narodno samobit koroških Slovencev, kar je obljubil na zborovanju v Beljaku, 6e pa so ti Slovenci čez noč Izginili kakor kafra ln jih kratkomalo ni več? In veliki svet se bo sedaj že moral zadovoljiti s števnimi komisarji in svetniki, ki so odredili, da se izmed štiridesetih evropskih manjšin slovenska manjšina na Koroškem izloči in se svet zadovolji namesto nje s komisarji In svetniki. Evropska javnost se lahko veseli prihodnjega jezikovnega zemljevida Koroške, ker Ivo dokazal, da so vendarle mogoči še čudeži na svetu.
To je še par vtisov iaza zadnjega štMJa in njegovih posledic. Nočemo pri tean storiti krivice kancelarju ia njegovim. Četudi nas več ni, bomo vendarle še najvrej dajali državi, kar je njenega. Ne nioreoK> od nje zahtevati, da poana vlada naše versko, kulturno in gospodarsko življenje, po-ziiiaia pa nas nedvomno bo iz naše še nadaljuje zvestobe državi, kateri pripadamo. Veneti bomo, ko poleg tega še zazma, kako se avtoritarnost vladanja v deželi lahko porabi tuidi v namene, ki niso baš istovetni z njenimi nameci.
Se par ilustracij k štetju! Uvodno pripomnimo, aa k primeru moremo posreči eeve z vsemi potrebnimi dokumenti Ln pričami: Politična oblast v deželi je odredila, da izvedejo štetje namesto občinskih komisarjev njeni komisarji. Njej je dobro sekundirala večina landbundov»kih županov našega dela. Zapeljiva je bila k točki jezikovne pripadnosti beseda o »kulturnem krogu«, relerent deželne vlade ga j« točno razložil, da ni v nika-ki zvezi r materinim jezikom, kaj da je, so nato razložili fttevni komisarji: Učiteljem v Medgorjah je jezikovno vprašanje vprašanje pripadnosti k Jugoslaviji ali Avstriji, grabštan.isUean« komisarju — nekemu trgovskemu pomočniku — je to pripadnost med rsiawiwcsh eder deuts^li«. V Dobrii vesi so komisarji tolmačili: k Jugoslovanom aii Korošcem, Nemcem prijaznega ali sovražnega mišljenja. V Ločah ob Baškem jezeru je komisar bil mnenja, da zavisi jezikovna pripadnost od davkoplačevanja, ker po njegovem mnenju morajo Slovenci plačevati višje davke v državi kot Nemci. Na Koeta-njali je bil komisar inteligentnejši in. je vpraševal: Kakšnega prepričanja ste? Tja ali sem? Na Zilski 3;stricl Je komisar pojmoval vprašanje Jezikovne pripadnosti povsem kulturno-vzgojno: če ste »lovenake pripadnosti, bo nemščina popolnoma odpravljena iz vaših šol. Vaši otroci potem ne bodo znali nemški. V Važenbergn se je komisar poslužil teorije g. prof. WutteJa: deut6ch, windiseh oder slovenisch? Vojake je moral nekoč služiti komisar v Beli, ki Je vpraševal, če želijo, da pridejo k nam spet Srbi. Izredno razumevanje za vlaofeo državno politiko pa je dokazal uradml« celovškega okrajnega glavarstva, ki je našemu poslancu g. Ogrisu takole razlagal Jezikovno pripadnost: Kdor je za Dollfuosa, je Nemec. — Poedlnl primeri so iz vseh krajev dežele. Je končno dobro, če se tndi naša javmo6t pobliže spozna s rajnimi teorijami jezikovne prispadnostl.e
Pariz, 17. aprila, č. Preiskovalni sodnik Ordonneau je pozval k zaslišanju pariškega odvetnika Gaudiera. da bi zvedel, kam ie izginilo 1200 službenih aktov, ki so bili priloženi dosierju o aferi Staviskega. Odvetnik Gaudier ie energično zavrnil sodnika, češ, da ni v nikaki zvezi s tatvino teh aktov.
Veliko senzacijo so zbudile izpovedi av-tomobilista Brunota, ki trdi. da je 4. aoriia ubil na vtalijansko-trancoski meji morilca sodnika Princea. nekega Fournierja. Za sedaj še ne vedo, ali so te izpovedi plod bolestne fantacije aii želje za novimi senzacijami. Državni tožilec v Chatouxu ie zaenkrat pustil Brunota aireti-rati. Zasliševal ga je 12 ur. Brunotove izjave so na prvi pogled fanta-stične, potrjuje jih pa njegov prijatelj, premožni Anglež Watson. ki uživa glas poštenega in v vsakem pogledu korektnega moža. Brunot pripoveduie o svojem dejanju naslednic
D-1 o 4. aprila som bil na jugu Franoije v
Miklas namerava edstomti?
Dunaj, 17. aprila, g. V političnih krogih se govori, da namerava predsednik avstrijske republike Miklas no uvedbi nove ustave odstopiti ter se umakniti iz političnega življenja. Kot njegov naslednik se že sedaj imenuje sedanji vojni minister general Schnnburg-Hartenstein.
Trccki* bo n Franci m
Pariz, 17. aoriia. AA Snočnii listi poročajo, da je Trockij zapusti' vilo v Fontai-nebleauju, kjer ie prebival zadnje 4 mesece. Kam je odšel in kje se bo nastanil, še ni znano.
Vlada je imela danes posebno sejo, na kateri je sklepala, ali naj Trockega Se pust? v Franciji aH pa naj ga izžene Notranji minister Albert Sarraut je poročal, v kakšnih okoliščinah so oblasti izdale Trnc-kemu dovoljenje za bivanje na francoskem oremlju. Verjetno je da bo v^da dovolila Trockemu povratek na Korziko če se bo prepričala, da ni ničesar zagrešil Če bi pa ugotovila, da je skušal ustanoviti četrto internaciona'o. ga bo def;nitivno izgnala iz Francije To zahteva malone vse francosko časopisje.
London, 17. aprila. AA. Kakor poroča Reuterjev urad je francoska vlada sklenila. da bo preklicala dovoljenje da sme Trockij živeti v Franciii ker je prekršil obljubo, da se ne bo ukvarjal s politiko.
Prinrave za posaa^ki olebisdt
Rim, 17. aprila. AA Odbor Društva narodov za organizacijo plebiscita v Posaariu je imel včeraj v prostorih zunanjega ministrstva prvo sejo. V odboru so kot predsednik italijanske delegacije A'oisi, kot člana pa argentinski delegat Cantilo in španski delegt Lopez Oliva Odbor je pregledal razne listine ki so prispele po zadnji seji. nakar je sestavljal poročilo za b''5nje zasedanje sveta Društva narodov.
Konec GPU
London, 17. aprila AA. »Daily Herald« poroča iz Moskve, da namerava sovjetska vlada razpustiti GPU in korenito preurediti kazensko sodstvo v Rusiji.
bližini Monte Carla. Z menoj ie bil prijatelj Watson, ki sem mu bil od časa do časa osebni tainik. Watson mi je pripovedoval, da so ga neki njegovi znanci prosili za sestanek na meji. Ker se je bal, me je. prosil, naj ga spremim. Nedaleč od Monte Carla so nas nenadoma obkolili sumljivi ljudje, med katerimi je bil tudii Italijan 'Fournier, ki je pozval Watscna na sestanek. Od Watsona so zahtevali 500.000 frankov odkupnine. Takoj se mi je zasvitalo, da smo v zasedi. Watson je pričel protestirati in vnel se je oster prepir. Ko je Four-nieriev tovariš videl, da ta popušča, mu je dejal: »Kaj se sedai tako bojiš; ko si ubil Princea, se nisi toliko obotavlja'?«
Brunot opisuje dalje, da je tedai spoznal, v kakšni nevarnosti sta s prijateljem Watso-nom. Zato je bliskovito segel po revolverju in oddal štiri strele na Fournier.ia.
Orožnik: niso dovolili Brunolu. da M dokončal svoje pripovedovanje pred novinarji in so ga takoj od-.edli
Vodja ))Če!iuskmove(( ekspediciie živ
Moskva, 17. aprila, d. Vesti, da je vodja »Čeljuskinove« ekspedicije prof Schmidt umrl, so se izkazale kot neresnične. Prof. Schmidt leži v bolnišnici v kraju Nome na Aljaski in se je njegovo zdravstveno stanje znatno zboljšalo kakor je izjavil njegov zdravnik Schvvartz. Rešena posadka potopljenega ledolotnea »Čeljuskina« bo po poročilu »Pravde« prispela 20. junija v Leningrad. Posadko bo prevzel v PTeobražen-skem zalivu ob sibirski obali na svoj krov ruski ledolomec »Krasin«. ki se nahaja na poti v Beringov preliv ter oba ledolomca »Stalingrad« in »Smolensk«.
Stavka francoskih državnih nameščencev
Pariz, 17. apnla. AA. Del francoskih uradnikov je po nalogu svojih organizacij včeraj prekinil delo za eno uro Slo ie za nrotest proti znižanju uradniških plač. Demonstracija je potekla po vsej državi brez incidentov. V ministrstvih sploh nI bilo prekinitve dela, prav tako ne v pariških občinskih uradih, v šolah pa je bil pouk normalen. V Parizu so se ob 5 popoldne pričele zbirati pred občinsko palačo skupine učiteljev in srednješolskih profesorjev. Slišati je bilo klice proti vladnim finančnim ukrepom. Policija je demonstrante kmalu razgnala Demonstranti so poslali k prefektu delegacijo s protestno resolucijo. Učitelji so se kasneje zopet zbrali in odšli v povorki po raznih pariških ulicah.
Napredovanje učitelj'ev
Beograd, 17. aprila p. V višjo skupino so napredovali naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Jakob Stuhec pri Sv. Ani v SI. goricah, Vladislav Rape v Šenčurju, Fran Rozman v Voklem, Ciril Justin v 2ireh in Alojzija Rus v Stogovcih.
Kongres dobrovolj'cev
Beograd, 17. aprila p. V nedeljo 22. t. m. bo v Beogradu glavna letna skupščina in kongres jugoslovenskih vojnih dobro-voljcev. Za zborovanje se vrše velike priprave in pričakuje se rekordna udeležba, ker so na dnevnem redu aktualna vprašanja.
Skupščina rotarcev iz Jugoslavije
V	nedeljo je bila v Zagrebu končana letošnja državna skupščina jugoslovenskih rotarcev. Zastopani s: bili na njej vsi klubi v državi, med njimi prav številno tudi dva slovenska kluba, ljubljanski in mariborski. Poseben pomen je dobila zagrebška tridnevna skupščina po udeležbi predsednika svetovne rotarske zveze g. Johna Nel-sona iz Quebecka v Kanadi in glavnega evropskega tajnika g. Pottersa iz Curiha. Prav prisrčno pozdravljeni in vedno na novo aklamirani so bili med inozemskimi gosti, ki so prišli iz Anglije, Italije. Avstrije in Češkoslovaške, zlasti predstavniki bolgarskih rotarcev iz Sofije
Skupščino je vodil guverner jugoslovenskega rotarskega distrikta bivši minister g. dr. Milan Stojadinovič, vse priprave pa je vzorno izvedel zagrebški klub s predsednikom g. inž. Radovanom Alaupovičcm na čelu. Zvrstilo se je več zanimivih referatov o nalogah in ciljih rotarskega pokreta v svetu in zlasti še pri nas. Rotarv International, kakor je službeni naziv svetovne rotarske zveze, obsega danes 75 držav, v katerih deluje ,V>00 kiubov z okrog 130.000 člani vseh narodnosti, vseh ver in vseh poklicev. Za guvernerja jugoslovenskega distrikta v l. 1934/35 — po rotarskem običaju se vsi vodilni funkcionarji menjajo vsako leto — je bil soglasno in z veliko aklamacijo izvoljen ustanovitelj in lanski predsednik ljubljanskega kluba g. dr. Viljem Krejči. Obenem je bilo sklenjeno, da bo prihodnje leto državna skupščina rotarcev v Ljubljani.
V	zvezi s skupščino, ki je zasedala v palači zagrebške borze, je bilo tudi več družabnih prireditev, med njimi družabni večer s plesom v hotelu Esplanade. prirejen na čast predsedniku Rotarv Internationala g. Nclsonu in njegovi gospej ter drugim inozemskim gostom. Dame so bile na večeru skoro vse v naših slikovitih narodnih nošah, ki jih inozemci kar niso mogli pre-hvaliti. G. Nelson je v svojem nagovoru rekel, da je bil prihod v Jugoslavijo, ki jo obiskuje šele prvič za njega pravo razodetje in najprijetnejše presenečenje. Spoznal je naše rojake že v svoji domovini, v dalj~ nji Kanadi, kjer jih cenijo kot poštene in delavne sodržavljane, zdaj mu bodo še bolj pri srcu, ko je spoznal njihovo staro, a po vsem svojem kipečem življenju tako mlado domovino. Med govori nadaljnjih inozemskih reprezentantov sta vzbudila posebno pozornost govora bolgarskega predsednika ministra dr. Nedkova in italijanskega guvernerja generala Piccionija, ki je izrazil željo, da bi rotarci Italije in Jugoslavije z vsemi močmi delali na zbližanje obeh držav.
V	ponedeljek so se inozemski gostje odpeljali deloma na Jadran, deloma pa v Beograd.
Jugoslavija na velesejmu v Milanu
Pišejo nam:
Milanski velesejem nas mora kot sosede zanimati, ker je to r«< z*lo obsežna gospodarska prireditev velikesa stila in ima no veliki večini mednarodni značaj.
Jugoslavija ima na tej vejiki razstavi ob-$ež?n in zelo eolidno zidan paviljon modernega stila, ki se je kot takšen prvi pojavil na sejmišču. Naš stil je kopiralo letos več razstavljalcev. Paviljon stoji poleg ve.ik^ga rueikfiga, ki je pr?cej rdeč, naš pa popolnoma bel.
Trgovski muzej v Beogradu je pod vod-f+vctp direktorja g. Jaše Grgaševiča tudi 1^-tos izpeljal vso organizacijo odlično, tako da se čujejo eamo laskava priznanja. Muzej je posvetil posebno pozornost glavnim pridelkom naše zemlje, t. j. žitaricam, tobakj, lesu in živinoreji. Vse vrste lesa ©o zelo učinkovito razstavljene, prav tako žitarice. Za propagando živinorente pa je na razpolago izvrsten film. ki ga je mojstrsko izvršil g. Vukmanovič iz Beograda, Halje filmi o &u-marstvu. lesni industrij? in rudarstvu. Predvajanje filmov se vrši po potrebi vsak dan. zlifti pa ob posetih gospodarskih organizacij. ki prirejajo skupne izlete na razstavo. Propagando za naSe kraje podpirajo številna slike iz vseh krajev naše domovine, med njimi tudi Ljubljana. Bled, Rogaška Slatina, Kamniške in Jjlijske alpe itd.
Poleg tega se predvaja Se kulturni film naših krajev. Tudi ta film j« dal na razpolago Trgovski muzefj, iz Beograda.
Naš trgovski svet bi e? moral mogoče le malo boli zanimalti za milanski velesei^, ker se najdejo tu razne zveze, ki utegnejo koristiti našemu gospodarstvu. Zveza z Milanom je z^lo ugodna in vožnja velja iz Liubliane do Torina preko Milana le 310 Din, ker ilaie obisk torinske razstave mode v zvezi z milansko 708/o poouefa na italijanskih železnicah. Vožnja traja od fi. zjutraj do pol 8. zvečer. Sejem je odprt še do 27. aprila.
Prepričan sem, da bo vsakdo, kj bo videl naš paviljon v Milanu, popolnoma zado-voliien z njim in znal ceniti odgovorno delo Trgovskega muzeja v Beogradu. Zlasti med ženskimi obiskovalkami vel^ejma vzbujajo v našem navil ionu posebno pozornost prekrasne čipke in vezenine, razstavljene od ljubljanskega Državnega osrednjega zavoda za žtiisko domačo obrt.
Pojasnilo k taksnemu zakonu
Beograd, 17. aprila. AA. Da se preprečijo razni nesporazumi pri tolmačenju točke 6. čl. 5. taksnega zakona, ki odreja osnovo za osebe, ki se v davčnem smislu smatrajo za siromašne, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo:
Za siromašne se smatrajo tiste osebe, ki ne plačajo nad 60 Din neposrednega davka »a leto. vdove z več ko tremi mladoletnimi otroki in starešine zadrug z več ko tremi mladoletnimi oseb^nv na brez nolnolet-nih zadružnikov, če ne plačajo nad 120 Din neposrednega davka na leto.
Odlikovanje
Beograd, 17. aprila r. Na predlog prosvetnega ministra je Ni. Vel. kralj odlikoval z redom sv. Save IV. stopnie zaslužno gledališko umetnico gospo Marijo Vero.
Otvoritev letalskega prometa
Zagreb, 17. aprila n. Opoldne je prispelo iz Beograda letalo tipa Potez, ki bo vzdrževalo jutvi otvorjeni promet na progi Zagreb—Beograd.
Občni zbor občinske organizacije JNS v Trbovljah
Trbovlje, 16. aprila.
V soboto zvečer je bil v dvorani Forte občni zbor občinske organizacije JNS. Zbor ie bil 6ijajno obiskan, čeprav je rudnik obratoval, in jie pokaizal. kako močno je že zasidrana nacionalna misel v naših revirjih. Ovacije, ki »o jih prirejali zborovalci voditeljema organizacije inž. Ivanoviču in učitelji Pleskoviču, so bile dokaz, da jima pristaši stranke, ki ee do 80 "Vo rekrutirajo iz delavskih vrst. popolnoma zaupajo.
Občni zbor je otvoril predsednik občinske organizacije JNS g. inž. Ivanovič s poudarkom. da prodira tudi v najiširše mase prepričanje, da je mogoče reševati krizo samo v skupnem in složnem sodelovanju vseh stanov. Velika udeležba dokazuje tudi, da živi v Trbovliah delavstvo, ki ljubi evojo narodno državo in ji je vdano. Pričakuje od nje samo, da mu da kruha in dela. Organizacija JNS se je pošteno trudila za omilje-nje težavnih razmer in če ni povsem uspela. so temu krivi tudi drugi činitelji, napram katerim je bila organizacija brez moči. Z željo, da 6e delavstvo v bodočem letu še boli tesno oklene vse državne stranke JNS, da bo vodstvo imelo dovolimo avtoriteto^ za uspešno vršenje svojih nalog v rudamkih revirjih, je predsednik zaključil svoja izvajanja.
Za predsednikom inž. Ivanovičem Je govoril podpredsednik g Pleekovič, ki je na-glašal, da je strjktura Trbovelj talca, da je delavstvo v večini. Od zaslužka delavstva so odvisni v6i ostali stanovi. Zato je stranka povečala vso pažnio ravno delavskim vprašanjem, ki jih je zasledovala z največjo pazljivostjo. Isto pozornost bi bila stranka posvečala tudi obrtniškemu stanu, toda del obrtništva se je stranki odtujjl in pri obči i-ekih volitvah priključil nasprotnikom, čeprav je strankina lista za dobro gospodarstvo na občini nudila mnogo več garanc:] kol nasprotna, ki so ji svoj čas ravno obrini krogi očitali slabo gospodarstvo. Pričakovali pa je, da bodo tudi obrtniki uvideli. xje imajo prave in kje neprave prijatelje. Brezposelnost se ne bo dala omiliti drugače kot z večjimi iavnimi deli. Stranka ee je zavzela z vso 6ilo. da se odobri gradnja Zasavske ceste, kjer bo naše breposelno delavstvo lahko dobilo prepotrebn ega kruha. Vsi činitelji v stranki so si nadeli za nalogo, da se gradnja odobri in ne bodo od te svoje zahteve odstopili toliko časa. dokler se načrt ne realizira. Tjdi finančne težkoče ne eme-
ijo biti nepremagljive.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena nova uprava z inž. Ivanovičem kot predsednikom in Pleskovičem kot podpredsednikom. Predsednik NSZ g. Struc je v svojem govoru izjavil, da narodno delavstvo spoštuje in ceni delovanje obeh predsednikov, jima popolnoma zaupa in z ogorčenjem zavrača vse spletke proti njima.
Po volitvah 6o bile odposlane brzojavke predsedniku stranke, ministrskemu predsedniku e. Njkoli Uzunovičj ln obema slovenskima ministroma. Sprejete so bile tjdi resolucije glede javnih del in graditve Zasavske ceste.
Občni zbor je potekel v najlepšem soglasju. Pokazal da je nacionalna in državna misel tudi med delavstvom nočno zakoreninjena in da ve delavstvo tako zavedno, da ne naseda spletkam, pa naj priddo od katerekoli 6trani.
Iz državne službe
Beograd. 17. aprila r. K banski upravi v Ljubljani je premeSčen višji kmetijski pristav Sergij Gorjup, doslej pri banski upravi v Splitu. K podružnici poštne hranilnice v Ljubljani je premeščena za ra-čunovodjo EmHija Smerkolj, doslej pri centrali v Beogradu.
Preokret albanske politike?
Pariz, 17. aprila. AA. Poročilo »Notre Tempsa« iz Tirane trdi, da bo bližnje potovanje kralja Ahmeda Zoga v Švico ln Francijo velikega pomena za novo orientacijo albanske politike. V Albaniji so se simpatije za Italiio zelo zmanjšale. V zadnjem času je prišlo do vidnega zbližanja med Albanijo in Jugoslavijo. Dokaz za to je nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Albanijo in ustanovitev jugoslovenske banke v Tirani.
Šah z živimi figurami
Villingen, 17. aprila. AA. Včeraj »ta Aljehin in Bogoljubov igrala partijo z 4ivi-mi figurami v zgodovinskih nošah na trgu pred katedralo v Villingenu. ki so ga preuredili v velikansko šahovnico. Zmagal je Aljehin. Mesto Villingen je Ah*ehinu podarilo stensko uro, Begoljubovu pa radijski aparat.
