Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60-—, polletno Din 30-—, mesečno Din 5'—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70-—, polletno Din 35’— in mesečno Din 6-—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto II.
Ljubljana, dne 7. junija 1930.
štev. 23.
Za gospodarsko solidarnost.
Ob piiliki otvoritve ljubljanskega jubilejnega velesejma je v svojem govo-ru naš trgovinski minister d r. J u r a j 11’ e an e t r o v i 6 še (posebno poudaril Potrebo solidarnega delovanja vseh gospodarskih krogov v državi, da se s tem Izboljša ne samo stanje trgovine, obrti ^ industrije, temveč tudi stanje kmetijstva in delavstva.
Predvsem je že ob otvoritvi velesejma Pripomnil, da potrebujemo močnejše industrije, ki ibi predelovala vsaj naše domače surovine, ker jih doslej izvažamo za 3 in pol milijarde dinarjev, niedtem, ko uvažamo za 5 in pol milijard dinarjev izdelkov ter dajemo s tem niozemski industriji letno nad 2 milijardi zaslužka. Ta denar bi ostal lahko doma in bi se razdelil med vse gospodarske in socijalne sloje, ki bi pri tem doibiili zaposlitev, vsled česar bi bila dvignjena njih kupna moč na korist trgovine, obrti in poljedelstva.
O žalovanja vredno je dejstvo, da se sedaj izseli iz naše države letno
oO.OOO ljudi, ki ne najdejo doma zaposlitve in morajo za kruhom v inozemstvo. Vse te moči bi se lahko zaposlile s predelovanjem sirovin doma.
V gospodarskih krogih države vladajo tri različne mentalitete: kmetijska, trgovska in industrijska, ki si vedno nasprotujejo, dasiravno bi edino složno, pravo razumevanje gospodarskega položaja in potreb dovedlo do skupnih uspehov.
Kmetijska duševnost ne pomisli na to, da daje naša industrija možnost življenja in zaslužka desettisoeem. Nočejo
računati s tem, da se je ves svet vrgel na zaščito lastnega poljedelstva, ga pospešuje z vsemi sredstvi ter uvaja visoke agrarno-zaščitne carine, vsled česar so morale cene kmetijskim pridelkom pasti, ker vsled prevelikega izvoza delovnih moči nimamo dovolj konsumen-tov doma. Zagovorniki te duševnosti morajo uvideti, da je poljedelstvo zainteresirano na procvitu domače industrije, obrti in trgovine.
Industrijska duševnost, ki stremi samo po povišanju industrijskih zaščitnih carin, največkrat neutemeljeno in samo radi povečanja rentabilnosti, se mora tudi poglobiti v položaj splošne gospodarske krize ter se zadovoljiti z manjšimi dobički, ker brez zdravega gospodarstva in trgovine tudi industrija ne more uspevati. Industrijske zaščitne carine naj se uvedejo samo tedaj, ko to zahteva potreba po učvrstitvi solidne industrije, da ji omogoči borbo z inozemstvom v solidni proizvodnji.
Trgovska duševnost stremi mnogokrat po velikem uvažanju cenejših produktov in v zvezi s tem po znižanju uvoznih carin. Ravno trgovina je najbolj zainteresirana na dvigu domačega konsuma, ki bo dosežen šele tedaj, ko bo glavnim konsumentom, ki so predvsem kmetje, delavci in uradniki omogočeno, nabavljati si življenski in druge potrebščine v izdatni meri. Tudi to je zadeva solidarnega medsebojnega podpiranja vseh gospodarskih slojev.
Skladnost in solidarnost vseh gospodarskih slojev v državi je potrebna za dosego enega samega skupnega cilja,
stremečega po izpopolnitvi in izboljšanju našega gospodarstva. Podpiranje trgovine, obrti in industrije je oben«m korist poljedelstva in delavstva ter obratno pospeševanje kmetijstva pomeni podporo trgovini, obrti in industriji, ker vse te gospodarske panoge tvorijo harmonično enoto.
Naš trgovec se gotovo z vso dušo strinja z izvajanji gospoda ministra, ki so edini pravec za. prehod v boljši položaj.
Pripomniti moramo k temu samo še dejstvo, da je znatno znižanje debetne obrestne mere predpogoj za razvitje industrije in za poživitev trgovine, ker investirani, izposojeni kapitali požro mnogo več, kot vse zaščitne carine ter onesposobijo naše glavne gospodarske panoge za konkurenco z inozemstvom, ki ima na razpolago cenejši kapital in je samo za to rentabilnejša, dasiravno dela z dražjimi delovnimi silami.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Račun blagajne tvori pri prenašanju teh podatkov izjemo, in ne prenesemo med letom nikdar uiti začetnega blagajniškega stanja (v našem slučaju je to že izvedeno na podlagi knjižbe iz otvoritvene bilance), niti ne zaključnega mesečnega blagajniškega stanja, katerega vpišemo šele ob sklepu poslovnega leta v svrho izenačenja. Pač pa prenesemo na ta račun skupne (zaključne) vsote seznama, in sicer skupno vsoto prejemkov (debet v P. N.) po odbitku začetnega blagajniškega stanja v debetni stolpec glavne knjige, .izdatke (kredit P. N.) pa po odbitku zaključnega blagajniškega stanja v kreditni stolpec. Ker to ponavljamo mesec za mesecem, morata biti ob priračunanju zadnjega zaključnega blagajniškega stanja obe vsoti izenačeni. Ako seštejemo debetni stolpec in mu prištejemo še skupno vsoto kreditnega, nam seštet vsoti pokazuje-ta skupni denarni promet, vsled česar zasluži ta račun tudi naziv: »račun prometa« in tvori istočasno kontrolo nad glavno knjiga, ker morajo vse vpisane vsote — po odbitku bilančnih postavk — seštete v svojih debetnih vsotah biti enake izdatkom (kreditnemu stolpcu) in morajo obratno vse kreditne vsote posameznih glavnih računov soglašati po odbitku bilančnih postavk vsoti prejemkov računa prometa, odbivši tudi tu začetno blagajniško stanje.
Ob iločenem vodstvu blagajniške knjige za blagajniške posle in zopet ob popolnoma ločenem vodstvu prima-note kot knjige za izključno dzvenblagajniške posle (gl. str. 148), moramo seveda po
sistemu mesečnih seznamov za P.\N. tudi v blagajn, knjigi koncem vsakega meseca napraviti enak seznam ter prometne podatke po istem načinu prenesti na račun prometa v glavni knjigi, ker teh podatkov ob ločenem knjigovodstvu nimamo v P. N. — Že ta slučaj dokazuje, koliko je več vredno in bolj praktično poenostavljeno vodstvo združene prima-note za blagajniške in izvenblagaj-niške slučaje, zlasti pri manjših in sred-ujevelikih, pa tudi skoraj pri vseh večjih podjetjih. Edino velikim denarnim zavodom, največjim industrijskim podjetjem in veletrgovinam, pri katerih je promet tako velik, da vseli prvopisov ne more voditi ena sama oseba, je ločeno vodstvo blagajniških in izvenbla-gajniških poslov potrebno. Mnogokrat se morajo tudi še eni in drugi zopet razdeliti na več odelkov. Taka podjetja seveda razpolagajo z izvežbanimi močmi ter ločeno glavno knjigovodstvo, v katerem se vse niti združujejo ter zli-vajo v eno samo glavno knjigo.
Na podlagi mesečnega seznama za januar 1930 (str. 226) knjižimo tedaj v debetni stolpec računa blagajne v glavni knjigi znesek 926.500 Din, po odbitku začetnega blagajniškega stanja 2500’-— Din, tedaj Din 924.000-—. V kreditni stolpec pa vpišemo vsoto izdatkov Din 926.500'—, po odbitku zaključnega blagajniškega stanja Din 44.500, tedaj Din 832.C00-—.