Alarmna telefonska centrala
Ljubljana, 17. aprila
Gasilska služba v Ljubljani je razmeroma na visoki stopnji, to zaradi stalne pripravljenosti poklicnih gasilcev in pa posebej še zaradi priznane požrtvovalnosti prostovoljnih gasilcev. Razen Prostovoljnega gasilnega društva Ljubljana-mesto, obstoja še nekaj prostovoljnih gasilnih društev, tako Liubliana-scverni del, o katerem je upati, da dobi v kratkem boljše prostore v prizidku zraven nove šole, dalje društvo na Barju, v Tobačni tovarni, v Šiški, pod ljubljansko župo pa «padaio še društva v Mostah, na Viču in Zg. Šiški. Vsa ta društva že razpolagajo z lastnimi domovi in kompletno gasilsko opTemo
Mestna občina, v zvezi z ljubljansko gasilsko župo ter odborom za zaščito mesta deluje zdaj na tem, da vzpostavi z vsemi prostovoljnimi gasilnimi društvi primerno rvezo po avtomatični alarmni telefonski centrali, ki naj bi bila v Mestnem domu. Akcija je že v teku in izgleda, da bo ilarm-na telefonska centrala vzpostavljena že v doglednem času. Naprava bo sicer stala n^-kaj 100.000 Din, to žrtev pa bo treba doprinesti v interesu prebivalstva za primer večjih požarov ali elementarnih nezgod. Dosedanje zveze so sila nepopolne: gasilci v Mestnem domu so navezani na poštno telefonsko centralo, gasilski domovi tudi še niso opremljeni s telefonskimi aparati, zva-ti je treba privatne lastnike telefonov m pošiljati okrog sle. Z napravo alarmne telefonske centrale v Mestnem domu odpade v primeru požara streljanje na Gradu in se uvede takozvani tihi alarm kakor je to že vsepovsod v civiliziranem svetu, v Jugoslaviji pa zaenkrat samo v Sarajevu, kjer imajo to napravo že od 1. 1913.
Na Gradu bo imel grajski čuvaj mehanično napravo, kjer bo načrt mesta, razde Ijen v sektorje. Čim bo opazil požar, bo lahko opozoril mehaničnim potom gasilce v Mestnem domu v kat.erem delu mesta gori. Centrala v Mestnem domu bo imela zvezo z vsem' gasilskimi domovi, poleg tega pa se namerava na važnejših krajih v mestu postaviti še avtomatične požarne znanilce ki bi bili tudi v zvezi s centralo. Na gasilskih domovih bi bila montirana alarmna sirena, ki bi opozarjala prostovoljne gasilce. ki se mude sicer v službah in pri delu zunaj, da je nastala požarna nevarnost.
Vsi načrti za vzpostavitev centrale in drugih varnostnih naprav so že izgotcvlje-ni in predloženi ter je upati, da bo Ljubljana kmalu stopila s to pridobitvijo v krog modernih mest tudi v tem pogledu.
Vremenska nanoved
Dunajska vremenska napoved za sredo:
Poletno vreme najbrž ne bo več trajalo dalje. prihod hladnejšega zraka z zapada mogoč« z nevihtami, v dveh do treh dneh hladnejše vreme.
Naši kraji in ljudje
Mogočni vtiski svečanosti v Skoplju
Velikanske množice
Domoljubne svečanosti v Skoplju so končane, ostale pa bodo ne samo doma, temveč tudi v tujem svetu v trajnem spominu. Najbolj so učinkovale in najtrainejši spomin so si pridobile s presrčnim izražanjem nesebične domovinske ljubezni m krvnega bratstva. Z vojaškimi proslavami in z obujanjem spominov na vojno dobo, ki se tolikokrat vršijo po raznih drugih državah, nimajo te proslave ničesar skup-
boroev in ljudstva pri počastitvi spomina
nega. Drugod po svetu se ob takih prilikah razkazujejo razni napredki vojne tehnike, razkazuje se tako rekoč sila orožja, na svečanostih v Skoplju pa tega ni bilo m so v veličastnih sprevodih tisočeri _ borci brez orožja manifestirali moč, ki je nobeni armadi ne more dati moderna tehnika. Mladi in stari borci iz raznih pokrajin so se vrstili v veličastnem sprevodu v svojih narodnih oblekah ravno tako, fca-
Clanl vlade pri komemoraciji
pokojnih junakov
kor jih vidimo v domačih vaseh pri tel-kem delu ali pa med kratkimi odmori. Združeni v spominskih manifestacijah pa so vendarle predstavljali nepremagljivo silo, ki jo daje najtesnejše združenie duš v velikih svetih idejah. To silo so občutili in razumeli tudi tujci, med njimi franoo-ski in nemški novinarji, ki so se izražali, da predstavljajo nekdanjJ vojaki in čet-niki strašno armado, katere ne bi mogla zadržati nobena sila, ts bi spet nastopila v obrambo svojih svetinj. Posebno pozornost so vzbujale skupine starih četnikov in pa konjeniki iz Povardarja v svojih narodnih nošah iz bele volne s črnimi obšivl. Manifestacijski sprevod pa je živo opozarjal tudi na ogromne žrtve, ki jih je med dolgoletno vojno darovala najčistejša domovinska ljubezen. Število mrtvih se niti ne da točno preceniti. Samo od 14.400 prvih rekrutov iz Južne Srbije, ki so pred 20 leti stopili v srbsko vojsko, jih je preko polovice mrtvih. V posameznih občinah nI nobenega več Krvave daritve pa so se v Skoplju videle tudi na živih. Na čelu sprevoda so se na štirih velikih vojaških avtomobilih vozili oni. ki sploh niso mogli korakati, ker so svoje noge pustili na bojiščih. V vrstah sprevodov pa so mnogim mahali prazni rokavi, ker so roke ostale nekje na Mačkovem kamnu, na beograjskih ulicah ali bogzna na katerih bojiščih. Svojih ran pa ni nihče razkazoval in vsi invalidi v sprevodu so bili popolnoma strnjeni v čudovitem izrazu silne življenjske moči pohoda starih in mladih junakov. Ta pohod je najrazločnejše govoril vsem: Tujega nočemo, svojega ne damo, branimo ga kadarkoli treba z vsemi silami in do zadnje kaplje krvi.
Let okrog Evrope
Med etapami velike mednarodne letalske tekme
bo tudi Zagreb
Zagreb, 17. aprila
Letos med 23 avgustom in 16. septembrom se bodo vršile velike mednarodne tekme turističnih in športnih letal, ki se prirejajo vsako drugo leto Tudi pri letošnji mednarodni letalski tekmi bo Zagreb važna postojanka. Zadnja mednarodna letalska tekma, ki je splošno znana pod imenom »Let okrog Evrope« se je vršila leta 1932. in si je pridobil na njej prvo mesto pokojni poljski letalec kapetan Zwirko. Uspeh poljskega letalstva je odmeval takrat po vsem svetu. Letošnji tekmovalci se bodo po pravilih te mednarodne letalske tekme borili za lovorike, ki si jih je pridobil pokojni poljski letalec Zwirko, nadalje pa je določeno v pravilih, da organizira prihodnjo tekmo vedno letalstvo one države, ki je zmagalo v prejšnji tekmi.
Letošnji let okrog Evrope se bo vršil še ▼ večjem obsegu kakor doslej, ker bodo tekmovalci prvič tekmovali preko meja Evrope. Let bo razširjen namreč tudi na Afriko. K tekmovanju so poleg poljskih priglašene že češkoslovaške, francoske, nemške in italijanske letalske ekipe Prijave udeležencev se sprejemajo še do 15. junija. Velika mednarodna letalska prireditev se bo pričela 29 avgusta v Varšavi s tehničnimi izkušnjami ki bodo trajale do 7. septembra. Naslednji dan pa bo start letal. Proga bo letos dolga 9400 km ter se bo vila v naslednji smeri: Varšava — Konigsberg — Berlin — Koln — Bruxelles — Pariš — Bor-deaux — Pau — Madrid — Sevilla — Casa-blanca — Meknes — Sidi-Bel-Abbes — Al-
žir — Biskra — Tunis — Palermo — Na-pulj — Rim — Rimini — Zagreb — Dunaj Brno — Praga — Katovice — Lwow — VVilno — Varšava. Vsa ta mesta so etape, na katerih mora pristati vsak tekmovalec, da se ugotovijo povprečnosti brzine, ki je predpisana od 140 — 210 km na uro, in pravilnost letenja. Letala s povprečno brzino pod 135 km na uro bodo izključena od tekmovanja.
Statistika o nesrečah pri delu
Ljubljana, 17. aprila Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil v posebni brošurici, obsegajoči 102 strani, statistiko obratnih nezgod v času od 1. julija 1922 do 31. decembra 1930 z obrazložitvijo in utemeljitvijo revizije nevarnostne tabele, kateTa_ služi, kakor znano, za podlago odmerjanju nezgodnih prispevkov.
Za delodajalce: obrtnike in industrijce je važen zlasti zadnji del brošure, ki vsebuje predlog nove nevarnostne tabele, katera bo stopila v veljavo, čim jo podpiše minister socialne politike in narodnega zdravja. Opozarjamo vse delodajaiske organizacije in zbornice na to brošurico. da se seznanijo z njeno vsebino.
Od vsestransko izčrpnih statistik navajamo samo nekaj najbolj zanimivih navedb. V času od 1. julija 1922 do 31. decembra 1930 se je ponesrečilo na teritoriju ljub-
ljanskega OUZD-a, ki se krije z območjem dravske banovine, skupno 18.339 delavcev. V tem številu so samo obratne nezgode. Nezgode delavstva, ki niso v zvezi z obratom in delom, se ne odškodujejo. Povprečno vsak petdeseti delavec pretrpi vsako leto obratno nezgodo. Večina teh nezgod je bila seveda lažje vrste. Smrtnih nezgod pa je bilo 397 Od 10.000 delavcev se smrtno ponesreči letno 5 oseb. V vsej Jugoslaviji pa je SUZOR registriral 114.624 obratnih nezgod, med temi 2739 smrtnih. Relativno največ obratnih nezgod izkizuje OUZD v Travniku. Pri tem OUZD-u se ponesreči letno vsak 11. delavec. Od 10.000 zavarovancev pretrpi pri tem OUZD-u letno 16 oseb smrtno nezgodo. Največ smrtnih primerov je povzročilo »rušenje in padanje predmetov« in sicer 743 v vsej Jugoslaviji. Po številu smrtnih nezgod sledijo »padci z višine ali v globočino«, 303 po številu.
Največ rentnikov je starih od 25 do 29 let. To pomeni, da je mnogokrat vzrok obratni nezgodi neprevidnost in mladostna neizkušenost SUZOR vzdržuje kot posledi co obratnih nezgod: 1246 vdov, 2164 sirot,
Pri boleznih srca in poapnenju žil,
nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KULTURNI PREGLED
TriutnS Glasbene Matice v Zagrebu
Koncert skladb Antona Lajovica — Cerkven koncert z deH Jakoba Petelina-Gallusa — Nenavadno topel sprejem ljubljanskih gostov — Velik uspeh »Glasbene Matice« in ravnatelja Poliča
Zagreb 16. aiprila.
Dva dneva bivanja Glasbene Matice v Za-grebj pomenita popoln triurni tega uglednega glasbenega društva. Dva koncerta, ki j'i ie Glasbena Matica pela pred našo publi-
ko, sta popolnoma afirmirala njen umetniški pomen, dasi ie že prej slovela pri nas. Sedanji ponovni nastop Glasbene Matice v Zagrebu ie pomenil stalno stopnjevanje, ki se je povzpelo na višek z Lajovčevim koncertom in je ostalo na višini tudi na cerkvenem koncertu z Gallusovim programom. Medtem ko je koncert v veliki dvorani Hrv. glasbenega zavoda imej viharen odziv v spontanem, navdušenem in dolgotrajnem ploskanju občinstva, je cerkveni koncert 6 svojim serioznim značajem in globokim vriskom. ki ga ie zapustil v poslušalcih, učinkoval kar nepozabno: Dvigal je človeka vi-eoko nad zemeljske sfere in glasba je irn^la v tem primeru pomen nekakega nebeškega petja, prihajajočega iz mističnih višav in oadaiočega polagoma, z vedno^ močnejšimi impresijami na poslušalčevo dušo. Morda ni še nikdar doslej noben cerkveni koncert za-
pustil v nas tako močnega vtiska, kakor ta koncert s skladbami Gallusa - Petelina. Poseben čar, ki prihaja iz njegovih 6kladb, je moral občutiti v svoji duši prav vsak poslušalec, in vsi smo se voljno vdajali božanskemu učinkj te glasbe, na tudi nje izvajanja. In zares vam ne morem reči, kateri izmed obeh koncertov je imel večji učinek na občinstvo: ali oni. ki ga je sprejelo z navdušenim in gromovitim aplavzom, ali ta, ki ga je sprejelo mirno in s tiho umetniško pobož-noet^o, kakoT se spodobi za sveti prostor v cerkvi. Vsekakor pa pomenita oba koncerta mogočni, triunnfalni uspeh Glasbene Matice in njenega uglednega duševnega voditelja ravnatelja Poliča.
*
Po teh splošnih ugotovitvah naj se ustavimo pri vsaki prireditvi posebej.
Prvi koncert Glasbene Matice, namreč kompoziciiski večer Antona Lajovica, ss je pretvoril eam po sebi v neko presrčno in spontano proslavo, čeprav sicer nismo praznovali nikakesa jubileja. Anton Lajovic ie bil namreč toliko slavljen in je prejel to-
163 startov (descendentor) In 5 brstov oziram* ves ter (aseendentov).
Ne da bi »e »puščali t drug« podrobnosti, j« že ia navedenega dovolj razvidna velika važnost in pomen našega nezgodno-ga zavarovanja.
liko lepih daril (med drugim srebrn ven* bana savske banovine dr. Ive Perovi6a), bil je pozdravljen s tolikimi govori, da js vse to vzbujalo občutek, kakor da gre za kakšen jubilej. A budi Matičin zbor je bil pozdravljen z iskrenim ploskanjem in deležen izrednih ovacii. ki eo dovolj zgovorno pričevala o visoki 6topnji umetniškega spošto-
Šef Presbiroja dr. Kosta Lukovič
Kakor |e »Jutro« že kratko poročalo, je bfl imenovan za šefa Centralnega presbiroja g. dr. Kosta Lukovič. Vodja te velevažne ustanove je tako postal eden od naših najuglednejših aktivnih novinarjev in književnikov.
G. dr. Lukovtd se Je rodil leta 1886. ▼ Beogradu, kjer je dovršil gimnazijo ter se vpisal na beograjski univerzi kot filozof. Filozofijo in dramaturgijo pa je študiral tudi v Nemčiji in Franciji. Pri promociji za doktorja filozofije si je izbral za svojo disertacijo razpravo o klasični tragediji. Mlad je že vstopil v novinarske vrste in je sodeloval najprej pri »Dnevnem listu«, potem pa pri »Politiki«. Literarno pa se je udejstvoval v »Delu«. »Zvezdi« in v »Književnem Glasniku«. Pozornost je vzbujal tudi s svojimi gledališkimi kritikami. Med vojno je deloval v srbskem vojnem pres-biroju, ustanovil je »Ratni dnevnik«, potem pa se je posvetil do konca vojne naši propagandi v inozemstvu. V tej dobi je objavil veliko število člankov v francoskih in angleških listih. To delovanje in njegove velike sposobnosti so mu pridobile velik krog odličnih prijateljev v francoskih novinarskih in literarnih krogih. Po vojni je bil dr. Lukovič v Beogradu ustanovitelj in potem skozi 10 let direktor dnevnika »Vreme«. Nedavno je tudi predaval v beograjskem narodnem gledališču in so bila ta njegova predavanja plod temeljite poglobitve v našo gledališko umetnost.
Dr. Lukovič ni samo vse svoje življenj« deloval kot novinar in literat, marveč je kot tak tudi gledal na vse pojave našega javnega življenja Na važnem mestu, ki ga je prevzel, ne bo mnogo koristil samo ustanovi, ki jo vodi, temveč tudi novinarstvu v naši držan.
Strašen uboj
Maribor, 17. aprila Vsa fentrljska okolica je pod vtisom strašnega zločina, ki je bil izvršen ▼ noči na pretekli ponedeljek nad 601etno preužitka-rico Terezijo Heričkovo v Zgornjem Do-brenju pri St IIju. Heričkovo »o našli včeraj zjutraj z razbito glavo ▼ sadonosniku posestnika Avgusta Harmana.
Pokojna Heričkova je imela baje težko življenje. Ko je postala drugič žena, jo je njen pastorek pričel hudo sovražiti. Cešče je pripovedoval sosedom in znancem, da bo svojo mačeho spravil na drugi svet Ljudie izprva tej grožnji niso pripisovali resnosti. Ko pa je zadnie čase v pastorku prikipdo strupeno sovraštvo do vrhunca, je v svo|» strašni jezi poiskal kol m ubil svojo mačeho
O zločinu so bili takoj obveščeni šent-iljski orožniki, ki so na predlog državnega tožilstva odredili prevoz trupla v mrtvašnico na šentiljsko pokopališče. Včeraj po-poldne se je podala tja sodna komisija, ki je izvršila obdukcijo.
Vniitev steklarjev iz Siska
Hrastnik, 17. aprila Pred dvema letoma J« zgradil v Sisku ve-leindustrijec g. Teslič steklarno, da bi izdeloval steklenice za kislo vodo in z s likerje lastnega pridelka. V to novo steklarno so
Erišii steklarji iz Hrastnika in Paračina. Bi-> je zaposlenih 22 mojstrov in pomočnikov. Nova steklarna je nekaj časa redno poslovala in steklarji so bili vsestransko zadovoljni Naposled pa je tudi to mlado podjetje zajela splošna kriza in pred mes^ ci j« bil ustavljen obrat. Socialno čuteči podjetnik je dolgo časa podpiral svoje delavce s tedenskimi prispevki. Ker pa nI mo-e v doglednem času obnoviti obrata, so ili sedaj odpuščeni vsi steklarski mojstri in pomočniki.
Odslovi j eni steklarji s družinami so m vrnili v svoje prvotne službene kraj« v Hrastnik m Paračin. Tudi tam nimajo upanja na zaposlitev in bo tako teh 22 steklarskih mojstrov in pomočnikov lz Siska povečalo število brezposelnih.
Pred velikim sokolskim praznikom
v Sarajevu
Bosanske kmečke Sokolice pri vajah
Sarajevo, 17. aprila
V Sarajevu se že mesec dni vršijo intenzivne priprave za veliki pokrajinski sokol-ski izlet, ki bo meseca junija. Pokroviteljstvo sarajevskega sokolskega izleta je prevzel po odobren ju Nj. Vel. kralja starešina Sokola Nj. Vis. prestolonaslednik Peter.
Po dosedanjih pripravah se da že z gotovostjo sklepati, da bo ta izlet največja dosedanja sokolska prireditev v teh krajih. Sokolski funkcionarji računajo, da »e bo v glavnih sokolskih dneh zbralo v Sarajevu preko 30.000 Sokolov iz vse države. Ze sama ta številka ogromne sokolske armade priča najboljše o pomenu in važnosti tega velikega sokolskega zbora. Sokolske slavnosti bodo prav za prav trajale ves mesec junij, ker so že od 2. junija naprej predvidene v programu razne prireditve, dočim se bodo glavne sokolske slavnosti vršile od 27. do vštevši 30. junija.
Glavne točke slavnostnega sporeda so: 27. junija dopoldne bo otvoritev sokolske razstave, popoldne pa se bodo vršile tekme sokolskih žup v lahki atletiki. Razne prireditve se bodo vršile tudi zvečer. 28. junija zjutraj bodo vaje, dopoldne slavnostna seja, popoldne bo prvi javni nastop, zvečer pa na zletišču slavnostna akademija, kateri bodo sledile Se razne druge prireditve. 29. junija zjutraj se bo organiziral slavnostni sprevod, popoldne bodo drugi javni nastopi, zvečer pa še nekatere prireditve. 30. junija »e boao vršili razni izleti, potem pa bo razhod sokolskih društev.
V vrsti raznovrstnih priredite* bo posebno zanimiva sokolska štafeta, ki bo prenesla gorečo baklo z zletišča v Sarajevu na
?-ob kralja Petra Osvoboditelja v Topoli.
isoči Sokolov bodo s tem simbolom ljubezni izkazali čast nesmrtnemu heroju ju-goslo venske zgodovine.
Poleg sokolskih odborov, ki pripravljajo slavnostne manifestacije, so na dedu tudi ostala kulturna društva in razne gospodarske ustanove Sarajeva, da bi tako v slav-nostih sodeloval ves sarajevski živel j. Mestna občina je odobrila 300.000 Din v prispevek in pomoč slavnostnim prireditvam. Po iniciativi Trgovske zbornice pa bo trgovsko združenje priredilo »Teden nizkih oen«. S posebno aktivnostjo se udejstvuje-jo tudi športne in turistične organizacije. One bodo v prvi vrsti skrbele za organizacijo raznih izletov v ožjo in širšo romantično okolico Sarajeva, da bodo mnogoštevilni obiskovalci spoznali življenje ▼ Herceg-Bosni ter si ogledali razne pri rodne krasote. Bosanski Sokoli upajo, da bodo na njihovo prireditev v lepem številu prihiteli tudi Sokoli iz Slovenije, ki je po srojl prirodni romantiki tako slična Bosni.
Važen in pomemben je izlet r Sarajevo tudi zaradi tega, ker vršijo Sokoli po Herceg-Bosni veliko kulturno delo ter ao pravi pionirji na polju vsestranskega napredka. Sokoli iz večjih krajev, ki bodo obiskali Sarajevo, bodo imeli najboljšo priliko za ugotovitev, kako močno je ukoreninjena sokolska ideja med kmečkim prebivalstvom romantične Herceg-Bosne.
Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Skladatelj Anton Lajovic
vanja, kakor ga goji zagrebško občinstvo nasproti ugledni ljubljanski Glasbeni Matici.
Kompozicijski večer Antona Lajovica je otvoril z zanosnim pozdravnim govorom prof. dr. Božidar d i r o 1 a, znani skladatelj in muzikolog. (Negov govor priobčimo jutri v daljšem izvlečku. Op. ur.). Nato je sledila izvedba Lajovčevih kompozicij. Slišali smo zbora (»Bolest je kovače, »Lan«, »Napitni-cac, »Vodica čista«, »Zeleni Jurij«), pesmi (»Mesečina«, »Kaj bi gledala?« »Večer«, »Pesem o tkalcu«, »Begunka pri zibeli«, >Oj, ti življenje«), dalji® »Caprie?« zal orkester in »Pealm« za betnor - solo, mešan zbor ln veliki orkeertar.
V zborih rabi Lajovie sočen in efekten zborovski zvok, po večini pa se mu naslanja ves glasbeni izraz na m*ibko liriko, za katero najde Lajovic vedno in povsod adekvaten glasbeni izraz. Srečna invencija posameznih zborov n. pr. »Napitnice«, »Zelenega Jur-ia« itd., in njih zvočni stavek nikdar n1* zgrešita učinka, zato vplivajo na občinstvo v kar najugodnejši smeri. N? torej čuda, da |ih publika zahteva vedno iznova.
Se bolf kakor ▼ zborih. Je Lajovic lirik naičistejših kvalitet ▼ svojih pesmih za glas in klavir. Tu izčrpava skladatelj vso polnost svoje duše, tu dat? svojUm pesmim strast, čuvstvo in toploto. Skorai bi dejal, da je v njegovi pesmi »Večer« neka erotična strast. Ta pesem in pa »Oj, ti življenje« sodita med novejše Lajovčeve skladbe, medtem ko so vse ostale njegove pesmi in večina izvajanih kompozicij starejša dela. Potemtakem je
kompozicijski večer Antona Lajovica v glavnem podal tudi retrospektivni pregled skladateljevega stvarjanja.