Dočim smo pri računu blagajne prenašali podatke iz debetnega stolpca P-N. v debetni stolpec glavne knjige in kreditnega istotako v kreditni, delamo
Pri vseh drugih računih obratno ter prenašamo iz mesečnega seznama P. N. debetno vsote v kreditni in kreditne 'vsote lz 1'. N. v debetni stolpec glavne knjige.
lako imamo n. pr. pri računu upnikov na podlagi otvoritvene bilance (str. 147) vknjiženo pod kreditnim stolpcem stanje v znesku Din 220.000 katero vpišemo v glavno knjigo kot saldo v kreditni stolpec. — Iz mesečnega seznama za mesec januar leta 1930 (stran 226 vP*šemo za označbo »januar« v debetni stolpec računa v glavni knjigi vsoto iz kreditnega stolpca seznama v P. N. Din •*50.000. Vsoto iz debetnega stolpca P. N. v znesku Din 320.000 pa vpišemo v kreditni stolpec računa v glavni knjigi. Ako kadarkoli med poslovnim letom seštejemo debetni in kreditni stolpec rabina upnikov, nam razlika, za katero Je debetni stolpec manjši od kreditnega, predočuje stanje terjatev naših upnikov, obratno pa nam razlika, za katero je st')ipec kredit manjši od debetnega, po-''azuje naše dobroimetje na tem računu.
V račun dolžnikov smo na podlagi °tvonitvene bilance (str. 147) knjižili Pod debetni stolpec stanje Din 350.000. Seznam za januar (str. 226) izkazuje n'ed izdatki za Din 25.000-— novih obremenitev, katere prenesemo isfro-lako v debetni stolpec računa v glavni knjigi; med prejemki pa najdemo pla-°>la iu dobropise za račun dolžnikov v znesku 102.000 Din, ki jih knjižimo v kreditni stolpec računa dolžnikov.
Kačun blaga lahko vodimo združeno v enem samem računu, posebno ako 1'Hamo samo enovrstno trgovino. Mnogo Priporočljiveje pa je, da razdelimo račun blaga v posamezne glavne oddelke, ker imamo na ta način lepši pregled nad prometom in uspehom pri posameznih blagovnih vrstah.
Tako je n. pr. priporočljivo pri trgovinah z mešanim blagom razdeltii glav-ni račun blaga v sledeče oddelke: •
1. špecerija, 2. železnina, 3. manufaktura, 4. galanterija, 5. steklenina in Posodje in po potrebi še na druge oddelke. Da si omogočimo hitro sestavo mesečnega seznama po posameznih Slavnih oddelkih, moramo že pri knjiž-bah v P. N. za račun blaga k glavnemu
znaku (»B«) pristaviti še eno črko, ki naj označa oddelek. Tako bomo n. pr. za račun blaga-oddelek špecerija uporabljali značko »Bš«, za železnino značko >xBž«, za manufakturo značko Bm« i. t. d.
rl'a način vodstva blagovnega računa po oddelkih je potreben zlasti v slučaju, ako ne vodimo blagovne knjige. Če pa imamo blagovno knjigo po opisanem načinu, ki je razdeljena ne samo po oddelkih, marveč še po skupinah in šele za tem po posameznih glavnih vrstah blaga, je vodstvo blagovnega računa ločeno po oddelkih nepotrebno, oziroma lahko število oddelkov vsaj skrčimo na najneobhodnejšo potrebo, da si na ta način poenostavimo preglednost. Pravilno pa — ob vodstvu blagovne knjige vodimo tudii račun blaga v enem samem računu glavne knjige.
V našem slučaju knjižimo v račun blaga iz otvoritvene bilance zalogo gl. inventure v vrednosti Din 330.000-— v debetni stolpec. Iz mesečnega seznama za januar obremenimo blagovni račun v debetnem stolpcu še za nakupljeno bja-go v januarju v znesku Din 320.000-— ter ga odobrimo v kreditnem stolpcu za prejemke za prodano blago v januarju v znesku Din 422.000-—.
Karun denarnih zavodov izkazuje v otvoritveni bilanci med aktivi dinarjev 120.000’— ter za to vsoto obremenimo v debetnem stolpcu račiin denarnih zavodov, nasprotno pa prenesemo iz iste otvoritvene bilance v kreditni stolpec naš dolg pri denarnih zavodih v znesku Din 430.000 —. Iz mesečnega seznama P. N. za januar vpišemo v kreditni stolpec računa den. zav. prejemke v znesku Din 80.000-—, v debetnega pa izdatke Din 104.850-—.
V račun blagovnih stroškov knjižimo pod debet aktivno postavko iz otvoritvene bilance Din 800-—, pod kredit pa pasivno postavko v znesku Din 1200-—. Iz mesečnega seznama za januar imamo obremeniti račun blagovnih stroškov v debetnem stolpcu še za izplačani znesek 'Din 2000-—.
Kačun režije izkazuje v otvoritveni bilanci med aktivi Din 1000-— pred-
plačanih stroškov ter to vsoto vpišemo pod debet računa in ga v kreditnem stolpcu priznamo za pasivno postavko (neplačani stroški) v znesku dinarjev ‘2000'—. Iz mesečnega seznama imamo račun režije obremeniti še za izplačano vsoto Din 14*200*—, ki jo knjižimo v debetni stolpec glavnega računa.
Račun vrednostnih papirjev izkazuje v otvoritveni bilanci pod aktiva dinarjev 22.000*—, katero vsoto vpišemo v debetni stolpec otvorjenega računa. V mesecu januarju ni bilo pri tem 'računu nikakih sprememb. Pni tem računu je potrebno pripomniti, da moramo v slučaju, ako imamo mnogo prometa z vrednostnimi papirji, otvomiti še poseben račun za kurzno izgubo in dobiček, v katerega (potom knjižbe v P.
N.) vpisujemo vsaj mesečno med prejemki eventuelnii dobiček na kurznem prirastku ter med izdatki obremenimo za protivrednost, račun vrednostnih papirjev. Nasprotno pa zabeležimo pod ta račun v P. N. mesečno izgubo na kurz-ni vrednosti in za protivrednost med prejemki priznamo račun vrednostnih papirjev. Podjetja, ki se veliko pečajo z vrednostnimi papirji, vodijo tudi -po* sebno knjigo — po vzorcu blagovne knjige — za vrednostne papirje ter obračunavajo kurzno izgubo in dobiček dnevno dn vsote prenašajo na posamezne račune knjige vrednostnih papirjev dnevno, v račun vrednostnih papirjev in račun kurznili izgub in dobičkov pa mesečno na podlagi seznamov.
(Nadaljevanje sledi.)
Trgovinska bilanca za april.
Pravkar objavljeni podatki za uvoz v mesecu ajprilu izkazujejo 137.150 ton v vrednosti 624-5 milijona dinarjev.
Glavni predmeti uvoza z vrednostjo v .milijonih dinarjev so bili: bombaž 109, 'bombaževo predivo 41-5, bombaževe tkanine 50-7, volna 7, volneno predivo 9*3, volnene tkanine 28*6, svileno predivo 5*3, svilene tkanine 14, železo pljpredelano 19*9, železni izdelki 38*3, železniški materija! 15*1, kava 8, riž 61, premog 28'6, stroji in aparati 42-6, elektrotehnični predmeti 15*5, prevozna sredstva 26*9.
Razmeroma visok uvoz bombaževih, volnenih in svilenih tkanin v skupni vrednosti 102*3 milijona dinarjev dokazuje, da je pri nas polje za tekstilno industrijo še vedno neobdelano. Tekstilne surovine in polizdelki znašajo komaj 84 milijonov dinarjev. Uvoz tekstilij je najbolj občutljiva postavka naše zunanje trgovine dn znaša skoraj tretjino skufpne vrednosti uvoza.