Lajovčev >Caprioekx Je bil ie izvajan ▼ Zagrebu, a tudi zdaj so prišle solidna instrumenta cija, ritmična dražest in pikantna invencija do popolnega izraza. Izva(jal ga j« zelo plastično in ritmično precizno rektor Lhotka.
»Pfealm« Je bil za nas nov. Lajovic je svoie delo zelo leipo instrumenti ral in js to ena najpozitivnejših odlik te skladbe«. Prav tako ima zborni stavek vse odlike Lajovča>veg» solidnega načina ustvarjanja. Tenorski delež je izdelan melodiozno in dokaj enovito. Vendar pa ves vtisk te velike kompozicije ni vedno edinstveno jak. Ni dvoma, da dokaj monotoni tekst ni mogel inspiriraii skladatelju živahnejših kontrastov in da se je moral boriti z glasbenim materialom, ki ga je bilo treba razgraditi za tako široko koncipirano kompozicijo, kakor je njegov »Pealm«. Zaradi tega Je pač Minljivo, da so v kompoziciji zaostala tudi mesta, ki se po svoji kvaliteti in invenciji ne morejo staviti v isto vrsto z najbolj uspelimi mesti »Psal-mac (tako je n pr. med igra orkestra po besedah »Valovi vida pa eo name pridrli« do kaj plitva vse do glisanda harfe, ko se La-jovčeva invencija zopet povzpne na višino). Odlično mesto pa j« n. pr. po besedah: »Moči mi ginejb vsled stisk in nadloge« itd. Mislim, da ie tudi sladateli občutil to neisena-čecost v tvorbi in invenciji, in da js ponovno hotel predelati nekatere manj uspele de-
Domače vesti
♦	Švedski prestolonaslednik med turi-gti v Dalmaciji. V-zadinjih dneh ima naša morska obala mnogo tujih gostov. Iz Švice je prispelo, kakor znano, okrog &50 turistov, za njimi pa je prišla okrog 250 oseb kroječa izletniška skupina iz Nemčije, vrstile pa so se tudi manjše skupine iz raznih drugih držav. Izletniki še vedno prihajajo. Zanimivo je, da se tuje izletniške skupine letos poslužujejo le naših parnikov. Jadranska plovidiba je uvedla tedensko progo Sušak - Krf z luksuznim parni-kom »Jugoslavija«. Parnik ostane ves dan v Splitu in Dulbrovniku, po več ur pa v šibenUu, na Rabu, v Kotoru, na Korčuli in Hvaru. S tem parnikom potuje maogo uglednih turistov iz vseh evropskih držav. Med potniki je bil v strogem inkogmii-tu tudi švedski prestolonaslednik Viljem s svojo soprogo.
♦	Otvoritev rednega zračnega prometa bo 1. maja in bomo iz Ljubljane lahko leteli preko Zagreba tudi v Beograd, Skoplje in Solun, nadalje čez Sušak v Zagreb, čez Karavanke pa v Celovec. Novo trimo-tomo letalo tipa »Spartan« bo odletelo vsako jutro ob 9.10 Lz Ljubljane, v Zagrelb bo prispelo ob 9.55, ob 12.35 pa bo v Beogradu. Ob 14. bo iz Beograda nadaljevalo pot v Skoplje, kjer bo pristalo ob 16.25. V Solunu pa bo že ob 18.10. Tako bo trajalo potovanje iz Ljuibfljane do Soluna le 9 ur. Za vrnitev pa bo start v Solunu ob 8.45, pristanek v Ljubljani pa ob 17.15. Na tej progi bo reden promet do 17. septembra. Sušaška proga pa bo obratovala redno do 15. septembra. Na ljubljanskem aerodromu se bo v&ak dan dvignilo novo trimotorno letalo tipa »Spartan« ob 14.35, na Sušaku bo pristalo ob 15.10 v Zagrebu pa ob 16.15. S 1 julijem pa dobimo tudi zračno zvezo s Celovcem, kjer pristajajo potniška letaia za Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Start v Ljubljani bo ob 12.20, pristanek v Celovcu pa že čez pol ure. Lz Celovca se bo vračalo letalo ob 13.50 ter pristalo ob 14.20 na ljubljanskem letališču.
♦	Združenje trgovcev za srez Logatec bo imelo redno letno glavno skupščino v nedeljo 22. t. m. ob 13. v Cerknici v hotelu Žumer. Na dnevnem redu je čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, poročilo (predsednika, računski zaključek za leto 1933, proračun za leto 1934, poročilo nadzornega odbora, sprememba pravil, volitev 3 delegatov za občni zbor Zveze, samostojni predlogi in slučajnosti. Ako ob določeni uri glavna skupščina ne bo sklepčna, se vrši ista uro pozneje ob vsakem številu članov. Samostojni predlogi se morajo predložiti upravi najmanj 3 dni pred skupščino. Računski zaključek za 1933. in proračun za 1934. se je poslal vsem članom združenja, oziroma je na vpogled v njegovi pisarni (čl. 361 o. z.) Obvezna udeležba je za vse člane sodnega okraja Cerknica, želeti je pa, da se skupščine udeleže tudi člani sodnega okraja Lož in Logatec.
♦	|z ZKD. Narodna čitalnica v Drav-Ijah priredi 19. t. m. ob 20. v gostilni pri »Slepem Janezu« predavanje. Predaval bo akademik g. Vekoslav Iskra o nacionalizmu. — O planinah v Južni Srbiji bo 21. t. m. ob pol 17. predaval v zdravilišču na Golniku g. dr. Pretnar. — Tretje predavanje ZKD pa bo za Sokolsko društvo Radomlje 22. t. m. ob 10. dopoldne. Predaval (bo g. dr. Frants Mis o temi: Bolezni pljuč, prebavil, srca, bacili, krvni obtok, sestava telesa.
♦	Koncert glasbenega odseka Sokola v Poljčanah. V nedeljo popoldne je priredil
poljčanski Sokol svoj prvi koncert s svojim pevskim ziborom in salonskim orkestrom. Zbor vodi že več let šolski upravitelj iiz Situidenic Janko živko, orkester pa zdravnik dr. Hronovskv. Oba sta že večkrat z uspehom sodelovala na raznih sotkolskih in drugih prireditvah, v nedeljo pa sta prvič nastopila z docela samostojnim sporedom. Predstavil pa se je ob tej priliki tudi pevski zbor iz Studenic. Spored je otvoril orkester s sokolsko koračnico. Nato je prikorakalo na oder 25 pevcev, ki so nadvse pohvalno zapeli Zajčevo »Tri čaše«, Ferjančičevo »Sijaj, sijaj solnčeee«, De-vovi »Ko b' Žilo noj Dravco« ter »Malo ja, malo ti«, Jerebovo »Pelin roža« in Pav-čičevo »Potrkan ples«. Za orkestrom, ki je odigral tri koanade kar najpovoljneje, je nastopilo 12 stud en i sk i h apostolov, ki so ob splošnem zanimanju prav pohvalno odpeli Sattnerjevi »Na planine« ter »Pogled v nedolžno oko«, Ipavčevo »O mraku« Sicherlovo »Slavčku«, Devovo »Gor čez izaro« in Adamičevo »Fantovsko«. Po odmoru je zopet nastopil z eleganco orkester, nato sta pa še združena pevsika zlbo-ra zapela več pesmi, od katerih sta morala dve ponoviti. Občinstvo se je Izkazalo izvajalcem za prirejeni užitek hvaležno z dolgotrajnim odobravanjem, ki se kar ni hotelo poleči, ko je orkester za zaključek zaigral Hronovskega koračnico, ki so jo tudi morali ponoviti.
♦	Smrt uglednega srbskega pedagoga. V Beogradu je umrl upokojeni gimnazijski ravnatelj Mihajlo Markovič, človalt naprednega duha, velikih sposobnosti in splošne priljubljenosti. Pokojni Markovič je bil
bližnji sorodnik pokojnega Nikole Pašiča in je v nekdanjih letih tudi agitoo deloval v radikalni stranki. V dobi borb proti Obrenovičevemu režimu je bil tudi preganjan. V poznejših letih pa se je popolnoma posvetil prosvetnemu delu ter ni v svoji veliki skromnosti nikdar iskal priznanj in nagrad zaradi svojega nekdanjega političnega delovanja. Služboval je v raznih 'krajih predvojne Srbije, dolga leta pa je bil ravnatelj gimnazije v Nišu. Eden od njegovih sinov je šef kabineta zunanjega ministra.
♦	Najstarejši muslimanski veroučitelj Je umrl te dni v Sarajevu. To je bil med našim muslimanskim življeim siplošno znani in visoko spoštovani tolmač Korana Šačir Tuzlo. Islamsko teologijo je študiral v Carigradu, pozneje pa je bil v svoji domovini kot najboljši hafiz (tolmač) korana dolga leta predsednik komisije, pred katero so •polagali svoje izpite islamski veroučitelji. Starega islamskega teologa so dobro po-tanali tudi muslimanski znanstveniki ln teologi drugih držav. Umrl je v visoki starosti 96 let in čudno je to, da je že pred 15 leti vedel, kidaj se bo končalo njegovo življenje. V Sarajevu je splošno znano, da je Šačir efendija pred 15 leti poklical nekega kamnoseka ter mu naročil ploščo za svoj grob. Na listek mu je sam napisal svoje ime, letnico rojstva, izpolnil pa je tudi letnico smrti: 1352 pred 1. Muhare-mom. Po muslimanskem štetju se to točno ujema z dnevom njegove smrti pred Mu-haremom — islamskim novim letom.
♦	Nov grob. V Slovenjgradcu je umrla posestnica in gostilničarka gospa Jožefi-na Rupp po dolgi mučni bolezni. K večnemu počitku jo bodo položili danes ob pol 17. — Pokojnici blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
♦	Otvoritev važnega moatu. Uprava vr-baake banovine je odredila, da bo 6. maja otvorjan velik železni most preko Une pri Otoki. Otvoritev važnega mostu bo združena z veliko narodno slavnostjo, katere se bo udeležil tudi ban vrbaske banovine. Most je stal okrog 5 milijonov dinarjev, dolg pa je 150 m. Vsa dela so izvršili domači podjetniki iz Banjaluke.
PRIDEJO!
PRIDEJO!
Bratje Fratellini
♦ Zadoščenje je dobil preglednik finančne kontrole Nikola šepelj, ki je bil zapletem v afero tatvine tobaka iz belopoljske-ga monopolskega Skladišča. Pred beram-skim sodiiščem je bil obsojen na 2 leti, zadeva pa je pozneje dobila drugo lice, ker so zalotili prave krivce, ki »o poprej abežali v Albanijo. Pri novi razpravi je bil g. šepelj oproščen in, da bo zadoščenje popolno, je nastopil spet prejšnjo službo.
Prekrasna romanca španskih melodij južnega temperamenta in ljubezni
LASCA
Ljubezen, strast, hrepenenje
ZVOČNI KINO »DVOR«. Tel. 27-30. Danes ob 4., 7. In 9. Vstopnina Din 4.30, 6.50
♦	Zanimivo votlino v StenJevcu je te dni
pregledala s t rokovnjaška komisija, ki Jo je odredila banska uprava. Votlina Je dolga 1345 m, ponekod pa je visoka tudi do 30 m. Doslej so votlino preiskovali ie mani radovedneži, ki so v objestnosti in nevednosti poškodovali že precej lepih kapnikov. Komisija je odredila, da bo votlima dobro zaprta, ker je važna iza naš tujski promet. Varstvo nad votlino Je prevzelo olepševalno društvo aa Stenjevec in okolico. Pri vhodu v votlimo bodo napravili močna železna vrata.
♦	4 letni otrok je zažgal hišo. V Dežnem nad Makolami sta v petek zgorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje posestnika Pavšerja Filipa. Oče in mati sta bila na njivi. Doma sta pustila 14 letno Jožefo in 4 letnega sinika Maksa. Deček je nekje našel vžigalice in zažgal koruzno slamo Ob hiši. Starši se še niso vrnili domov, ko je bila že vsa domačija uničena. Telefonično pozvani gasilci iz Poljčan so bili v nekaj minutah z avtom ln motorko na kraju nesreče in so se lotili omejevanja ognja. S hišo vred so zgoreli tudi vsa oprava, ves živež, obleka in mnogo Krme.
♦	Prejeli smo poročilo, da pride letošnje novo Bok pivo pivovarne Union, ki Je izdelamo iz pristnega bavarskega slada, v soboto dne 21. t. m. v promet. Letošnje novo pivo je zopet zelo okusno, prijetno in blago v okusu in bo gotovo zadovoljilo najbolj razvajeni okus.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, nai popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice.
PRIDEJO!
PRIDEJO!
Bratje Fratellini
i
Klavirski kvartet. Gosli, viola ln
čelo v družbi s klavirjem tvorijo zelo srečno sestavo komorne skupine. V ponedeljek 23. t. m. bomo na tretjem »Slogi-nem« komornem večeru čull klavirske kvartete Beethovna, Sehumanna in Suka, iki jih bodo izvajali gg. Trost I., šušteršič V., Muller G. in Svetel H.
u— Občni zbor krajevna organizacije JNS za Spodnjo šiško bo ▼ soboto ob 20. uri t hotelu Bellevue. Občnega zbora se bo udeležil tudi ljubljanski poslanec minister dr. Albert Kramer.
u— 8estanek upokojenih ieleznliklh uslužbencev In delavcev se bo vrSil 22. t m. ob pol 10. dopoldne v mali dvorani Delavske zfbornice, (IV. vhod iz Čopove ulice pritličje (prejšnji prostori Borze dela). Na sestanku se bo razpravljalo o ustanovitvi lastnega podpornega društva za primere boleani ln «mrti ter o brezplačnem zdravljenju t bolnici. Mnogobrojna udeležba za-željena.
u— Uprava Združenja trgovoev v Ljubljani priredi prvi družabni sestanek članstva t soboto 21. t. m. ob pol 21. v prostorih Trgovskega doma. Sodelujejo: Josip Da-neš, član drame, slovenski vokalni kvintet Petrovčič ter Cvirmov jaaz band. Vabljeni so vsi trgovci in njihove obitelji, kakor tudi prijatelji tngovstva.
u— J NAD »Jadran« vabi članstvo sa oibvezen sestanek, t četrtek 19. t. m. ob 20. t društveni čitalnici.
u— Zveza akademsko Izobraženih žen javlja, da se vrši njen redni mesečni sestanek drevi ob 20. v kleti kavarne »Emone«. Razgovor o reorganizaciji »Ženskega saveza«.
u— Redni letni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvone bo v ponedeljek 23. t. m. v društvenih prostorih »Mestni dom«.
u— Kopališče Kolezija je od danes naprej otvorjeno za solnčemje.
u— Zgodnja kopalna sezija. Spričo nenavadne vročine v tako zgodnji pomladi se je pričela ▼ Ljubljani in okolici kopalna sezija že pred dmevi. Ob Savi pri štirno-vem kopališču je sleherni dan več kopalcev, ki se v glavnem zaenitrat šele soln-čijo, a se ne straše tudi zaplavati v še hladni Savi. Tudi ob Tomačevem v popoldanskih urah že mrgoli mladine v kopalnih oblekah, V mestnem logu ob Malem grabnu se abirajo gruče kopalcev ob vseh »kotlah«. Opoldanska vročina je že občutna in sprehajalci vsepovsod iščejo sence, »ki pa je komaj ozelemelo drevje in grmičevje še ne da.
ta j le. Kajoak, skladatelj niti ni imel namena, da bi v biblijski tekst vnašal kakršnekoli narodne glasbene elemente in je posluževal zvočnega, izredno melodioznega, nenavadno prijetnega in hkrati krepkega mednarodnega glasbenega jezika. Naj posebej omenim tnelodiozno linijo celotne skladbe, ki s? kaže v solističnem deležu enako kot v deležu orkestra in zbora. Posebej pa bodi naslišena posrečena epizoda v *U meri, ki sodi nedvomno med najboljša in najlepša merita v »Psalmu«.
V izvedbi je nastopila najprej kot sol isitka Anita Me zetova, ki je že pred tremi leti vzbudila v Zagrebu pozornost s svojim 1^-p?m Pevskim materialom. Od tega časa do danes ie Mezetova znatno napredovala in je ^lotsegla e svojim m.izikalnim podajanjem in lepo izenačeno pevsko tehniko orav simpatičen uspeh. Mezp>tova je Lajoveevo mehko lirlko podala r zvočnim in lahkim grlom in fe položila prav posebno mnogo strasti v pesem >Večjr«. ki je pomenila obenem s pesmi io »Oj, ti življenje« njen največji uspeh tega večera. Pri klnvirjiu jo je spremljal naš stnri znanec, odlični spremljevalec Marijan Lipovšek. Marij Šimenc je zastavil za uspeh svojega rojaka polno lepoto in b1e»»k svojega grla m je mnogo doprinese! k u*n>eh.i »Psalma«. Zbor Glasbene Matica ie bil najbolj poklicani posredova-tec te skladb* in je izvršil svoje poslanstvo častno.	« upr^niSkim rezultatom.
r«4rf*»*bene akademije „.-»•■?	h-a-er^*^ refill svojo nalogo.
posebno je treba pohvaliti godalce. Znatno eo zaostajali pihalni ansambli, vendar je orkester v celoti dobro zvenel.
Umetniška uprava izvedbe bila v rokah neumornega in brezkompromisnega Mirka Poliča. Polič ne pozna polovičarstva: za vsako reg zastavi v polni meri svoj temperament in resnobno zavest umetniške odgovornosti. Zato so tudi rezultati njegovega delavec kakor solidni: prežeti eo s pravim stvarjalnim duhom in obeleženi z vidnimi znaki zavestnega hotenja in dela. Polič ne sodi med tiste umetnike, ki iščejo vnanjih učinkov, njegovi učinki so koncentrirani na umetniško efektnost bree najmanjše kokebe-rij? z vnanjimi elementi. Polič se popolnoma poglablja v skladbe in jih daje z vso njihovo vsebino, duhovno in stilno karakteristiko. Zato ie njegovo muziciranje živo, razgibano. polmo življenjske sile.
Drugi koncert »Glasbene Matice« se je vršil v katedrali. Se bolj kakor prej v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda, je moral zbor tu na7prej retšiti ak.istične probleme. Kmalu pa se je prilagodil neznanim akustičnim odnošajem prostora in jie ves program Gallusovih prekrasnih motat absol-viral dovršeno ubrano, glasbeno in stilistično popolno in docela zaokroženo. O lepotah Gallusovih skladb sem že govoril in mi ni treba tega ponavljati. Lahko pa poudarim, da fe učinek teh skladb tem silnejši. čim večkrat jih sliši?. Kajpak, mnogo doprinaša k uspehu odlična interpretacija, ki je izpolnila vsa pričakovanja. Omenim naj še msg.
Stanka Premrla, ki jfc mojstrski izvedel na velikih orglah naše katedrale nekoliiio točk, med njimi tudi svoj »Prebdij in fugo v d-duru«, pa msg. Janka B a r 1 e t a, ki je imel kratko predavanje o Jakobu Petelinu.
Za oba koncerta Glasbena Matice se je pokazalo nenavadno veliko zanimanje: bila sta prav dobro obiskana. Pri prvem je nekoliko utrudil občinstvo predolg program.
Po Lajovčevem koncertu se je vršil v Palače hotelu svečani banke* v počast skladatelja Laiovica in Glasbene Matice. Priredil ga je ban dr. Ivo Perovič. Prisotnih je bilo čez 200 povabljencev. Ban dr. Perovič je imel zanos en govor, v katerem je med drugim dejal: »Bratska srca nikdar ne utrip-ljeio složneje in edinstveneje nego s pesmi-io na 'jetnih. Nič nas ne more tako trdno združiti, kakor skupno trpljenj? in skupna pesem.« V nadaljnjem delu svojega govora je ban dr. Perovič poveličeval pomen unifikacije duhov v naši veliki in prostrani Jugoslaviji in ie nazdravil najprej kralju, nato pa j? dvignil čašo v počaet skladatelja Laiovica in nedoeežnega zbora Glasbene Matice.
Govorili eo Se predsednik Glasbene Matice senator dr. Ravnihar, univ. prof. Bori* Zarnik. ravnatelj Nikola Faller in skladatelj A. Lajovic. Solistični kvintet Glasben* j Matice j> tudi prispeval svoje k animiran-! mu razpoloženja na tem odličnem banketu S V vsem torei uspeh, ki bi ga lahko označili z eno samo. niti malo pretirano besedo:
♦ Obledele obleke barva ▼ različnih barvah in plisira tovarna Joa. Reich.
Iz Ljubljane
u— Današnji klavirski koncert znamenitega ruskega pianista Nikolaja OrLova bo brez dvoma eden najpomembnejših Koncertov letošnje sezone. Pianist Orlov uživa svetovni sloves ter je eden redkih pianistov, ki ima vselej in povsod polne hiše, kjerkoli koncertira. V največjih mestih in največjih listih ima najlaskavejše ocene. Posebno ga hvalijo kot Interpreta Chopinovih skladb. Zato naj nihče, ki se zanima za glasbo, ne zamudi nocojšnjega koncerta, ki bo točno ob 20. v dvorani Filharmonične družbe. Spored je naslednji: 1. del; Scarlatti: 3 sonatine. Brahrns: Variacije na Paganinijev tema. Chopin: lrnipromptu v as-duru, Nocturno, Trije preludiji in Scherzo v t-melu. K. del: Medtner: Pravljica v ' Prokofjev: Toocata, Debussy: Reflets ..s 1'eau in Sterjabin: Btuda v dis-inulu. Vstopnice za nocojšmji koncert se dobe teikom dneva v knjigami Glasbene Matice, zvečer od pol 20. dalje pa v veži Filharmonične družbe. Začetek koncerta bo točno ob 20. uri.
DANES SAMO OB 4. URI
(zvečer je pa koncert)
LIANE HA J D — GUSTAV DIESSL
ROMAN ENE NOČI
Paul Kemp — Ery Bos
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
u— V društvu »Soča« bo v soboto 21. t. m. v salonu pri »Levu* zaključno predavanje 13. sezone. Predaval bo prvič v našem društvu naš rojak g. profesor dr. Lavo čermelj o Jadranu. Dasi živimo že poldrugo tisočletje ob JadTanu, je postalo zanimanje za Jadran in za probleme, ki so ž njim združeni, aplošno med našim narodom šele v zadnjih treh desetletjih. Pri-ikazati te probleme, ki »o vitalnega interesa za naš narod in za našo državo, v ipravi luči to v zgodovinskem razvoju, Je glavni namen predavanja. Vabljeni »So-čani«, prijatelji, in člani vseh emigrantskih društev v Ljubljani ln okolici. Pri-četefk ob pol 21. Vstop vsem prost.
u Kartoteka hidrati tov. Po daljšem precej napornem delu na terenu so izdelali kartoteko vseh hidrantov, kar Jih ima
ljubljansko vodovodno omrežje. Kakor znano, sega to omrežje tudi v Črno vas, na Ježico in St. Vid. Vseh hidrantov v Ljubljani in okolici imamo okrog 900, v to število pa niso označeni privatni hi-dranti na dvoriščih in privatnih parcelah. V kartoteki eo označene številke hidrantov, natančno mesto, kjer se nahajajo tablice hidrantov, lega hidranta in premer vodovodne cevi. Svrha kartoteke je ta, da se v primeru požara hidrant zlahka najde in ga ni treba šele iskati. Organi gasilskega urada bodo vršili stalno kontrolo nad stanjem vseh hidrantov. neodvisno od organov mestnega vodovoda.
u— Jermen ga je udaril. Mizarski mojster Matej Pirih iz Višnje gore je. včeraj dopoldne oblai v Kobijevi tovarni na Ižanski cesti na stroju kos lesa. Nesreča pa je hotela, da se je na stroju utrgal jermen, ki je Piriha udaril z vso silo po obrazu ln mu ga hudo poškodoval. V bolnico so včeraj pripeljali tudi ženo mehanika Franjo Florjančičevo. stanujočo v Florijanski ulici 19. Na vrtu je padla in si zlomila nogo. Enako nesrečo je doživela tudi 71etna Mi-lenda Panterjeva iz Sp. Slivnice.
u— Izgnani kroinjarjl. Kakor smo Se beležili, so varnostna oblastva aretirala v Ljubljani okrog 20 raznih kro&njarjev, med katerimi so bili še čisto mladi, tudi še ne polnoletni fantje, doma ponajveč z juga države. Na policiji so pregledali njihove dokumente in pa dovolilnice za krošnjar-jemje ter ugotovili, da so bile posamezne .ponarejene. Zdaj so večini krošnjarjev odvzeli te dovolilnice in jih oddali sodišču, nad 10 krošnjarjev pa so izgnali iz LJubljane.
Iz Celja
e— Zbor Jugoslovenskega akademskega pevskega društva v Zemunu prispe na svoji turneji po Sloveniji v petek 20. t. m. ob 16.08 i Zidanega mosta v Celje. K sprejemu na celjskem kolodvoru so vabljeni predstavniki oblastev in občine, kulturna in prosvetna društva ter ostalo občinstvo. V petek ob 20.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma koncert zbora pod okriljem Celjskega pevskega društva in Glasbene Matice v Celju. Koncert bo gotovo nudil velik užitek, zato se naj ga »ane-sljivo udeležijo vsi ljubitelji dobrega Zborovskega petja. Vstopnice so ▼ prodaji t knjigarni K. Goričarja vdove.
e— Zadnje gostovanje ljubljanske drame za letošnji abonma bo v torek M. t. m. ob 19.30 v Mestnem gledališču. Gostje bodo uprizorili Dostojevskega »Brate Karama-izove« v dramatizaciji to režiji C. Debev-ca. To delo je doživelo v Ljubljani velik uspeh to je tudi v Celju Zbudilo živahno zanimanje. Neabonenti naj si preskrtbijo vstopnice čim prej v knjigami »Domovini« na Kralja Petra cesti.
e— čuvajte javne nasade! Za ta poziv ee mnogi še vedno ne zmenijo, ampak lz nagajivosti ali pa lahkomiselnosti še vedno pustošijo lepe javne nasade. Tako Je nekdo v noči na ponedeljek v prešernem ra^o-loženju odlomil več vejic cveta lepotične-ga grma na Javnem nasadu pred poslopjem Mestne hranilnice ter povzročil s tem Olepševalnemu in tujsko-prometnemu društvu okrog 100 Din škode. Ko Je noeil storilec svoj »plen« po cesti, ga je opazil stražnik in mu vzel rože. Zadeva bo imela za storilca neprijetne posledice, služi naj pa v svarilo vsem, ki radi pustošijo po lepih javnih nasadih.
e— Prvi kopalci so se že pojavili v Savinji v Liscah, nasproti mestnih kopališč in pod Starim gradom. Navdušeni prijatelji savinjslkih kopeli se očividco prav dobro počutijo v mrzlih valovih.
e— Prometno knjižico za kolo štev. t— 11.918—3 Je neznan storilec ukradel v ponedeljek popoldne nekemu moškemu na G-laziji lz suknjiča.
e— Kino Union. Danes ob 1«.15 to 20.80 •zvočni film »Lov za srečo« in zvočna predigra.
Iz Maribora
&— I. Gerželj na zadnji poti. V ponedeljek popoldne so pokopali na Magdalenskem pokopališču tragično preminilega Ivana Gerželja. Pogreba se je udeležilo več tisoč ljudi, prišli so Sokoli od blizu in daleč, da ga spremijo na zadnji poti. Po opravljenih cerkvenih obredih je krenil mrtvaški sprevod po cesti Brezje, po Zrkovski cesti in Drevoredni ulici na Magdalensko pokopališče. Na čelu sprevoda je korakalo domače sokolsko društvo in godba »Drave«, za sokolskimi prapori pa je bila dolga vrsta članov, ki so ji sledili močni oddelki viteških čet Narodne odbrane v krojih in s prapori posameznih edinic. Številno je bilo zastopano tudi članstvo Narodno strokovne zveze in »Nanosa«. Pokojnikova krsta, ki so jo nosili Sokoli in četniki, je bila vsa v vencih in pomladanskem cvetju. Pri odprtem grobu se je prvi poslovil šolski upravitelj g. Klemenčič, v imenu viteških čet pa Dragotin Vojska in za društvo Nanos in Narodno strokovno zvezo g. Kralj. Pevci »Jadrana« so zapeli žalostinko, godba »Drave« pa je zaključila turobno slovo od Ivana Gerželja.
Baletni večer
* t r i u m f.
Žiga Hirschler.
Ljubljana, 17. aprila
V petek zvečer so člani baleta beograjske opere: primabalerina M. Olenina in člana J. Vasiljeva ter A. 2ukovski s svojim lastnim, ne baš prvovrstnim klavirskim spremljevanjem priredili kratek, iz dvanajstih, hitro se menjajočih točk sestavljen baletni večer, ki ne vem zakaj, ni bil najbolje obiskan, a bi to zaslužil. Plesi, ki smo jih videli, so bili solistični ali skupinski. Solističnega plesalca telo mora biti instrument izrazite, izredne osebnosti, posrednik važnega duševnega doživetja. Le telo s popolno plesalsko tehniko zamo-re ta doživetja živo občutiti in izčrpno v plesno dejanje transponirati. Voditi pa morajo plesalca pri njegovi umetnosti občutenja ali misli. Iz občutenj, iz srca Je porojen impresionistični, iz misli, iz glave ekspresionistični ples; a klasični ples, Ideal vse sodobne umetniške koreografije, pomeni ravnovesje med vsebino in obliko, med srcem in glavo. Samo občutenje lahko zavede plesalca, da pozabi na tehniko zaradi vsebine, ali da podčrtava zunanjo mehaniko hoteft slediti le svojim mislim. Izhajajoč iz teh in enakih naukov znamenitih plesnih pedagogov bi mogel gledalec videti v včerajšnjih Izvaianlih beograjske plesne trojice različne =meri sodobnega solističnega in grunnega ples? Vsi trije razpolagajo z izvrstno plesno tehniko.
Vasiljeva je izrazita p^salka klasične smeri, ki je zlasti odlična v izvajanju ple-
DENTOSAN
Je najboljša zobna pasta. Ima izredno čistilno in razkuževalno vrednost in preprečuje nabiranje zobnega kamna. Dobi se povsod! Velika tuba stane Din 12.—
Zaloga Drogerija Gregorič
LJUBLJANA, Prešernova 5 S035
Radio kotiček
Ljubljana, 18. aprila
Drevi bo prenašala naša radiopostaja z Dunaja Beethovnovo IX simfonijo. L. van Beethoven je bil rojen 16. decembra 1770 v Bonnu, umrl pa je 26. marca 1827 na Dunaju. Bil je častni član Filharmonične družbe v Ljubljani, ki ji je posvetil svojo VI. simfonijo. Beethoven je največji mojster moderne instrumentalne glasbe. Poleg sonat, kvartetov, opere Fidelio oratorija Kristus na Oljski gori in dolge vrste drugih kompozicij je ustvaril devet simfonij, ki pomenijo v svoji vrsti kulminacijo vsega, kar je kdaj ustvaril človeški duh
Ta dela vsebujejo globoko človeško noto, tolmačijo in obenem povzdigujejo do apo-teoze psiho človeštva, njega gigantsko borbo za osvobojenje duha od materije, v njih je prvič postala glasba tolmač želja In sanj človeštva kot kolektivnosti IX. Beethovnova simfonija sintetizira vse to ▼ en sam velik, silen pojem: neutolažljivo žeijo po radosti, iskri božji, ki edina daje življenju pravo vsebino.
a— Poslednje uprizoritev domače opera »Gorenjski slavček« bo jutri za red B. To
največkrat igrano slovensko operno delo je tudi v Mariboru doseglo popoln uspeh ter splošno ugaja. Ne zamudite poslednje prilike!
a— »življenje na naSh gorahe je naslov
predavanja, ki ga priredi SPD t sredo 25. t m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Predaval bo g. Vladimir Kapus i* Ljubljane.
a— Aretacija sleparskega publicista.
Pred časom je prišel v Maribor mlajši, elegantno oblečen moški, ki se je predstavljal Mariborčanom za publicista in poverjenika Edicije jugoslovenskega kola v Beogradu, Djordja Tesanoviča. Kmalu je navezal ati-ke z raznimi premožnejšimi in uglednejai-mi podjetniki in trgovci ter izvabil od njih pod pretvezo inseratov precejšnji znesek nad 40.0000 Din. Nekemu podjetniku, ki ga je publicist Tesanovič preveč nadlegoval, se je pričel dozdevati sumljiv in ga je prijavil mariborski policiji. Policija se je informirala v Beogradu in izvedela, da Tesanovič ni publicist in tudi ne poverjenik omenjene Edicije, marveč nevaren pustolovec in slepar. Na podlagi te informacije je bil Tesanovič takoj aretiran in po zaslišanju izročen sodišču.
Z Jesenic
a— Ustanovitev nove podružnice NSZ
na Javorniku. Pred kratkim si je nacional" no delavstvo na Javorniku ustanovilo podružnico Narodno strokovne zveze in si na ustanovnem občnem zboru izbralo upravo, kateri predseduje g. i'rane Kralj, delavcc K'D. Podružnica je v kratkem času naraslA na preko 100 članov in ustanovila še poseben odsek stavbinskega delavstva, ki i ms tudi nad 40 članov, tako da šteje nova podružnica že 140 članov. Odsek stavbinskiU delavcev je imel v nedeljo 15. t. m. svoj prvi članski sestanek v jarorniškem Sokolskem domu. Poročal je strokovni tajnik g. Kravos o položaju stavbinskega delavstva. Sestanek je vodil predsednik podružnice g. Kralj, ki je apeliral na člane, naj zberejo pod okrilje NSZ vse narodno zavedno delavstvo. Javomiška podružnica NSZ deluio vzajemno s Sokolom in ima v Sokolskem domu iudi svojo pisarno in vsa zborovanja.
Iz Kamnika
ka— Koncert »Lire« je bil zopet dogodek, ki je združil vse prijatelje lepega pei-ja in dodobra napolnil prostorno sokolsko telovadnico. Ze dolgo ni bilo občinstvo $ kako prireditvijo tako zadovoljno, kakor to pot. Pesmi so bile posrečeno izbrane in prednaSane z ono točnostjo in temperamentom, ki je že od nekdaj velika vrlina naše »Lire«. Moški zbor je zapel 8 pesmi, med katerimi so najbolj ugajale Foersterjcv »Spak«, Mirkova »Katrica« in pa 3eveda koroška »Pojdamo v Škofče«. Mešani zbor je odpel 6 pesmi, ki so vse zelo ugajale. Naše občinstvo, ki je skopo s pohvalami, je s polno upravičenostjo trdilo, da ja koncert enakovreden onemu ob proslavi 50-letnice. Kaj zmorejo naši vrli »Lirani« pod vodstvom svojega požrtvovalnega pevovodje g. Cirila Vremšaka, je pokazalo zlasti izvajanje Mokranjčevega 10. rukoveta, ki je bil zaključna točka koncerta. Pevcem in pevovodji gre največje priznanje. Koncert »Lire« je ponovno pokazal, de uživa prvo slovensko pevsko društvo nedeljeno podporo vse kamniške javnosti, kar je Kamničanom samo v čast. »Lira« bo v kratkem ponovila svoj koncert v radiu.
ka— Kamnišk? fazanska pravda, ki je svojčas zbudila veliko pozornost ne samo
sov na nožnih konicah, je rasla kakor leskova šiba, harmonično telesno razvita, kar o plesalkah z močno, a potrebno izdelanimi nožnimi mišicami ni vedno mogoče reči. Plesala je sama Cajkovskega »Ruski plese in Skrjabina »Preludijc. Primabalerina Olenina, zelo lepa, stasita figura. se je odlikovala v dveh solo-plesih. v Chopinovem, na vso moč lepem ekspre-sionističnem »Crescendu« in v močnem, impresionističnem »Tatarskem plesu« A renskega, žukovski je mlad, tehnično zlasti gimnastično zelo izdelan plesalec, pogumnih, drznih gibov, ki z lahkoto in estetično odskakuje v neverjetne višine. Lepo se je uveljavil v originalnem »Ar-nautskem plesu« Tajčeviča in v Bajerjevih »Variacijah«. V grupnih. več ali manj družabnih plesih sta sprva nastopila Vasiljeva in žukovski — klasični Chopinov »Valček« —, v nekoliko brutalnem, a vendar uravnovešenem »Argentinskem plesu« B^.-ničkega Olenina in žukovski — ta ples jc zaradi nenavadne snovi najbolj ugajal —,
v pestrem, živopisanem »Indilskrns plesu« Ružičkega (Rožyckegw?) Olenina in Vasiljeva. v »La paix« Delila Vasiljeva ln žukovski. v B'zetovem »Španskem plesu« iz »Carmen« Olenina In žukovski. Morda bi zamogel temeljni misli tega plesa oporekati. Plesalec plesalko draJH z rdečo, nlapolaločo zaveso liki toreador t arani žival. Zadeva bi bila najbrž narobe bolj stvarna Večer 1e zaključilo Hrt«tičevo dokaj medlo stilizirano »Jugoslovansko kolo«.
▼ lovskih in gozdarskih krogih naše banorine, temveč po vsej državi in celo v inozemstvu, še ni končana. Zdaj čaka na končno rešitev banske uprave v Ljubljani, kjer so o tej zadevi že zbrali mnenja več strokovnjakov iz inozemstva. Vsa naša javnost z zanimanjem pričakuje, ali se bo posrečilo izslediti pravega škodljivca, ki uničuje mlado iglasto drevje zlasti še zato, ker je bilo zadnje čase ugotovljenih več novih primerov na podoben način povzročene škode. Banska uprava je na svojem posestvu »Bibi« na Menini planini zasadile večje komplekse z iglastim drevjem. Pred kratkim pa so ugotovili, da so mladim sadikam poščipani vršički na isti način kot v gozdu pri Kamniku. Poškodovanih je 10 do 20 odst. drevesc, ugotovljeno pa je, da so škodo povzročile miši. Pod poškodovani" mi sadikami so tu in tam našli razgrizene ostanke vršičkov, kar nam najbolj gotovo kaže na povzročitelja. Okrog gozda v Mekinjah pri Kamniku, kjer so najprej opazili škodo na iglastem drevju, je zdaj 6 ali 7 posestnikov opazilo enako škodo. Škodljivec se je torej razpasel in nekateri z goto-
vostjo trdijo, da je to miš. To bi bil tudi logičen zaključek vseh dosedanjih preiskav.
V	kamniški javnosti zdaj ni več zaniira-nje osredotočeno na to, ali bodo lovci izgubili ali dobili fazansko pravdo, marveč na to, da se dožene pravi povzročitelj škode.
Iz Trbovel)
t_ članski sestanek podružnice NSZ.
V	soboto 14. t. m. se je vršil pred občnim zborom JNS članski sestanek trboveljske podružnice NSZ, na katerem je poročal podružnični predsednik g. Jaka Štruc o depu-taciji, ki je bila v Beogradu zaradi državnih naročil pri TPD. O rudarskem vprašanju je poročal strokovni tajnik g. Kravos iz Ljubljane. Govorili so še gg. Koren, Mrzel in drugi, nakar se je sklenilo podvze" ti vse potrebne korake, da se dobe čim preje državna naročila premoga, da ne bodo rudarji trpeli še večje pomanjkanje. Po sestanku so se rudarji, ki so skoro vsi člani JNS, korporativno udeležili občnega zbora JNS.
GOSPODARSTVO
Križi in težave izdelovalcev bučnega olja
Bučno olje je danes na ozemlju drav-eflce banovine, deloma tudi savske banovine važno živilo. V velikih množinah se konsutmira tudi na sosednem avstrijskem Štajerskem, kjer je zaradi svoje redilnosti ln finega okusa postalo tako med meščanstvom kakor v podeželju priljubljeno.
V	preteklem stoletju se olje iz bučnic v trgovske svrhe odnosno za splošni konsum sploh ni izdelovalo. Kmetje so sicer že pred letom 1900 bučnice v zimskem času sibirali in na primitiven način v domačih mlinih mleli odnosno stiskali olje, toda to le za lastno porabo; preostanek pa so p-ohranili z bučami vred. šele okrog 1900 ista nastali na severni meji naše banovine v bližini Maribora dve, v začetku majhni tvornici, katerih zasluga je, da se je po dolgoletnem, neumornem trudu udomačilo bučno olje med našim prebivaJlstvom. Vztrajnosti tvornic bučnega olja se je zahvaliti, da je kmečko prebivalstvo dravske in savske banovine imelo iz prodaje bučnic znatne dohodke, tako n. pr. celo !!anl okrog 18 milijonov dinarjev.
V	poprevratnl dobi so bili naši izdelovalci pod pritiskom naraščujočega povpraševanja in Izvoza v Avstrijo prisiljeni povečati svoje obrate, to tembolj, ker v sosedni državi razen majhnih primitivno urejenih mlinov ni bilo sličnih tvornic pa tudi iz razloga, ker bučnic v Avstriji ne pro-duclrajo, odnosno ne zbirajo v zadostni inerl, tako da so navezani na naš uvoz.
Do leta 1924. je bilo vse v redu. Po stari prislovici, po kateri raste z jedjo apetit, so naši sosedje naenkrat uvedli uvozno carino, ki bi naj onemogočila uvoz iz Jugoslavije. Z redko spretnostjo je naša vlada takrat reagirala na avstrijske ukrepe. Z uvedbo 4 kratao višje izvozne carine na bučnice je povzročila, da so avstrijski mlini prenehali obratovati in da je avstrijska delegacija že po preteku dveh let zaprosila za ukinjenje naše izvozne carine na bučnice s pogojem da Avstrija ukine uvozno carino na olje.
In spet je bil mir. Naš kmet je prodajal bučnice po lepih cenah, ves pridelek se je pokupil in predelal, naše tvornice so bile noč in dan zaposlene. Razume se, da je v tedanjih razmerah prišel tudi naš fiskus na svoj račun.
Ko je v preteklem letu Avstrija po 4 letih neoviranega poslovanja zahtevala zopet uvetibo uvozne carine (dasiravmo vse avstrijske izdelovalniee ne zmagujejo potrebe konsuma), je združenje jugoslovanskih tvormičarjev pravočasno pri vladi interveniralo v pravcu, da se avstrijska zahteva odkloni odnosno z uvedbo Izvozne carine odbije. Vse tozadevno gradivo je (bilo izročeno naši delegaciji. Žal je ostalo prizadevanje brez uspeha. Naše tvornice so obsojene na pogin. Zdi se, da naši merodajni krogi niso napravili vseh potrebnih korakov za ohranitev tega dohodka kmečkemu prebiva stvu in za očuvamje zaposlenosti naše industrije in našega delavstva.
Neupravičenost avstrijske zahteve najbolj potrjuje dejstvo, da je tudi trgovstvo v Avstriji proti uredbi carine protestiralo, češ da bo takemu koraku sledila brez-dvomna uvedba izvozne carine z naše strani, kar mora imeti za posledico podražitev tako važnega konsumnega predmeta v Avstriji, kakor je bučno olje.
Od 1. januarja t. 1. velja v Avstriji carinska postavka 5 zlatih kron za bučno olje. To pomeni praktično, da je vsak izvoz v Avstrijo nemogoč. V težki dobi gospodarske krize in splošne nezaposlenosti so naši tvorničarji pričakovali, da bo vlada odgovorila na avstrijsko svojevoljnost z izvozno carino na bučnice in da bo na način, ki se je že prej izkazal kot učinkovit,
pritisnila na Avstrijo, ua ukine uvozno carino, saj je brezdvomno ugotovljeno, da je avstrijski uvoz bučnic tako glede množine kakor glede kakovosti odvisen od naše produkcije.
Združenje naših izdelovalcev Je ponovno v zadevi interveniralo. Končno je dobilo od odločujočih faktorjev v kmetijskem ministrstvu zagotovilo, da bo vlada diplomatič-nim potom izposlovala ukinjenje uvozne carine v Avstriji, v nasprotnem primeru pa izvedla, potrebne represalije. Nastale pa so nove ovire. Kmetijsko ministrstvo je namreč spremenilo svoje stališče z motivacijo, da je v južnih delih naše kraljevine prekomerno oljnatih biljk ln zato ni oportuno uvesti izvozne carine. Ta motivacija dokazuje nepoznanje posebnosti naših bučnic, ki se kakor znano pridelujejo in zbirajo edlnole v zapadnem delu savske ln dravske banovine. Vprašanje pa Je za nas velike važnosti, ker gre za občutno prikrajšanje dohodkov našega kmetskega prebivalstva ln za uničenje naše bučne industrije. Z merodajne strani ugovarjajo tudi z neuspehom pri svoječasni uvedbi izvozne carine na repico. Toda vprašanje bučnic je docela drugačno. Olje iz repice se ne more Izvažati, bučno olje pa bi bil še eden izmed redkih predmetov, ki bi se lahko v velikih množinah izvažal, če ne bi bilo nesrečne avstrijske uvozne carine.
Pod težo navedenih okolnosti so morali naši izdelovalci bučnega olja svoje obrate ustaviti in pretežno večin^ svojega delavstva odpustiti. Jugoslovenskim bučnlcam diktirajo cene Avstrijci. Res je. da bučnic v preteklem letu nismo izvažali, ker je bila produkcija pri nas izjemno zelo majhna, toda ta redka izjema se najbrž letos ne bo ponovila. V normalnih razmerah bo torej, če se stvari ne soremeniio, naš kmet hudo prizad3t tako dolgo, dokler se n° ho mogel naš izdelovalec bučnega olja pojaviti kot kupec, odnosno dokler se ne uvede možnost izvoza bučnega olja.