Lep del našega uvoza je tudi namenjen. izboljšanju prometa in industrije, ker znaša vrednost železniškega 'mate-rijala, strojev in prometnih sredstev 82*5 milijona dinarjev, kar dokazuje, da se tudi industrijsko izpopolnjujemo.
Ker iznaša že objavljena vrednost našega izvoza v ajprilu 615*8 imilijona dinarjev, je bilanca za april zaključena pasivno z zneskom 8*7 milijona dinarjev. • Skupna bilanca za prve štiri mesece letos pa izkazuje 2311*8 milijonov dinarjev izvoza in 2364 milijonov dinarjev uvoza, vsled česar znaša pasivnost za prve štiri mesece letos 53*2 milijona dinarjev. Vkljub tej pasivnosti pa je •letošnja bilanca zato dobo veliko ugodnejša od lanske, ko je znašala pasivnost 437*7 milijona dinarjev in od predlanske, ki je bila zaključena z 763*3 milijona dinarjev pasive.
V Vašem	-
interesu le.
ie držite
MAGGIieve
izdelke!
Lahka prodaja Dober zaslužek
Položaj naše lesne trgovine in industrije.
Iz poročil, podanih na zadnjem obč-116111 zboru Saveza inadustrijcev in trgovcev z gozdnimi pridelki v Zagrebu *^lle 31. maja posnemamo, da je bila konjunktura za lesno trgovno do srede pretečenega leta na višku, kar dokazujejo tudi podatki o izvozu. Zlasti je trda zima ugodno vplivala na drva ter omo-S°cila prodajo vseh starih zalog po zelo ugodnih cenah.
Že v drugi polovici pretečenega leta Pa^ je v lesu pričela nastopati vedno 'bčutnejša kriza, ki se tudi 'letos nadalje.
'Prvotno je zavrlo lesno kupčijo računanje na ugodno prodajno konjunkturo, je lesne trgovce in indusitrijce napoja, da so kupovali rastoč les po neprimerno visokih cenah. Nastop Rusije in Uenadma pojava njenega lesa po nizkih cenah je napravila prevrat ter potisnila uašo lesno trgovino v dobo pričakovanja vsled nejasnosti položaja, kar traja deloma še danes.
Lesna kriza je seveda samo del splošne gospodarske krize. Poleg tega pa je lesna trgovina in industrija pri nas pre-več obtežena iz različnimi bremeni, ki
se morajo znižati tako v davčnih, kot v prevozmo-tarifnih ozirih.
Trenutno stoji še vedno lesna trgovina v pričakovanju; vendar ni povoda, da bi izgubljali zaupanje v lesno trgovino, ker mora to stanje v kratkem nehati.
Kako velikega pomena za državno gospodarstvo je ravno lesna trgovina, priča dejstvo, da je skoraj ena tretjina države pokrita iz gozdovi, ki zavzemajo ploskev 7,586.026 hektarov in zaposlujejo v lesni industriji okoli 70.000 stalnih moči, poleg tega pa okoli 50.000 kmečkih najemnikov.
Les se obdelava v 347 industrijskih podjetjih in na 2543 manjših žagah, ki so v stanu letno predelati 14 do 15 milijonov kubičnih metrov lesa. V lesno industrijo naloženi kapital se ceni na tri in pol do štiri milijarde dinarjev.
Važno vlogo igra les tudi v zunanji trgovini in zavzema eno četrtino vrednosti celokupnega izvoza.
Splošni položaj je sicer trenutno še neugoden in nejasen, kar pa ni vzrok za izgubo zaupanja v lesno trgovino.
Tržišče za našo
Po poročilu našega generalnega konzula v Genovi so tam razmere za prodajo naše živine prav ugodne, ker naše blago kvalitativno konkurira drugemu Masti francoskemu) in je poleg tega tudi cenejše. Poleg domačega (italijanskega) blaga nam konkurirata tudi Ru-•uunija in Poljska, ki imata v splošnem uekoliko boljšo kvaliteto, zlasti, ker je 1'oskana doslej uvažala iz naše države Po večini le hrvatsko, slavonsko in srbsko živino. Splošna kvaliteta slovenskega .blaga pa nadkriljuje tudi nimunsko ln poljsko blago, vsled česar je ravno 7-a Slovenijo tržišče ugodnejše.
Tudi kože naše živine se vsled svoje gostote in brezhibnosti cenijo višje ter p.ačujejo približno po 2 liri dražje kot druge. Zlasti so manj vredne kože francoske živine, ki so tanjše in poleg tega vse preluknjane od ostrih šile, s kate-
živino v Italiji.
rimi zbadajo pastirji živino na paši.
Nekatere franoojske vrste, zlasti »Burbone«« in Limuzin« imajo okusnejše meso ter se tudi od 400 kg žive teže dobiva po 240 kg mesa, dočirn dajo naše (Slavonija, Hrvatiska, Srbija) vrste 'e po 215 kg.
Cena našemu mesu na genovskem trgu na debelo je za prvovrstno blago po 8 do 91ir (za omenjeni francoski vrsti pa po 8T>0 do 14 lir), na drobno se prodaja meso naše živine po 8-50 do 14 lir.
Transportni stroški za vagon živine (18 glav) od Postojne do Genove znašajo s canino in drugimi malimi stroški vred 2650’— Lit, tedaj po 330 lir na glavo.
Najvažnejši tvrdki za meso v Genovi sta .-Pesliiera« in »Ditta Argentiergo & Čamp.«, ki tedensko uvažata iz naše države po 40 do 50 ton našega mesa. Zna-
ne so tudi genovske tvrdke »Denimo Paciink, »Fratelli Raimassotti«, »Lucca«, »Linari Francesco« in diruge.
Konzul pripominja, da bi bila trgo-livna z našo državo še boljša, pa se mnogi italijanski trgovci ne upajo k nam, ker nas fašistični tisk opisuje tako, da je večino, ki ne pozna naših razmer, res strah k nam.
Dnevno imamo priliko opazovati uči-, nek italijanskega časopisnega hujskanja pri onih (italijanskih državljanih, ki so prvič prestopili našo mejo, pa so mesto pričakovanih neprilik imeli priliko čuditi se naši visoiko stoječi kulturi, Še bolj pa naši srčni inteligenci, katero se po Italiji te redko in prav izjemoma najde.
Gospodarske beležke.
Statistika konkurzov v maju.
Statistika Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov izkazuje v maju 65 novih konkurzov in poleg tega uvedbo 22 poravnav po novenn poravnalnem zakonu. Statistika iza april izkazuje 76 konkurzov ter se je v maju položaj nekoliko izboljšal, ako ne vštejemo tudi poravnalnih postopanj. Lani je bilo v maju zaključenih 98 konkurzov ter iana-■mo letos v maju 33 konkurzov ali 50% manj kot lani.
Po posameznih področjih odpadejo konkurzi na sledeče pokrajine (v oklepaju podatki za april); Srbija in Črna gora 16 (70), Slovenija-Datmacija 8 (5), Hrvatska-Slavonija 5 (12), Vojvodina 5 (9), Bosna-Hercegovina 1 (2). Tudi po posameznih pokrajinah so konkurzi z izjemo Slovenije in Dalmacije povsod nazadovali, posebno v Srbiji, kjer so lansko teto izkazovali rekordno število.
■ Primerjava letošnjih konkurzov v prvih petih mesecih nam v primeri z lan-kjimi kaže sledečo sliko;
	1930	1929
Srbija in Črna gora	238	417
Slovenija in Dalmacija	51	23
Hrvatska in Slavonija	37	35
■Vojvodina	33	26
Bosna in Hercegovina	9	4
Skupaj	368	505
Število konkurzov je v splošnem nazadovalo, Primerjava posameznih pokrajin pa kaže porast konkurzov povsod, nazadovanje gre samo na račun Srbije in Črne gore.
So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico , P ROJA'!
Trgovinski muzej v Beogradu,
o katerem smo že večkrat pisali, je pred udejstvitvijo. Trgovci in drugi gospodarski krogi, ki se zanimajo za to važno gospodarsko ustanovo, imajo pri trgovskih zbornicah na razpolago ^Pravilnik,*; in »Izložbeni red«, Kdor želi razstaviti kako izvozno blago, naj izpolni pristopnico, ki jo dobi pri trgovski zbornici. Vzorci naj se pošljejo na Interkontinentale«, jugosl. transportno a. d. v Beogradu z naznako: za trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Naše trgovski oduošaji z (trčijo.
Te dni se mude pri nas na obisku številni, odlični predstavniki grških gospodarskih krogov z namenom, da učvrstijo in poživijo gospodarske vezi med obema narodoma.
Ob tej priliki naj pripomnimo, da spada Grčija k onim redkim državam, s katerimi je naša zunanja trgovina aktivna že od leta 1923. Tako je na primer lansko leto znašal naš izvoz na Grško 584, uvoz iz Grčije pa 73 milijonov dinarjev, vsled česar je bila naša trgovinska bilanca z Grčijo zaključena z 511 milijoni dinarjev aktive. Tudi podatki letošnje trgovine pokazujejo visoko aktivnost, vendar promet ne dose-za lanskega.
Nova konferenca o obrtnem zakonu.
Vsled priposlanih resolucij in predlogov za izpremembe v načrtu obrtnega zakona se bo ta mesec vršila v Beogradu pri ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo ponovna konferenca o obrtnem zakonu ob udeležbi zastopnikov jugoslovenskih gospodarskih zbornic.
Haaški sporazum podpisan.
Kralj je podpisal zakon o sprejemu obvez, izvirajočih iz haaškega sporazuma o reparacijah.
Pokojninski zavod,
Za nameščence v Ljubljani je imel 31. lnaja svoj deveti redni občni zbor.
. Iz letnega poročila razvidimo, da se Je število zavarovancev zopet pomnožilo ter izkazuje 9.897 oseb. V financijel-llem oziru je bilo pretečeno leto zelo l'godno, ker je zavod imel lep dobiček Pji Blairovem posojilu in se je pomnožilo njegovo premoženje v enem letu za 19-4 milijona dinarjev na 147-4 mi-‘‘jona dinarjev. Na rentah je izplačal 'ansko leto zavod zavarovancem dinarjev 4,720.000.
Zavod se uspešno udejstvuje tudi v gradbenem gibanju in je izdatno pripomogel k omiljenju stanovanjske kri-Ze- Koncem leta 1929 je znašala vrednost .'zgradb 25,700.000 Din. Za tekoče Jfto pa je v načrtu še gradba dveh ve-‘‘kih palač, v Ljubljani, ene v Celju in Po ene v Splitu in Dubrovniku.
Izseljeniško gibanje v aprilu.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu Poroča, da se je v aprilu izselilo iz nase države skupno 4755 oseb in sicer v Prekomorske države 1238, v evropske Pa 3517 (od tega 1854 v Nemčijo in 1525 v Francijo). Največ izseljencev v Prekomorske države je odšlo v Kanado (539) in v • Argentino (320) ter v Združene države (246).
Iz inozemstva se je povrnilo 483 oseb.
Skupno se je v prvih štirih mesecih Jetos izselilo 5890 oseb v prekomorske
9032 oseb v evropske države. Od iz-Selj.encev v evropske države odpade največ na Francijo (4588), na Nemčijo (3517) in na Belgijo (1116).
Čistilnica za riž na Sušaku.
Te dni so končana dela za preureditev bivše usnjarske tovarne Bakarcieh 1,1 Simonich na Sušaku v čistilnico za k bo razpolagala s 150 konjskimi silami pogonske moči. Pretečeni teden so bili izvršeni prvi poskusi obratovanja, ki so se izborno obnesli. Ravnatelj čistilnice je Slovenec g. Fr. Vildmann.
Perutninarska razstava v Beogradu.
Osrednje poljedelsko in živinorejsko društvo v Beogradu priredi v dneh 22. do 30. junija vsedržavno perutninarsko razstavo, katere se zamorejo udeležiti poleg zadrug in drugih organizacij tudi poedini perutninarji.
Izvoz živine iz Subotice,
ki je bil radi bolezni prepovedan, je • vsled prenehanja epidemije zopet dovoljen.
Obrtne in industrijske podpore.
Zavod za pospeševanje obrti in industrije javlja, da se bodo denarne podpore, s katerimi razpolaga ta zavod, poklonile le v takih slučajih, ko gre za nove, doslej še nepoznane načine proizvajanja v obrti in domači obrti ter industriji, od katerih bo imela koristi država in cel narod.
Društvo sadnih trgovcev
Dravske banovine v Mariboru ima dne 12. t. m. ob 10. uri svoj ustanovni občni zbor v dvorani gostilne pri »Zlatem konjičku?, Vetrinjska ulica št. 4 po sledečem dnevnem redu: 1 Poročilo predsednika pripravljalnega odbora. 2. Predložitev in ureditev pravil. 3. Vpisovanje članov. 4. Volitev uprave. 5. Slučajnosti. — Vabljeni vsi sadni trgovci Dravske banovine.
Naša trgovinska pogodba z Nizozemsko.
Dne 28. maja je bila v Beogradu podpisana pogodba o trgovini in plovbi med našo državo in Nizozemsko, ki je posebno važna radi tega, ker ima Nizozemska le malo zaščitnih carin in je urejena po sistemu svobodne trgovine, kar bo dvignilo naš izvoz ter poživilo paroplovbo med obema državama, zlasti ker je pogodba veljavna tui za nizozemske kolonije.
Riževa polja v Južni Srbiji
se vedno večajo ter je zadruga v Kočanih pri Skoplju naročila za svojo čistilnico zopet večjo množino strojev, ker se spričo povečanih polj in mnogo-obetajoče letine računa, da stare na-; prave že letos ne bodo več zadostovale;. ;?•
Rekordna letina opija.
Poročila iz Južne Srbije pričajo o izbornem stanju opijskih nasadov ter se v zvezi s tem pričakuje 200.000 kg pridelki najodličnejše kakovosti.
Tujski promet na Gornjem Jadranu.
Podatki za tujski promet na gornjem Jadranu v prvih štirih mesecih letos izkazujejo 5669 posetnikov in sicer: 3 tisoč 275 Jugoslovanov, 464 Avstrijcev, 706 Nemcev, 169 Cehoslovakov, 146 Madžarov, 54 Poljakov, 41 Angležev, 12 Švicarjev, 8 Rumunov in 234 raznih narodnosti.
Lanski obisk tujcev na Gornjem Jadranu je v istem času izkazoval 3757 posetnikov in je letošnji za 1912 oseb, ali za nad 50 odstotkov boljši.
Brezalkoholne pijače,
ki služijo za osvežilo posebno v poletnih mesecih, niso vedno neškodljive, zlasti, ker je zadnja preiskava v Beogradu pokazala, da je komaj desetina brezalkoholnih pijač sestavljena iz pravih sadnih sokov, d očim je devet desetin napravljenih iz škodljivih tvorniskih ekstraktov. Pripravljanje brezalkoholnih pijač na podlagi pravih sadnih sokov bi bilo želeti ne samo iz stališča narodnega zdravja, marveč tudi radi podipiranja domače sudjereje.