želeti je torej, da se storjena krivica v Interesu razvoja naše industrije in obrti Izdelovanja bučnega olja, kakor tudi v interesu kmetijstva samega čim preje popravi, da avstrijskega tržišča (kakor svoj čas pri vinu) docela ne izgubimo.
J. Zadraveo.
Znatno povečanje češkoslovaškega izvoza v marcu
Svoječasne napovedi, da se bo po izvršeni devalvaciji češkoslovaške krone Izvoz iz Češkoslovaške povečal, so se po pravkar objavljeni statistiki zunanje trgovine v marcu v polni meri uresničile. Češkoslovaški izvoz se je prav znatno dvignil tako v primeri s prejšnjim mesecem, pa tudii v primeri z marcem preteklega leta. ori tem se je povečala tudi aktivnost češkoslovaške zunanje trgovine^ čeprav je zaradi oživ-ljenja produkcijske delavnosti narasel tudi uvoz, zlasti uvoz sirovin. V primeri z lanskim marcem se ]e češkoslovaški Izvoz povečal za 33 odstotkov, t. J. za eno tretjino; lani v marcu je znašal 475.1 milijona Kč, letos pa se je povzpel na 632.4 milijona Kč. Še občutnejši pa je dvig v primeri z letošnjim februarjem, in znaša tu zvišanje kar 41 odstotkov. Češkoslovaška trgovinska bilanca je bila letos v marcu aktivna za 61.4 milijona Kč nasproti 19.6 milijona Kč v lanskem marcu.
Med drugim se je precej dvignil izvoz lesa (od lanskih 5.760 na 11.790 vagonov), nadalje izvoz železne pločevine (od 1900 na 3900 ton), Izvoz premoga, sladkorja, iz-
Vsekakor so solistični nastopi bili iz-klesanejši, kakor grupni, v katerih je primanjkovalo semtertam enodušnega, kon-gruentnega sodelovanja. Plesalce odlikuje okusna izbira moderno barvanih kostumov, prijetna decenca in skromnost. Doživeli so prav splošno prijazen sprejem. —5.
>Narodna čitanka o zdravlju«. »Škola na-
rodnoe zdravlja« v Zagrebu je izdala »Narodno čitanko o zdravlju« že v drugi nakladi. Prva naklada (22.000 izvodov) je bila razprodana v nekaj mesecih, kar je v hrvaških razmerah vprav izjemen pojav in najboljše priporočilo za to vsebinsko obilno, ilustrirano in skrbno urejeno ljudsko knji-20. ki obsega 216 strani v kvartu. šteje 168 slik in stane samo — 10 Din. Berila v tej čitanki potekajo iz peres strokovnjakov in obravnavajo vse važne panoge zdravstva in higiene. Nudijo zaokrožene sliko vsega, kar mora t.idi preprost človek vedeiti o zdravju in bolezni. Vmes so nekateri primeri iz literature (med drugimi: Matoš. Kraničevič). ki prikazujejo z leposlovnimi izrazili kakšno bolezen ali socialno zlo. n. pr. alkoholizem. Takih ljudskih k mi s ni treba posebej priporočati: priporočalo se same.
Berlinski tednik »Die literarisehe Welt«, ki ie bil pod Wn imenom znan širom Evro pe (v niem so se nekoč oglašali naiboliši nemški kritiki in -esejisti), je izpremenil ime v >Pp.s deutsche Wort«. Prošnje ime ni bilo dovoli nemško! List je kajpak takoi po nastopu narodnn-socialisHčne vlade podlegel tako zvani »Gleichsehaltungi« in ie sedanja izprememba imena samo končni obračun s prMeklostio
Nov roman Jaroslava Durvcha. Praška založba »Melantrich« j« nagradila in izdala nov roman Jaroslava Durycha »Pisen o ru-žic. Durych, avtor tudi v slovenščino prevedenega zgodovinskega romana »Bloudeni«, se je pred leti javno odpovedal pisateljevanju in sedaj to demantira s episi, ki vzbujajo novo pozornost za njegovo delo.
Iz antropološke literature. Sloveči Seški antropolog prof. dr. J. Matiegka je izdal v založbi Češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi spis »Telesne poz.istatky českych kržlu a jejich rodin v hrobee Svatovitskeho chramu v Praze* (Telesni ostanki čeških kraljev in njih rodbin v grobnici katedrale sv. Vida v Pragi). Pred dovršitvijo novega dela evetovidske katedrale je nje zadnji graditelj arh. Hilbert konserviral starejše dele. Tako so morali odpreti tudi grobnico čeških kraljev. Prof. Matiegki je bila poverjena naloga, da prouči v razpadlih krstah ležeča in delno že med seiboj pomešana okostja nekdanjih čeških vladarjev ter identificira posamezne ostanke, ki so dobili v prenovljeni katedrali novo, častno počivališče. Iz tega, praktičnemu namenu posvečenega dela je nastala pričujoča znanstvena razprava, ki podaja točen prikaz stanja častitljivih okostnjakov. Prof. Matiegka je s tem spisom izpopolnil nekatere dosedanje podatke o telesnem značaju teb zgodovinsko pomembnih oseb. Razprava ie opremljena s posnetki fotografij kraljevskih lobanj in starih kipov najpomembnejših oseb. Ob pričujočem spisu prof. Matieffke se moramo spomniti naših obiskih grofov, čijih lobanje eo ohranjene v Celju in ki jih ni se nihče znanstveno proučil. To, za domačo zgodovino pomembno
dedkov ta železa, stekla itd. V celoti s« Je
izvoz gotovih izdelkov povišal nasproti lanskemu marcu od 334 na 459 milijonov Kč, t j. za skoro 40 odstotkov. Razvoj češkoslovaške zunanje trgovine v marcu je torej pokazal, da niso Imeli prav protiv-niiki devalvacije, ki so zatrjevali, da znižanje zlate paritete ne bo imelo posebnega valiva na izvoz.
Istočasno je češkoslovaški državni statistični urad objavil Indeksne številke o gibanju cen v aprilu. Tudi indeks cen se ne razvija neugodno, kakor so napovedovali pesimisti. Kakor znano se je Češkoslovaški indeks cen takoj no izvršeni devalvaciji valute v začetku marca dvignil za okrog 2J5 odstotka. V začetku aprila pa kale indeks cen zelo malenkostno nazadovanje za- pol odstotka, od 666 na 663 točk. Napovedi opozicije, da se bo nivo cen po devalvaciji dvignil za najmanj 15 odstotkov, se torej niso uresničile.
Gospodarske vesti
=» Nazadovanje avtomobilizma v nai!
državi. Beograjska »Pravda« objavlja v vterajšnji številki daljši članek o hudem razacovanju avtomob i » .ia? državi. Po statistiki registriranih avtomobilov smo imeli 1. 1931. v naši državi še 17.000 avtomobilov. sedaj pa znaša njih število le še 9000. tako da pride sedai 1 avtomobil na 1550 prebivalcev. Kakor kaže, smo v zvezi s tem nazadovanjem štev.'« avtomobil* prišli v Evropi v pogledu avtomobilizma na predzadnjo mesto (pred Bolgarijo). L. 1932. sta imeli še Litavska m Poijska relativno manj avtomobilov nego naša država. Beograjski list pripisuje to nazadovanje Števila avtomobilov pretirani davčni obremenitvi, ki povzroča, da znašajo na leto stroški v zvezi z avtomobilom (davščine, soier m bencin) skoro toliko, kolikor je avtomobil sam vreden in velja sedaj tudi pri avto-mobilu isto kakor pri jahalnem konju, ki v teku leta »sam sebe poje«. List nadalje navaja, da nihče v naši državi ne kupuje avtomobila. V Beogradu je bilo še preu leti 20 zastopstev tujih avtomobilskih tvrdk, danes pa so ostala le še 4 zastopstva. V prvem letošnjem četrtletju so v Beogradu prodali trgovci le 3 nove avtomobile in niti enega motornega kolesa, in to v času, ko bi morala biti trgovina z motornimi v-jzili najbolj živahna. Naš uvoz avtomobilov pa kaže v zadnjih letih naslednje nazado--anje:
Itevilo vrednost v milij. Din L 1928.	2164 . 89
L 1931.	1366	58
L 1932.	376	15
1. 1933.	182	6
Prav tako znaten je padec števila uvoženih motociklov. L. 1930. smo uvozili še 1010 motociklov, predlanskem je znašal ta uvoz le še 331 komadov in lani pa komaj 67 komadov.
—	Postopanje glede poslovnega davka pri blagu, ki se neprodano vrača iz inozemstva." Na vprašanje, ali se mora na blago domačega izvora, ki ga je izvozil proizvajalce in se je vrnilo iz inozemstva neprodano, -plačati izravnalni prometni davek, je davčni oddelek finančnega ministrstva, izdal tole pojasnilo: Po zakonu o skupnem davku na poslovni promet se mora izravnalni davek plačati na carinami na blago domačega izvora, ko se neprodano vrne iz inozemstva, samo tedaj, če je bilo pri izvozu dovoljeno izvozniku trgovcu izvozno povračilo. Zato pri vračilu blaga, za katero pri izvozu ni odobreno povračilo, ni vzroka za izravnalni davek, ker je to blago ie obdavčeno s skupnim davkom po domači lestvi cL To velja za blago, ki ga izvozi trgovec, torej za blago, bi je bik) že doma v prometu. Ce -blago izvozi sam proizvajalec, ki kot tak nima pravice do povračila, pa se mu blago neprodano vrne, tudi v takšnem primeru ni vzroka za skupni izravnalni davek, če se na nedvoumen način pokaže, da je blago domačega izvora in da se vrača izvozniku-proizvajalcu, kea- se s tem blagom ni izvršil nikafc promet Pojasnilo finančnega ministrstva navaja, da bodo ca-rinarne po vrnitvi takšnega blaga iz inozemstva sporočile pristojni davčni upravi, o vrnitvi glede odmere skupnega davka. Isto velja tudi za blago, čigar uvoz je podvržen izravnalnemu davku, promet blaga doma pa splošnemu davku, bodisi da ga izvozi proizvajalec ali pa trgovec.
—	Takse v meničnem postopku. Kar se
je pojavilo vprašanje, ali se določbe tar. št. 6 zakona o sodnih taksah nanašajo tudi na plačilne naloge v meničnem postopku, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: V sporih, kjer gre za več kakor 3000 Din, se taksa za odloke o presoji zahtev več tožilcev odnosno proti
delo bo treba opraviti prej aH slej. Ker imamo na naši univerzi antropologa moderne šole (priv. doc. dr. B. Skerlj). je antropološko raziskanje telesnih ostankov celjskih grofov sa-mo vprašanje sredstev, ki bi omogočila tako znanstveno delo. — Češka akademija je ob istem času izdala še neko antropološko delo, namreč »Zprava o vyeledku pžtrani po hrobe J. A. Komenskeho« (Poročilo o iskanju groba J- A. Komensk^a). Razpravo eo spisali prof. dr. J. Matiegko, prof. dr. A. J. P. van den Brock in arch. ing. Stan. Soehor. Veliki češki pedagog Jan Amos Komensky ie umrl v Amsterdamu in je bil 1. 1670. pokopan v Naardenu. V teku stoletij je bil njegov grob pozabljen, cerkev, pod katero eo njecove kosti našle počivališče, ie bila izpremenjena v tovarno. Sele v 19. stoletju, ko ie s češkim preporodom oii vela slava Komenekega, eo je-li iskati tudi njegov grob, vendar niso prišli daleč. Po prevratu je prevzelo vodstvo akcije češkoslovaško nro6veitno ministrstvo preko poslaništva v Haagu. Po dolgih ovinkih in mnogih raziskavanjih. čijih historiat podaja v tej knjigi ing. Soehor. eo naposled našli okostje slavnega pedagoga in pisatelja. Ni bilo lahko med množico okostij identificirati okostie Komen6kega. To težavno delo, ki pričuje o veliki ekeaktnosti današnjih antro-poliških metod, sta opravila prof. Matfeske in A. J. P. van den Brock. Tako je češki narod po več ko 300 letih izkazal zadnjo oozornost poslednjim ostankom telesnosti Komenekega. — Obe navedeni publikaciji sta izšli v lepi izdaji, ilustrirani, z obsežnim resumčiem v francoščini.	—
več tožencem svila aa 10 odst. im. vsakega nadaljnjega tožilca ali toženca, vendar ne za več kakor 100 odst Isto velja tudi v primerih vzporednega poseganja v pravdo. Ta povišek se utemeljuje s tem, da sopravde-nje odnosno postransko poseganje v spor povzroča na sodiščih v večini primerov večje delo. Zato se ta 10 odst povišek ne nanaša samo na tiste odloke, ki jih izda sodišče v obliki razsodbe, temveč tudi na tiste, ki jih sodišče izreče v obliki sklepa, odločbe, plačilnega nalog« ali končnega sklepa.
= Znatno povišana dividenda borskega rudnika. Kakor poročajo iz Pariza, se bo 17. maja vršila tam ktna skupščina družbe Conpagnie Fran?aise des Mineš de Bor, ki, kakor znano, eksploatira nai največji rudnik bakra v Boru v Srbiji. Kakor poročajo pariški listi, bo za lansko leto izplačana povišana dividenda. in sicer za prioritetne delnice v višini 130 francoskih frankov nasproti 60 za leto 1932.. za 50 za leto 1931. in 125 frankov za leto 1930.; dividenda na osnovne delnice pa bo znašala 127 frankov, nasproti 57. 47 in 122 frankov v prejšnjih treh letih. Za dividende bo letos izplačanih okroc 16 milijonov francoskih frankov, t j. približno 59 milijonov Din. Ker znaša nomi-nala delnic 100 francoskih frankov, predstavlja del. dividenda 127 odn. 130"/« obreeto-vaniie nominalne glavnice. Istočasno pa poročajo. da največji bakreni rudnik v Evropi Rio Tinto za lansko leto ne bo mogel izplačati dividende.
= Poslabšanje Italijanske trgovinske bilance. Po pravkar objavljenih podatkih se je italijanski izvoz v letošnjem prvem četrtletju v primeri z lanskim prvim četrtletjem skrčil od 1490 na 1275 milijonov lir, dočim se je uvoz istočasno povečal od 1925 na 2009 milijonov lir. Zaradi tega neugodnega razvoja se je pasivnost italijanske trgovinske bilance povečala od lanskih 435 milijonov tir na 733 milijonov lir.
Borze
17. aprila
Na ljubljanski borzi sta se devizi Ncw-york in London danes nekoliko okrepili. Deviza Berlin pa je v skladu z zunanjimi notacijami ponovno nekoliko nazadovala, dofim se je Trst popravil.
Avstrijski šiling notira v privatnem kliringu nespremenjeno 9.20 do 9.30 (v Zagrebu promet po 9.29, v Beogradu pa po 9.3250). Angleški funti notirajo na ljubljanski borzi 255.70 do 257.30 (v Zagrebu promet po 256.25, v Beogradu po 257 Im 256.50). Grški boni so bili zaključeni le v Beogradu po 33.50, španska pezeta pa notira v Ljubljani 6.40 denar, v Zagrebu ta Beogradu pa 6.50 blago.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda danes trgovala za kaso po 311 in 312 (v Beogradu po 313). Promet je bil tudi v 7 odst investicijskem posojilu po 70 in 73 (v Beogradu po 71) in v delnicah PAB po 254.
Deviie.
Ljubljana. Amsterdam 2317.07 — 2828.48, Berlin 1349.03 — 1359.83. Bruselj 799.68 — 803.62, Cjrib 1108.35 — 1113.85, London 176.30 — 177.90, NewTork 3395.78-8424.04, Pariz 225.88 - 227.—, Praga 142.28-143.09, Trst 292.60 — 204.80 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.20 _9 30
Zagreb. Amsterdam 2317.07—2328.43, Berlin 1339.03—1359.83, Bruselj 799 68—803.82, London 176.30—177.90, Milan 292.40—294.80 New York kabel 3417.78—3446.04, New York ček 3395.78—3424.04, Pariz 225.88— 287.—, Praga 142.23—143.09, Curih 110.35 —111.85.
Curih. Pari* 20.38, London 15.9«, New York 308.125, Bruselj 72.15, Milan 26.46, Madrid 42.25, Amsterdam 209.17-50, Berlin 121.80, Dunaj 57, Srtookholm 82.26, Oslo 8010, Kobenhavn 71.25, Praga 12.8450, Varšava 58.3250.
Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 10.99, London 27.87. Milan 46.10, Newyork 538.47, Pariz 35.58. Praga 21.77, Curih 174.24, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
LJubljana. Vojna škoda 312 do 313, 7 odst. invest. 71 do 83, 7 odst. Blair 52 do 53. 8 odst. Blair 54 do 55, 7 odst. Drž. hip. banka 66 do 67, 4 odst. agrarne 36 do 37,
6	odst. begluške 54 do 55.
Zagreb. Državne vrednote: Vojne škoda 312.50 do 313, za april 311 den., za maj 308 den., za junij 308 den., za julij 306 den.,
7	odst. invest. 71 do 71.50, 4 odst agrarne 36 do 37.50, 7 odst Blair 52.25 do 53.75. 8 odst. Blair 54 do 56. 7 odst. Drž. hip. banka 66.50 do 68. 6 odst. begluške 54.25 do 54.75; delnice: Nar. banka 4000 do 4200, PAB 253 do 255, Sečerana Osijek 140 do 180, Trbovlje 102 do 107.50.
Beograd. Vojna škoda 313 zaklj., 7 odst. invest 71 zakli., 4 odst agrarne 37.50 den., 6 odst. begluške 54.50 zaklj.. 8 odst. Blair 54 do 55.50. 7 odst. Blair 52.25 do 52.75. 7 odst Drž. hip. banka 64.50 do 67.50. Nar. banka 4100 do 4150. PAB 254. 252 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11.61, Državne železnice 15.15. Trboveljska 11.95, Alpiue-Montan. 11.25.
Blagovna tržišča
2IT0.
+ Chicago, 17. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 79.50, za sept 80; koruza: za maj 41, za julij 44.25.
+ Winnipeg, 17. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 65.50. za julij 66.50, za avg. 68.125.
•f Ljubljanska boria (17. t m.) Tendenca za lito mlačna. Nudijo se (vse za slovensko onstaio. plačljivo v 80 dneh): pšem ea (do ml-vski tarifi): baška 79-80 kg po 147.50 - 150: banatska. 77 kg po 152.50 do 155: koruza (po navadni tarifi): nova času primerno suha s kakovostno garancijo za april po 120 _ 122.50. nova. popolnoma suha. za mai oo 127.50 - 180: moka: baška ,(k po 240 — 242.50. banatska po 250 do
4- Novosadska blago ma bona (17. t. m.) Tendenca mirna. Promet je bil slab. — Pšenira: baška okolica Novi Sad. sremska 99-101; okolica Sombor 98 — 100; slavonska 102 - 104; srednjebaška 100—102: gornjebaška 101 — 103; baška poti«kg in ladja Begef 108-105; ladja Ttsa 106-108; f»ornieb»natska 97 - 99: jufnobanateka 97 — 09 Oves: baški 54 - 56: ban a tek i 53 — 55: sremski in slavonski. 65/66 kg 72.50 - 75: pomladni. 67/68 kg 82 — 84. Korusa: baSta in sremska Mara 77 — 78; uova 67 - 68: baSka sušena 68 — 69; ba-
Za zdravljenje hemoroidov
RECTO—SEROL
Odpravi tako] srbeEico In bolečine. Hemoroidi se naglo zmanjiajo. Zdravniško preizku-(eno. Dobiva se v vseb lekarnah. — Zastop-itvo: »M1BRA« InL kem. K. M i I j e v I d,
Zagreb, Maruiičev trg 11. Off!«« reg:,«.riran pod S. br. 18574/'.933.
nateka sušena 66 — 67; baška ladja Begej 69 — 71; ladja Dunav, Tisa 70 — 72. Moka: baška. banatska »0g< in >0gg< 175 — l9o, ,2« 155—175: »5< 135 - 155; »6« 110-120; »7c 80 — 90; >8< 72.50 — 75; sremska, slavonska »0g« in >0gg« 170 — 185: >2« 150—165: »5< 130 — 145; >6< 107.o0 do 117.50; »7< 80 — 90: »8« 72.50 - 75. Otrobi: baški. sremska 69 _ 71; banatski 68 — 70. Fižol: baški in sremski 110 do
+ Budimpeštanska terminska borza (17. t. m.). Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica: za maj 9.67 do 9.69. za junij 9.54 do 9.55; koruza- za maj 9.42 do 9.44; za julij 9.76 do 9.78.
Vprašanje harmonike
Maribor, 12. marca.
Prejeli smo: Profesorju Skerjancu sem prav hvaležen, da je spravil to zadevo v tir. Obravnavati pa je treba to vprašanje z dveh vidikov: z umetniškega in z vzgo-jevalnega.
V izpopolnjeni izdelavi m v rokah spretnega igralca harmonika ni brez umetniške vrednosti in najdejo se ljubitelji, katerim pomeni ton harmonike estetično kvaliteto, kar je seveda stvar okusa. Radi te-ga se poučuje tudi ponekod na glasbenih šolah. Naš narodni instrument pa ni. Konstniirali so jo na Dunaju pred nekako sto leti. Odtod se je razširila zlasti po alpskih krajih, kjer je zatrla prej tako priljubljeni cimbal in enako priljubljene citre. Iz estetičnih vzrokov je to treba zelo obžalovati.
Poglejmo si stvar z vidika splošne muzi-kalne vzgoje naše mladine. Ali je res treba posegati po harmoniki, ko pa j« vendar dan vsakemu človeku dar petja. Petje je prvo n neposredno muzikalno vzgojevalno sredstvo in pevski glas je najpopolnejša muzikalno-estetična vrednota. Preden začnejo otroci igrati na kakem instrumentu, naj pohajajo v pevske šole, kjer si pridobe potrebno podlago za muzikalni pouk. Treba je stremeti za cilji, katere nam tako vzorno kažejo trboveljski slavčki.
Oblika in pot, po kateri se hoče to pri nas doseči s harmoniko, pa nasprotuje vsem pedagoškim načelom. Ali je didaktično in vzgojno, če se n. pr. otroci v večjih skupinah kar mehansko uvajajo v uporabo tega instrumenta z raznobarvnimi številkami in drugimi znaki, ki nimajo ničesar opraviti z našo notno pisavo? V nekaj mesecih je mali »umetnik« že zrel, da nastopi na odru in sledijo sedaj »koncerti«, turneje, tekme in drugo. Je-li to tisti »most. preko katerega skuša sodobni glasbeni pedagog posegati do prvega dojemanja glasbe«? Dobili smo doslej sliko, kakor da je to prirejanje pestrih nastopov glavni namen in da leži v tem postopanju kvarni vpliv na starše in publiko predvsem pa na
otroke same.	.