Vinarski kongres v Mariboru.
Dne 29. nnaja so zborovali v Mariboru slovenski vinogradniki pod vodstvom g. Lovra Petovanja kot predsednika Vinarskega društva za Dravsko banovino.
Na zborovanju je bila sprejeta obširna resolucija za znižanje trošarine, povišanje izvozne ipredije na 75 Din pri hi ter uvedbo premije po 50 par za kg grozdja. Določi naj se čim preje trtna v usta za Dravsko banovino, ter naj se davek na »šmarnico še poveča. Vinogradništvo zahteva tudi upravičeno, da se naj za izdelavo brezalkoholnih pijač uporabljajo gamo naravni sadili sokovi.
V vinarskem društvu je včlanjenih 12 podružnic. Računski zaključek izkazuje za' preteklo leto Din 16.934 primanjkljaja ter je tudi proračun za lelos sestavljen s primanjkljajem 19.040 Din.
Za večjo kompetenco gospodarskih zbornic.
Na konferenci gospodarskih zbornic v Dubrovniku sprejeta resolucija izraža težnjo ;po čimprejšnji izvedbi enotnega zakona za gospodarske zbornice, ki naj se sprejme po osnutkih ljubljanske in zagrebške zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Upoštevajoč dejstvo, da so ravno te gospodarske panoge najbolj zainteresirane na državnih gospodarskih vprašanjih in je tudi obratno dobrobit državnega gospodarstva tesno vezana z delovanjem zbornic, naj se z zakonom zagotovi sodelovanje delegatov zbornic pri reševanju vseh gospodarskih problemov v tu- in inozemstvu. Zakon naj uredi tudi sistem za skuipno delovanje in zvezo vseh gosp. zbornic v državi.
Velik prebitek pretečenega proračunskega leta.
Državni dohodki v pretečenem proračunskem letu so bili predvideni na 7.801 milijon dinarjev, znašali pa so skupno 8.246 milijonov dinarjev v gotovini in 218 milijonov dinarjev na vplačanih davčnih zaostankih z boni. Prebitek na računu proračunanih državnih dohodkov znaša tedaj skupno nad 663 milijonov dinarjev, kakršna številka od ujedinjenja naprej še ni bila izkazana.
Obresti za kredite pri Poštni hranilnici znižani.
Poštna hranilnica je znižala obrestno mero za Imlbardma posojila od 8% na 7%. Poleg tega je dovolila povišanje ,za \posaimeena lonubandna posojila na obveznice za vojno škedo od 300 na 320 dinarjev.
P. A. B. znižala obrestno mero kreditom.
Privilegirana agrarna banka je znižala obrestno mero za posojila za 1 K>%, dasiravno dela samo z napetostjo 2 do 314%. Kdaj znižajo obrestno unero privatna bančna podjetja, ki seveda ne delajo s tako nizko napetostjo?
Tudi Državna hipotekarna banka znižala obrestno mero
za lombardna posojila od 8 na 7% od
1.	junija naprej.
Po širnem svetu.
I* Mednarodne trgovske zbornice.
V sredi junija prince zborovati v Berlinu konferenca o pogonski sili (premog, bencin, olje, izkoriščanje vodopa-'dov ivd).
Dne 27. junija pa zboruje v Parizu svet Mednarodne trgovske zbornice in do razpravljal o položaju na tržiščih ter o gospodarski depresiji v Evropi in 0 programu za bodočo konferenco po-dunavskih držav.
Obeh konferenc se udeleže tudi de-^egati naših trgovskih zbornic.
Mednarodna konferenca dela.
One 10. junija prične zasedati v Ženevi 14. konferenca dela, ki se bo bacila z vprašanjem prisilnega dela in delovnega časa privatnih nameščencev ter rudarjev.
Naša delegacija je sestavljena iz 11
oseb.
ltadij na Kavkazu.
Vokolici Groznega na Severliem Kavkazu so o priliki vrtanja za petrolejem naleteli na plasti, ki so tako bogate na radiju, da utegnejo napraviti popolen prevrat v industriji in trgovini tega dragocenega rudninskega proizvoda.
Gospodarski položaj Romunije.
Po lanski dobri letini je padec cen Poljskih pridelkov občutno viplival na 'uniunško zunanjo trgovino, ker je polog tega naletela tudi na razne izvozne oeprilike, vsled česar se je izvoz za Prva dva meseca letos znižal na vrednost 3.622, uvoz ipa na 4.4132 milijonov lejev. Bilanca za prva dva meseca je tedaj zaključena z znatno ipasivo 810 milijonov lejev. Mnogo žitnih zalog je še vedno neprodanih in se poleg tega letos Pričakuje še ugodnejša žetev, kar bo gotovo porod novemu padcu cen, ki bi otegnal vplivati tudi na naše žito, ker je Puinunija navezana na isita žitna tržišča. Pretečeni teden ipa je odkupila Italija znatne množine, kar je pretečo nevarnost nekoliko ublažilo. V toku pa so pogajanja za nove velike nakupe za Italijo.
Rumunija ukinila izvozno carino za pšenico in nafto.
V Romuniji je bila doslej uvedena izvozna carina za pšenico in nafto. Ker pa je vlada uvidela, da izvozna carina onemogoča konkurenco romunskih produktov v inozemstvu, je to carino sedaj ukinila.
Stanje setve na Poljskem
je ipo poročilih poljskega kmetijskega urada dobro, zlasti rž in pšenica obetata dober pridelek, da se računa z 15—20% boljšim uspehom kot je prinesla lanska žetev.
Čelioslovaška - konsument za zelenjavo.
Da je Čehoslo vaška dober kupec za zelenjavo, priča madžarsko statistično poročilo o izvozu zelenjave na Čehoslo-vaško, ki je znašal pretečeno leto skoraj 20.600 ton.
Poljedelstvo v Rusiji.
Ruska statistična poročila o stanju posevkov pričajo, da se je obdelalo letos komaj polovica za obdelavo določene zemlje. Nekaj več uspeha se je doseglo v kolektivni ekonomiji, kjer dosega obdelana ploskev 60% načrtoma predvidene, zato pa je tem manjša na privatnih posestvih.
Pred povišanjem carin za živino v Če-slaviji.
Po zvišanju agrarnih carin na žito in moko je v toku razpravljanje o zvišanju uvoznih carin iza živino in meso. So-cijalisti se bore, da dosežejo pri' carinskih tarifah vsaj zagotovilo, da ise s tem meso ne bo podražilot kar jim bo tudi uspelo, kot kažejo novi načrti.
Poljska za povišanje mesnega izvoza.
V Gdansku se je odločila poljska vlada izgraditi velike klavnice in hladilnice, da na ita način poveča izvoz mesa v zapadlim - evropske države po morskem potu.
Tudi Madžarska znižala diskont.
Madžarska Narodna banka je znižala diskontno mero za X> % na 5'A%.
Francija povišala žitno carino.
Na splošno nezadovoljnost Vseh ostalih gospodarskih krogov je Francija zopet ugodila agrarcem ter zvišala carino na žito za nadaljnjih 35 frankov, tako, da znaša sedaj 80 frankov, dočim je še pred letom znašala le 30 frankov.
Monopol na vžigalice v Grčiji.
Grška vlada je odstopila švedskemu vžigatičnemu trustu monopol na vžigalice proti posojilu enega milijona funtov šterliingov po 6%.
Mednarodni kongres žitnih trgovcev.
Te dni je pričel v Budimpešti zborovati 'mednarodni kongres žitnih trgovcev, katerega se udeležuje okoli 500 delegatov iz 15 različnih držav.
Švedski vžigalični trust v Turčiji.