Vzgoja naše mladine z glasbo m za glasbo je vitaPnega pomena za našo mlado muzikalno kulturo in nastopiti je treba proti prikaznim, ki nam dajejo povod k resnim pomislekom._Prof. H. Druzovič.
Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Radie
Sreda, 18. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18.30: Radio - orkester. — 19: 0 verstvih (F. Tereeglav). — 19.30: Literarna ura: Razgovor z g. Mrze-lom. — 20.05: Prenos z Dunaja: Beethovnova IX. simfonija. V odmoru napoved časa in poročila.
Četrtek, 19. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: O človeku (dr. Božo Škerlj). — 18.90: Srbohrvaščina.-19; Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 20: Vokalni dueti: ga. Šuštar jeva in g. Brand-eteter. — 20.30: Orgelski koncert izvaja p. dr. Ploj, vmes solospeve poje gdč. Laharner-jeva. —21.15: Radio - orkester. _ 22: Cas, poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 17: Plesna glasba. — 19: Plo-iče _20: Simfoničen koncert. — 22: Ciganska godba. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17; Godalni trio. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.15: Koncert ruskega zbora in orkestra balalajk. — PRAGA 20: Koncert Češke filharmonije. — 22.30: Prenos iz Brna. — BRNO 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.30: Smetanova glasba. — VARŠAVA 20.05: Simfoničen koncert. — 21.15: Orkester. — 22.05: Plesna slasba. — DUNAJ 12: Lahka glasba. — 16.10: Operna glasba. _ 19.15: Klavirski koncert. — 22.15: Orgle. — 22.40: Godba za ples. — BERLIN 19: Scbumannov koncert. — 20.15: Literaren program. — 21.20: Zabaven program. — 2Z30: Nočni koncert. - K5NIGSBERG 1930: Griegova glasba. — 20.15: Program iz Berlina. - M0HLACKER 20.15: Program iz Berlina. — 21.15: Mešan program. — 23: Godba za ples. - BUDIMPEŠTA 17.30: Zborovski koncert. — 20: Slušna igra. — 22: Orkester. — 22.55: Lahka in plesna glasba. _ RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Operni večer.
ifeseph JCesselt
eMoji spomini na StavisGei*
Slepar ponuja pisateljevemu bratu 18 milijonov franfcov - Orientalska
pojedina s petelin v vinsfci cmaici
Izpolnjujemo obljubo, ki smo jo dali včeraj čitateljem »Jutra«, ko smo napovedali Kesselove »Spomine na Aleksandra Staviskega.«
Prvič se je srečal Kessel s Staviskim na nekem »precej zmešanem banketu«, kakor sam piše, neke noči med cigani. To srečanje je bilo tako bežno, da je Kessel celo pozabil, kdo bi bil »gospod Aleksander«, ki mu ga je kakšna dva ali tri tedne pozneje najavila neka tajnica z navdušenim glasom po telefonu. Stavisky ga je moral sam spomniti na tisti banket, nato ga je z ljubeznivim in veselim glasom pozval, da bi spet dinirala skupaj, češ da se morata razgovoriti. Kessel ni vedel, o čem naj bi se pogovorila, Stavisky pa mu je dejal, naj pride in bo videl. Ni pa vedel povedati natančno dneva, ko bi se lahko dobila. Imel je neke posle in poslovna potovanja. Končno ga je pozval, naj ga obišče v prvi polovici maja (1- 1932.), Kessel nadaljuje:
V dnevih, ki so sledili temu pogovoru, tem prejel vznemirljive vesti o nekem prijatelju, ki so ga operirali v ženevi in sem se odločil, da ga obiščem. Bil je k sreči izven nevarnosti, a kakor vsakokrat, kadar sem ubegnil pariškemu vrvenju in trušču, sem tudi tokrat okleval s povrat-kom. ženevski mir je bil ugoden za delo in tako sem ostal mesec dni, da napišem majhen roman, »Spalni voz«. Med tem sem bil naročil svojemu bratu Georgesu, naj me oprosti ali nadomesti za vse obveznosti, ki sem jih bil sprejel pred odhodom. Glede obeda z Aleksandrom sem mu na-svetoval, naj me nadomesti.
»Veš,« mi je dejal brat ob svojem povratku, ta Aleksander je veliko bolj presenetljiv, nego si mi dal ti vedeti.«
Pogledal sem ga neverno, nakar se je zasmejal in dejal:
»Aleksander je nama med tvojo odsotnostjo ponudil enostavno 18 milijonov.«
»Osemnajst milijonov!«
»Da, za snovanje dnevnika. Rekli bi, da je uganil naše sanje.«
In v resnici, že dolgo sva z bratom sanjala o lastnem dnevniku, pri katerem ne bi imela niti gospodarjev niti zapovedni-kov, ki bi bil prost vse politike in vseh vplivov, strahu in obzarov. Vedela sva dobro, da nisva smela sanjati o dnevniku, ki zahteva preveč denarja, da ga moreš ohraniti neodvisnega. Najini načrti so se omejevali na tednik, ki bi bil reportažen, pester, živ in barvit kakor življenje.
Moj brat, ki je bil ustvaril že dva lista in ju povedel do presenetljivega uspeha, je poskusil vse kar bi ss dalo napraviti v ta namen — a pod pogojem, da ne bi sprejemal povielj od nikoder. Tudi Aleksandrov predlog mu ni povzročil nobenega veselja, nobene skušnjave.
Pisatelj Joseph Kessel
»Odklonil sem,« je dejal, >ne da bi te niti povprašal za svet. Kot vzrok sem navedel, da vsota, kolikor je velika, ne zadostuje za osnovanje velikega dnevnika, da so najine izkušnje koristne samo za ilustrirane periodične liste in da za večjim niti ne stremiva.«
Vprašal sem ga, kako je odgovoril Aleksander.
»Zelo ljubeznivo,« je izjavil moj brat, »odgovoril je z nasmehom, da bo iskal drugod in da mu ne gre ^a veliko naklado, temveč za vpliven list. Nato je obrnil pogovor na konje bakarat, ženske in avtomobile. V hipu slovesa je dodal, da ga najin načrt o tedniku ne zanima popolnoma, a da bi iz simpatije do naju in če bi uresničila ta načrt, podpisal sto do dve sto tisoč frankov kot delničar, »»kar nI zame nič,«« je dostavil dobrodušno.«
Začenjal sem deliti mnenje, ki ga je izrazil moj brat ob začetku tega pogovora. Aleksander se mi ni videl več samo prijeten somiznik in s svojo usodo zadovoljen denarnik, temveč stremljiv in drzen mož in tem bolj zanimiv, ker mi ni nič v njegovem obrazu ali vedenju odkrivalo tako drznega temperamenta.
»Misliš, da ima v resniti tolikšna sredstva, da ne blufira? In od kod jih ima?« sem vprašal brata.
»Kar se tiče zadnjega, mi je govoril o žitnih kupčijah, o velikih delih, ki jih izvršuje v Srednji Evropi po naročilu več vlad, in o kupčijah z orožjem. Imeti mora ogromne dohodke, če sodim o izgubah pri igri, o katerih mi je govoril, in po njegovi ponudbi.«
Osem dni po mojem povratku se je Izjavilo nekaj mojih prijateljev iz otroških let, nekaj svetovnjaških mož, neki tiskar in neki mecen, da so mi pripravljeni pomagati do tednika, o katerem nisem več mislil, da bi se kdaj osnoval.
Vsota, ki bi jo združili, ni zadostovala niti na polovico, toda dajala mi je zadostno pobudo za iskanje novih sredstev. Spompil sem se seveda Aleksandra.
Precej časa so bili moji poskusi, da ga dosežem, zaman. V njegovem biroju so mi odgovarjali, da prihaja v Pariz samo mimogrede. Končno sem ga dobil po telefonu. Ne da bi mi. dal časa, da mu razložim svoje načrte, je dejal:
»Jutri obedujeva skupaj. Jedtt boste pe-
telina v vinu, da mu ni para. Privedite svojega brata, oba sta mi zares simpatična.«
Sestali smo se v neki gostilni v ulici des Volontaires. Aleksandra sta spremljala Henri Hayotte in Gilbert Romagnino, njegov tajnik.
Aleksander S t a v i s k y
Naslikal sem že, kolikor sem mogel, fi-neso in gibčnost Aleksandra, brezpomembno in okroglo figuro njegovega družabnika. Kar se tiče Romagnina, je bil to zelo rjav deček, s čistimi potezami. Eno oko mu je bilo zastrto, slepo, toda odločen, preprost in odkrit izraz je dajal njegovemu obrazu nekaj možatega.
Ti trije možje eo se tikali in se obnašali kakor tovariši, ki so srečni, da živijo, srečni, da so skupaj, in srečni nad lepim mesecem julijem. Tudi naju dva je objelo to ozračje.
Posebno Aleksander je bil radosten. Prihajal Je lz glasovitih kopališč, njegova motna koža Je bila toplejša, glas mu Je bil hiter, nekoliko ponosen. Bil je kakor zrna-go valeč, ki je svojo veliko radost oddajal vsej okolici. Lastnik gostilne ga Je sprejel s spoštljivo familjarnostjo, toda m odtenkom resnične vdanosti, ki je ne veli samo korist.
Aleksander Je naročil bogat in pester obed ln plemenita vina, vse smo morali okušati in če je kdo okleval, mu Je servi-ral s prigovarjanjem ln prošnjami Aleksander sam. To prigovarjanje je imelo v sebi nekaj, kar Je spominjalo na težko gostoljubnost orientalskih gostij in na sadizem. Kajti on sam je jedel zelo malo ln se je z ustnicami komaj dotikal kozarca. Ko sem ugovarjal, se je nasmehnil:
»Sem že prileten in si nočem lzpodko-pati zdravja, ki sem »i ga pridobil v Bau-lu. Moja žena in malčka so še tam. Poglejte, kako so lepi.«
In mi je pokazal fotografije. Izraz ljubezni, otroškega ponosa in Čudne otožno-sti je pregnal izraz, prikupni cinični Izraz v njegovem obrazu.
»Kmalu jih obiščem,« Je dejal ln spravil z nežno skrbjo slike v Ustnico, v ka« terl ni bilo denarja.
Obed je trajal dolgo. Aleksander Je pri povedoval zgodbe o igri. Videti je bilo, da Je to ena izmed globokih osi njegovega življenja. Gilbert Romagnino, ki se je bil udeležil vojne v Maroku, je razvijal ognjevite in nostalgične spomine na to deželo.
Poslušal bi brez konca, če bi me Aleksander nenadoma ne vprašal: »Nu, kako je s tem listom? Brat vam Je poročal o najinem razgovoru?«
Odgovoril sem, da tudi zame ni govora o dnevniku, zlasti pa ne o takšnem, ki bi mu zapovedoval kakšen lastnik ali skupina financirjev. Hočem popolno neodvisnost in ilustriran reportažni tednik, ki bi ga ustanovilo nekoliko oseb tako, da bi nobena ne imela majoritete.
Nekakšna zdolgočasenost se Je razlila preko Aleksandrovega obraza med tem, ko sem govoril.
»Ni mi v zabavo, da bi bil majhen ak-cionar v majhnem poslu,« je dejal odločno, »držim pa vedno, kar obljubim. Prinesite mi podpisno pol o za sto tisoč frankov in ne bom govoril več; ker delam to samo zato, da pomorem mladim ljudem.«
»Imam idejo,« se je oglasil Hayotte. »Lahko bi podvojili in potrojili vsoto, če bi nam Kes>sel predal objavo vseh svojih bodočih del. Za to bi ustanovili posebno družbo. Izdajali bi knjige po ljudskih cenah in on bi nam dal štiri romane na leto.«
Pogledal sem z neprikritim začudenjem avtorja tega čudnega predloga in ga vprašal, dali se norčuje. Aleksander se je potrpežljivo zasmejal, potrepljal svojega družabnika po ramenih in da bi obrnil pogovor, nam nalil vina v velike kozarce.
Odšli smo s težkimi glavami, samo Aleksander je skočil svež, eleganten, gibčen v svoj voz in mi zaklical:
»Pridite v naše urade v bližnjih dneh.«
Ti uradi so bili, kakor znano, na trgu Saint - Georges. V pritličju me je sprejel mlad mož, ki je bil morda Henri Voix. žal mi je, da si nisem ogledal njegovega obraza, a kako bi mogel vedeti, kdo bo zadnji soudeleženec v Aleksandrovem igranju?
Nič ni v tem poslopju izdajalo, da do-muje v njem podjetje, ki je bilo zgrajeno na samem niču in slepariji. Sobe so bile resne in stroge, oprema toga in turobna.
V	tej hiši ni bilo niti razkošja, ki često vzbuja sum. Vse je bilo videti težko, resno in malo prašno. Dejali so, da je Aleksander tam kazal resnobno sestavino svojega značaja, ki je bila potrebna protiutež njegovim frivolnim in divjim podvigom. Moral sem ga počakati, ker je pravkar te-lefonično govoril z Budimpešto. Ni mi manjkalo družbe, kmalu je prišel tudi Ha-yotte. Strojepiske in tajniki so stopali skozi biro, sprejemali ukaze in odhajali. Odvetniki, ki so bili videti kakor v permanentni navzočnosti, so odgovarjali na vprašanja, ki so se tikala pravnih zadev.
V	besede se je mešal težki trušč avtobusov na montmartreskem tlaku, a vse je dihalo zdravje, dobro voljo, zagon važnega dela...
Romagnino
V svojem srcu sem čutil odkrito hvaležnost do Aleksandra in Jo čutim še danes. Ni dvoma, da je skušal mene in mojega brata spraviti v svojo igro, ko je nama ponudil dnevnik, in nihče ne more povedati, kam bi naju bil zavedel, če bi sprejela. Toda ob najini odklonitvi ln ko je videl, da ne more imeti od naju nobene koristi, nama je hotel vendarle pomagati. To ga ni stalo dosti, bodo rekli. Jaz tega nisem vedel in je tudi sedaj brez pomena. Takrat sem mislil, da je nesebičen glede mene. In navzlic tragični luči, ki je pozneje padla nanj, verujem to še danes. Ali ni nobenega pustolovca, ki bi se včasih pokazal prijateljskega in nezahrbtnega ? Zakaj bi bil Aleksander izjema? Na vsak način priznavam, da sem bil zelo srečen, ko je pri-
Po gibraltarsklh manevrih
šel Romagnino pome in me je Aleksander vprašal:
»Ali imate subskripcljsko polo?« Pogledal jo je, nato pa dejal: »Nočem biti imenovan v listu, v katerem ne bi pomenil ničesar. To bi mi nakopalo samo komplikacije in nadlego. Gilbert. zapiši se na pole in podpiši,« se je obrnil k svojemu tajniku. Podpiši tudi ček za 25.000 frankov v zlatu, četrtino subskripcije.« Ko mi je izročil polo in ček, je dodal: »žal mi je, da vam ne morem še dalje
služiti. Ne, na neki način lahko. Ko boste potrebovali ostanek kapitala ln bost« dokončno sestavljali družbo, mi dovolite, da vam dam nekoliko nasvetov.. V tem se spoznam gotovo bolje nego vi.«
Preko obraza mu je šel bežen, rezoč in nekoliko diaboličen nasmeh, katerega pomen poznam šele danes. Ponudil mi je, da se okoristim z njegovo kvarno, sleparsko izkušnjo. A nisem imel prilike, da bi šel po njegov nasvet in niti ne po njegov denar. Po več mesecih brezplodnega iskanja, da bi našel kapital, ki sem ga potreboval, sem se moral svojemu načrtu odpovedati. Tedaj sem vrnil pole in denar, ki so mi ga dali in izstavil ček za 25.000 zlatih frankov na Romagninovo ime ter ga izročil v Aleksandrovi navzočnosti. To se je zgodilo v baru Claridge in v precej zabavni obliki, kakor bom povedal pozneje.
Tako so se končali moji »posli« z Aleksandrom, ne da bi me obogatili — ali obubožali — niti za en frank. Ne verjamem. da bi bili primeri te vrste kaj zelo številni.
Angleški parlament v kletki
V Westminstru restavrirajo angleški parlament, Id napravlja, od ogrodja obdan, vtis
stavbe, zaprte v leseno kletko
Komarji zatemnujejo nebo
Londonska »Morning Post« poroča iz Jo-hannesburga, da so v jugozapadni Afriki zaradi nedavnih poplav izbruhnile v zad* njih mesecih kužne bolezni. Reke so izstopile ter poplavile ogromne komplekse, kjer »e zdaj ležejo komarji. Pitna voda je na mnogih mestih pokvarjena. Komarji prenašajo malarijo. V okraju Gobalisu je malarija pobrala 31 Evropcev in 70 domačinov. Zvečer se dvignejo iz svojih zakotij takšni roji komarjev, da se zatemni nebo.
Zaradi poplav so hudo trpele tudi železniške zveze. Voda je na neštetih mestih iz-podjedla železniške nasipe. Mnogi kraji nimajo še danes urejenega dovoza živil. Veliko je pomanjkanje zdravil. V VVindhuku razsajata davica in tifus. Tudi preskrba mest in naselij z elektriko je zelo pomanjkljiva. skratka, nevolj je na vseh krajih in koncih več nego dovolj.
Najdaljši predor sveta na Japonskem
V začetku letošnjega decembra bodo izročili Japonci prometu najdaljši predor na •vetu. Predor meri v dolžino 21.600 m. Vrtali so ga polnih 16 let.
Ta predor bo vezal dve izredno važni točki Japonske, Namazu in Atami. 2e med svetovno vojno so Japonci spoznali, kaj se pravi, imeti na razpolago dobre komunikacije ta prevoz čet in vojnega materiala. Zato so začeli 1. 1918 takoj s pripravljalnimi deli, ki so jih morali parkrat prekiniti, bodisi zaradi stavk ali drugih nezgod, med katere spada tudi znani potres, ki je napravil ogromno škodo pred dobrimi desetimi leti.
Gradbeni stroški za ta predor, ki je najdaljši na svetu, so presegli milijardo Din naše veljave. Pri tem pa še niso vračunani stroški za žrtve, katerih je bilo 160 in katerih vdovam in sirotam morajo družbe, ki so vodile dela, plačevati odškodnino.
Blagoslovljenje novega predora bo opravil sam mikado, ki se bo tudi prvi peljal z vlakom skozi 22 km teme.
ČE BEREŠ TO, IZVEŠ*
da »o imeli v nedeljo v Parizu 29 stopinj nad ničlo. Takšne toplote ob tem času ne
Eomnijo Francozi od 1. 1874 in strokovnja-i sodijo, da se nam obeta izredno vroče in suho poletje;
da sta v nočnih manevrih trčila japonska torpedna rušilca »Minekaze« in »Savaka-ze«. Prvi rušilec je bil močno poškodovan ter so ga morali zavleči v "pristanišče;
da so imeli v soboto zvečer v Mehiki potres, ki so ga najbolj čutili v mestih Aca-pulco in Colima;
da bo letos od 21. do 31. julija v Curihu in St Moritzu kongres mednarodnih radiologov. Udeležilo se ga bo 1000 oseb, med njimi tudi gospa Curie;
da je v Ameriki izvršil samomor brat podpredsednika Zedinjenih držav Jolly Garner. Ustrelil se je z revolverjem v usta zaradi nekih finančnih manipulacij;
da je najvišje ležeča evropska prestolnica Madrid, ki leži 655 m nad moriem. Šele v precejšnji razdalji mu slede izvenevrooske prestolnice: La Paz v Boliviji (3690 m), Lhasa v Tibetu (3600 m). Adis Abeba v Etiopiji (3000 m) in Quito v Ecuadorju (2908 m);
da je pisateljsko društvo v Leningradu ustanovilo Gogoljevo nagrado v znesku 10.000 rubljev. Nagrada se bo podeljevala vsako leto za najboljše rusko prozaično delo.
Napoleon kot zakonec
Iz Napoleonovega življenja je znano, da »e veliki Korzičan nikoli ni posebno zani" mai za ženske, čeprav je nekatere zelo ljubil. Za nobeno, Tazen ene, pa se ni lišpal in lepotičil. Šele ko je dobil za ženo Marijo Luizo, ki ga je bila bolj nevredna od vseh drugih ženskih znanj in zvez, je začel paziti na svojo zunanjost. Tisti dan, ko je knez NVagramski podpisal ženitbeno pogodbo z Napoleonom, je francoski cesar začel posvečati večjo pozornost lastni osebi. Svojemu komornemu strežaju je neročil, naj poskrbi za obnovitev garderobe, zlasti za obleke, ki mu morajo pristojati, kakor vlite. Višek te obnovitvene akcije je bil, ko si je Napoleon omislil nov klobuk.
Napoleonova nečakinja, princesa Štefanija, je opomnila cesarja, da pleše njegova nevesta zelo rada valček. Tedaj je Napoleon prosil princeso, naj ga nauči tega plesa. Napravil pa je samo par kolobarjev po plesni dvorani, ko se mu je začelo vrteti v glavi, tako da je moral obstati in se nasloniti ne. konsolo. To je bil prvi in poslednji cesarjev ples.
Kult golote v karanteni
Parlament ameriške zvezne države Dela-vvare je izdal stroge ukrepe proti kultu golote, ki se čedalje bolj razširja. Pristaši te sekte se smejo producirati samo na ozemlju, ki je nalašč določeno zanje in ki je oddaljeno najmanj 8 km od najbližje naselbine. Okoli tega ozemlja mora biti najmanj 3 m visoka ograja brez najmanjše razpoke. Vrata morajo biti semo ena. Vsi udeleženci na prireditvah golotnikov se morajo prijaviti policiji in na ozemlju samem morajo biti možje strogo ločeni od žensk. Otroci pod 16. letom smejo zraven le v spremstvu staršev, letala pa morajo nad takšnimi ozemlji leteti najmanj v višini 1600 m.
ANEKDOTA
Maurice Chevalier se ie seznanil r večji družbi z neko prominentno filmsko igralko, ki je bila tako ljubka osebica, da so objavljali njeno sliko venomer smejočega se obraza vsi magazmi.
Chevalier in tovariši ca st« kramljala, ko pa sta izčrpala vse predmete, je zastavila filmska diva svojemu tovarišu vprašanje: »Oprostite g. Chevalier, rada bi vedela, za katero zobno kremo se vedno tako prijazno smehljate?«
VSAK DAN ENA
Luksus
»Veš, bili so časi, ko sem menjal perilo vsake tri tedne.«
»Kaj bi o tem, tovariš, tudi jaz sem bit nekod velik gospod.«
ŠPORT
Tekma v smuku s Triglava
29. aprila 1031.
JZSS razpisuje za 29. aprila tekmo v smuku za prvenstvo saveza. Proga teče Izpod vrha Rži naravnost proti apnenci v Krmi (ne pod Rjavino), od tam na lovsko fcofio ln preko Medvednice na Vrtačo, kjer je cilj. Višinska razlika Je ca. 1000 m. Start bo nedeljo dne 29. t. m. zjutraj, čas določi vodstvo na licu mesta. Prijava Je dovoljena le članom verificiranim pri sa-vezu, ako se prijavijo na saveznih tekmovalnih prijavnicah preko svojega kluba in plačajo Istočasno 10 Din prijavnine. Zaključek prijav je dne 26. t. m. ob 17. žrebanje je isti dan ob 18. v damskt sobi kavarne Emone. Prijave je nasloviti na JZZS v Ljubljani. Naknadne prijave in tekmovanje izven konkurence ni dovoljeno. Prenos prtljaga uredi vsak tekmovalec sam aH pa njegov klub. Vsak tekmuje na lastno odgovornost. Klubi so dolžni prijaviti samo dobro trenirane tekmovalce, ker je proga težka. Zmagovalec in drugo in tretje planirani prejmejo priznanlce, zmagovalcu se prizna naslov saveznega prvaka v smuku za leto 1934. Tekma je v priredbi JZSS skupno s Smučarskim klubom Dovje - Mojstrana. Za vodstvo tekme je določen dr. Zdenko Svigelj. Objava rezultatov ln razdelitev priznanic bo v nedeljo ob 18. v hotelu Triglav. T primeru skrajno neugodnega vremena bo tekma odpovedana
Sportml tečai v zimskem kopališču Ilirije
£
R
f
Z ozirom na bližajočo se plavalno sezono priredi SK Ilirija v svojem zimskem ko-ališču javen športni tečaj v katerem se o0 poučeval crawl za začetnike in lzvezba-ne plavače Tečaj je namenjen odraslim damam in gospodom, ki se želijo izpopolniti v plavalnem športu Razen plavanja se bo poučevala tudi moderna gimnastika po sistemih berlinske visoke šole za telesno kulturo.	.	. .
Nadaljevalni tečaj, ki je namenjen lanskim udeležencem, se prične v petek 20. t. m in bo dalje redno ob ponedeljkih in petkih od 20 do 21. Začetniški tečaj bo ob sredah in sobotah ob isti uri. Vsakokratna vstopnina znaša 10 Din. Prijaviti se je treba ismeno SK Iliriji ali pa ustmeno v kopališču. Informacije se dobijo ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah od 15. do 17. v zimskem kopališču.
Občni zbor Marsa
Te dni se je vršil prvi redni občni zbor SK Marsa iz Ljubljane ob obilni udeležbi članov. Otvoril in vodil ga je predsednik g. Saksida. Tajnik je podal daljše Por£Čilo o delovanju kluba v preteklem letu. Klub se je prvotno imenoval Natakar, pozneje Sparta, nazadnje pa se je na lanskem občnem zboru spremenilo ime v Mars, ker je pretežna večina članstva iz poljanskega okraja, kjer je že pred leti deloval klub istega imena. Med letom so bila potrjena društvena pravila, nakar se je vršil izredni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika sedanji predsednik StiKsida. Interno delo kluba je bilo zelo aktivno: klub je posebno nabiral nove člane podpornike, kar mu je deloma uspelo Klub šteje danes preko 70 članov, med temi 30 podpornih.
Iz poročila načelnika nogometne sekcije e razvidno, da je klub v tej sezoni prišel v ljubljanski drugi A. razred, kjer je zasedel v jesenski prvenstveni sezoni nredzadnio mesto. Udeležil se je tudi zimskega pokalnega turnirja Hermesa, kjer je prišel v finale za tolažilni pokal.
Po dobljeni razrešnici je bil izvoljen nov odbor, in sicer za predsednika Rudolf Saksida, mestni stavbenik; za podpredsednika Spesoje Milovanovič, kapetan v pokoju; za tajnika I. Novak Ivan, za tajnika II. Strah Janko, za blagajnika Pogačar Igo; za go-fpodarja Vrhovec Ivan in kot odborniki: Vrhovec Jože I. in II., Košar Jože. Ocvirk Rudi, Kunej Lojze, Vospernik Ulrih. > — Načelnik nogometne sekcije Slamič Milko. -— V nadzornem odboru so: Edo Grabri-an, Stražišar Ivan, Bauer Ivan.
Pri slučajnostih je bilo sprejetih več predlogov za uspešnejše delovanje kluba. Vsi dopisi na klub naj se pošiljajo na naslov: Strah Janko, mestna klavnica.
Mladi nogomet
Odkar je prevzel vodstvo nogometne nekcije SK Svobode
V Tržiču
zopet agilni g. Padar, se je zanimanje za nogomet tamkaj spet dvignilo. Moštvo SK Svobode se je pred kratkim prijavilo v podsavez in igra sedaj kvalifikacijske tekme, ki mu bedo omogočile vstop v JNS. Prvo takšno tekmo so igrali Tržičani na velikonočni ponedeljek z rezervo ljubljanske Ilirije. Domačini so tekmo sicer izgubili z 2 : 3. toda izkazali so se kot borbena enajstorica. V nedeljo pa smo imeli v gosteh moštvo Slovana iz Ljubljane. Tokrat sta se srečali dve enaki enajstorici, katerih glavno orožje je bila brzina in dober start. Z gosti nismo bili tako zadovoljni kot preteklo nedeljo, kajti od njih se nismo mogli naučiti mnogo Igrali so požrtvovalno in z večjo prisebnostjo ter dosegi rezultat 3 : 1 (2 : 0) v korist L j ub-Ijančanov. Obe tekmi je sodil ss 2. Ptund-
ner iz Ljubljane prav dobro *
V Hrastniku
ie odigral SK Hrastnik v nedeljo prijateljsko tekmo s kombiniranim moštvom Ilirije. ki ni povsem ;zpolni!a pričakovanj. Večji del igre so bih domači boljši zaradi odločnejše in hitrejše igre. Sele proti koncu je Ilirija zaigrala boljše in popravila tzid prvega polčasa na 3 : 4. Končni rezultat je bil 4 : 3 (4 : 1) za domača
Sloga : Slavija 2 ; 0 (0 : 0). Nedeljska prijateljska tekma med Slogo in Slavijo na igrišču Ilirije se je končala po izravnani obojestranski dobri igri z zmago Sloge.
dobri' — 5. in 6. maja bo v Zagrebu medmestna hazenska tekma Zagreb - Ljubljana in trening drž. reprezentance. Tekmi spadata med priprave za izbirno tekmo s Poljsko ozir. za letošnje ženske igre v Londonu. — Na nedeljski tekmi med Avstrijo in Madžarsko na Dunaju so blagajniki našteli 112.000 šilingov inkasa; 3000 vstopnic pa so morali še uničiti, ker ti gie-gledalci ne bi imeli več prostora.
Občni zbor Motokluba Ljubljana. Moto-klub Ljubljana je imel dne 5. aprila t. 1. svoj VTTT- redni občni zbor. številna udeležba Je pokazala, da se članstvo živo zanima za delovanje kluba, žal se Je ugotovilo, da je še vedno zelo veliko število mo-tociklistov, ki niso nikjer včlanjeni, kar je pač slabo, ker bo le močnim organizacijam sčasoma uspelo znižati prekomerne dajatve na motorna vozila. Sklenjeno je bilo, da se zniža pristojbina na 20 Din, članarina pa na letno 30 Din, tako da se lahko vsak motociklist včlani v klubu. Morebitne prijave naj se pošljejo na naslov: Motoklub Ljubljana, hotel »Metropol«.
Celjski kolesarski »port. Klubsko dirko lz Celja v Šoštanj (30 km) priredi Klub slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo 22. t. m. Start ob 14. pri Glaziji v Celju, cilj okrog 15. v Šoštanju. Prijavnina 5 Din. Prijave sprejema trgovec g. šumer. Celje, Prešernova ulica, do sobote 21. t. m do 19.
13. zvezdno dirko v Celje bo priredil
Klub slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo 17. junija in prosi vsa celjska društva, da bi ta dan dopoldne ne priredila nikakih prireditev.
LTTP. (Službeno.) Danes ob 18.30 seja upravnega odbora v posebni sobi restavracije Emone. Zaradi banovinskega prvenstva prosim polnoštevilne udeležbe!
Službene objave LHP. Redna seja upravnega odbora bo drevi ob 18.30 v damskein salonu kavarne Emone. Vabljeni vsi člani odbora	.
Razpis narodnega Jahkoatletskega tekmovanja ASK Primorja kot prireditve po dolžnosti. ASK Primorje v Ljubljani priredi v sredo in četrtek, dne 9. in 10. maja t- 1. na svojem igrišču, Tyrševa c., narodno lahkoatletBko tekmovanje kot prireditev po dolžnosti. Pravico nastopa imajo samo verificirani atleti, včlanjeni v vseh jugoslovenskih klubih, ki so člani JLASa. Prijave je poslati na naslov: ASK Primorje, Ljubljana, Gajeva ul. 1, nebotičnih IV. na. stropje, soba 410, do 2. maja ob 12. Na knadne prijave se ne sprejemajo. Prijavnina, ki jo je treba priložiti prijavam, znaša 5 Din, za točko in osebo, za moštvo 15 Din. Tekmovanje bo na tekališču, dolgem 397.30 m. ki iz ugaskov ter ima dva ne-dvignjena zavoja. Tekmovanje se vrši po pravilih in privalnikih JLAS. Nagrade: ako je v vsaki disciplini 5 tekmovalcev, dve priznanici, ako je število tekmovalcev večle od pet, tri priznanice. Pričetek tekmovanja v sredo, 9. maja ob 15.30, v četrtek, 10. maja ob 15. Program in vrstni red tekmovanja je naslednji: Sreda: 1. tek 100 metrov, 2. met krogle, 3. skok v daljino z zaletom jun. C, 4. tek 400 m, 5. skok v daljino z zaletom, 6. tek 5000 m, 7. met diska, 8. skok v višino z zaletom jun. C, 9. met diska. 10. tek 800 m, 11. skok v višino z zaletom 12. tek 100 m jun. C, 13. tek 110 m zapr. Četrtek: 1. tek 200 m. 2. met kladiva, 3. tek 400 m zapreke, 4. troskok, 5. tek 10 km, 6. met kopja, 7. tek 200 m jun C, 8. tek 1500 m, 9. skok ob palici, 10. troskok um C, 12. 4X100 m.
ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Poleg že trenirajočih atletov morajo priti danes na trening od 16. dalje naslednji: Zei, Zaje, Zdešar, Vidic Erik, Umek, Tr-šar, Taučar, Tajnik, Štembal, Šinkovec, 5vi-ielj, Schaup. Stalec, Slamič, Stolfa, Sket
Repertoar
DRAMA
Začetek ob 20. Sreda, 18.: Beograd nekdaj in sedaj. Sreda.
Četrtek, 19.: Visoška kronika. Četrtek. Petek, 20. ob 15.: Konec poti. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota. 21: Gospoda Glembajevi. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 18.: Ples v Sa vojni. A. Četrtek, 19: Viljem Teli. B. Petek 20.: Ljudski simfonični koncert skladb Antona Dvoraka v Unionu. Izven. Znižane cene.
Med izvirnimi deli hrvatske dramske literature, ki eo bila v zadnjih sezijah uprizorjena na odru naše drame, je imelo brez dvoma največji uspeh delo znam-nitega avtorja Krleže »Gospoda Glombajevi«. Prva uprizoritev bo v soboto, v glavni ulogi bo nastopil spet član drame g. Ivan Lcvar.
Simfonični koncert pomnoženega opernega orkestra bo v petek ob 20. v unionski dvorani Izmed čeških simfonikov stoji prav sotovo na prvem mestu dr. Antonin Dvorak, ki ie proslavil češki narod s svojimi simfoničnimi deli po vsem svetu. Dvorakova dela so stalno na repertoarju velikih simfoničnih orkestrov vseh narodov. Pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča bomo slišali v petek najpomembnejšo Dvofakovo uverturo Carne-val, tri slovanske plese iz drjge een,e njegovih plesov. Dvorak je najmreč napisal dve seriji slovanskih plesov št. 1 do 8. Najbolj znani eo oleei lz orve serije, pred vsem 6t. 8. dalje 4 in 2. Izvajali bodo št. 2, 8 in Sklepno točko sporeda tvori Dvorakova simfonija v G-duru, eno največjih in najpomembnejših del svetovne literature. Simfonični koncert bo v okviru češkega tedna naše opere, mišlien j)e kot ljudski koncert z nizkimi cenami od 6 do 30 Din. Vstopniee eo v k milicami Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. ' Začetek ob 20.15. Sobota, "21.: Dama na slabem glasu. Nedelja, 22.: Dama na slabem glasu.
»Dama na slabem glasu«. Izvrstna veseloigra v treh dejanjih ie doeeglal pri vseh do-
„FITQNIN"
je, kadarkoli so ga uporabili, takoj in zanesljivo pomagal. »Fitonin« je zanesljivo sredstvo za nudenje prve pomoči pri vseh poškodbah, kvarah in opeklinah itd. ter se njegovo učinkovanje ne omejuje samo na razkuževanje, temveč tudi ustavi krvav-Ijenje, ublažuje bolečine, a rano samo naglo ozdravi. Steklenica Din 20.— v lekarnah. Po pošti 2 steklenici po povzetju Din 50.—. Poučno knjigo št. 14 pošlje brezplačno »Fitonin«, dr. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod br. 1281 od 28. julija 1933.)
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce ln mišice. Telo postane odporno in z lahkoto premaga vse
______ Kdor ga redno pije, se mu ni
bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resi jeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. športniki, turisti, lovci, nogometa«!: pijte ga redno!	126
napore.
^v..«^ j,,	• — — i	— - —------,	------1	-----
„anko in Boris, Slanina, Serše, Sterniša, Skrbinšek, Simončič, Svetina, Soban, Raič Dušan, Rozman, Perovič Ivo in Jože, prof. Petkovšek. Polič Perme. Peterin. Prosen, Podlunšek. Pogačnik J. in T., Pečenko, Oražem. Orožen. OTehovec, Medica, MaJ-nik in Mahorčič.
ŽSK Hermes (Nogometna sekcija.) Danes od 17 dalje trening I. in II. skupine, ki se ga morajo zanesljivo udeležiti vsi igralci I. in rezervnega moštva. Vabita se Čebohin in Levi I. da pridet v soboto sigurno, ker se v nedeljo igra v Ljubljani prvenstvena tekma s Celjem. Plenarni sestanek vseh igračev bo v soboto ob 19.30 pri »Kočarju«.
K podsavezni tekmi ŽSK Herroe« . SK Celje, ki bo v nedeljo 22. t. m. ob 15.30 v Ljubljani, bosta vozila v nedeljo izpred kolodvora v Celju dva avtobusa, in sicer ob 7. zjutraj in ob 12.30. Cena 35 Dir za tja ln nazaj. Prijave sprejema trgovec g. Tine Kopušar, Celje, Narodni dom.
Tenis sekcija SK Celja. Igra se od 15. t. m. dalje vsak dan na teniškem igrišču v mestnem parku v Celju. Na igrišču se določa igralni čas in sprejemajo tudi nove prijave
SK Tržič sporoča, da namerava s 1. majem t. 1. pričeti igranje tenisa. Ker je število prijavljenih igralcev še premajhno, da bi mogel klub vzdrževati drage teniške naprave, prosi vse prijatelje kluba in belega športa, naj se udeleže zadevnega sestanka, ki bo v petek 20. t m. ob 20. v hotelu »Lončar«. — Šahovska sekcija bo v kratkem priredila turnir za prvenst"o Tržiča za 1. 1933-34. Vsi, ki se bodo udeležili tega tekmovanja, naj se pismeno prijavijo na naslov: Sajovic Janko, Tržič-Bistrica. — Lahkoatletska sekcija namerava izvesti prvenstvo v cross-countrvju na 5 km za moške in na 2 km za dame. Klub vabi vse atlete in atletinje, naj se udeleže zadevnega sestanka, ki bo jutri v četrtek ob 19. na klubovem prostoru Jagodičeve hiše. Pridite vsi. ker čas hiti in je treba trenirati! Nogometna sekcija je imela dobro obiskan sestanek dne 16 t. m., kjer je bilo sklenjeno obnoviti delo v sekciji.
Jugoslovenska akademska smučarska ot-ganizacija. Odborova seja, obvezna tudi za poverjenike, bo danes ob 18. na tehn;k>. Vabljeni tudi tekmovalci Seja je izredno važna zaradi bližnjega ustanovnega občnega zbora!
%
S


i
i
t Nimam
s* -^v-
| bolnih nog'
Strašno tem trpela zaradi
bolnih, vnetih in oteklih noj. Naposled pa sem •• prepričala, da bolečine in občutljivosti nog prenehajo i« po treh minutah kisikove kopeli Saltrat Rodella. Kurja očesa in žulji s« omehčajo ter »e dajo z lahkoto odstraniti. Vnete noge se hitro opomorejo in so spet zdrave. Hoja postane užitek, plesanje pa pravo veselje.
V nekaj vrstah. Nažo kvalifikacijsko tekmo z Rumunijo, ki bo 29. t. m. v Bukarešti, bo po možnosti sodil Belgijec Lange-nus. V kombinaciji je tudi Madžar Ivan-čič, ali JNSu bl bil pripravnejši odlični Langenus. Na tekmo bo vozil poseben vlak iz Beograda. O našem moštvu še ni dokončne odločitve; Lechner je baje odpotoval, o drugih pa so mnogi v skrbeh, da se premalo poznajo, čeprav so vsak zase prav
ŽIVLJENJE IN SVET
Tr«< f Pomočite bolne £lllrO • noge v kopel
SALTRAT R0DELLA in Vaše bolečine bodo takoj olajšane.
eedanjlh uprizoritvah Izreden uspeh tn eo
se vsi poeetniki od srca nasmejali. Igra je zelo zabavna in izvrstno naštjdirana. Naslovno ulogo igra ga. Ervina Wriecher - Pe-
trovčičeva. Glavne moške uloge pa igrajo gg.: KoŠak, Karjs in Hanžič. Režijo vodi g" Miran Petrovčič. Ker sta to nepreklicno zadnji uprizoritvi veseloigre v letošnji se-zijj, še posebej opozarjamo cenjeno občinstvo na obe predstavi. Kupite vstopnice že prej, da se izognete velikemu navalu pri vetrni blagajni. Prodaja vstopnic od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17., ter eno uro pred predstavo.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
Sreda, 18.: Zaprto.	„ , ^ _
Četrtek, 19.: Gorenjski elavček. Zadnjič, b. *
Priljubljeno Golievo pravljično igro »Jur-
ček« uprizore v nedeljo 22. t m. ob 15. po globoko znižanih cenah. Delo je pisano 'ako zabavno in pridejo mladi ljubitelji smeha v polni meri na svoj račun.
Vremensko poroeflo
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čaB opazovanja. 2. stanje barometra. 8
temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
17. aprila
Ljubljana 7, 766-3, 12.6, 82, mirno, 3, —, —; Ljubljana 13, 763.0, 24.0, 28, ESE1, 1, —, — Maribor 7, 765.1, 12.0, 80, SW4, 4. —, —; Zagreb 7, 765.5, 15.0, 80, SE1, 1, —, —; Beograd 7, 765.9, 14.0, 80, ESE1, 3, —, —; Sarajevo 7, 766.7, 8.0, 90, mimo, 3, —, —; Skoplje 7, 764.7, 16.0, 60, SSE2, 5, —, —; Split 7, 763.9, 19.0. 50, NE3, 0, —, —; Kutmibor 7, 763.8, 22.0, 50, NE4, 1, —, —; Rab 7, 765.1, 20.0, 60, mimo, 0, —, —.
Temperatura: Ljubljana 25.1, 11-4; Maribor 22.5, 11.0; Zagreb 25.0, 13.0; Beograd 24.0, 10.0; Sarajevo 23.0, 7.0; Skoplje 22.0, 12.0; Split 25.0, 17.0; Kumbor —, 15.0; Rab —, 14.0.
t*Vlenr>
mestQ
Žene 50 let lahko dobe videz, kakor da štejejo samo 30 let, če te rešijo in-diskretnih kožnih gub ter napravijo svojo kožo napeto na teh treh mestih. Profeaor dunajske univerze dr. Stejskal je iznašel iznenadljiv produkt imenovan Biocel, ki ae pridobiva od mladih živali in ki vrača koži mladost Ta produkt je v sestavini kreme
Tokalon, roinate barve, kf hrani la pomlajuje uvelo ia nagubano kožo. Ohlapne mišice lica a« okrepijo in postanejo čvrste, s tem pa m pridobi diven, svež in mladosten vide«. Krema Tokalon ne odreče niti v enem primera. Uspeh je zajamčen, ali pa se denar vrne.
Potrti v neizmerni žalosti Javljamo tužno rest, da Je naia ljubljena mama, tašča in stara mama, gospa
JoseSina Rupp
gostilničarka ln posestnica v Slovenjgradcu
dne 16. aprila po dolgi in mučni bolezni mimo v Gospodu zaapala.
Pogreb drage pokojniee bo dne 18. apnla lz hiše žalosti ob pol IT. uri na mestno pokopališče v Slovenjgradcu.
JOSBP, MATILDA, ANA, MARIJA, HEDVTKA
otroci
JOSIP GOLOB, JANKO ZUPANČIČ, OTO KOLENO, OTO GOLEŽ
zeti
ANA RUPP, snaha; REKO in OTO, vnuka.
8791
mM
v •v
'U -•- t*.
ZAHVALA
Za mnoge dokaze sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naSe predrage soproge, matere, stare mame itd., gospe
Koze Jeršek roj. čepon
soproge poštnega poduradnika ▼ poboju
gpornu za *u<, ob dofco-trajni bolezni, pevcem za prelepe žalostinke, darovalcem prekraanega cvetja ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so nenadomestljivo
pokojnico spremili k večnemu počitku.	.	. v _pVvl
Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 20. t. m., ob %7. uri v cerkvi
sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1934.
3781
žalujoči ostali.
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše preljube matere, tažče ln babice,
gospe
MARIJE RAD H
se vsem ki so nam izkazali svoje sočutje, najiskreneje zahvaljujemo.
Posebej pa se zahvaljujemo še častiti duhovščini, kakor vsem drugim, ki so v tako velikem številu spremili preblago rajnko na zadnji poti, Hutomerskim pevcem za odpevanje žalostink pri cerkvi in pri grobu vsem darovalcem vencev in cvetja kakor sploh vsem, ki so nam ▼ teb težkih dneh na kakršenkoli način stali ob strani.
Mota, Cven, Krapje, Ivanjkovci, Središče, Veles, dne 16. aprila 1934.
8744	žalujoči ostali.
It ti.:
30
Krinka proti krinki
Romao
Luč je s svojimi belimi kremplji zdajci segla po nas. V prvem trcriut' u se mi je zableščalo, da nisem ničesar videl. Ko sem pa vzdigni! oči, sem zrl Youngu v smehljajoči se obraz. »Steward!«
Steklenka je visela v pesti, ki se je pokazala skozi režo vrat. Izza nje je pogedal v zadregi se muzajoč obraz v beli čepici. Ste-ward je potegnil noge za seboj. Gledal je zdaj Younga, zdaj kapitana. Nekakšno razumevanje se je svitalo v globini njegove glave. Oči si mu zamežikale.