Švedski vžigalični trust je ponudil Turčiji 7 % posojilo v višini 30 milijonov dinarjev in zahteva za to monopol na vžigalice za dob 50 let.
Naraščanje brezposelnosti na Ogerskem.
Statistično poročilo za marec izkazuje 21.000 'brezposelnih, t. j. za 430 več kot v fedruarju in za 4.831 več kot lansko let ob tem času.
Konkurzi na Ogerskein.
V mesecu marcu je bilo zabeleženih na Madžarskem 39 novih konkurzov in 220 prisilnih poravnav. Število kon-knrznih in poravnalnih Slučajev se je naisprati februarski statistiki povečal za 35.
Tržna
Trgovina s hmeljem.
Zadnje dni se je trgovina s hmeljem v Vojvodini nekoliko razživela ter je bilo prodano 40 meterskih stotov v ceni od 100—200 dinarjev.
Stanje nasadov je najboljše.
Tudi v Žatcu je povpraševanje po hmelju veliko, in se je plačeval po 700 do 800 Kč za 50 kg. Zateško poročilo o nasadih veli, da so utrpeli veliko škodo vsled hroščev.
Madžarsko - turška trgovinska pogodba.
Podpisu trgovinske pogodbe Turčije z Nemčijo je 1. t. m. sledil v Angori podpis trgovinske pogodbe z Madžarsko.
Padanje cen na debelo v Avstriji.
Vedno nazadujoči indeks cen v Avstriji se je te dni zopet znižal od 119 na 118 v veletrgovini, dočim so industrijski proizvodi še na starih cenah-
Svobodna cona reški industriji ni prinesla koristi.
Povodom obiska upravnega sveta italijanske zveze industrijalcev na Reki je predsednik reških industrijalcev izjavil, da ustvaritev svobodne cone na Reki reški industriji ni prinesla nobenih pričakovanih koristi ter izaprosil, naj se upravni odbor pri vladi v Rimu zavza- * me, da se uresničijo želje reških industrijalcev.
Češka znižala diskont.
Čelioslovaška narodna banka je znižala diskontno mero od 5% na 4%. Tudi češka industrija in trgovina se mora boriti z visoko obrestno mero kreditov privatnih bank, vsled česar se opaža občutno nazadovanje v industrijskih podjetjih ter naraščanje brezposelnosti.
švedški parlament proti žitni carini.
Švedski parlament je odbil vladni predlog za povišanje carine na žito, vsled česar bo vlada najbrž morala odst op iti.
Cene hanaškim vinom.
Pridelek iz leta 1928 se nudi po Din P80 do Din 2-50, lanska vina imajo do 11 stopinj cena Din 2-20 do Din 2' 70, močnejša Din 2-80 do Din 3'25. Lanski pridelek je skoraj popolnoma razprodan. Letošnje stanje vinogradnikov obeta še boljšo letino.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
ms
Cena srebru še vedno pada.
Pričakovanje, da se bodo cene srebra P°*natnih padcih ustalile, se ni uresničilo, marveč so cene na londonski borzi pretečeni teden zopet nazadovale za 13-5% ter je srebro danes najcenejše v zadnjih sto (letih in tudii ni izgleda na cen. ■
C< ne žita na budimpeštanski borzi
so šle pretečeni teden nekoliko navzgor vsled ugodnih vesti iz New Yorka. Pšenica je poskočila v terminskih kupčijah za 0-47, rž pa za 0'75 Pengo.
Baker zopet nazaduje.
Dočiiin so cene bakra v prošlem tednu Me nenadoma nekoliko navzgor, so te teden zopet padle na nivo cen pred 14 dnevi, ker se je izkazalo, da so se tedanji nakupi izvršili špekulativnim Potom. Pričakovati je še iiadalnjega sna-zadovanja. Tudi kositer in antimon sta nekoliko popustila v ceni, dočim se cene aa cink in svinec ostale čvrste.
Cene jajc v nazadovanju.
Vsled pokritja potrebe v Nemčiji in velike ponudbe so šle cene jajcem nekoliko navzdol ter se prodaja štajersko dobro blago po 70—72-5 par, drugo naše blago po 65—67-5 par. Blago za Salzburg v zabojih se plačuje 98—100 mark, ^a Italijo 4i20—-425 lir, pariteta Postojna Pa po 390—400 lir
Cene Svinj na Dunaju
so zadnje dni šle močno navzdoi vsled velikega uvoza iz Nemčije. Nemčija uvaža največ blaga v teži od 110 do 125 kg. Dosedanja avstrijska uvozna tarifa je oproščala carine prašiče za mast v težji od 110 kg naprej, kar so nemški trgovci is pridom izkoristili in s tem škodovali našemu iblagu. Po novejših poročilih pa bo Avstrija smatrala za carine prosto blago za mast samo svinje od 150 kg naprej, vsled česar se bo onemogočila nemška 'konkurenca ter odprto tržišče za naše blago.
ŽITO.
1’šenica, bačka: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo iv 30 dneh 25750—260 din; bačka: 7« kg, 2% prim. mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v HO dneh 250 do 252-50; bačka: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v HO dneh 242-50—245 dinarjev.
Riž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v BO dneh 197-50.
Koruza, popolnoma suha: proanptna dobava, plačilo v 30 dneh 137-50—140 din. popolnoma suha: dobava meseca junija, plačilo v 30 dneh 142’50—145 din.
Ječmen, bački ozimni: 66/60 kg 167-50 do 170 din; bački ozimna: 62/63 kg 162-50 do 165 din.
Oves, bački: navadna voznina 180—185 dinarjev.
Moka, pšenična 0 g: fco vagon Ljubljana, pri Odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga 400—405 dinarjev.
Lesni
Pogoji za dobavo hrastovih pragov.
Obenem z razpisi dobav za hrastove Pragoveje železniška direkcija tudi izdala nove predpise o prevzemu, licitaciji in plačilu teh dobav, katere prinašamo v glavnih potezah, da poučimo 0 njih naše čitatelje.
Direkcija je dolžna prevzeti blago v desetih dneh po prejemu naznanila, da le partija za prevzem pripravljena.
Oddajalec mora zložiti blago v križnih skladih po 80—100 komadov na suhem terenu.
trg.
Ako dobavitelj ne odda pogojenih množin v določenem roku, mu zapade kavcija in jamči poleg tega za škodo še s celim svojim premoženjem. V slučaju, da je dobavitelj prejel od direkcija podal jšavo dobavnega roka, mora plačati od vsakih 1000 dinarjev vrednosti pro-longirane dobave po 2 Din, kar predstavlja ogromne letne obresti v višini 73%.
Pragovi se dobavljajo v dimenzijah 260X16X26 ter se tolerira 3 cm na dolžini in širini, vendar pa se odračuna za to 15%.
Plačila se imajo izvršiti 30 dni po prevzemu partije, ako je dogovorjeno plačilo za vsako prevzeto partijo zase, če ne, zapade plačilo šele po prevzemu cele dobave.
Država si pri dobavi pridržuje pravico, da zamore zahtevati še 10% več blaga po isti ceni.
Proti nekaterim teh odredb se je pritožil Savez industrijcev gozdnih proizvodov, vendar se morajo dobavitelji na te glavne odredbe ozirati.
Neumestnost malih dražb v državnih gozdovih.
Pod tem naslovom kritizira Jugoslo-venski Lloyd« sistem malih dražb lesa v državnih gozdovih, katerih namen je bil, dati bližnjemu prebivalstvu možnost ■da krije lastne potrebe jpo lesu v manjših količinah iz državnih gozdov. Vsled .tega so se gotovi gozdni kompleksi razdelili v manjše skupine va izseka vo in potem okoličanom v malih partijah prodajale potom dražb za nižjo ceno, ker so bili trgovci pri tem izključeni. Dognano pa je, da se je večina kupovalcev okoriščala s temi ugodnostmi ter kupovala les ne za lastno potrebo, marveč ga je prodajala z dobičkom raznim lesnim trgovcem. List zahteva popolnoma upravičeno, da se od d razit el jev zahteva dokaz, da je kupljeni les namenjen izključno le za njihovo lastno potrebo.