Kapitan je tlesnil s prstom proti stewardovemu belemu predpasniku.
»Maihen trik, prijatelj... saj razumete!? A nikar ne klepetajte.« Stewardov hrbet se je skrivil. »Ali gospod kapitan še kaj želi?« »Hva'a. kar pojdite.«
Sievvard je odšel. Zadnje, kar sem videl, so bili njegovi čevlji med vrati. Lepi lakasti čevlji. A ti čevlji so bili tudi drugače zanimivi. Val krvi mi je za trenutek obstrl pogled, ko sem jih zagledal. Srce mi je zabobnalo.
»Prav za prav sem hotel ste\varda še nekaj vprašati...« sem
rekel kapitanu.
Kapitan je vzdignil obrvi. Bilo je, kakor da bi rasel iz svojega
naslanjača. Jaz — pa vprašati?!
>Rad bi vedel, zakaj nosi ta steward čevlje, ki so last o. Jamesa Godefroya?«
Kakor da bi bila moja pest zdrobila šipo v oknu! Trije obrazi so
se spačiii. »Vraga...!« »Neverjetno...!« »Kako veste...?«
Trenutek ali kaj sem slišal, kako je daleč od mene šumelo morje in kako je veter škrabljal po stekleni strehi, kakor da bi se plazilo po niej sto divjih mačk. S tem šumom se je zlivalo dihanje treh
ljudi
Njihove oči so bile kar okrogle od radovednosti. »O, nisem čarovnik niti ne jasnovidec... Samo slikar sem. A slikarji imajo navadno izvrstne oči. Takšne, kakor bi jih morali imeti mornarji. Pa širina neskončnega morja bistri pogled nemara samo za velike ploskve. In potem jim manjka tega, kar jaz vem...« «Kar vi veste?«
»Da: vem, da so patrovi čevlji zaznamovani...« »Zaznamovani?...
»Samo trenutek, takoj me boste razumeli. Danes sem imel v kadiinem salonu nesrečo. Cigareta mi je padla na tla. Šele čez doigo časa sem jo našel. Padla je bila tik zraven patra, se zavalila do njegovih čevljev in mu napravila lukn.o v levo stopalo. Ne velike luknje... a vendarle. Bela svilena podloga se je svetila skozi njo. V svoji zadregi sem čisto pozabil opozoriti patra na to nezgodo. Sam je pa tudi ni opazil...«
Trojica se je pomikala bliže k meni. Tako je bil, kakor da bi se mi bližal zid. Zid, iz katerega so skeleče žgale radovedne oči. »In...?«
»In... ta steward je bil obut prav v tiste zaznamovane čevlje!«
»Kai?...« Youngov vzklik je bil kakor udarec z bičem. Obvisel je v zraku kakor pok.
Stewardov levi čevelj je imel majhno luknjo. Bela svilena podloga se je svetila skozi njo...« Segel sem po cigareto, a Young mi io je nervozno vzel iz roke.
»Ni mogoče!« Zabolščal je vame, a v tem se je pokazal na njegovih ustnicah droben nasmeh. Obliznil si te usta, kakor da bi bil pravkar pokusil nekaj izvrstnega.
Ime' je misel. Ta misel se mu je zdela kakor žlahten sad... kakor spoznanje... Prav nič mi ni verjel. Ta bi bila lepa! Moje besede so bile zgolj ukana, poizkus odvrnitve pozornosti... Hotel sem napraviti zmešnjavo. S skrivnostmi zabrisati resnico. Nahuj" skati jih na patra, da ne bi mene nihče nadzoroval!
Prebito sem se motil, če sem mislil, da mi pojde na limanice.
Pogledal je kapitana, krmarja. Njiju obraza sta bila otrpla. Zazdelo se je, da so njegove smehljajoče se ustnice Morsejeva znamenja in kapitan in krmar sta jih takoj razbrala.
»Da, čudna reč...« je zamrmral kapitan, in njegove ustnice so dele te besede v prijazen oklepaj.
»Nezmisel!« je telebanasto rekel krmar, in njegov nasmeh je postal hudoben.
»O, to bomo jutri preiskali...« Je Young pristrl krmarievo roba tost Pomel si je roke.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 'i,— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iS^ejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naainvnv Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« 7>SM «• _	«,,«.
odgovor, priložite UM J.- v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičcča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana.

Beseda i Din davek 2 Din ea šifro ali dajanje na slova 5 Din. Naimanjšl znpspk 17 Din
Zastopnike
K inkaso, iščem«) za okraj St. Jurij oto juž. železnici in Ormož. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Stal-Brt služba*.	11208-5
Pouk
iieseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dtjalci 12 nm
Nemško
konverzacijo in pouk nudi izobražena gospe po 10 Din «i nro. Gledališka u'lca 16 pritličje — pri g. Rebek.
11243-4
'IHifiJ.il
Beseda l Dia davek i irtu
sa šifro ali dajanje na slova 5 Oln Najmanjši ctpsps n din
Frizerko
dobro delavko, i večletno prakso. sprejme sa^on Du-b&j v Mariboru, Gosposka »iie* 38.	U199-1
Dobrega brivskega pomočnika
vojelčine proetega in solidnega, * 33. aprilom »prejme Martin Gjurin v Kamniku.	11214-1
Mesto uradnice
je prosto pri gospodu dent. 8merkolju n« Celovški e. it. 32.	11218-1
Kurjača
ki bi moral vršiti tudi vee ostale hišne posle, išče oprava javne ženske bolnice v Novem mestu. Na-#f,op službe 1. maja 1034. Ponudbe na uoravo boln:ce 11236-1
Prikrolevalca
čevljev
Im za gonre dele (Sohuh-©berteil herrichter) kakor tudi dobro izurjeno
stepa rico
»prejmem. Prednost tisti, ki so že de'aId v tovarnah za čevlje. K. Vukašinovič, Maribor.	11264-1
prvo,razr. samostojno moč, d mpationo, sprejmem v stalno službo. Ponudbe s sliko na naslov: Janko Meznarič, Jeeenic-e.
1.1209-1
Mlajšo frizerko
dobro izurjeno sprejme takoi salon »Vena«, GnadnSče št. 4.	11245-1
Dekle
pridno, po-šteno in zanesljivo, sprejmem za čez den k enoletni punčki. Naslov v ogla-sn-em oddelku Jutra 11256-1
Ubogljivo služkinjo
sprejmem za pospravljanje pa.rke tira nih sob. pranje in likanje, ter pomoč, pri kuhi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11266-1
Šiviljsko pomočnico
začetnico, in v a. j e n k o spre:me . M. Tčenik, Flori-janska ulica 3. 1,1270-1
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesefr 17 Din
V večjem hotelu
bi se rada izučila kuhanja. Imam gospodinjsko šolo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod »Kuhanje«.	11241-44
»Službe išče
Beseda 50 para. davek
t Din Silro ali daianje naslova 3Dln. Nai cnanjt. zr>pspk 12 Din
Strojnik
ve55 vseh parnih strojev in njih popravila, elektrotehnike, struženja in brušenja žag. s 151etno prakso n.a parnih žagah, išče službo. Naslov: Strojnik Petroviča, pošte Gomirje.
11212-2
Dekle
zmožno kuhe in šivanja, i£če službo za takoj. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »321etne«.
11369-2
Službo kočijaža ali kravarja
it-čem. Ra.zumem tudi vea poljska dela. in imam dobra spričevala. Naslov v og'asnem oddelku »Jutr,,,« 11220-2
Ljuba Jurkovič:
MM^mPmiš
* KftAlJICA „« NOČI
(Ilustriral V. Maad)
f ^ /Sr?/-
58
Kralj Libo XIV. ju je sprejel z razprostrtimi rokami in odprtim srcem. Pogostil ju je z ledeno kavo in sladko smetano. šarik je bil tako lačen, da bi bil skoraj še žlico pojedel. Kralju je bilo ljubo, da se gosta nista spakovala in sta se takoj čutila doma. Lili je kralju lepo raz-povedala svojo usodo od začetka do konca in ga s sklenjenimi rokami prosila pomoči.
Dvajsetletni
mladenič
išč-e kakršnokoli službo za majhno plačo. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Za vsako delo« 11330-2
Kuharica
z dolgoletnimi spričevali, išče službo za čez dam — Breg 2/1.	11347-2
Mlado dekle
vajeno tudi otrok, išče službo z« vsa hišna dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11274-2
Izurjena sobarica
išče sezonsko službo. Naslov pove oglasni oddelek ».Jutra«.	11263-2
Beseda 1 Din davek 2!">ln za Slfro ali dajanje n« slova S Din Najmanjši znesek 17 Din
3 trgovske stelaže
z brušenim steklom, ugoi no prodam. Na ogled v lokalu tvrdke Mutev-elii, Pasaža. Nebotičnik.
11165-6
Otroški vozički
globoki in športni, najm.o-de-rnejše oblike, ee po zelo nizkih cena,h dobe pri tvrdka M. Tomšič. Sv. Petna cesta 52. 3596-6
Otroški voziček
(športni) skoro nov na prodal v Tavčarjevi ul. S/IV levo.	11213-6
Otroški voziček
zelo dobro ohranjen, moderen, globok, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11185-6
Špargljeve sadike
Argenteul vrst«, oddaja L. Paljk, Cesta na, Rožnik 47 11225-6
Avlo,'moto
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Tatra
2 cil. dobavni voz, porabi j lv kot poltovorni ali šestsedežni osebni, malo vožen, za 1934 davek plačan, proda »Merkur«, Maribor, — Meljska 12.	11131-10
Opel Kabriolet
štirlsedežni model 1933. skoraj nov, takse plačane, Bulck limuzina, model 1930. 29.000 Din. — Avstro Dalmler m Steyr brezhibna. o"oa sedem-sedežna, odprta, ugodno proda Lovše, Beethovnova ul. 14, — telefon 2728.	10955-10
Motorno kolo
s ■prikolico ugodno naprodaj v Vevčah 10. 11233-10
Petsedežni avto
Chevrolet, prodam ali zamenjam za večjega. Ogledati na Rimski cesti 19. _11240-10
Beseda 1 Din davek 2Din za šifro ali dajanje na siova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oln.
Moško kolo
prviovrs'ne znamke poceni naprodaj v Dvorakovi ul. št, 3/1 levo.	11252-.11
Beseda 1 Din davek 2 l)ln za širro ali dajanje na slova 5 Dtn Najmanjši znesek 17 nin
Vložno knjižico
Ljubljanske kreditne banke (15.000 Din) kupim takoj. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiifro »Takoj knjižice«. 11215-16
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice v Celju, z vlogo 50.000 Din prodam. Ponudbe ne podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Izplačlnvo«.
11260-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov Rudolf ZORE, Ljubljana,
Gledališka 12. 11234-16
Knjižico
Km,etske posojilnice ljubljanske, z vlogo 60.000 D'n prodam proti gotovini dobremu ponudniku. Navedite ceno. Pišite na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kmetska«.	1,1235-16
Hranilno knjižico
z vlogo do 50.000 Din vzamem kot posojilo na večje posestvo, ze krajšo dobo. Dam večkratno garancijo in plačam polno vrednost. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno« 1,1549-16
Beseda 1 Din davek 2 Din
za šifro ali daianje na slova 5 Din Najmanjši znespk 17 nin
Otroški voziček
šivalni stooj	in dameko
kolo kupim.	Ponudbe na
•og'as. oddelek	»Jutra« pod »■Plačam«. 11222-7
'Vrednot e
Beseda 1 D1n davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato In srebro
kapa je rafinerije dragih kovin v LjuMjaroi. Ilirska ulica 5te<v 36 — vbod i« Vidov danske ces<e (pri go stilni M ožina).	70
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 O n
Parcelo za vilo
v izmeri 875 mi na lepem kraju v mestu (tik pri cerkvi Sv. Jožefa) prodam. Cena ugodna. Vprašati: Miroslav Zupan, stavbenik. Vošnjakova ul. 6.	10769-20
Dvostanovanl. hiša
po 3 sobe, enonadstropna, zelo ugodno naprodaj. Prevzem hipoteke. š:ška, Cernetova 3-2. 11268-20
Parcele
v Rožni dolini pri glavni cesti II poceni naprodaj. Plača se nekaj v gotovini drugo v h-eniinih knjižicah. Ponudbe na ognsni oddelek »Jutra« pod šifro »Parcele«.	10842-20
Pohištvo
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 1"i Din.
Jedilnico
dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11237-12
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
V dosmrtno oskrbo
vzamem boljšo osebo v lepo kop«.'išče v Sloveniji — eveutuel.no kot solastnika s pr:me>rn',m bapitaiom za novo-zldano hišo. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju p"d značko »Kopališče bli®u Celja«.
112i5©-!4
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Namizna jabolka
štajerska (renski Bohn in mošančke) prodaja po najnižji ceni prompt-no tvrdka Ivan Gott-
l!Ch.	Kc-">škfi
cesta 126/12a. 10930-34
IVohali
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlš' znesek 17 Din.
Oglas
Upravni odbor oflclr-skog doma u Ljubljani daje u zakup svoju
restoraciju-menažu
za vreme 1934./35. god. Ponude slati do 15. maja ov. god. pomenutom odboru. Uslovi se mogu videti 111 dobiti kod Upravnog odbora oflclr-skog doma u LJubljani.
11120-19
4 trgovski lokali
obetojeAi « dveh »H več prostorov, se bodo oddali v decembru t. 1. v novi stavbi, ki se zaradi n« vogalu Tvrševe in Smol«, tove nlice (nasproti Sv. Krištofa). Interesenti nj »[H>roče pismeno svoje želje zadrugi »-Poitni dom«. Ljubljana.	10929-19
Za avgust ne odda » novo-g"adnj« »Pe^lezen« na Poljanski eestj še c e k • j
trgovskih lokalov
(primernih ra kavarno) ter
večje stanovanje
pripravno za zdravn k« aM zobozdravnika. poizt# m na etsvbi pri polirjn.
10651-19
Lokal
prostoren, e 3 iilojba-ml, na Starem t.rsru oddam. — Naslov t oglasnem oddeikn »Jutra«.	11205-19
Kavarno
moderno urejeno, že TO let
"■hstioječo. i letnim prometom 500.000 Din, profam pod ze'o ugodnimi plačanimi poboji. Naslov pove ugasni oddelek »Jutr««.
11228-19
Suho skladišče
■po možnosti v STedini me-ste iščemo. Ponudbe z navedbo lege jn cene ne ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Suho«.	11-344-19
tanovanje
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
(aolnčro, e kopalnico oddam tia Gerbičevi cesti. Poizve *e: Orežnova štev. 3/1.
10755-21
Pritlično stanovanje
s kuhinjo, 2 sobama in kabinetom oddam e 1. ma-iem v Veliki čolnarski ul. št. 19.	11216-21
Enosob. stanovanje
pritlično, solnčno, e pri-tikliaami. oddam e 1. majem v Mostah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11221-21
OBLASTVENO DOVOLJENA
STROJNOTEHNIČNA PISARNA
ING. BORŠTNAR, Ljubljana, Zg. Šiška 210
prevzema opremo turbinskih, mlinskih, žaginih, sušilnih, transportnih in sličnih naprav po predloženih načrtih, vodi instalacije ter montaže, posreduje pri kupoprodaji strojev in tehničnih potrebščin ter vrši slične strojnotehnične posle po konkurenčnih cenah.
Ali želite,
da bo vaše dete zdravo, veselo ?
Dajte mu okusni
ZA JACENJE KRVI, ŽIVCEV In TEKA
ENERGIN POSPEŠUJE RAZVOJ DETETA! Energin v lekarnah: steklenica Din 35.—. R. s. Br. 8787/32.
Dražba
PISARNIŠKEGA INVENTARJA
V konkurzni stvari Vzajemne pomoči, reg. pom. blag. v Ljubljani
se vrši
dne 4« majnika 1934 ob pol 9* dopoldne
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16, drugo nadstropje, dražba različnega pisarniškega inventarja. Prodajalo se bo večje število pisalnih miz, stolov, omar, namiznih in stropnih električnih svetiljk, pisalnih strojev, računski stroj »Continental«, peč, namizni ventilatorji, obešalniki, tiskarski stroj z vsemi pripravami ter drugo pisarniško pohištvo in orodje.
Ljubljana, dne 16. aprila 1934.
3782
DR. K R E J CI VILJEM,
upravitelj konkurzne mase.
Enosob. stanovanje
lepo, 3 minute od tramvaja oddam v Podlimbar-skega ulici 36. Ogledati med" 5. in 7. uro. 11219-21
Solnčno stanovanje
2 sob kopalnice in priti-klin, oddam e 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »•Jutra«.	11206-21
Trisob. stanovanje
oddam e 1. majem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	11207-21
Dvosob. stanovanje
oddam t majem na Krakovskem nasipu štev. 4.
11232-21
Dvosob. stanovanje
(oizir. trisobno) oddam e 1. majem v Ro*ni dolini. Česa X, št. 25 (pod Rožnikom).	11229-21
Dvosob. stanovanje
lepo, * pritiklinami, oddam v Ljubljani, R'mska c<*t» št. 19. gostilna Novak.	11.239-21
Dvosob. stanovanje
v IV. nadstropju, v centru m*ste proti nizki najemnini oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11243-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami takoj oddam na Glincah 1/6. 11250-21
Dvosob. stanovanje
,vidam e 1. ma:em. Nns'ov v oglasnem oddelku Jutra 11257-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinam' oddam s 1. ma;em v KVeziji. Va!;av-čeve ulica 20. 11265-21
Dopisi
Beseda 2 Dtn davek 2 Din za Slfro ali daianje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din.
Upravitelj
Pošljite na.«lov na podružnico »Jutra« v Trbov!;ah pod »1400«.	1177
Glasbila
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Kratek klavir
črn, moderen, Schweigbof-fer, zelo poceni proda za-lo^ga klavirjev Bodner v Mariboru. Gosposka nI. 2.
1,1262-36
Živali
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro alt dajanje na 'lova 5 Din. Nalman.s znesek 17 Dtn.
Modra papigica
j« uč'a. Proti nagradi jo i« oddati v Šiiki! Jerne-jeva 2401.	11236-27
Dražbe
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek '"i Din
Logarska dolina
V nedeljo 22. aprila se odda na javni dražbi hote! Plesnik. z vsem inventarjem za 48.000 Din. Postelj 52.	11251-32

Beseda SO par davek 2 Din
za Slfro al) dajanje na •5'ovs 3 Din Mmmanlš' snenek 13 nin
Solnčno sobo
lepo opremljeno, oddam t 1. majem, s hrano ali brez Nasov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11203-23
Sobo
lepo opremljeno, čisto tn mirno, z elektriko ter posebnem vhodom poceni od dem gospodoma na Vidov •lanski cesti št. l/I. desno preko dvorišč«. 11267 23
Veliko prazno sobo
zračno in solnčno. v str o
gcm centru takoj	oddam
Naslov v ogasnem	oddeku
»Jutra«.	11271-23
Sobico
s hrano e!i brez «d4«m. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«.	11246-23
Sobo
solnčno, zračno, mirno in oisto, v centru meste takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 11258-23
Visokopritlično sobo
mirno in čisto, zraven cerkve ev. Jožefa odd« m t 1. raa;em. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11273-23
Sobe išče
Beseda 50 per, davek 2 Din. z« šifro ali iejanje naslova 5 Din. Najmanjši »ne»ek 12 Din.
Prazno sobico
preprosto, e štedilnikom in prostim vhodim, v bOiižini sv. Jakoba iščem za takoj a'i z junijem. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Tof.no plačilo«. 11217-23/a
Opremljeno sobo
s »trogo separir«n;m vhodom in vso oskrbo, iščem za stalno. Ponudbe z navedbo cene ne oglesni oddelek »Jutra« pod značko »Državni«.__11233-23/a
"Šobo
s posebnim vhodom, iščem z« takoj, event. tudi s hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »24«.
11238-23,'e
Informacije
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Večji debitor
Zadružne gospodar, banke
naj v rvrbo transekcije na.znani svoj neslog na g. Leo Krek v Ljubljani — Beethovnova ulica št. 14/1 11255-31
Poziv
Izgubil eem 2 eina: M'ha-ele in Pavla Hrratina (odnosno Rumin). Razpisujem tri nagrade p° 100, 50 in 25 Din. in vrnem še et.ro-Ske onemu, ki bi mi da! o njih kake podatke. — Moj naslov je Antonio Chervatin Smith y. Zapiola Bernal. R-pubHka Argentina. Njihova mati je živela pred 4 leti Dol št. 16 pri Ljubljani.	11254-31
/J
Beseda 1 D1n davek 2 Din za 6lfro alt dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Šivalni stroj
prvo v rs .ne znamke, št'.ka, ter šiva naprej in nazaj, z« 1950 Din naprodaj v Dvorakovi ulici M. levo.	11118-29
Šivalni stroj
pogrrezljiv — malo rabljen, skoro nov, za 2000 Dm ceneje kakor nov napro-daj v Kiederni ulici štev. 26.
11272-29
Mesarski stroj
(Quetschmaschlne) 15 nožev za ročni ln motorni pogon proda Janez Verdlr, mesar, — Tržič.	11085-29
šivalni stroj
po^rezljiv, prvovrstne znamke, štika, štope, ter šiva naprej in nazaj, poceni naprodaj v Dvorakovi u!:ci št. 31 levo.	11253-29
Razno
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din.
Telefon 2059
^^ Premog gT Rarbopaket ( jC drva in kokt-nudi
POGAČNIK
Bohoričeva nliea 5
Premog drva in KARBO PAKETI
Pri
IV. SCHUMI
Dolenjska cesta Telefon 29-51
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jutrovega« n^alega oslasnika!
Plise za volane v različnih gubah, speei-elni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje. entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino m poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.	129
ZAHVALA
Ob težki in prebridki izgubi naše nepozabne in nenadomestljive soproge, mamice
Marte Moran roj. Černovšek
soproge trgovca in posestnika
se zahvaljujem vsem, ki so izkazali svoje sočutje in me tolažili v najtežjih urah. Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, čestiti duhovščini, gg. pevcem, znancem in prijateljem iz Rač, gg. odbornikom trgovskega gremija za srez Maribor, mariborskemu trgovstvu in vsem, ki so izkazali pokojnici zadnjo čast na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje in vence. Blag ji spomin.
Maribor, Rače, dne 17. aprila 1934.
Žalujoči soprog in sin.
3790
Urejuje Davorin Kavi jen Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Kibmkai. Za Narodno uskarno d d. Kot uskarnaria Franc Jezerse*. Za loseraun del je odgovoren Aioja Novak.
Ljubljani