Dobave.
Večje tmnožine lesa nabavi 10. dn 11. t. m. Delavnica državnih železnic v Mariboru.
III. odelek zavoda za izradu vojne odeoe v Zagrebu rabi 8000 desk za postelje do 13. t. m.
Pogoji pri Zbornici T. O I.
Za znižanje lesnih prevoznih tarif.
Savez lesnih industrijcev in trgovcev v Zagrebu je uaslovil na prometnega ministra spomenico, v kateri želi, da se železniške prevozne tarife znižajo pri drvih vsaj za 20%, pri rezanem lesu vsaj za en razred nižje, ker bi Pile take tarife še vedno višje kot lani pred 6. aprilom. Poleg tega prosi savez, naj se znižajo tarife tudi za druge vrste lesa
:n popusti na skladišnih prostorih vsaj 10 Din pri kv. m na najemnini. Upati je, da bo prometni minister tem upravičenim željam ustregel.
LJUBLJANSKA LESNA BOKZA.
Položaj na borzi je še vedno mlačen. Sklepi so razmeroma majhni. Cene so še ostale na isti višini.
Povprašuje se po sledečem blagu:
Trami: 8/8 4 m 500 kom., 5 m 200 kom., 6 m 150 kom.; 11/11 4111 200 kom., 5 m 300 komadov, 6 m 300 kom., 7 m 200 kom.: 11/13
5 m 1000 kom., 0 m 1000 kom., 7 m 300 komadov; 13/16 4 m 100 kom., 5 m 250 kom.,
6 m 400 kom., 7 m 250 kom., 8 m 150 kom., 9 m 50 kom., 10 m 20 kom., 11 m 10 kom.: 21/27 10 m 10 kom., 11 m 5 kom. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
Trami uso Trst: 8/11 4 m 300 kom., 5 ni 300 kom.; 11/11 4 m 200 kom., 5 m 200 kom., 6 m 250 kom., 7 m 200 kom.; 11/13 6 m 100 kom., 7 m 100 kom., 8 m 150 kom.; 13/16 6 m 30 kom., 7 111 50 kom., 8 ni 50 kom. — Cena franko Sušak pristanišče. — Ponudbe se prosi čimpreje.
1 vagon brsta, 1.. zdrav, suh, v debelinah 45, 50, 60. — Cena franko vagon meja Postojna tranzit.
Bukova inetlišča: 27X27, od 1'— do 1‘10 m dolžine. — Cena franko meja Postojna.
Trami: 50 komadov 18/24 cm od 5 m, 30 komadov 18/24 cm od 6 m, 50 kom. 18/24 cm od 10 m; dobava takojšnja z navedbo cene franko vagon nakladalna postaja.
Jelove deske: ca. 1000 m3, 111., 18111111, v širinah od 16 do 40 cm, inedia 25 cm, blago mora biti ostrorobo, paralelno, očeljeno s toleranco do 1 cm konicitete, eksportna roba.
Mešana bukova in gabrova drva, sulia, 1 m dolžine, se rabi več vagonov. — Cena franko vagon meja Postojna tranzit.
Bosanski oreh, od 70 cm srednjega premera naprej, isti mora biti črne kvalitete.
Več vagonov bukovih inetlišč, 27X27 111111, dolžina od P— do 1-10 111. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Več vagonov bukovih hlodov, od 2“20 111 dolžine naprej, od 26 cm srednje širine naprej in ne preko 55 cm širine, kvaliteta I.,
11., z nekaj III., blago sveže. — Cena naj se glasi franko vagon Podbrdo tranzit. .
50.000 komadov hrastovih železniških pragov in sicer: 1. polovica kvantuma v dimenzijah 16X16X26X260 cm; 11. polovica kvantuma v dimenzijah 16X15X25X260 centimetrov. — Cena naj se glasi franko vagon meja Jesenice ali franko vagon Spiel-feld.
Letve in polmorali: ca. lOcm3 od 28/58 liinn ca. 10 in3 od 38/78 111111; vse ostrorobo, očeljeno, popolnoma zdravo, ravno in belo, suho,
1.. II., III., vezano, z navedbo cene franko vagon nakladalna postaja.
Jelkove deske: 210 m3 ostrorobih, paralelnih in sieer: eno tretjino samo 1. in dve ‘^etjini 11., vse 4 in dolžine, od 17 do 36 cm širine, medija 22 do 24 cm, v sledečih dimenzijah : 21	m3	12 mm,	90 m3	24	mm, 24 m3
', '48 mm, 51	m3	18mm,	24 m3	28/34 mm. —
.ena naj se	glasi franko vagon	meja Postojna ali franko	prihod	Trst.
Tesan ali rezan les, ca. 50 m3: 30 m3 8 do
9 m dolžine, 23X23 do 25X25 cm debeline;
10 m3 9-50 do 10 m dolžine, 25 X 25 do 27X27 cm debeline; 10 m3 10-50 do 13 m dolžine, 25X25 do 27X27 cm debeline; blago ne sme biti konično, ampak enakomerne debeline (v vrhu kakor spodaj enako). Cena franko vagon Podbrdo ali Postojna tranzit.
šchichtovRadion
e	re^s a m!
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu
Borzna poročila.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Uradni tečaj Prosti tečaj		
	Din	Din
1 angleški funt	274-80	275--
1 amerikanska dolar	56-55	56-54
1 avstrijski šiling	8-—	7-98
1 belga	7-90	7-89
1 bolgarski lev	—•41	—■41
1 češkoslovaška krona	1-68	1-68
1 francoski frank	2-22	2-22
1 grška drahma	-■73	—•73
1 hol. goldinar	22-77	22-77
1 italijanska lira	2-97	2-97
1 kanadski dolar	56-25	56-25
1 madžarski pengo	9-90	9-89
1 nemška marka	13-52	13-50
1 poljski zlot	6-34	6-35
1 rumunski lej	—•3360	—•33
1 švicarski frank	10-959	10-96
1 španska peseta	6-91	6-90
1 turška lira zlata	247 —	247-—
1 zlati frank	10-959	10-96
1 turški pijaster	—•27	—•27
1 argentinski pezos	21-65	21-65
1 danska krona	1513	15-13
1 švedska krona	15-17	15-17
1 norveška krona	15.13	15.13
Državni papirja: Vojna škoda prompt-no 432—433, 7 % Blairovo posojilo 85-75, 8 % Blairovo posojilo 96-50 do 97, investicijsko posojilo, 87-50 do 88 agrarne obveznice 54-50, tobačne srečke 45-— ponudba, 7 % posojilo Državne hipotekarne banke 84-87 do 85-25.
Stanje državnih papirjev je čvrsto.
Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 910—915, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 130, Ruše 270 do 280, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8325, Trboveljska premogokopna 435 do 437, Union J96 do 197, Kranjska in-dustr. družba 288.
Tudi pri privatnih papirjih ni nobenih znatnih sprememb.
Motvoz Grosuplje.
Novi konkurzni in poravnalni zakon.
(Nadaljevanje.)
Upniški odbor, ki ga izvoli v slučaju potrebe zbor upnikov, sestoji iz 3—5 oseb in enakega števila namestnikov. Člani upniškega odbora se lahko izvolijo tudi ako niso upniki prezadolženca. Upniški odbor ima pravico in dolžnost nadzirati poslovanje in biti v pomoč konkurznemu upravitelju ter za svoj trud prejema samo povračilo stroškov in le v izjemnih, od sodišča naročenih posebnih poslih tudi posebno nagrado z ozirom na obseg poslov in doseženi uspeh. Člani upniškega odbora so odgovorni upnikom za vso škodo, ki bi nastala zaradi njih nerednosti in nepravilnosti ter jih sme konkurzni sodnik v slučajih kršitve obsoditi na globo do 1000 Din.
Upniški zbor sklicuje in vodi konkurzni sodnik v posebnih slučajih na predlog upravitelja, ali vsaj dveh upnikov, katerih terjatve dosegajo vsaj četrtino skupnih terjatev ter je zbor sklepčen, ako sta navzoča najmanj dva upnika, predstavljajoča vsaj eno četrtino prijavljenih terjatev. Zbor upnikov sklepa z absolutno večino glasov, ki se izračuna po znesku terjatev onih upnikov, ki so navzoči, razen v izjemnih slučajih.
Ugotovitev konkurzne mase.
Prezadolženec je dolžan predložiti sodišču točen račun Svojega premoženja, ki ga preizkusi konkurzni upravitelj, odnosno ga sam sestavi, ako tega ni storil prezadolženec.
Ako se prezadolženec upira dajati upravitelju za poslovanje potrebna pojasnila, ali če se brani položiti razodetim prisego, ga sme sodnik pustiti privesti šiloma in odrediti po zaslišanju zbora upnikov tudi njegov pripor do šestih mesecev.
Ugotavljanje terjatev.
Upniki so dolžni prijaviti svoje terjatve, tudi če o njih že teče pravda, konkurznemu sodišču v dveh izvodih in v njih navesti znesek terjatve ter činjenice, na katere se terjatev opira, kakor tudi vrstni red, ki naj se ter-jatvt prizna in označiti dokazila ter jih
priložiti v dvojnem prepisu. Inozemski upniki morajo določiti v tuzemstvu pooblaščenca, kateremu se vročajo sodni sklepi, sicer ga določi sodnik na upnikovo nevarnost in strošek.
Resničnost obstoja prijavljenih terjatev in tudi njihov vrstni red se ugotovi na podlagi poslovnih knjig in dokazil na ugotovitvenem naroku ter se smatra obstoj za ugotovljen, ako ga je prizna! konkurzni upravitelj. Prezadolženčevo prerekanje se sicer vpiše v zapisnik, na konkurz pa nima pravnega učinka.
Za prepozno došle prijave terjatev odredi sodnik poseben ugotovitveni narok na stroške zakasnjenih upnikov. Za pravdo glede prerekanih terjatev je pristojno konkurzno sodišče.
Kazdelitev mase.
Po poplačanju zahtevkov upravitelja konkurzne mase in upniškega odbora ter prvenstvenih terjatev prične konkurzni upravitelj s poplačevanjem kon-kurznih upnikov po zaslišanju upniškega odbora in s privoljenjem sodnika. V navadnih slučajih sme sodnik odobriti razdelitev mase kakor jo je predlagal konkurzni upravitelj.
Ako obstoje prerekane terjatve, za katere teče pravda, ali je bila še pravočasno vložena tožba, je pred pričetkom razdeljevanja mase potreba pri sodišču založiti celo sporno vsoto in šele potem pričeti s poplačevanjem upnikov po določenem ključu.
Ako se je po razdelitvi mase ali tudi že po odpravljenem konkurzu ugotovila nova imovina, jo mora upravitelj mase sporazumno s sodnikom naknadno razdeliti med upnike po odbitku svojih stroškov in odobrene nagrade. Sodišče pa sme take, naknadno ugotovljene zneske prepustiti prezadolžencu, ako je vsota premajhna, da bi se izplačala nje razdelitev.	(Dalje prih.)
Veletrgovci! // Industrije!!
Vaša reklama ni popolna, ako ne oglašate v našem listu, ki je najbolj razširjen strokovni organ vaših naj-
Praktični nasveti.
Priprava raznih izvlečkov,
k' se porabljajo za prirejanje različnih likerjev, pa tudi v kuhinji, zlasti za pridobitev tipičnih duhov pri pecivu, je v vsakem gospodinjstvu velike važnosti.
Kavni ekstrakt si prirediš, ako poli-.leš y. kg zmlete kave s yt litrom vrele v°de, ki naj se počasi precedi skozi ''•mleto kavo in raztopiš v tem preced-k'U 100 gramov sladkorja. Izvleček za-uioreš shraniti v trdno zamašeni steklenici, še boljše pa je, ako ga v plitvi posodi postaviš na štedilnik, kjer je *rajna toplota do 50 stopinj Celzija, da izhlapi in se strdi v nekako čokolado, ki jo potem zrežeš na kosce in shraniš neprodušno zavite v stanijolovem pa-Pirju.
Konjakov izvleček dobiš, ako namakaš teden dni 5 gramov olja iz sladkega janeža, 2—3 grame hrastove skorje 'u H kg suhih češpelj v ‘2-5 litrih finesa špirita. Po enem tednu precedi tekočino ter prideni pet kapljic finega konjakovega olja.
Jagodova esenca se pripravi potom namakanja 1 kg zmletih (močno zmečkanih) jagod in 2 gramov vijoličnih korenin v 1 litru finega špirita. Namakaj 14 do 20 dni, na kar izprešaj tekočino skozi gosto platno ter precedi skozi kemično čisti (filtrirni) papir in shrani v zaprti steklenici.
Vijak tiči trdo v lesu,
da ga ne moremo zviti. Pomagamo si na ta način, da glavo vijaka močno razgrejemo s tem, da pritisnemo nanjo kak primeren kos razbeljenega železa. Kot dober prevodnik toplote se vijak kmalu razgreje, vsled česar se razširi. Ko se je zopet ohladil, ga lahko izvlečemo brez truda.
Gumijevi predmeti kaj radi razpokajo, posebno ako stoje izven porabe. Da jih očuvaš pred raz-pokanjem in da ne postanejo trdi in neelastični, jih vsaj dvakrat na leto namaži z glicerinom.
Barvanje hortenzij.
Te lepe rože zamoremo pobarvati na modro, ako jih zalivamo z vodo, v kateri smo namakali železno pilovino kakih 24 ur. Pred zalivanjem moramo vodo dobro premešati. Isti uspeh dosežemo, ako dodamo prsti, v katero so hortenzije vsajene, nekoliko železnih opilkov, ali pa potresemo železne opilke na vrhu okoli rože v polumeru kakih 12 cm, da jo na ta način pokrijemo s tenko plastjo. Seveda ne smemo pozabiti na potrebno zalivanje z navadno, ustano vodo. Ker opilki vsled svoje specifične teže prodirajo vedno globlje, morajno natresanje vsako pomlad obnoviti, sicer cvete hortenzija v svoji naravni barvi.
»Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke!
Titkovme
■■ '	■'	i	~	*
ki jih potrebujete v Vašem poslovanj«: Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično iedelane po najniejih cenah
Tiskarna,»MERKUR" Ljubljana
Gregorčičeva ulica 25 - Telefon 2552 v*ija naročila *ahtevajte proračuneI
Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v
Grosupljem.
Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vi!
Ali ste oor?vnali naročnino?
GOSPODJE TRGOVCI!
PRIPOROČAJTE VAŠIM CENJ. ODJEMALCEM NAŠO PRAVO
KOLINSKO CIKORIJO!
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA (»
II.	NADSTROPJE
VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRA ŽENE KAVE, MLETI! ’ DIŠAV IN RUDNINSKE VODE
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA!
ZAHTEVAJTE CENIK!
Obvestilo!
MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, tPri škofu», Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufaktumo, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje.
Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda.
Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA
Lhtuarliva — Madarska ulita — Prad Škofijo
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani