pMmm i rnioT—> i-eto X, **. Y84 Ljubljana, peiek 9. avgusta 1929 Cena 2 D 78.180; Wie» Nr 105 241 > Ljubljana, 8. avgusta. Po aaftrovejgfh vesteh je labouristič-aa vlada zares sklenila sporazum z Egiptom. Ako so poročila točna v vsem obsegu, v kolikor je bil objavljen, pomeni ta sporazum ogromno koncesijo političnim težnjam egiptovskega ljudstva. Saj se že zdaj vidi, čeprav manjkajo podatki še o mnogih važnih podrobnostih, da je šel Henderson dovolj daleč čez angleške rezerve iz 1. 1922. Ako se sporazum zares izvede, bo stopil Egiprt v vrsto samostojnih, dejansko suverenih držav. Pogajanja so se vrSila s sedanjo vlado Mahmud paše. Sedaj pa nastaja nekoliko nenavadna situacija. Da je Egipt dosegel toliko, za to se ima nedvomno zahvaliti poglavito političnemu delu pokojnega Zaglui paše, ki je s svojo ■radikalno politiko pripravil teren za tako dalekosežne uspehe. Seveda je Ie slučaj, da je tako radikalna politika ovenčana slednjič talko ugodno, zakaj da ni prišla znova na režim delavska vlada, bi se kaj takega pač ne bi bilo moglo zgoditi. Uspeh Mahnrud paše je tedaj dejansko uspeh Zaglulove poli-ifk-e. Interesantno je, kako bo Mahmud fz- fcoristij rezultat pogajanj z Anglijo v notranji politiku Ali bo nadaljeval diktaturo, ali pa se bo vrnil nazaj na normalno osnovo parlamentarnega sistema. V tem drugem slučaju pa bi se obenem moral odreči svoji oblasti, zakaj težko je pričakovati, da bi mu veliki diplomatski uspeh mogel pomagati proti dejstvu, da pripada ogromna večina Egipta Zaglulovi stranki wafd. Toda to so egiptovske notranje zadeve, ki se angleško-egiptovskega razmerja pač ne bodo več tikale. Mnogo važnejše pa bodo posledice sklenjenega sporazuma za vnanji forum. Pri tem se mora vsakdo spomniti najprej .na Indijo, spričo dejstva, da v dragih kolonijah politična samozavest prebivalstva še ni toliko napredovala. Indija ie dežela, kjer je dana do največje mere sličnost z egiptovskim problemom in radikalna sprememba tam-Vaj v razmerju med Anglijo in deželo mora nujno imeti za .posledico, da se pričaikuje nekaj sličnega tudi za Indijo. Vsaj v Indiji bodo egiptovski sporazum prav gotovo pojmovali tako in radikalni elementi se bodo z njim pač še oja-čili Ravmo radikalni elementi pa so v In-ffiji v toku zadnjega leta silno povečali srvoje delovanje. 0 tem ne priča le ve-Eki atentat v Delhi, marveč posebno ogromni štrajk, ki je zavzel zelo bojevite oblike in ki ga je organiziralo ekstremistično krilo med delavci, pripadajoče komunistični stranki Delavski štrajki so končno zavzeli naravnost revolucionarni značaj; razkrilo se je, da jih vodijo emisarji iz inozemstva in da je njihov cilj povsem pre-vratno-političen, naperjen zoper obstoječi red. Zato so oblasti izdale brez sodelovanja indijskega parlamenta posebne ukrepe proti inozemskim agitatorjem, obenem pa so dale aretirati vrsto voditeljev štrajka ter jih obtožile prevratnega poskusa. Sodišče ima ravno sedaj to veliko afero v rokah. Tudi tu je tedaj delavska stranka prevzela nekoliko neprijetno dedščino. Stoipiti mora takoj v afront proti eks-tremistom, kar pa fi pač ne bo preveč težko, ker gre za afero s komunisti, glede katerih ima že svoje precizirano stališče. Nacijonalni moment, ki prihaja sicer tudi v poštev, pa se bo moral obravna vati na drugi lin rji. Toda v razliko z Egiptom Indija nikakor še nima svojega enotnega ki preciznega nacionalnega programa, ki bi dajal hrbtenico njenemu nacijonalnemu odporu. Med političnimi strankami v Indiji še vedno ni dovolj edinstva, ki bi jih postavljalo v skupno krepko fronto proti Angležem. Posebno p>a se še ni premostilo nasprotje med hindu in muslimana, ki pada tudi politično silno težko na tehtnico. Naposled Indija kot terrtori-Mno- ruski listi do sedai pisaili povsem nepristransko o posredovalni akciji Zedinjenih držav in ostalih velesil za poravnavo sporov med Kitajsko in Rusijo ter beležili vse tozadevne rikrepe, priolbčujejo današnja »Izvestja< oster članek proti ameriški akciji. V tem članku očitajo »Izvestja* ameriškemu tajniku za zunanje zadeve, da ga pri njegovi posredovalni akciji gotovo niso vodili motivi izraženi v Kellogigovi pogodfbi. nego samo želja izrabiti kitajsko^ruski spor v korist ameriškega kapitalizma. Američani so se ob prepiru aa vzhodno-kitajsko železnico nenadoma spomnili, da ne bi bilo napačno, če bi prevzeli oni sami v roke to železnico ter na ta način razširili svojo interesno sfero tudi v Severno Mandžurijo, kamor do sedaj še niso . V saraievsfei oijfasfl fe Wo vpasaiifti defmc Br©dk^kas« agrarne BI J5r®CU300 Evropski letalci na poleta preko Jugoslavije Prihod prvih tekmovalcev v Zagreb in Beograd - Zagreb, 8. avgusta, č. Danes popoldne so prispela v Zagreb prva letala, ki se udeležujejo velike mednarodne tekme lahkih letal nad evropskim krožnim poletom. Letalci so odšli iz Pariza v sredo zjutraj in so prvi dan prenočili večinoma v Lyonu, drugi dan pa deloma v Turimi, deloma v Milanu. Iz teh mest so danes nadaljevali pot preko Benetk v Zagreb, kjer je za vse tekmovalce predpisan kratek pristanek, in nato iz Zagreba proti Beogradu. Zanimanje za tekmovanje in za prihod tekmovalcev v Zagreb je med občinstvo-m ogromno. Na letališču v Borongaju se je zbralo mnogo tisoč ljudi, na čelu jim zastopniki oblasti in Aerokluba. Letališče je bilo okrašeno z zastavami vseh tekmujočih držav. 2e dopoldne je prispela iz Benetk angleška letalka Lady Baillay. ki ne tekmuje oficijelno, a hoče vendar s svojim lahkim športnim letalom preleteti vso progo, predpisano za tekmo. Prvi tekmovalec je prispel na zagrebško letališče ob 2. popoldne, ko ga še ni nihče pričakoval, ker je bil prihod prvih letal napovedan šele za 3. uro. To prvo letalo je bilo angleško z znamko »H 5«. Vodil ga je pilot Broad z mehanikom Wee-dorn. Letalo ima motor 85 ks. Ko so ga vojaki letalskega polka napolnili z bencinom, je letalo ob 14.43 odletelo dalje proti Beogradu. Dve minuti poprej je pristalo drugo letalo, ki ga vodi mlada angleška pi-krtkinja Winnifreed Sponer. Letalo ima marko »H 6« in je posestrima prvega letala. Angležinja je odletela proti Beogradu ob 15.22. Tretje je prispelo ob 14.47 francosko letalo »B 3« s pilotom Ferigo in s spremljevalcem Johnom Carberyjem. Od letelo je ob 15.20. Četrto je bilo italijansko letalo »M 5« s pilotom Mazzottijem in spremljevalcem Giorgettijem; došlo je ob 15.11 in odletelo ob 15.33. Kot četrto je došlo nemško letalo »B 5« s pilotom Noeringom in sprem!ejvalcem Lowom; letalo ostane do jutri v Zagrebu radi defekta v motorju. Šesto je bilo francosko letalo »E 7< s pilotom Demotejem in spremije- evropskega krožnega poleta - Dozdaj so prvi Angleži valcem Labatom, ki je došlo ob 15.30 in odletelo ob 15.52. Sedmo je bilo nemško letalo »C 5« s pilotom Hirschem in spremljevalcem Thummom. osmo češkoslovaško letalo »Btt 11« s pilotom Krepšem in spremljevalcem Barro, deveto italijansko letalo »K 6« s prlotonj Boteleom, deseto italijansko ietaio »K 5« s pilotom Susterjem, enajsto je biio nemško letalo »DW Junkers« s pilotom Roderjem in dvaniasto tudi nemško letalo tipa Messerschmid s pilotom Oster-mannom. Vsa letala so došla m se spustila na letališče v najlepšem redu. Letalom, ki so takoj nadaljevala pot, so napolnili rezervoarje z bencinom in strojnim oljem. Bilo pa je teh le pet, dočim k ostalih sedem letal ostalo v Zagrebu preko noči. Nadaljnji 'tekmovalci bodo prihajali v Zagreb še jutri ves dan. Prihod prvih tekmovalcev v Beograd Beograd, 8. avgusta p. Že v prvih popoldanskih urah se je zbrala na letališču v Zemunu ogromna množica, ki je pričakovala prihoda letalske karavane iz Zagreba. Na letališče so prišli predstavniki naših letalskih organizacij, vojnih in civilnih ter drugih javnih ustanov. Krasen popoldan je bil kakor ustvarjen za veliko letalsko parado. Prvo se je prikazalo na obzorju letalo z oznako H 7. Po pristanku se ie ugotovilo, da je to letalo lady Bail!ayeve, znane angleške avijatičarke. Množica ji je priredila viharne ovacije, ni pa vedela, da Baillaye-va ne tekmuje, temveč se udeležuje poleta izven konkurence. Kot drugo je pristalo angleško letalo H 5 s pilotom Broadom. Iz Zagreba je odletelo ob 14.43 in dospelo na zemunsko letališče točno ob 17.03; rabilo je torej 2 uri in 20 minut. Tudi tretje letalo z oznako H 6 je bilo angleško in ga je vodila miss Sponer. Iz Zagreba je vzletela ob 15.22 in dospela v Zemun ob 17.52. Nadaljnje letalo ie imelo oznako B 3, Pilotiral ga je francoski letalec Ferigo. Iz Zagreba je krenilo ob 15.20 in prispelo v Zemun ob 17.31. Italijanski pilot Masotti z letalom M 5 je odplul iz Zagreba ob 15.53 in prispel v Zemun ob 18.32. Drugi tekmovalci prispo v Beograd jutri dopoldne. Zeppelin" na poletu okrog sveta Danes zjutraj ob 5. nri 39 minut se je vzdignil zrakoplov, da poleti okoli sreta — Na krovu ima znamenitega bogataša, eksotično žival in neizogibnega zastonfkarja Kakor na potu iz Evrope v Ameriko, tako vozi zrakoplov tudi sedaj v obratni smeri 2000 kg različnega tovora io 1000 kilogramov poŠte. Med tovorom se nahaja Lakeburst, 8. avgusta d. o. Priprave za povratek »Zeppelina« v Evropo, so bile kon £aoe včeraj popoldne ob 3. uri. Odhod je bil napovedan za 3. uro ponoči, pa se je zakasnil do 5.39 iminut, ko se je zračna ladja med pozdravljanjem množice, ki je vztrajala na letališču celo noč, počasi dvignila od tal, da nastopi polet okoli sveta. Zrakoplov je ubral severno smer ter odplul proti Novi Fundlandiji, od koder bo krenil naravnost proti Južni Angliji, Malo tnrnut pred odhodom je izjavil dr. Eckener, da bo vozil v tej smeri zaradi tega, ker žel! preleteti Ocean v rekordnem času. Od Jnžne Anglije bo zrakoplov plul proti izlivu Labe in nato proti Berlinu, kamor misli prispeti 11. avgusta. Tu bo na vabilo nemške viade krožil nad mestom v proslavo desetletnice nemške ustave. Na krovu zrakoplova je 19 potnikov. Najimenitnejši potnik je tnnogokratni ameriški milijonar V/illiaim Leeds, ki misli vložiti del svojega velikega imetja v novo se snu-Jočo družbo za gradnjo velikih zrakoplovov, ki bodo vzdrževali stalno zvezo preko Atlantika. Med potniki je tudi poveljnik ameriškega vojnega zrakoplova Los Ange-les, kapetan Rosendai. Kljub ostremu postopanju z zastonikar-skim pekovskim vajencem, ki ie skočil v Fridrichshafna v zadnjem hipu v zrakoplov, sta se našla to pot zopet dva moža, k! sta želela zastonj potovati po zraku preko Oceana. Enega so še pravočasno zasačili Sn vrgli tik pred odihodoim preko krova, drugega pa so odkrili šele po daljši vožnji. živ aligator, dalje bostonski buldog, 16 funtov jagnetine, 50 funtov zmrznjenega mesa in sladoled, namenjen ameriškim delegatom na svetovnem reklamnem kongresu, ki se vrši prihodnje dni v Berlinu. »New York HeraHda« bodo znašali skupni prejemki Zeppelinove družbe za potnine jn poštne pristojbine, izkupljene o priliki starta za polet okoli sveta nekaj nad pol milijona dolarjev, kar je skoro polovica vseh gradbenih stroškov za zrakoplov. Newyork, 8. avgusta o. Zrakoplov »Zeppelin« se je nahajal ob 11. uri dopoldne že nad Atlantskim oceanom. Na dosedanji vožnji je imel prav primerne vremenske prilike, tako, da je vozil s povprečno brzino 125 km na uro Boston, 8. avgusta g. Po podatkih tukajšnje mornariške postaje je bil zrakoplov »Grof Zeppelin« Ob 6.30 vzhodnega poletnega časa na točki 67 stopinj 30 minut "Ziapadne dolžine in 37. stopinj 15 minut ■severne širine. Brezžična postaja v Cha-Hamu javlja, da so »Grofa Zepipelina« ob 6.40 vzhodnega poletnega časa videli potnici nekega parnika. Zrakoplov je pluJ približno 300 m visoko. Berila, 8. avgusta o. Brezžična postaja nemške mornarice v Norddejchn je vjela danes ob 12. uri brezžično zve®o z zrakoplovom na valovni dolžini 30 m in mu takoj brzojavila najnovejše vremensko poročilo hamburšfce meteorološke postaj«. Tukov proces razgalja gnile razmere v Hlinkovi stranki Za poslanski mandat se je ponujalo 50.000 kron — Madžarska podpora za slovaško avtonomistično glasilo Bratislava, 8. avgusta s. Na današnji razpravi proti Tuki je priča Jostyak izpovedal, da je Belansky podtaknil nekemu Voditelju stranke vizitko, na kateri je bilo napisano: »Gospod prezident! Stavljam vam na razpolago 50.000 kron, ako mi pripomorete do mandata.« Na vprašanje Jostyaka, odkod jemlje toliko denarja, ie Belansky odgovoril, da ga dobiva od Madžarov. Na vprašanje branitelja dr. Galle ie Jostyak odgovoril, da so ga hoteli pridobiti za to, da bi na razpravi izpovedal proti Tuki. Ivanka da mu je pisal dve pismi, v katerih ga poziva, naj izpove vse proti Tuki, ker bi sicer imel sam neprijetnosti. Slične tretje pismo z enaico vsebino mu je na prizadevanje Ivanke pisal bivši župan Mojs. Izročil je to tretje pismo predsedniku razprave, ki ga je dal prečitati. Nato so Jo-Btyaka konfrontirali z Belanskym. Na največje začudenje je priznal Belansky, da je fflinki poslal vizitko, na kateri mu je za mandat ponujal 50.000 kron. Niti ni zanikal, da je dobil denar od Madžarske. Izjavil je, da so ga hoteli Madžari na Slovaškem pridobiti za svoje gibanje in da je s posredovanjem soproge inž. Toriana in madžarskih opozicijonalnih strank dobil 60 tisoč kron za avtonomistični list Bazovske-fca. Belansky je dalje izjavil, da je hotel pod krinko slovaške narodne stranlje delati za Madžarsko. O tem se je pogajal tudi z inž. Torianom. V to svrho se je hotel po-služiti lista Bazovskega. Ta pa je zahteval 20.000 kron predujma, ker mu je šlo slabo. Torian je takrat rekel, da se mora najprej pogajati z madžarskim zunanjim ministrom VValkom. Belansky je mislil, da bi se mogla ta akcija mogoče izvesti v korist podu-ttavske federacije. Velik požar v soniborskem mlinu Samim-, 8. avgusta č. Včera/j ob 6. popoMne Je izforuitairiil v soiriboaisikem vaMSnemi mlinu vefiflc požar, ki je bil pogačo šele da-vj ob 5. ajurtraj. Moka im žito v dMadijšSiih sta popofaoima mučena. Povzročena Skodla se oeoj oa 5 milijonov dinarjev. Kubanski kozaki na Bledu Bled, 8. arvtgusia p. VeKko pozornost tujcev m dotnačinoiv so vzfoa&M danes kiubams&i ko-zafloi, ki so s svofftm konjiči in v narodnih nošah oiMred® (blejsko promenado cfoofi jezera ter s tem agStiiiraM za svoie &oirij«k« prir«ffHwe, ki se bodo vtššJ« 9. a-v;gra®ta o Dobrtnodk* Aretacija velike ponarejalske družbe Dober plen beograjske policije - Ponarejala so v Budimpešti izdelali za sto in sto milijonov ponarejenih ju- goslovenskih kolekov Beograd, 8. avgusta, p. Po daljši preiskavi se je beograjski policiji posrečilo, da polovi člane drzne falzifikatorske tolpe, ki je spravljala v promet potvor-jene kolke po 1000 Din. Preiskava je dognala, da je zločinska tolpa izdelala teh falzifikatov za okrog 620 milijonov dinarjev. Tako spada ta afera po svojem gospodarskem pomenu med največje kriminalne slučaje, s katerimi je imela kdaj opraviti beograjska policija. V to nezaslišano falzifikatorsko afero so vpleteni številni Madžari iz Budimpešte, zatem dve osebi iz Velike Gradi-ške in dva sumljiva tipa iz Vršca. Tolpa je spravljala v promet svoje falziti-kate predvsem v Beogradu in v beograjski okolici ter po Vojvodini. Falzifikate so izdelovali v Budimpešti ter jih s pomočjo posebnih trojk po skrivnih potih prenašali v našo državo. Falzifikatorska banda je bila nenavadno dobro organizirana ter je razpolagala s številnimi tajnimi agenti. Šef tolpe je bil madžarski podanik Bela Hofman. Policija je nadalje aretirala nekega Mi-hajla Guta iz Vršca, nadalje Martina Osthamerja, Stevana Korača in Adelo Weitenbergovo, v Veliki Gradiški pa sta bila prijeta Ilija Jankovič in Dušan Milenkovič, ki sta razširjala potvorje-ne kolke. Silno previdno preiskavo proti zločincem je vodil šef kriminalne policije Dragutin Jovič s svojim pomočnikom Radoslavom Srečkovičem. Policiji je dal dragocene podatke zlasti bivši ka-varnar Milan Božinovič, ki je policiji sporočil, da je prišel k njemu koncem meseca junija neki Stevan Korač, s katerim se pozna že tri leta in ki mu je predlagal, naj bi se posvetil nekemu sila rentabilnemu poslu, tako da bi mogel v par dneh zaslužiti sto tisoč dinarjev. Korač je govoril le v aluzijah in ie med drugim omenil tudi to, da bo Božinovič uspeval tudi zato, ker ima po ministrstvih in tudi v gospodarskih krogih mnogo znancev in prijateljev, katerim bi 'lahko oddajal pod ceno vrlo važne in splošno potrebne proizvode. Nato je bil dogovorjen sestanek v gostilni Pri dveh Sokolih, kjer je Korač Božinoviču povedal, da gre za razširjanje potvor-jenih kolkov. Ko je Božinovič videl, da gre za zločinski posel, se je odstranil ter zadevo prijavil policiji, ki je bila sicer falzifikatorjem že prej na sledi, a jim ni mogla do živega. Na policiji je bil nato sestavljen podroben načrt, da se aretirajo člani falzifikatorske tolpe. 27. julija sta se dva policijska uradnika podala na sestanek s Koračem v kavarno »Kazino« na Te-razijah. Korač je že sedel s svojimi tovariši za mizo. Policija je zasedla vse izhode in uradnika sta aretirala presenečenega Korača in njegove tovariše. Pri osebnih in hišnih preiskavah so nato našli zaloge ponarejenih kolkov v znesku 620 milijonov Din. Vsi aretirani člani zločinske tolpe so bili izročeni sodišču, policija pa še nadaljuje preiskavo in je naprosila za sodelovanje tudi budimpeštansko policijo. Tekme za plavalno prvenstvo Jugoslavije Danes se prične. Vse je pripravljeno za veliko borbo, ki bo odločila o tem, kateri : klub bo nosil naslov državnega plavalnega | prvaka. Vsi oni, ki so prisostvovali tre« < ningom zadnjih dni, so morali videti, kako ? ogorčena bo borba. Včeraj so prispeli še člani beograjskega kluba »Sava«. Karlov-ška kluba ne bosta mogla tekmovati, ker sta prepozno vložila svoje prijave. Jugoslovenski plivački savez ni vpošteval niti prošnje prijavljenih skakačev vseh ostalih klubov, da bi smel nastopiti državni prvak v skokih g. Grilc. Gotovo pa je, da bo g. Grilc odpotoval z našo plavalno eki* po dne 18. t. m. v Varšavo, kjer se vrši slovanska plavalna olimpijada. Prvi pljuski Vsaka velika muzika ima svoje mogočne uvodne takte, — naš veliki ljubljanski zlet plavalcev in skakalcev iz vse države pa se že tri dni najavlja s pljuski in štrbunki v bazenu Ilirije. Vreme so nam prinesli ti fantje z Jadrana, krasno vreme! Njihovo r.aknadno naročilo petih kvintalov morske soli, s katero so prvi dan grozili nedolžni sinji vodici v ilirijanskem bazenu, je sicer izostalo, ne manjka pa soli v brezmejni dobri volji in športni dovtipnosti. Ljubljanska jutra so meglena in ta čudovita pojava ima za fante z Jadrana tak« ' šno eksotično privlačnost, da trenirajo že na vse zgodaj. Ne sicer na tešče, ker j_e kavarna »Evropa« navzlic svojim simpatičnim ruševinam za moderno restavriranje venomer dobro založena z jajci in surovim maslem. Pa vendar: Ob 7., ko se komaj odpro vrata ilirijanskega »akvarija«, je pri vhodu komaj prostora za naval športnikov. Poseben užitek — takle jutranji tre* ning v Ljubljani. Imajo drugod vodne, parne, solnčne, zračne in drugačne kopefi, ampak meglenih ne! Te so ljubljanska specijaliteta. Zato se jih bratje z Jadrana kar ne morejo dovolj naužiti in zato že okrog 10. dopoldne — ko za nas prilično umestno pritisne solnce, — v pravcatem paničnem begu beže v kabine. V bazenu ostanejo le tisti, ki preganjajo žogo in jo srdito bijejo v mrežo, pa še ti so do grla v vodi, ker nje so se težje privadili kakor kranjskega solnca. Prvi so na nogah in pri treningu splitski Jadranaši. Imajo črnobele čepice z rdečimi krogi. Morda bodo po odhodu iz Ljublja* ne črno barvo zamenjali z rdečo, da bo tudi njihova športna trikolora čisto sloven« ska, kakor je v Ljubljani postala slovenska njihova najnovejša himna: »Pa moj fantič se izmed vseh spozna — ker po ja-dranaško plavat' zna!« Na koncu refrena vselej seveda obligaten naš »ju*ju-juhuhu!« ki se posebno korajžno čuje, če je zaukan skozi trobilo, s katerim njihov vrli vodja Macanovič pri treningu daje komande, a je izven treninga v zgletfai tovariši ji dano na razpolago vsem Jadranašem in =icam. Kratkomalo: Jadranaši so nam najbolj ; všeč, ker jih je največ in zato že po gla« vah nanje pripade največji delež naše simpatije, ki jo sicer le težko delimo na kose. Jugovci iz Dubrovnika imajo rdeče-mo-dre čepice. Njim torej manjka le še bela barva, a njihova ljubljanska himna se gla* si: »Kaj nam pa morejo!« Oni je ne pre* pevajo, temveč jo pri opazovanju ostalih tekmovalcev le izgovarjajo in so v goto* vosti lepih uspehov sploh zelo skromni. Seveda, le na kopnem. V vodi so divni, po naše: divji! Ti strumni, zagoreli južnjaki menda najbolj razvnemajo in ogrevajo nekatera hladna, s tušem oškropljena srca. Sušačani — tudi ti niso priplavali po suhem ali po prežganki. Nekateri so res suhljati, zato še bolj gibki ko belouške, od ka* terih so si prisvojili barvo čepic: belo s temno liso. Njih klub in parola se glasi: »Victoria!« Zmaga! Kdo bi jim zameril! Prišli so v Ljubljano tako radi, kakor mi skazi njihovo mesto navdušeni jadramo na Jadran. Mi smo torej stari znanci, zato ni treba, da bi jih še posebej hvalili. Kdor je zadnje dni gledal vse te mojstre z morja pri treningu, se je lehko iz samega navdušenja popraskal za ušesi, posebno še, če je drukar domačih klubov: Primorja aH Ilirije. In ko so že naši tako silni, da se pri prijateljski tekmi vaterpola dajo raje nadrajsati z visokim skorom, kakor da bi gostom kalili vodo in veselje, tedaj si lah* ko-predstavljate, kakšna vražja reč bo ta, ko se danes pričnejo prave tekme. A Kordeliča ste videli včeraj? Ta gra najvišje. Naravnost na olimpijski stolp. In skače deset metrov globoko, pa menda še tri pod vodo. Njemu aplavdira vsa ogrom« na m vedno zasedena tribuna, Z največjim ponosom pa ga je občudoval najmanjši Beograjčan, ki ni nihče drugi kakor ve* lepopularni jugoslovenski športni simpati* zer arhitekt Simič. Pripeljal je iz prestol« niče številčno najskromneišo ekipo, zato pa — pravi — bo na ljubljanskih tekmah sam videl »koješta«. Tako je! Kar bo iz« vrstnega in čilega na jugoslovenski plaval-ski olimpijadi v Ljubljani, bo pred svetom obveljalo v čast tudi prestolnici in državi. Današnji program: Zanimanje za tekme je med našim ob« činstvom zelo veliko. Zaradi tega objavljamo program današnjega dne, ki je nastopni: Dopoldne ob 9. uri: Skoki z deske, seniorji, semifinale. Ska* če se v dveh skupinah po 6 skakačev. Iz vsake skupine pride prva trojica v finale. 400 m prosto, seniorji, semifinale. Plava se v dveh skupinah, prva 8, druga 7 plavačev. Iz vsake skupine pride prva trojica v finale. 100 m juniorji, hrbtno. Plava se v dveh skupinah po 6 plavačev. Iz vsake skupina pridejo prvi trije v finale. 200 m• prsno, seniorke, semifinale. Plava se v dveh skupinah, prva 5, druga 4 plavalke. Iz vsake skupine pridejo po tri v finale. 200 m prsno, seniorji, semifinale. Plava se v dveh skupi* nah po 6 plavačev. Iz vsake skupine pride trojica v finale. 100 m prsno, juniorke, se* mifinale. Plava se v treh skupinah. Prva 5, drugi dve po 6 plavalk. Iz vsake skupine pridejo v finale prvi dve in tretja po najboljšem času od vseh skupin. 400 m prosto, seniorke, semifinale. Plava se v dveh sku« pinah po 7 plavačic. Iz vsake skupine pridejo po tri v finale. 100 m prsno, juniorji, semifinale. Plava se v dveh skupinah, prva 8, druga 7 plavačev. Iz vsake skupine pride prva trojica v finale. Popoldne ob 14. tiri Skoki z deske, juniorji, finale. 100 nt hrbtno, juniorke, semifinale. Plava se ▼ dveh skupinah, prva 5, druga 4 plavalk. Iz vsake skupine pridejo po tri v finale. —• 1500 m prosto seniorji, semifinale. Plava se v dveh skupinah po pet plavačev. Is vsake skupine pride trojica v finale. 100 m hrbtno, seniorji, semifinale. Plava se v dveh skupinah po 6 plavačev. Iz vsake gornje skupine pride prva trojica v finale. — — 100 m prosto, seniorke, semifinale. Plava se v treh skupinah, prva 5, a drugi po 6 plavačic. Iz vsake skupine pridejo v finale po dve in po času najboljša tretja od vseh skupin. 50 m prosto, juniorji, semifinale. Plava se v treh skupinah. Prvi dve po 7, a tretja 8 plavačev. Iz vsake sku* pine prideta v finale po dva prva in po ča* su najboljši tretji iz vseh skupin. 50 m prosto juniorke, semifinale. Plava se v dveh skupinah po 8 plavalk. Od vsake skupine pridejo po tri v finale. Waterpdo: Somborsko S. U. : Jug (Dubrovnik). Sodi g. Hrvoje Macanovič; Vic« toria fSušak) : Bob (Beograd). Sodi g. Rudolf Reš. Jadran (Split) : Primorje (Ljubljana). Sodi g. Tibor Žigmond. Razsodišče Razsodišče je sestavljeno nastopno: Za plavanje: Vrhovni sodnik g. Gjorgje Lukio Starter g. Mihajlo Popovič. Zapisnikarja gg. Danilo Kolarič in Vojin Simič. Sodniki gg. Tibor Žigmond, Gjorgje Lugumerski, Hrvoje Macanovič, Aleksander Fazekaš in Rudolf Reš. Sodniki na obratih gg. Pero Količ, Vitomir Vranic, Peter Šerič. Časo-merilci: gg. Jovan Esapovič, Anton Pilič, Rudolf Reš, Aleksander Fazekaš. Gjorgje Lugumerski in Milorad Gjurič. Za skoke: Glavni sodnik g. Gjorgje Lukič. Tajnik g. Mihajlo Popovič. Sodniki gg. Hrvoje Macanovič, Rudolf Reš, Aleksander Faze* kaš, Vojin Simič in Tibor Žigmond. Na« mestnika: gg. Danilo Kolarič in Jovan Esapovič. Sklicanje VZS Beograd, S. avgusta p. Sqja Vrho-vnega ea&o-nodiaftiefga odseke ie sklicana aa 44. avgust »JUTRO« 3L »f S Petek, 9. VHI. 1229 Od 8, do 19. avgusta bodo padali meteorji Tekom tega meseca je poleg redke astronomske pojave srečanje planetov Jupitra in Venere še cela vrsta dragih neobičajnih po-farv. ki jih bodo opazovali z največjo po-Eornostjo astronomi vseh svetovnih astronomskih postaj. Posebno od 8. do 19. L m. bo na vseh astronomskih postajah najpozornejša služba, ker se bo v tem času pojavilo mnogo meteorjev na vzhodnem, severovzhodnem tai severozapadnem delu neba. Po prognozi »efikih astronomov bo padlo v tej dobi na temi jo nad 80 meteorjev in sicer bo padel največji med 10. in 11. avgustom. Pričakovani meteorji bodo po velikosti prekašali »se, ki so padali v dolgi dobi let. Tudi naše astronomske postaje bodo skrbno pazile na te zanimive pojave. Beograjska postaja pri Karadjordjevičevem parku bo tzdajala o padanju meteorjev posebna poročila. Mogoče da pade kak meteor tudi na naše področje. Zadnji večji meteor na našem ozemlju so našli pred 125. leti. raji in ljudje Kapelica vojnih žrtev v Karaslar ju IV iraftem bo blagoslovljena v Karaslar-Jn. maH vasi blizu Velesa spominska kapela »ojiuh žrtev — znanih m neznanih vojakov fe dobe od leta 1912 do konca leta 1918. Po predaji bolgarske vojske pri Krivola-kn L 1913. se je timoška divizija umaknila ▼ vas Karaslar, da bi se odpočila. Tu pa je napadla počitka potrebne vojake epidemija kolere, ki je začela razsajati najhuje r okolici Velesa. Divizija je bila skoraj de-cimirana od te strašne epidemije. Pomrlo je okrog 900 vojakov. Tudi v zadnjih bitkah na solunski fronti je mnogo vojakov izgubilo življenje v teh krajih. Kosti vojnih žrtev so bile raztresene po celem bitoljskem STeZTL Takoj po osvobojenju se je osnoval odbor, ki je prevzel nalogo, da zbere kosti teh vojnih žrtev ter uredi skupno pokopališče. To pokopališče se je uredilo v vasi Karaslar in odbor je zbiral tudi prispevke za zgradbo primerne spominske kapelice. Odboru, ki nadzoruje to kapelico in pokopališče, je poslala te dni uprava dvora zvon, težak 308 kg kot kraijev dar. Na zvonu je napis: »Spomen-Kapeli Svetog Kralja Ste-vana Dečanskog«, drug zvon od 200 kg pa Je naklonilo spominski kapeli vojno ministrstvo. Sedai je v Beogradu deputacija kapeličnega odbora, ki bo povabila dvor, vlado in francoski konzulat k slovesni blagoslovitvi spominske kapele. Izseljevanje delavcev v Francijo Ljubljana, 8. avgusta Pred dnevi Je bil na urad Borze dela v Čopovi nlici velikanski naval delavcev z dežele. Pridrveli so v Ljubljano iz vseh krajev Slovenije, zlasti iz trboveljskega revirja hi celjskega okraja. Po časopisih so zvedeli namreč, da pride v Ljubljano iz Zagreba zastopnik Francoskega generalnega društva za emigracijo, ki ima od francoske vlade monopol za doseljevanje inozemskih delavcev v Francijo in ki preskrbuje francosko industrijo z delovnimi silami. Zgla-silo se je v torek na Borzi dela okoli 400 delavcev, tudi takih, ki so doma zaposleni, a upajo, da bodo v Franciji dobili boljši zaslužek. Francoski agent je skušal dobiti v prvi vrsti razne profesijoniste, zlasti rudarje in kotlarje, toda obstoje gotove tež-koče, ker naša država sama potrebuje mnogo profesijonistov. Tudi stavbinskih delavcev je skušal dobiti večje število. Od 400 delavcev so »zapisali« le 165. Ti delavci bodo te dni zdravniško preiskani, nakar jim bodo preskrbljeni vsi potni dokumenti za Francijo. Potne stroške plača omenjena družba, toda podjetniki, kjer bodo delavci zaposleni, jim bodo odtegovali potne stroške. Odtegniene stroške dobe pozneje povrnjene, če ostanejo pri istem podjetju eno leto dni zaposleni. Prvi večji transport teh delavcev odide koncem avgusta v Francijo. Transport potuje preko Ce- (D polet*** 9f*ecl»f mrm je potrebna lahko prebavljiva hrana. Najboljši vir moči za mlado in staro, za •drave ln bolne ao 2—3 žličiee Ba in Maribora r Toni, kjer bodo nato delavce razdelili na posamezne kraje zaposlitve. Francija rabi sedaj zlasti mnogo stavbinskih delavcev. V tej stroki je zlasti velik naval iz Italije. Več let je Mussolini za-branil izseljevanje delavstva iz Italje, toda sedaj je primcran odpreti meje napram Franciji italijanskim stavbinskim delavcem, ki so Francijo tako rekoč poplavili in konkurirajo drugim stavbinskim delavcem s svojimi minimalnimi mezdnimi zahtevami. Zadnji čas je opažati tajno delovanje zakotnih izseljeniških agentov, zlasti v premogovnih revirjih, v celjskem okraju in celo v Ljubljani. Ti tajni agentje so nezaposlenim in drugim delavcerti obljubljali razne ugodnosti ter jih zagotavljali, da jim preskrbe vse dokumente za pot v Francijo. Nekateri delavci so tem brezvestnim agentom plačevali na roko celo večje zneske od 200 do 500 Din. Za tako zvani »Auf-namšajn« so nepoučeni delavci dajali po 20 Din. Delili so med delavce francosko ali holandsko s pisalnim strojem pisane lističe. Pisarne tajnih agentov, ki iščejo delavce za Francijo, se nahajajo tudi v jugo-zapadnem delu Ljubljane. TI agenti hodijo Po zakotnih gostilnah ter vabijo delavce, da se izselijo v Francijo. Tudi njim plačujejo lahkoverni delavci večje vsote za posredovanje. raastopljene v mleku, za zajtrk te za fužino. Ta sa ledu ohlajena pijača Belo tisveai človeka. Sem in tja po Sarajevu (Ob kongresu jC-IIg.) Lepi sarajevski dnevi so se nagibal! h koncu. Tretji dan kongresa smo zborovali v Biografu hrvatskega prosvetnega društva »Napredek«. Slovenec dr. šižek nam prvi statistično predočuje, koliko Čehov je obiskalo zadnja leta razna letovišča na Jadranu in v Sloveniji. Številke so precej visoke ,tako da nazorno vidimo, kako je naše prijateljstvo s Čehoslovaki tudi narodno gospodarsko v našo veliko korist Rasto Pustoslemšek zopet slika sredstva, ki bi nam lahko odprla tujski promet v Črno goro in Južno Srbijo. Milan Marjanovič govori o pozitivnem sodelovanju med nami in Čehoslovaki na področju novinstva, Sarajevčan zdravnik dr. Čokič opisuje v pesniškem zanosu prirodne bisere Bosne. Zal, da je javno mnenje preslabo zastopano in tako ostajajo temeljito izdelani referati, ki segajo v življenske interese najširših plasti naroda, v preozkem krogu. Resolucije so obširne, podrobne, stvarne m bi nam lahko ogromno koristile, če bodo v eksekutivah zreli, temeljiti in tudi zadostno idealni delavci. Vsi pa smo si bili edini, da je skrajni čas za prehod s širokega valovanja navdušenja k realnemu delu. * * * V skromni, a skrbno regulirani reki Mi-Ijački, ki ovija pestro Sarajevo, se leskeče popoldansko solnce. Treba je izkoristiti zadnje ure in tako hodimo z uprav angleško temeljitostjo po ulicah. Že v drugič smo na hodnikih bogatega muzeja. Mlad musliman nam z idealno ljubeznijo razlaga od-jek narodne duše v ročnih delih, notranjost kmečkih hiš katolikov, pravoslavnih in muslimanov. Gospodje so naravnost »razočarani«, ko smo se vračali iz harema, kjer pa prav za prav niso »ničesar« pokazali. Prekratek je čas, da bi še nadalje poslušali zanimivo zgodbo sekte Bogomilov, kojih grobnice s cirilskimi napisi stoje v cvetočem muzejskem vrtu. Polne so shrambe rimskih spominov, ki pa jih je še mnogo po Bosni, a ni denarja za izkopavanje. Ob Miljački hitimo zopet nazaj v sredino mesta, da še vidimo državno tovarno preprog. Dekleta sede pred razpetimi vrvmi in vežejo na nje vrvce, vsako posebej, in menjavajo barve »na pamet«. Drobno, zamudno in fino delo. Tanki prstki brze po nitih kakor stroj, pod njimi vstaja počasi narodna umetnina, ki jo občudujejo tujci z vseh stran in malokdo odide, da si ne bi odnesel dragocenega spomina. Posebno dame se kar ne morejo ločiti od pestrih preprog, ki jih ljubeznive prodajalke kopičijo na galeriji in je vsaka nova buinejša in mi-kavnejša. Nič ne pomaga, možje moraio z listnicami na dan. * * * Zopet in zopet se vračamo v baščaršijo in begovo džamijo, v tiste ozke ulice, zadelane z lesenimi uticami, obloženimi z vsakojako kramarijo. Tam morate pozabiti, da pozna svet avtomobile in aeroplane. Na vrtu džamije sede starini muslimani, pušijo, kramljajo, šetajo, okrog studenca si umivajo glavo in noge, v leseni avli pred džamijo stoje dva, trije, se klanjajo, na kolena, na tla in zopet pokonci. Zbrana molitev in obenem dobra telovadba s hi-gijenično introdukcijo umivanja. Moder je bil prerok Mohamed. Pri vratih nam nataknejo sandale, da ne drsamo v monu-mentalni džamiji z lastnimi čevlji in ne do-našamo prahu. Trgovanje v čaršiji je ves dan živahno. Od ute do ute šetajo radovedni tujci in pri- znamo takoj, da so cene kljub temu stalne in solidne. Baje je vse ročno delo, obeski, tabatiere, zaponke, zlato vezeni prtičL V gostih presledkih se v nizkih kajbicah vrstijo kafane. Mogočen debel Turčin sedi pred vrati in čaka goste. Komaj poštojimo, cela procesija nas je, že nam postavijo na ulico stole. Hitro je pečena žlahtna črna kava, samo dva dinarja stane ljubka skodelica. Z veliko ljubeznivostjo nam Turčin razkazuje, kako je vse_ snažno v njegovi kafani, kjer pečejo stolčeno kavo. Medene skodelice se svetijo. Za oglom prihiti gruča ljudi. Turčin kljub svoji obilnosti hipoma poskoči in nam nekaj maha z roko, govoreč: »Jetzt kommen Gestorbene«. Mi ga gledamo, a komaj smo se stisnili k zidu in nam je Turčin že pobral stole, hiti mimo nas gruča muslimanov s krsto. Nosijo truplo mladega mrliča v odprti rakvi, pogrnjeni z modrim suknom. Nosači se neprestano menjavajo, da izkažejo zadnjo uslugo mrtvemu in s tem pridobe zaslugo pri Alahu. Poslednji stopa oče. Krsto polože na hodnik pred džamijo, kjer zopet opravijo molitve in nato mrliča odnesejo na pokopališče, kjer se šele pojavi hodža. Malo nas je pretresla hipna sprememba v čaršiji, pa smo se naglo poslovili pri ljubeznivem Tur-činu, ki je tako lepo dokumentiral znanje nemščine, avstrijske zapuščine. Treba pa je tudi priznati, da je zrastlo v Sarajevu iz tega ali onega vzroka pod Avstrijo precej lepih in monumentalnih stavb. Razen magistrata, ki je bil zvečer v čast delegatom JČ-lig pravljično iluvnini-ran, ima Sarajevo celo vrsto krasnih državnih poslopij, justično palačo, šole, lepo število velikih kavarn in hotelov in pa — nepregledno vrsto kasarn. Za nje in pa za trdnjave okrog mesta, ki štrle sedaj kakor prava strašila v zrak, je Avstrija žrtvovala težke milijone. Nebroi kulturnih zavodov hi društev kaže lepo konkurenco muslimanov, pravoslavnih, katolikov in Jevreiev. Tako pač se taktično delijo naši ljufte v Bosni. In čedno gledališče imajo na regulirani obali Mi-Ijačke, kier vozi tudi tramvaj. Dnevnike Imajo menda tudi tri. pa živahne kolpor-terie, ki pojejo in kriče kakor po beograjskih Terazijah. — Dr. Avg. Reisman. K vprašanju regulacije Savinje Ce(]e, 8. avgusta Poročali smo že, da je prejel mestni magistrat k dosedanjemu načrtu o regulaciji Savinje dve izvedeniški mnenji in sicer eno od dunajskega univ. prof. dr. Riedi-gerja, drugo pa od ljubljanskega univ. prof. inž. Žnidaršiča. Obe mnenji se v glavnem glede vzrokov poplav Savinje in njenih pritokov strinjata. Glavna vzroka poplav Savinje pri Celju sta pomnoženi dotok gramoza v Celje, kar je posledica zožene struge v gornjem toku, kjer so bila izvršena regulačna dela že v prejšnjem stoletju od 1. 1876. dalje in pa močno izsekavanje gozdov, zaradi česar so se povečali hudourniki. Ker je bila struga v gornjem toku re^ gulirana. se je seveda močno poglobila, v bližini Mozirja nad 2 metra. Zdaj seveda močni vodni tok odplavlja ves gramoz v Celje, kjer Savinja še daleč nima takega padca proti Laškemu, kakor v toku nad Celjem. Mnogo je kriva tudi nesrečna lega mesta, kjer tvori Savinja pod Starim gradom ostro koleno. Velika ovira odtoku gramoza in proda so 3 mostovi in 2 brvi z gostimi stebri pri tem ovinku. Dr. Riediger je osvojil staro mnenje strokovnjakov, ki je bilo iznešeno že neštetokrat v listih, na raznih sejah in anketah, da naj se namreč preloži železnico na levi breg pod Starim gradom. Voglajni naj se napravi posebno iztočno strugo, strugo Savinje naj pa se izpelje tik ob Bregu pod Miklavškim hribom. Dočim inž. Znidaršič to absolutno za-nteva, ima mnenje dr. Rledigerja še drugo možnost rešitve, da naj z ozirom na velike finančne težkoče ostane dosedanja struga, toda pri obeh železniških mostih naj se odstrani vsaj po eden steber. Seveda bi morala dobiti potem mostova popolnoma drugačno novo konstrukcijo. Inž. Žnidaršič tudi absolutno zahteva regulacijo Savinje izood Celja vsaj do Tre-mariev, dočim dr. Riediger tega ne postavlja kot absoluten predpogoj, pač pa zahteva napravo številnih pragov v strugi Savinje nad Celjem, ki bi zadrževali veliki dotok gramoza, obenem pa se morajo urediti hudourniki. To pa bi seveda požrlo ogromne vsote denarja. Ker bi bila to absolutna aolžnost države, na uresničenje tega projekta niti misliti ne smemo, ker mesto Celje niti del stroškov ne bi zmoglo. Najidealnejša rešitev bi bila pač ona, da bi se preložila železnica na levi breg in bi se Savinja izpeljala tik ob Bregu. S tem bi bil precej podaljšan celjski kolodvor, kar železniški upravi zelo ugaja, le za določeni denarni prispevek se je ne more pri- Čuvati se srčnih bolezni želite sigurno tudi Vi. Razne statistike dokazujejo me3 teir velflc po* rast srčnih bolezni Radi tega čuvajte sel Tudi Vi se izogibajte ko* feina v kavi Obstoja kava Hag brez kofeina, ki nikdar ne razburja in ne škoduje srcu. Kljub temu Vam nudi toliko iskano, nedolžno razvedrilo in neprikrajšan užitek, ker je prava, najplemenitejša zrnata kava. Dobrna te v vseh bolflih trgovinah z meiantm blagom. Zahtevajte kavo Hag v hotelu m kavarni. Kava Hag varuje srce in živce! praviti. Mestni gradbeni urad bo izdelal zadevni generalni projekt za to idealno rešitev večdesetletnega regulačnega vprašanja Savinje. __ ~ ™ ■■a Še je luštno... Ormož, 8. avgusta Po Prlekiji ne prepevajo samo o »tistih časih, ko je luštno blo«. Tudi dandanes je tu in tam »luštno«. Tako n. pr. je bilo v nedeljo pri nas, ko je bral novo sv. mašo sin uglednega okoličana Hanželiča g. Rudolf Hanželič. Za Ormož je bil to dogodek prve vrste. Mladomašniku je pridigal sam pomožni ljubljanski škof. prisostvovalo pa je novi maši nebroj duhovnikov in teologov, nad 80 družic ter natlačeno polna cerkev vernikov. V ponedeljek se je peljal novomašnik z velikim spremstvom maševat k Veliki Nedelji, v torek pa v Središče. Spremstvo se je takole vrstilo: na čelu je bilo 11 okrašenih kolesarjev, tem je sledil 4-vprežni voz s 17 godci, ki so neumorno svirali po dolgi poti, za temi so se vozile na treh velikih vozovih družice, njim pa je sledilo 32 okrašenih voz z gosti. Vseh gostov je blo okrog 300. Značilne so nekatere številke od te slovesnosti. Družice so morale plačati za deviški venec najmanj po 300 Din ter se je — kakor pravijo — nabralo v gotovini okrog 50.000 Din, v naturalijah pa so povabljenci prekašali drug drugega s svojimi prispevki. Od nabranih dobrot se Je ▼ treh dneh pojedlo: 3 veliki biki, 2 velike krave, 4 telice, 20 telet, 35 svinj in 300 komadov večje in manjše perutnine. Popilo pa se je 36 hI vina. Iz teh številk se lahko sklepa na obsežnost in svečanost prireditve, ki je zasenčila v vsakem oziru vse dosedanje v ormoškem okraju. V treh dneh pospravljene dobrote bi nekoliko ormoških siromakov lahko prehranile par let Tajinstveni v glavni vlogi ruski ametnik Ivan Možnbin Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. nri Elitni kino Matica. Trboveljske občinske zadeve Trbovlje, 8. avgusta Po daljšem odmoru se je vršila v torek popoldne plenarna občinska seja. Med tem odmorom se je pridno delalo v raznih odsekih, ki so pripraavljali materijal za plenarno sejo, na kateri je bilo sprejetih več važnih sklepov. Oddala so se dela pri javnem kopališču in sicer: obloga sten s ploščicami tvrdki »Material« v Ljubljani za 68.183 Din, pleskarska dela Ivanu Tav-zelju za 5.000 Din, centralna kurjava tvrdki Fr. Guček iz Trbovelj za 259.413 Din. Za popravila cest in kanalov v Trbovljah in Hrastniku se je dovolilo 50.000 Din. Proš nji Rudarskega doma in Amalije Rasberger se priporočata v ugodno rešitev. Sprejeti so bili vsi sklepi starejšinstva, finančnega in gradbenega odseka in ,sicer: Zadružno elektrarno v Trbovljah se naprosi za znižanje cene toku za cestno razsvetljavo; zavaruje se regres v znesku 41.979 Din pri inž. Kasalu; podpišejo se 3 delnice PAS; k rešitvi vprašanja meščanske šole v Hrastniku se bo pristopilo šele takrat ko bo zgrajeno tam novo poslopje za osnovno šolo; za zavarovanje šolskega poslopja v Hrastniku proti plazovju se dovoli potrebno kritje; občinskemu redarju Štadlerju se dovoli 103 kub. mestre gramoza za zgradbo stanovanjske hiše pod pogojem, da se odreče stanarini za 1 leto in da se zaveže stanovati v svoji hiši vsaj 2 leti; dovoli se, da se razširi električna razsvetljava med hišama Kovče m Dolinšek na Tereziji; rešilnemu oddelku rudniškega gasilnega društva se poravna račun za prevažanje občinskih revežev. Istemu društvu se dovoli izredna podpora ▼ znesku 500 Din za kombinirani avto; v isti namen se postavi X prihodnji proračun znesek 2500 Din. Iz krajevnega šolskega odbora na Vodi je izstopil rudniški ravnatelj g. inž. Julius Pauer. Na njegovo mesto je bil izvoljen trgovec in posestnik g. Drago Radej. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 21 prosilcev. Sedanj! lastnik pogrebnega zavoda g. I< Finžgar namerava svoje podjetje likvidirati. Občina bo zato ustanovila lastni pogrebni zavod, od g. Finžgarja pa odkupi ves inventar. Odobren je pravilnik za občinsko hranilnico. Za ureditev hladilnice in pogrebnega zavoda je bil izvoljen 14-članski odsek, ki je sestavljen iz strokovnjakov. Zupanu se naroča, da preskrbi načrte fn proračune za elektrifikacijo Planinske vasi in Knezdola. Zaradi neugodnih prometnih razmer na okrajnih cestah se sklene zaprositi na merodajnem mestu za anketo, ki bi uredila in odpravila vse nedostatke. Iz Kamnika kar— Lep primer delavnosti. Gasilno drt> štvo Šmarca-Duplica pri Kamniku bo v ne« deljo, 11. t m. blagoslovilo novo nabavlje« ni gasilski avtomobil Komaj je preteklo leto, odkar so si postavili ličen dom in blagoslovili motorno brizgalno, že nas bodo delavni gasilci presenetili z novo proslavo. Združena z blagoslovitvijo je tudi velika veselica. Prireditev posetijo v velikem številu tudi Kamničarri, katerim so šmarsko-dupliški gasilci priskočili že mno» gokrat v sili na pomoč. ka— Ugotovitev. Pred tedni je bi! med aretiranci zaradi nekega vloma naveden todi Leopold Doljak iz Zg. Bitnja. Sedaj se je ugotovilo, da je bil ta zamenjan z nekim drugim fantom. Iz Laškega I— Kabfftce delajo veliko Skoda. V no-posredni bližini Laškega, to je v Jagočah, Brstovniku, Rifengozdu, Ladenravni in Slomniku itd so se zopet pojavile v veli« kem številu kobilice, ki so požrle zeleno listje z dreves tako, da celi gozdovi kažejo gola rebra in rjavo barvo. Od leta do leta zavzemajo kobilice večji obsegi a ukrenilo se ni še nič za uničevanje kobilic. Iz Ljutomera 5— Gospodarski teden v Ljutomeru. Z* obrtno, industrijsko in kmetijsko raizstavo, ki bo trajala od 11. do 18. avgusta, se kaže vedno večje zanimanje, tako pri razstav-Ijaicšh kakor tudi Pri občinstvu. Prve pošiljke razstavnega materijama že prihajajo, Kmetijska podružnica se je obrnila do rasnih interesentov s pozivom, naj razstavijo poljedelske stroje, gnojila, krnila itd. Kmetijska družba je obljubila veliko množino svojega blaga in propagandnega materija-La. Pričakovati je, da bo tudi ta del razstave zelo poučen. Goveda in konji za razsta* vo m premavanje dne 14. avgusta so že izbrani; tudi perutnina bo dobro zastopana. Te dni prične razstavni odbor z dodeljevanjem razstavnih prostorov in razvrstitvijo razstavnega materijala. Med razstavo bodo obiskovalcem na razpolago autotakse m tudi autobusna zveza po ščavniški dolmf do Gornje Radgone. Kakor poroča razstavni odbor, je prijavilieno precej za-stoonilkor raznih oblasti, ki se udeleže otvoritve splošne razstave ali pa vsaj kake delne prire« ditve v njenem okviru. Kulturni pregled Erosi Haeckel Mfoflo Je deset let kar je umrl kot Stoletni starec bivši profesor sloveče univer-»e v Jeni, širom sveta znani prirodoslovec Ernst Haeckel. Njegova popularnost je tekmovala na evropskem kontinentu s slavo Charleea Darwina. Haeckel je bil najvztrajnejši in največji bojevnik za darwinizem; da se je nova teorija o živstvu tako razširila in prešla na vsa sosedna področja, ustvarjajoč nov svetovni in živlienski nazor, je v večji meri Haecklova nego Darwinova zasluga. Tudi nasprotniki, ki so zanikavali njegove včasi res presmele filozofske zaključke, niso mogli utajiti Haecklove vneme m delavnosti, ki je bila najopasnejša religioznim nazorom — moderen top pred tisočletnimi idejnimi utrdbami. Haeckel se je rodil 1. 1834. v Potsdamu kot sin višjega uradnika; že zgodaj ga je njegov umetniški čut ki je rad užival v prirodni lepoti, vnel za naravoslovje. Študiral je medicino, vendar ni bil nikdar dober zdravnik — to se pravi (kakor je sam dejal v šali), bil je dober, ker ni nihče umrl v njegovi oskrbi. Kmalu je obesil prakso na klin in se posvetil študiju zoologije. Začel je s pročevanjem morskih živalic v Italiji. Tako se je. začela njegova prirodotdov-no-znanstvena karijera. Pravo revolucijo pa je povzročila v Haeeklovi glavi Darwinova knjiga o razvoju živalskih vrst. Ta knjiga je bila odločilna za vse njegovo življenje, ostal je goreč darvviniet, s čemer je prišel navskriž z oficijelno nemško znanostjo. Začela se je doba bojev, ki eo bili včasi zelo trdi. Haeckel je vzdržal v njih s kljubovalno vztrajnostjo in fanatično vero, ki je lastna nemškim profesorjem. Njegovi poglavitni spisi, v katerih je razvil svoje teorije, oziroma izpopolnil Dar-winove z novimi 'zsledki, domisleki in podmenami, so: »Die generelle Morphologie«, »Entvvicklungegeschichte des Menschen«, »Natiirliehe Schopfungsgeschichte«. Slednji spis ima že precej popularen značaj, še jx>puiarnejša sta spisa »Die Weltratsel« in »Die Naturwunder«. Ta dva sta zanesla d?r-winizem v najširše sloje in preobrnila znaten del nemškega srednjega in nižjega iz-obraženetva k novi »znanstveni religiji«, ki sta ji dala Haeckel in znameniti »Naturphi-losoph« OstwaId temeljno ideologijo in ime »monizem«. Kakor nekoč Comtejeva >pozi-tivistična cerkev«, se je jela tudi »monistič-na cerkev« organizirati in je postala strah konservativnih krogov. S Haecklovo smrtjo je organizacija monistov precej popustila in danes kot organizacija nima več posebnega vpliva. Ostale pa so mnoge njene ideje in — M-ine razvaline prejšnjih verovanj. Haeckel je bil naravoslovec »do kosti«. Ni priznaval religije in ne filozofije, ki bi nasprotovala naravoslovnim izsledkom. V interpretaciji teh izsledkov, v njih vrednotenju, v posploševanju pa ni bil tako stro go objektiven kot pri naravoslovnem raz-iskavanju. Pokazalo ee je, da dober zoolog še ne daje najzanesljivejših odgovorov na filozofska vprašanja. Nasprotniki so ga ostro prijemali za razne, po današnjem stanju znanosti še nujne vrzeli, ki jih je Haeckel zamašil precej »na hitro roko«; tako je bil ▼ marsičem poražen. Njegove ideje so mnogi krivo aplicirali na drugih področjih, zlasti v socijalnem življenju, kjer eo skušali nekateri rasni teoretiki dokazovati z Darwinom in Hacklom, da je človekoljubje abotno, zaščita slabih škodljiva in beda nižjih slojev nujen pojav, ki >čieti« družbo, v kateri pro-spevajo le »močni« poedinci. Z istega vidika so odrekali majhnim narodom pravico do obetoja. Celo naš narodnostni boj je hnel neposredno zvezo s tem haeckeiijanskim nazorom: spodnjestajerski nemški poslanec Carneri, ki je »znanstveno« dokazoval abot-noet obstoja Slovencev, je bil Haecklov dober prijatelj in Haeckel ga je bil ob neki priliki obiskal na njegovem gradu Viltušu pri Mariboru. Korespondenca med Haeck-lom in Carnerijem in Carnerijevi etični spisi jasno dokazujejo to zvezo med mariborskim politikom - filozofom in je nekim učenjakom. Ne glede na vse minljive slabost! io napake pa ostane Haeckel za vedno eno največjih imen 19. stoletja, ime, ki bo pričevalo o velikem boju is znanstveno resnico, proti tiraniji fantazije ia starih izročil. Francozi in prevodi iz tajdi del Zanimiv prispevek k temu vprašanju je objavila najnovejša »Die literarische Welt«. Njen sotrudnik je vpraišal parišlie založnike, ali zalagajo prevode nemških avtorjev in če, kako je kaj s prodajo teh knjig. Za nas najzanimivejše je drugo vprašanje. O prvem omenimo le, da danes pri Francozih ni več mržnje do nemških avtorjev aR kakršnihkoli nacionalnih predsodkov. Nemški pisatelji se pridno prevajajo v francoščino in revije poročajo simpatično o vseh pomembnejših pojavih v nemškem slovstvu. Tako n. pr. Edition Montaigne izdaja nemške klasike z izvirnikom in prevodom. Librairie StocL Rider, Kra, Michel in drugi svetovno znani pariški založniki imajo v letošnjem programu celo vrsto novih prevodov iz nemščine. Zanimivo je pri vsem tem to, da izdajanje prevodov iz nemlščine pomeni vendar le založniški riziko. Velika večina francoske publike, ki redno kupuje nove knjige, že v naprej izloča prevode nemških pisateljev. Zaradi tega izhajajo v manjši nakladi in stanejo namestu običajnih 12 frankov 18 frankov. Vsakdo bi takoj navedel kot vzrok tega pojava šovinizem, toda rekli smo že, da tega ni. Francoski založniki izjavljajo skoraj soglasno, da je »nemški roman v splošnem predolg in neokreten: ni še dosegel mojstrstva velikih angleških deL« Nemškemu romanu se tedaj s francoske strani očita to, čemur pravijo Nemci »Schwerfalligkeit«. Nemci pa to zavračajo in trdijo, da je prosluli francoski »espritc malce prepovršen m lagoden. Oba predsodka imata vzlic svoji pretiranosti neko jedro: res je, da so nemški spisi tudi r najboljšem francoskem prevodu še vedno nekam težki. Duh jezika se ne da zatajiti. In v tem duhu je staro nasprotje med narodoma to m onkraj Rena. Zato se glasi kakor paradoks sklep, da prevajanje nemških pisateljev v francoščino ni vedno propaganda za nemškega duha v inozemstvu. Ta nemška izkušnja je značilna. Nekaj podobnega so izkusili tudi Čehi s prvima dvema zvezkoma Collection tcheque Aven-tinum«, ki izhaja pri Grassetu v Parizu. Romana »Turbina« (K. M. Čapek-Chod) !it »Najtemnejša ječa« fl. Olbracht) uvrščajo Čehi po vsea' pravici med najbolj reprezentativne produkte svoje umetni|Jce Proze. Vzlic temu ne zaznamujeta v Franciji posebnega uspeha; nekateri kritiki so čisto odkrito povedali francosko sodbo: romana sta okorna, težka in premalo zanimiva. Malo več sreče so imeli Čehi z »Angleškimi Pismi« Karla Čapka v tej zbirki. To pričuje, kako se je treba ozirati prf prevajanju v tuje jezike na dotični okus in da doma najboljša dela niso povsod drugod tako dobra in značilna. Posebno so v tem pogledu izbirčni Francozi, ki imajo tako prožen in kultiviran jezik, da se samd zelo prožna m živahna tuja dela povsem priležejo njegovemu oklepa. Amaterji! Foto - kino a p a r« ti potrebščine Novi reliki katalog in cenik Tam {e brezplačno na razpolago AWT»ntf» sinov®, drogerija, • Jt-itlll/ Ljubljana, Židovska 1 Miranu drogerija, Maribor, • Gosposka nlica 33 Domače vesti * Imenovanja na naših univerzah. S kraljevim ukazom so imenovani: Izredni profesor Petar Bajanovrč za rednega profesorja na teh. fakulteti univerze v Beogradu; docent dr. Ante Šercer za izrednega profesorja na medicinski fakulteti v Zagreba; izredni profesor dr. Andrej Gosar na tehniški fakulteti v Ljubljani ie pomaknjen v 3. skupino I. kategorjie, inženier Josip Boncelj na tehniški fakulteti ▼ Zagrebu pa v 2. skupino I. kategorije. * Imenovanje v sanitetni službi. Z odlokom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je dir. Josip Kofbert imenovan za okrajnega sanitetnega referenta v Brežicah v 9. skupini I. "kategorije. * Izpremembe v državni službi Po službeni potrebi so premeščeni: inženier Josip Močnik iz Velenja kot direktor državnega rudnika v Mostar, inženier Bogumil Cihel-ka iz Zenice kot direktor kot šef k okrožnemu uradu v Celie, inženier Viktor Šinkovec iz Brdnika kot direktor k državnemu rudniku v Brezi, inženier Emest Čuček iz Bukinja kot direktor državnega rudnika v Velenje in inženier Ferdinand Šinkovec iz Zabukovce kot direktor k državnemu rudniku ▼ Zenico. Davkar Ivan Bohak je iz Slovenske Bistrice premeščen k davč. upravi v Maribor. * Dr. Bohnš Vybrral med Slovenci. Na povratku kongresa Jugoslov.-češkoslov. lig v Sarajevu se je ustavil v Ljubljani najzaslužnejši prijatelj Slovencev med Cehi, ravnatelj olomuške knjižnice dr. Bohuš Vy-birai, ki je prevedd v češčino že kakih 20 slovenskih knjig. Q. dr. Vybiral je posedi te dni svoje ljubljanske znance in obiska! Bled, prihodnje dni poide v severni del Slovenije, predvsem v Slovenske gorice, ki jih je vzljubi! po Kraigherjevem »Kontrolorju Škrobarju«, ki je itzšel lani v njegovem češkem prevodu. Našemu odličnemu prijatelju želimo, da bi se dobro počutil med Slovenci, ki nikdar n« pozabijo njegove ljubezni do naše literature. * Jubilej nadškofa dr. Baueiia. Iz Varaž-dina poročajo: Dne 10. avgusta 1879. je letošnji jubilant zagrebški nadškof dr. Anr te Baner v uršulinski cerkvi v Varaždinu odslužil svojo prvo mašo. Istega dne letos bo kot jubilant bral mašo v isti cerkvi. Zvečer istega dne pa se bo sestal mestni zastop varaždinski na sejo ter bo jubilanta izvolil za častnega meščana mesta Varaž-dina. Dosedanja Biskupečka ulica, kjer so nekdaj stanovali roditelji dr. Baueria in tudi on sam, se -bo odslej imenovala Ulica dr. Ante Baueria. * Razpis službe. Pri velikem župana ljubljanske oblasti v Ljubljani je razpisano mesto dnevničarja služitelja. Prošnje je treba vložiti do 25. avgusta. Natančnejši pogoji so razvidni rz razpisa v »Uradnem listu« ali pa se lahko vpogledaio v sekretariatu velikega župana ljubljanske oblasti. * Skupščina Jugoslovenskega gumarskega udruženja se bo vršila letos v Maribora v dneh 8., 9. in 10. septembra. Razen zborovanja se bodo vršile ekskurzije v prekrasne in zlasti za šumarje zelo zanimive kraje mariborske okolice. Sestavljen je poseben odbor, ki bo poskrbel za prenočišča skupščinarjev. Za udeležnike skupščine je dovoljena polovična vozna cena na vseh državnih železnicah ter na ladjah naših pa-robrodarskih družb. Minisarstvo šum in rudnikov je dovolilo udeležencem kongresa osemdnevni dopust. * »Uradni Est« objavlja v 81. številki zakon o zapisniku glede prepovedi, uporabljati v vojni zaduši j ive, strupene ali podobne pline in bakteriološka sredstva, podpisanem pod okriljem Društva narodov v Ženevi. * Sprejem gojenk ▼ babiško šol« v Ljubljani. V babiško šolo v Ljubljani se sprejme letos 30 učenk, m sicer 15 učenk na brezplačna učna mesta, 15 pa ob svojih ali samoupravnih stroških. Kandidatke morajo biti telesno in duševno zdrave ter ne starejše od 35 let in so morale dovršiti vsaj ž tiri razrede osnovne šole; prvenstveno pa se sprejme ona, ki je dovršila kakšen razred sTednj« šole. Kandidatka, ki se šola ob svojih stroških, plačuje za internatske stroške po 500 Din na mesec. Vsaka sprejeta kandidatka mora potožiti za nabavo babi-ške opreme in drugih učnih pripomočkov znesek 2000 Din takoj ofc> vstopu v šolo ali vsaj do konca prvega leta. Tečaj za babice bo trajal 18 mesecev ter se .bo pričel 1. oktobra 1929. Natančnejši pogoji so razvidni iz natečajnega razpisa v 82. številki letošnjega »Uradnega lista.« * Kmečki praznik na Krateni pofln. Na geljo prebivalstva krškega okraja ie prireditev na Krškem poti in preložena na nedeljo 18. 1 m .z istim sporedom. * Angleška mornarica bo prišla ▼ naše vode. Po vesteh iz Dubrovnika bo sredozemska angleška mornarica v kratkem po« setila naš Jadran, kjer bo ostala približno štirinajst dm. Ena angleška voina ladja je že prispela v pristanišče Grttž pri Dubrovniku, da pripravi vse potrebno za prihod angleških oficirjev m mornariev. Računa se, da pride približno 20.000 angleških mornarjev in oficirjev. * Za spomenik vojvodi Stepanoviču. Posebna delegacija, na čelu ji župan čačan-ske okolice, se je v imenu odbora za postavitev spomenika pokojnemu voivodi Stepi Stepa no vi ču podala v Beograd, posetila ministre in jih zaprosila, naj bi po možnosti pripomogli, da se postavi dostojen spomenik vojvodi Stepanoviču v Čadku, kjer Je pokojni preživel zadnje dneve svojega življenja. Spomenik se bo postavi! pred poslopjem, ki bo nosilo ime pokojnega vojvode in v katerem bodo nastanjene vse tamkajšnje prosvetne in kulturne institucije. * Turisti pozor! Vozni red avtobusne proge Ljubljana - Mengeš - Cerklie - Kranj je tako urejen, da ima na obeh straneh v Ljubljani in v Kranju potrebne zveze z vlaki. Zjutraj odnaja avto iz Ljubljane ob 6, rz Trzina 6.30, iz Komende 6.55, iz Cer-kelj 7.20, z Velesovega ob 7.30. prihod v Kranj 7.50 Počaka vlaka iz Ljubljane in z Jesenic, pa crt> 8.05 odpelje iz Kranja, kolodvor, in ob 8.15, iz Kranja (stara pošta) ob 8.25 iz Šenčurja, ob 8.45 iz Cerkelj, 9.15 iz Komende, ob 9.35 iz Mengša, pride v Ljubljeno ob 10.15 dopoldne. Popoldne odpelje iz Ljubljane ob 1.30, iz Trzina ob 14., Komende 14.25, iz Cerkelj 14.50, z Velesovega ob 15 pride v Kranj 15.25. Avto tudi sedaj počaka obeh vlakov, nakar se vrača proti Ljubljani ob 15.50, in Šenčurja ob 16.10 iz Cerkelj 16.30, iz oKmende. ob 17. iz Mengša 17.20 ter pride v Ljubljano ob 18 zvečer. S prihodnjo nedeljo se uvede še ena vožnja in sicer zvečer za turiste ter le do, odnosno iz Cerkelj. Ta avto bo vsako nedeljo m vsak praznik odhaja! iz Ljubljane ob 18 uri zvečer v Cerklje, odkoder se bo vračal ob 19.30 iz Komende ob 20. rz Mengša ob 20.20 iz Trzina ob 20.30 ter pride v Ljubljano okoli 21. * Razstava g°jeve živine v Ljutomeru. Kakor smo že poročali, bo v okviru splošne gospodarske razstave v Ljutomeru, v sredo, dne 14. avgusta živinska razstava, ki •bo obsegala konje toplokrvce. govejo živino v ljutomerskem okraju udomačenih pasem in razstavo kokoši štajerske pasme. Za strokovnjake, pa tudi za kmetovalce ljutomerskega okraja bo prav zanimiva goveja razstava. Dosedaj v Ljutomerskem okraju namreč niso gojili čiste pasme, ampak mešanico raznih pasem, predvsem si-modolske, pinegavske in mariiadvorske pasme. Le redki so bili kmetovalci, ki so imeli v svojih hlevih čiste zastopnike ene ali druge pasme Na razstavo so pa pripuščene le živali čistih pasemskih znakov, kar bo za kmetovalce zelo poučno Za strokovnjake pa bo najlepša prilika, da se poučijo o napredovanju ali nazadovanju posameznih pasem. Razstavljenih bo 160 komadov goveje živine v treh pasemskih skupinah in sicer I. skupina: simodolska pasma; II. sku-kina- pinccavska pasma in 111 skunina ma-rijadvorska pasma. V vsaki skupini bodo ločeno postavljeni: 1.) biki nad 1% letom; 2.) krave in breje telice; 3.) mlada živina obojega spola. KINO »IDEAL« Prodane duše V gl. vlogi JOHN GILBfcRT Popolnoma novo! Jrvč v Ljubljani! Din 2, 4 6. * Smrtna kosa. V Gorici, kjer je iskala zdravja, je umrla gospa Martina H upe rt, polkovnikova soproga. Pokopana ie v Gorici. V Ljubljani je umrla gospa Marija So vre in bo njen pogreb jutri ob 18. na pokopališču pri Sv. Križu. — V Radovljici je podlegla težki bolezni gospa Terezija K u 1 o v ec. K večnemu počitku jo polože danes oib 17. Pokojnicam blag spomin, rodbinam iskreno sožalje! * Čebelarski vlak. Direkcija drž. železnic je dovolila na progi Boin. Bistrica-Jesenice-Novo mesto poseben čebelarski vlak za prevoz čebel na ajdovo pašo. Vlak bo odhajal iz Boh. Bistrice v ponedeljek 12. t m. ob 22.10. Čebele se bodo nalagale v Boh. Bistrici, Nomnju, Boh. Beli, Bledu. Jesenicah, Javorniku, Lescah. Čebelarji, ki bodo prevažali čebele, naj se informirajo natančnejše pri najbližniih železniških postajah. * Naši v Ameriki. Kakor znano, prideta v kratkem roed naše ameriške rojake dva odlična slovenska umetnika: priljubljeni tenor ljubljanske opere g. Svetozar Banovec ter operna in koncertna pevka gospodična Ropasova, na koncertno turnejo, ki bo trajala približno šest mesecev. Po dosedanjih načrtih bo prvi nastop obeh umetnikov v Milwaukee naibrže 8. septembra. Potem pride na vrsto Waukegan dne 14. septembra in 9hefooygan dne 15. septembra. — Na državni cesti, ki vodi v Sheboygan se je nedavno pripetila težka avtomobilska nesreča, pri kateri je bilo pet milvvauških Slovencev smrtnonevarno poškodovanih. Prevrnil se je avtomobil, s katerim so se voziti naši rojaki. John Zaje, 38 let star, in J. Pirman, oče treh otrok, sta dobila težke poškodbe, katerim je Zaje že naslednjega dne podlegel. Rojak Rupar je bil lahko ranjen, dočim se njegova žena in hčerka nahajata v resnem 'Položaju. — V Franklinu, v državi Kansas, je 3. julija umrl Martin Berložnik v starosti 49 let. Šel je zdrav na delo v premogokop, a vrnil se ni več, ker ga je v rovu zasula plast kamenja. Pokojnik je brl rodom iz Dobravelj v Savinjski dolini. V Ameriki je bil 22 let. Zapušča vdovo in štiri otroke. V Newyorku ie po kratki a mučni bolezni preminula vdova Mary Rustič, rojena Blatnik, rodom iz Doba na Gorenjskem. V Newy»rku zapušča tri nedorasle otroke in sestro, v stari domivini pa očeta in mater. V Kaliforniji pa je koncem junija preminul! slovenski pijonir Jože Kočevar, rodom iz Ručetne vasi pri Črnomlju. V Ameriko je prišel leta 1875. Pridobil si je bil lepo premoženje, nesrečne Špekulacij e pa so ga pripravile ob ves fmetek. Ostal je samec do konca svojih dni. * Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže proslave 10 letnice osvoboditve Slovenske krajine izpod tisočletne sužnosti, ki bo 18. t m. v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Udeleženci proslave bodo imeli naibrže četrtinsko najmanj pa polovično vožnjo, na vsen državnih železnicah. * Učiteljem in učiteljicam, gojencem (kam) bivšega velikovškega učiteljišča naznanjam, da bo naš sestanek v ponedeljek 12. t m. v Celju v hotelu »Evropa« ob 10. dopoldne. Udeležite se ga vsi. Svoio udeležbo so obljubili tudi naši gg. profesorji. F. K. * Pri okrožnem uradu V Celju se razpisuje natečaj za oddajo po dr. Hinku Ste-pančiču izpraznjenega mesta sodnika. * Kaktus kraljica noči. Na vrtu državnega muzeja v Sarajevu goje prijatelji flore že sedem let kaktus, ki ga botaniki imenujejo sereus grandiflorus, v našem ieziku pa se imenuje kraljica noči. Kaktus ie bil pri-nešen iz Me.iike. Posebnost tega kaktusa je, da se razcvete samo enkrat v svojem »•življenju«, a tudi takrat samo ponoči, proti jutru pa že uvene. V ponedeljek zvečer so opazili, da kaktus razvija svoj cvet in zbralo se je večje število prijateljev flore. Cvet se je v dveh urah vidno razvil in se v vsej svoji lepoti držal do jutra. Že zjutraj je uvene! in odpadel divni cvet. Kakor zatrjujejo izkušeni botaniki, se ta kaktus ne bo nikdar več razcvetel. * Za steklino je umrl. V početku meseca julija je v slavonskem selu Čurčanovci stekel pes ugriznil sina tamkajšnjega posestnika Petra Kladarja. Dne 29. prošlega meseca se je na nesrečnem dečku pojavila steklina. Poslali so ga takoj v Pasteurjev zavod, kjer pa je deček še istega dne v groznih mukah umrl. * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah ln ptisira tovarna Jos. Relch. * Kegljanje na dobitke priede nekatere CM podružnice. Želimo veliko uspeha, kajti naša šolska družba izda vsak mesec velike zneske za obmejno šolstvo. 1046 * Po 15. letih se je oglasil iz Rusije* Mnogo naših slovenskih fantov in mož je za časa vojne prišlo v rusko uietništvo in je izginila za njimi vsaka sled. Na veliko veselje svojcev se je marsikateri izmed po-grešancev po preteku mnogih let zopet javil živ in zdTav iz oddaljenih 'krajev Rusije. Tako tudi Ivan Košir iz Dragomeria na Logu, ki je leta 1914. odrinil v Galicijo in se ni več vrnil. Nedavno pa se je s pismom oglasil svoji materi iz astrahansike gubernije ob Kaspiškem morju, kjer dela na kmetiji. Ima nekaj polja in se bavi tudi z živinorejo Iz U trne Obisk češkega novinarja. Dopisnik praške agencije »Centropress« g. J. Wičaz se je danes na svojem potovanju v Bolgarijo ustavil v Ljubljani. G. Wičaz je dopisnik v Sofiji. u— Katera bo Miss Ilirija? Ljubljančanke! V sredo 13. t. m. popoldne bo na kopališču Ilirije dana vsaki možnost, da tekmuje za naslov in za nagrado in vrhu vsega se bo videla par dni na filmu. Vse lepotice, ki se zanj zanimajo, naj pridejo! Poleg revije kandidatk za naslov Miss Ilirije, poleg filmania vseh reflektantk in občinstva bo izpopolnil popoldne in zvečer obsežen program te edinstvene prireditve. Aercpiani-modeli, skoki, luči, dovtipi in smeh po mili volji. Začetek ob 5. popoldne. Priglasi kon-kurentk vsak dan od pol 7. zvečer v pisarni uprave kopališča Ilirije. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Stari trg 11, je izposodila letos iulija na 3443 strank 12.693 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. pop. do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske. češke, ruske, poljske, nemške francoske, italijanske angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira Na razpolago tiskani imeniki kniig, ki iih kupi, da si napišeš številke knišg doma. Knjižnica kupuje zlasti starejše slovenske knjige po najvišji ceni. n— Ljubljanski šunder in nered. Neki ljubljanski zdravnik nam piše: Dočim povsod drugod zatirajo kraval in objestnost na cestah, dela pri nas vsakdo, kar hoče. Radijska hreščala, gramafonsko smrčanje, razbijanje po klavirjih pri odprtim oknih, tieskanje in streljanje motornih vozil, vse to menda za naslado prenaša Ljubljančan. Zsdnje čase so pa nenumerjrani kolesarji kratkomalo osvojili tudi hodnike, po katerih tirajo in vodijo brezobzirno svora mnogokrat z vsem mogočim blagom natovorjena vozila. Na vsem svetu velja, da koles ni voditi po hodnikih, samo v Ljubljani je svo-bedmo, da ti tak kolesar s pedali omaže obleko, ®Ii te udari ob piščal, te sune z gu-vernalom in te še pošteno nahruli, če se drznemo protestirati proti takemu divjaštvu Ubogi pešec! Sčasoma mu res ne preostane drugo, kakor da ostane doma. hodi po sobi gor in dol ter ima pri 37 stopinjah C zaprta svoja okna, če ne mara znoreti ob treskanju motociklov in divni muziki na desno in levo, spredaj in zadaj, zgoraj in spodaj. u— Kdor Je izgubil neko študijsko knjigo in z njo nekaj denarja, naj se zglasi pri g. Lajovicu, Kamniška ulica 20. u— Vroče je, vroče... Vročina pritiska zopet, in sicer nič manj kakor v juliju. Torej ne drže prerokovanja, s katerimi so se hoteli uveljaviti razni preroki med deževjem, ki je vladalo par dni v preteklem tednu. Solnce in lepo vreme sta kopalno sezono mahoma poživila in zdaj zopet mrgoli rjavcev in rjavk tako na Savi kakor na Sori, na Ljubljanici, v Iliriji in Koleziji. Sla-doledarji so zapet prav tako upoštevani kakor so bili pred dvema tednoma in jim posel prekrasno uspeva. Barometer napoveduje lepo vreme tudi že za prihodnje dni, kar je v tolažbo vsem, ki se vesele nedeljskega weekenda na Sori ali Savi, ali pa tudi v kakem prijetnem gozdičku v okolici Ljubljane. n— Neroden Jezdec. Na konlskem sejmu se je pripetila predvčerajšnjim zaradi neprevidnosti nekega jezdeca večja nesreča. Okrog 9.15 je prišel na konjsko sejmišče posestnik in mesar Ivan Rode iz Vodmata. Ko je korakal po sejmišču, ie nenadoma pridirjal za njim na konju posestnik Karel Z. Ko je konj skočil mimo Rodeta, ga je brcnii z nogami od zadaj ter ga z vso silo podrl po tleh. Posledica je bila. da je obležal Rode s poškodovano levo nogo, ker si je zaradi sunka nalomil kost. Poškodovanega Rodeta so prepeljali z nekim privatnim vozom v bolnico, dočim se bo moral neprevidni Z. zagovarjati pred pristojnim oblastvom. u— Zamerljiv vajenec. Desetletni šolar Viktor Logar je stal včeraj okrog poldneva v družbi svojega očeta na hodniku na Poljanski cesti pred hišo št. 20. Mali Viktor se je radovedno oziral okrog in nenadoma zapazil prihajati na zapravljivčku nasproti mesarskega vajenca Franceta Henika s Tržaške ceste. Viktor se je tedai nekam za-ničljivo zasmejal iz neznanega vzroka, kar pa je šlo Heniku tako na živce, da je v iezi zamahnil z bičem in z vso moč.io udaril po Viktorju. Nato, seveda, ni čakal in je udaril še po konju, da je zdirial po cesti t;aiprej. Ker je pričel Viktor takoj na ves glas jokati in ker je bila bolečina res huda, se je pognal Viktorjev oče za vozom ter ga ujel na Ambroževem trgu, kjer je priklical stražnika, ki je zamerljivega in hudega vajenca legitimiral. u— Dr. Viktor Breskvar ne ordinira do preklica. u— Prijeti ptičkL Julka Z. iz Rudnika ie že znana prikazen na nočnih mestni.! ulicah, še bolj znana pa je po raznih sumljivih lokalih. Dekle, ki se ne mara lotiti poštenega dela, je nekoliko omejeno, vendar ne toliko, da bi si ne znala pomagati v življenju. Stara je komaj 22 let, pa ie odsedela že kakih 10 kazni, večina zaradi vlačugar-stva. Julki, ki se je nahajala zopet nekai dni na svobodi, se je predsnočniim pridružila njena znanka, enako pokvarjeno dekle Fani L. Obe sta dobili neke »kavalirje«, ki so ju vedli na gugalnico v Lattermannov drevored, nakar so ju odvedli v neko malo gostilno ter ju popolnoma opili. Pod okriljem noči so se nato zabavali v parku do zore, nakar so moški izginili in odnesli tudi obema nekaj obleke. Popolnoma nepre. spani in še vedno polpijani je izsledil slednjič stražnik, ki ju je odvedel na policijo, kjer sta bili oddani zaradi bolezni v bolnico. u— Neprijeten obisk v stanovanja. Te dni v dopoldanskih urah se je vtihotapil v stanovanje nad Golobovo trgovino v Wol-fovi ulici 8 nepoznan moški. Medtem, ko ni bilo nikogar v prvem nadstropju, se je po-mudil neznanec v stanovanju, nakar je stopil v kontoar ter ukradel rjavo kariran suknjič, last Franja Goloba. V suknjiču se je nahajala tudi listnica z manjšo vsoto narja ter raznimi dokumenti. Neznani tat je oškodoval Goloba za okrog 700 Din vrednosti. u— Velika žepna tatvina. Te dni je postal v vlaku med Jevnico jn Litijo žrtev drznega žeparja železniški upokojenec France Pestotnik iz Grebina pri Litiji. Neznani tat mu je izmaknil rjavo usnjato denarnico s približno 400 Din gotovine. V listnici so se nahajali tudi železniška legitimacija in razni računi. Tatvino je izvršil baje neki okrog 30 letni moški, srednje postave, rjavih dolgih las, okroglega obraza, govoreč ljubljansko narečje, ki je izginil ra dotične-ga vagona in izstopil baje že v Litiju u— Tatvina kolesa. Trgovski pomočnik Ivan Zaletel, stanujoč v Kladezni ulici 21, je spravil predvčerajšnjim dopoldne svoje 900 Din vredno kolo znamke Peugeot v veži hiše št. 5. na Vodnikovem trgu, kar pa je opazil neznan tat, ki iih na trgu nikoli ne manjka. Čim se je Zaletel odstranil, je že prihitel tat v vežo in zasedel kolo. »Kolesar« je izginil v množico ter se izgubil nekje v mestu. Ukradeno kolo ie črno pie-skano s tovarniško številko 200.304. Tat je bil okrog 25 letni mladenič, oblečen r športno obleko. n— V nedeljo popoldne vsi v Zg. Šiško, kieT ie žegnanje in velika gasilska pri-e-ditev. # 10^8 Iz Celja e— Iz celjskega Sokola. Sokolsko društvo v Celju priredi 11. t m. ob 20. v Ro. gaški Slatini veliko telovadno akademijo. Akademija bo na prostem, v primeru slabega vremena pa v zdraviliški dvorani. Kdor hoče preživeti lep večer, naj poseti prireditev. e— Iz celjskega obrtnega življenja. Celjski veletrgovec Rudolf Stermecki ie zaprosil pri mestnem magistratu kot obrtnem oblastvu za mesto Celje za obrtno oblastveno odobren je tovornega dvigala in za obratovalnico za trgovino z mešanim blagom v svoji renovirani hiši na oglu Kralja Petra ceste in Prešernove ulice. e— Nedeljska avtobusna zveza z Laškim V nedeljo 11. t. m. bo proslavilo agilno Sokolsko društvo v Laškem 10 letnico svojega obstoja. Iz Celja bo vozil mestni avtobus udeleženci proslave ob 14. in 15., zvečer pa se bo vračal v Celje iz Laškega od prireditvenega prostora ob 20. in 21. po potrebi pa tudi pozneje. Cena vožnii bo 1 Din za kilometer. Iz Celja bo odhajal mestni avtobus izpred Celjskega doma. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 18 letni posestnikov sin Jože Repenšek iz Gornjega grada zaradi zastrup-Ijenja krvi na desni roki in 20 letna Marija Črtaličeva, bivša sobarica v tukajšnjem hotelu »Pri pošti«, rodom iz Št. Jerneja na Doleniskem. e— DeložacHe policijskih stražnikov. Predvčerajšnjim je bil deložiran iz svojega stanovanja na Dečkovem trgu policijski nadstražnik K. z družino, obstoječo iz žene in 6 otrok. Ker siromak le ni mogel ostati sredi ceste, dragega stanovania pa zaradi nizke plače ne zmore, mu je mestna občina preskrbela zasilno streho v majhni sobici v poslopju starega okrožnega sodišča. Kakor i Kino Ljubljanski dvor! i _Telefon 2730 J liriviiostni tujec nm Družabna kriminalna drama Ni za slabe živce 1 -Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. pa čujemo, bo v nekaj dnevih sledila tudi deložacija policijskega nadstražnika Josipa U. Mnenja smo, da bi morali gotovi hišni lastniki imeti napram varnostnim organom ki vestno vrše svojo težko in odgovorno službo ter skrbno čuvajo nad premoženjem in osebno varnostjo celjskega meščanstva, nekoliko več obzirnost; in potrpljenja. e— Okraden med delom. Predvčerajšnjim je bil ukraden med delom delavcu Ivanu K v Vestnovi tovarni v Gaberju iz suknjiča ki je visel na steni, 100 dinarski bankovec. Tatvine je bil osumljen neki K-iev prijatelj in tovariš, kateremu pa se je posrečilo, da je dokazal svojo nedolžnost Policija poizveduje za pravim tatom. Iz Maribora a— Češkoslovaški ministrski predsednik Udržal v Mariboru. Z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom se je vračal skozi Maribor iz kopališča Kupari na Jadranu češkoslovaški ministrski predsednik Franti-šek Udržal v spremstvu svoje hčerke m tajnika. Z istim vlakom so se vračali z Jadrana na potu s kongresa v Sarajevu tudi delegati ČJlig iz Plzna in Prage, ki so se iz Dubrovnika napotili v Črno goro in nato bivali nekaj časa v Splitu. V imenu zveze in mariborske JčL se je od gostov poslovil na mariborskem kolodvoru dr. Reisman. Čehi so seveda očarani nad lepotami našega Jadrana in so vsi zatrjevali, da se bodo prihodnje leto zopet vrnili na naše morje in doma širili propagando za Jadran. a— Občinski svet bo imel svojo prihodnjo redno sejo v četrtek 22. t nu, v nedeljo 25 .t. m. pa bo v smislu zakona o volitvah okrajnih cestnih odborov izvolil 5 članov mariborske mestne občine v okrajni cestni odbor. a— Razpisani službi na magistratu. Mestni magistrat razpisuje 2 mesti gradbenih risarjev-dnevničarjev. Prosilci morajo biti absolventi srednje tehnične šole in imeti najmanj 2 letno prakso. Nastanitev je pogodbena z mesečno plačo 1660 Din proti enomesečni odpovedi. V slučaju potrebe in uporabnosti je možna svoječasno pragmatična nastanitev. Prošnje s predpisanimi dokumenti je vložiti pri mestnem magistratu najkasneje do 1. septembra. a— Ukrepi magistrata zaradi pomanjkanje vode. Zaradi suše se je v zadnjem času pokazalo v mestnem vodovodu občutno pomanjkanje vode. Ker je poraba vode dnevno večja, je mestni magistrat primoran pozvati prebivalstvo mesta in okolice k največjemu štedenju z vodo. Z ozirom na to se hišni lastniki oziroma njih namestniki nujno naprošajo, da pustijo takoj natančno pregledati svoje vodovodne naprave in odstraniti morebitne pri tem ugotovljene nedostatke. Za dobo pomanjkanja vode se obenem prepove prevažanje vode iz mestnega vodovoda na druga zemljišča in škropljenje Iepotičnih vrtov. V lastnem interesu posameznikov je, da vsaj enkrat na teden kontrolirajo potom vodomera izkazano množino porabljene vode in s tem omogočijo dognati morebitne poškodbe vodovod nih napeljav, ki jih je treba na vsak način nemudoma odpraviti. V splošnem je pa dolžnost vsakogar, da eventualne poškodbe vodovodnih cevi na ulicah takoj naznani ravnateljstvu mestnega vodovoda v Frančiškanski ulici št. 8-1. Neuvaževanje te odločbe se bo brezobzirno kaznovalo z globo do 1.000 Din. —a Stavbno gibanje v MarTborn. Mariborski mestni svet je izdal na svoji včerajšnji seji sledeča nova gradbena in uporabna dovoljenja: Albertu Viliemu grad-bo dvoriščnega poslopja z ohlevainico; Josipu in Veri Visočnik gradbo pritlične stanovanjske hiše v Primorski ulici Juriju Jutenšniku gradbo enonadstropne hiše v Magdalenski ulici; Ivanu Siraku gradbo provizorične lesene zaprte lope v Puškinovi ulici; Ivanu Božiču gradbo podstrešnih sob na Tržaški cesti 82; Francu We3erit» preureditev pritličnih prostorov v Gosposki ulici 50; Josipu Prašelju gradbo podstrešnih sob na Koroški vesti 63; Francu Korba oradbo en<>nadstropne stanovanjske vile v Vrb a novi ulici 67; Valentinu Potočniku gradbo enonadstropne stanovanjske •hiše v Koroščevi n!ici; Henriki Pelcl grad-ba kopalnice in predelava verande v hiši ob brodu št. 23 ter Avgustu Danku uporabno dovoljenje za pritlično stanovanjsko hišo v Parmovi ulici št. 3. a— Javno čistilno kopališče t Mariboru. Mestna občima ima svoiie lastno čistilno koipaiišče v Kopališki iriiici, ki pa je za mariborske razmera ipremailhino. Občinski svet je že ponovno ras-3»rajvJij«l o preonredjitvi te®a kopališča, prišel je pa konono do zaključka, da bd bilo nmestnei« zadostiti marIboirskim potrebam po javnem či-srtiJmem kopaKSu na ta nadim, da se pcškljmči zdravstvenimi napravam, ki jih namerava napraviti Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Mariboru, tudi moderno nrejeno javno koipald-šče. Tozadevni razgovori so ugodno pcte n.Vfln ce«* 2S Dnn ra kvadraitrr meter. Prt TO^e^aivi načrtov se ie pa da oe kaže sedanjega mestnega kopališča podreti. ker H s ■tcsfccra 1 k> pot mSDooa D5j» ne bilo n»o®ače oredatf taJoesa javnega Sfetiinega kopa-fšča, it ba potrebe mesta povsem krilo. Rada tega se fe prišJo do soglasnega zaMjuička, da je eajumestneje, da Ofarožm nrad saim zeradi za 6 n»2ijonov Din svojo palačo in y njej uredi trac®e Stsfr35° ' _ * 1 - ° Vrsta Padavine 4 2 Dei r mm do 7. ure 5-0 Gospodarstvo Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 29.2 C, najnižja 15.2 C. Solnce vzhaja ob 4.53, zahaja ob 19.15, luna vzhaja ob 9.51, zahaja ob 21.37. Dunajska vremenska napoved za petek: Ne več tako toplo vreme, precej oblačno, na. nekaterih krajih nevihte. Vprašanje uvedbe mednarodne valute V zvezi z nameravano ustanovitvijo reparacijske banke za mednarodno plačilo, ki je predvidena v Youngovem reparacijskem načrtu, so se v zadnjem času pravili resni predlogi za uvedbo mednarodne zlate -'plute. Iz Buenos Airesa poročajo, da je tamo-šnja Lisa Društva narodov predložila haaški reparacijski konferenci vtemeljen predlog, po katerem naj bi bodoča reparacijska banka uvedla novo mednarodno zlato valuto, kar bi znatno olajšalo poslovam nove banke in bi ob snem p-ipomoglo, ia se p-ivp-a-ševanje po zlatu v monetarne 5vrhe ki. kakor znano, presega produkcijo zlata, skrči. Istočasno pa ie ravnatelj londonske Midland - Bank I. F. Darling predložil evropski javnosti podoben načrt, ki j; vzbudil veliko pozornost. Ta načrt je vseskozi premišljen in zasluži, da ga vse evropske države dobro orouči'0 DarFn? je mnetja. da mora Evropa cim rrei dobiti enotno mednarodno valuto, če hoče obdržati svojo samostojnost in se rešiti odvisnosti od dolarja in s tem od nenormalnih ameriških produkcijskih pogojev. Proučevanje Younsovesa reparaciiske-ga načrta v zvezi z nezdravimi valutnimi razmerami v Evrooi sa je dovedlo do sr.o-zninia. da ie treba zvezo med evropskimi valutnimi sistemi in dolarjem čim prej prelomiti. ^ Države, odnosno njihove novcanicne banke. ki bi pristopile k novemu valutnemu sistemu, bi deponirale pri v ta namen ustanovljeni mednarodni banki del svojega zlatega zaklada, na podlagi katerega bi jim banka nriznala dobroimetje v edinicah mednarodne valute. P r eni s tega dohroimet-jn iz računa ene novčanične banke na račun dnio-e. bi bil torej enak prenosu zlata iz ene države v drugo. S tem bi se znatno olaišala in avtomatizirala izravnava mednarodnih plačil, ki je zlasti v zadniem času povzročila obspzno gibanje zlata med posameznimi državami. Odpadlo bi torei vsako pošilianie zlata iz ene države v drugo. Enota te mednarodne valute ne bi bila odvisna od nobenega obstoieeega valutnega sistema ter bi bila za prizadete države pod-la«a za merilo vrednosti. Ta mednarodna b*nka bi iTdijala tu<1i mednarodne valutne bone v določenem r«z-meriu z deponiranim z^tom. Ti valutni boni bi ornega!' avtomatično gibanje kredita v teh diJ-vah. Ide?a o uvedbi mednarodne valute seveda ni nova. Le predlo?'" za uresničenje te ideie so v zvezi s proučevaniem težavnega problema mednarodnih renaracijskih plačil nosi ali konkretnejši. V glavnem pa je Dar-lincov predlog unor^en proti vsemočnemu dolarju. Dane« drrio evronske novčanične banke nri newvr>rgkih bankah dobroimetia. ki sredo v miFione dolariev. Denar, ki si era Evropa za d rase obresti izpoeoiuie v Ameriki, nalasajo torei evropske novčanične banke zonet v Ameriki za neznatne obresti. Po uvedbi m°dnarrdne valute bi to odpadlo in bi naložbe Dri mednarodni banki stopile mesto sedanjih naložb v Ameriki. Ta ogromni kaoital bi torej dejansko pritekel v Evropo, kar bi že mnogo pripomoglo k osamosvojitvi Evrope. F»zsfava modeme trgovine in pivovarsko - si barska razstava v Brnu. Prestolnica zslene Moravske je tudi letes stopila pred široko javnost z ogromno razstavo, ki je bila otvorjena v soboto, 3. t m. na vsem obsežnem prostoru lanske jubilejne razstave. . Moderna trgovina nas seznanja z bistvom modernih trgovskih prostorov, pisarn, reklam itd. Plastično nazorna je statistika češkoslovaške notranje in zunanje _ trgovine, njen izvoz in uvoz. Teoriia 6e meša tu naj-barmoničneje s prakso. Pivovarsko - sladar-ska razstava, na kateri sta udeleženi tudi dve veliki monakovski pivovarni (Stein-ecker in Goggl), zavzema preko 3000 kv. m. izložbenega prostora. Veliko zanimanja vzbujajo ogromne moderne naprave za sušenje hmelja in za varenje piva. Seveda ne man-ka tu tudi teoretičnega, kemično - tehnološkega pouka. Velik del razstave je namenjen oddelku »Modeme žene«. Tu se seznani obiskovalec z vso moderno vzgojo današnje žene, kakor tudi e plodovi te vzgoje. Zanimiva dela razstavljajo razne strokovne in gospodarske ženske šole. Obiskovalcem razstave moderne trgovine v Brnu v Češkoslovaški je naše prometno ministrstvo dovolilo po vseh jugoslovenskih železnicah 25% popust in to od 11. do 30. avgusta. Jadranska plovidba d. d. Sušak je pa znižala vožnjo iz razreda na razred, prav tako Dubrovačka parobrodska plovidba A. D. Dubrovnik. Razstava je prirejena v obsegu, kakor je bila lanska jubilejna in je po svojih razstavljenih predmetih izredno poučna in zanimiva. Odprta je do 15. septembra. Interesente opozarjamo, da se dobe legitimacije za to razstavo, na podlagi katerih imajo posetniki 33 % popusta na češkoslovaških železnicah, v pisarni konzulata Češkoslovaške republike v Ljubljani. Poset razstave zlasti priporočamo trgovskim in gospodarskim krogom. = Znatnejše spremembe t stanju Narodne banke. Kakor smo že pred dnevi poročali, so se devizne rezerve Narodne banke v zadnji četrtini julija znatno povečale. Iz pravkar objavljenega izkaza od 31. julija je razvidno, da se je kovinska podlaga povečala za 41.1 milijona Din, saldo raznih računov, kjer so vknjižene tečajne diference deviz, pa za 171.8 milijona Din. Iz poviška kovinske podlage in salda raznih računov je torej razvidno, da je Narodna banka v zadniem tednu julija prevzela Ba 213 milijonov deviz, tako da so znašale koncem pret. meseca devizne rezerve že preko 900 milijonov Din. Zaradi prevzema teh deviz in ker so 6e istočasno dvignila posojila za 37 miliionov Din, medtem ko so obveznosti ostale skoro nespremenjene, se je obtok bankovcev od izredno nizkega zadnjega sta-nia dvignil z« preko četrt milijarde na 5299 miliionov Din. Stanje od 31. julija je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepa-ji'i razlike napram stanju od 22. julija): akfva: kovinska podlaga 371.8 (+ 41*1), saMo raznih računov 702.5 (+ 171.8), po-eniila na menice 1295.5 (+ 35.1), lombard 2532 (+ 1.7); pariva: obtok bankovcev 5299 0 (+ 254 61, žirovne obveznosti napram državi 152.S (— 120.9), ostale žirov- ne obveznosti 652.0 (— 30.6), razne obveznosti 367-8 (+ 146.8). = Za ureditev naših luk. V Splitu ee je te dni vršila konferenca strokovnjakov, na kateri se je razpravljalo o podaljšanju železniškega tira v splitski luki do novozgrajenega in razširjenega lukobrana. Na ta način bi se povečala kapaciteta luke. Tudi na Sušaku se je te dni mudila komisija prometnega ministrstva, ki je med drugim proučevala vprašanje razširjena luke na Mar-tinščici ter dodelitev zemljišč za svobodna carinska skladišča. = Prodaja živinske soli. Monopolsko skladišče soli v Ljubljani ima v zalogi živinsko sol za Ljubljano in liubliansko okolico po ceni 1.40 Din za kg (vreča po 50 kg stane 12 Din). Živinsko sol so opravičeni prodajati vsi trgovci, ki imajo dovoljenje za prodajo soli. Neposredno konzumentom se sol v skladišču ne prodaja. V drugih krajih Slovenije dobe maloorodajalci živinsko sol pri svojih veleprodajah. Veleprodaialci so dolžni imeti živinsko sol vedno v zalogi. — Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah je objavljen v »Uradnem listu« od 8. t. m. = Slabi izgledi za najetje posojil v Ameriki Že nekaj mesecev vlada na denamom trgu v Zedinjenih državah precejšnja napetost, ki od časa do časa nekoliko popusti, potem pa se zopet poostri. Pri taki konsti-tuciji denarnega trga. ki kaže neugodne posledice tudi na kapitalskem trgu. so seveda izgledi za najetje posojil v Zedinjenih državah zelo slabi. Po pravkar objavlienem poročilu državnega trgovinskega urada so znašale emisije v 7edinienih državah v dru-sem polletju le 212 miliionov dolarjev (v prvem polletju 274). Od teh emisij pa je odpadla kom a i neznatna vsota od 7.2 milijona dolarjev na Evropo. = Prodaja starega železa. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju razpisuje prodajo 10.000 kg starega žele/a. ki se bo vršila potom ofertalne licitacije 5. septembra. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Oddaja zakupa kolodvorske restavracije Ljubliana glavni kolodvor se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. t m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) = Razvoj industrije umetne svile. Navzlic ponovnim krizam zadnjih let se industrija umetne svile z naglico dalje razvija. Po pravkar sestavljeni statistiki se je svetovna produkcija umetne svile v preteklem letu ponovno dvisnila od 266.9 milijona funtov (1927) na 347.4 milijona funtov (1928), dočim je 1. 1922. znašala šele 79-7 milijona funtov. Po višini produkcije so na prvem mestu Zedinjene države, ki so lani produ-cirale 96.7 milijona funtov umetne svile (1. 1927. 75.1 milijona funtov), potem sledijo: Velika Britaniia 520 (38.8), Italija 45.0 (36.0), Nemčija 41.0 (31.0), Francija 30.0 (21.0), Nizozemska 16 5 (16.5), Belgija 15.0 (13.5), Švica 12.0 (10 3), Japonska 12.0 (8.0), Poljska 7.5 (4.01, Avstrija 4.5 (35), Češkoslovaška 3.5 (3.5), Kanada 3.7 (2.6) in Španija 2.5 (1.0). V vrsto držav, ki proizvajajo umetno svilo, bo v kratkem stopila tudi naša država, čim bo z angleškim kapitalom zgrajena tvornica v Tesliču v Bosni. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 5700 kg železne pločevine trgovske kvalitete; gradbeni oddelek pa do 13. t. m. ponudbe za dobavo aparata za preizkušnjo strelovodov, 1 prenosnega telefonskega merilnega mostička s pripravami ter 200 komadov čaš za Callaud-elemente po skici, ki je v pisarni Zbornice za TOI na vpogled. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 1209 komadov hrastovih pragov in 7C0 kg vijakov za jamske tračnice. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 16. t m. ponudbe =rlede dobave 123 m3 jamskega lesa in do 19. t. m. glede dobave 1 rezkalnega stroja z aparatom za delenje in 1 stružnice z vodilnim in povlačnim vretenom. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. = Dobave. Vršile se bodo naslednje »fer-talne licitacije: 14. t. m. pri glavnem -ani-tetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 3000 komadov nosil-nic za ranjence: 17. t. m. glede dobave 1500 komadov blazin in 3000 komadov slamnic; 22. t. m. glede dobave 5000 komadov rjuh; 24. t. m. glede dobave 100 komadov umivalnikov, 2000 komadov aluminijeve posode, 50 komadov strojev za mletje mesa in 50 komadov formalinskih aparatov; 26. t m. glede dobave 500 komadov umivalnikov, 500 komadov posodic za milo, 1000 komadov pljuvalnikov in 100 komadov čajnikov; 29. t. m. glede dobave 450 komadov emaj-liranih loncev, 3T0 komadov loncev za prenašanje jedi in 300 komadov druge posode. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču.) = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 17. t. m. pri direkciji drž. žavnih železnic v Sarajevu glede dobave barv in čopičev; 19. t. m. glede dobave raznega telegrafsko - telefonskega materijala; 21. t. m. glede dobave 300 komadov kožuhov; 25. t. m. glede dobave lesa; 26. t m. glede dobave oglja; 29. L m. pa glede dobave pločevine; 16. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobive materijala za vzdrževanje sigurnostnih naprav; 22. t. m. glede dobave 507 kratkih in 204 dolgih kožuhov ter glede dobave telegrafsko - telefonskega materijala; 23. t. m. glede dobave 4000 kg modre galice; 24. t. m. glede dobave 32.000 komadov metelj: 20. t. m. glede dobave stenja, gorilcev, stekla za svetilike, svetiljk itd.; 27- t. m. pa glede dobave 2000 komadov smolnatih bakelj; 17-t. m. pri direkciji pomorskega prometa v Splitu glede dobave raznega pisarniškega materijala (razni papir, kuverte, svinčniki, risalni žebljički, črnilo, tuš, barve, peresa, držala, gobice, vrvice, terpentinovo olje, urarsko olje, pravokotni trikotniki itd.) 14. t. m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe ofertalna licitacija glede dobave 1400 plošč pocinkane pločevine; 16. t m. glede dobave usnjenih torb, pasov, spojnic in šotorov; 26. t. m. pa glede dobave raznih galvanskih elementov. Borze 8. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil daDes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Prago, Berlin in Curih. Deviza na Newyork se je ponovno okrepila na 56 87. Potrebo v devizi na Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes spričo intervencije Poštne hranilnice za malenkost okrepila. Za To je pravi zavoj priznanih ASPIRIN*- TABLET izrednih blažilk bolečin. Zahtevajte samo orfgi-nalnl zavoj"80«, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 4C0 do 402.5; koruza: bašlia, zdrava, rešetana, plač- 30 dni, mlevska tarifa po 26fl — 262.5, navadna tarifa po 267-5 — 270; ječmen: baški ozimni po 270 — 275: oves: baški, navadna tarifa po 266 — 275. -f Novosadska blagovna boraa (8. t. m.) Tendenca živahnejša. Promet: 37 vagonov pšenice, 10 vagonov koruze, 2 vagona ovsa. 2 vagona ječmena, 6 vagonov moke in 3 vagone otrobov. Pšeuica: baška in sremska 205 — 207-5; potiska 215 — 220. Ječmen: baški 160 — 165. Oves: baški in srem-ski 1® — 190; banaški 180 _ 185. Koru-»a: baška in sremska 205 — 210; banaška 202.5 — 207-5. Moka: baška »0g7< 220 — 225: >8« 140 — 145. Otrobi: baški in banaški 120 — 125 -f Dunajska borza za kmetijske proirvode (7. t. m.) V skladu z inozemskimi notacijami je bila tendenca na dunajski borzi mirna. Na ameriških terminskih borzah je ! namreč navzlic poslabšanju žetvenih izgledov cena pšenici popustila, kar je pripisati stremljenju špekulacije, da realizira dobičke. Ponudba na dunajski borzi je bila znatnejša. Nova jugoslovenska pšenica se nudi za avgust po 1.50, za september pa po 1.51 — 1.52 Kč ex slep Dunaj. Tudi ponudba ▼ podunavski koruzi je bila znatnejša, ker so se poboljšali izgledi za letošnjo letino v zvezi z izdatnejšimi padavinami. Umetno sušena koruza se nudi za oktober - november po 1.27 — 1-28 Kč, za mair-april pa navadna koruza po 1.20 ex šlep Dunaj. Uradni tečaji so bili deloma znižani. Vključno prometni davek in carina aotirajo: pšenica: domača 34 — 35. madžarska potiska 38 — 89: H: marchfeldska 29 - 2.H50, madžarska 27 50 _ 28: koruza: podunavska 82.50 — 33, laplatska 33.50 — Moka <0c I v trgovini na debelo: domača dl — 62, madžarska 59 — 60.50, jugoslovenska 57-59. Iz življenja in. sveta ' ■' ^i^^^^pa^^g^t^vafiH*«^^ K največji točasni športni prireditvi Ni pariškem le+aSščo Oriyjn so se vršile obsežne priprave za veEki mednarodni krožni polet preko Evrope, U se ie otvoril 7. t m- Vse motorje hi njih voditelje so strogo preiskali hi preizkusili, prodno so Jtm dovolili udeležiti se te tekme. Slika nam kaže potoemje enega izmed aparatov, ki so ga pripustili k tekmi. Čudna reklama V nekem ameriškem medicinskem listu je predlagal odličen zdravnik, naj bi zdravniki vtetovirali začetne črke svojih imen na kožo pacijentom, ki bi jih operirali. Kajti če imajo umetniki pravico podpisati se na svoje delo, te« daj bi morali imeti to pravico tudi zdravniki. Neki drugi zdravnik je razglasil, da plača polovico vseh pogrebnih stro« Ikov, če mu kakšen pacijent med zdravljenjem umre. Še bolje je znal navajati vodo na svoj mlin neki trgovec v oddaljenem mestecu Divjega zapada. Stopil je na poštni urad in zahteval vso razpolož« ljivo zalogo poštnih znamk. Poštar mu jih ni dal rad, saj bi potem sam ostal brez njih. Končno mu jih je — seveda proti plačilu — izročil. Menil je, da ima onravek z norcem. Toda trgovec je dobro vedel, kaj dela. Še isti dan je blestel v izložbi njegove trgovine napis, da se dobe poštne znamke v mestu samo pri njem. Trajalo je več nego teden dni, da so dobili na pošti novo zalogo — v tem času se je bilo vse mesto dodobra seznanilo s trgovi« no premetenega trgovca. Pred nekoliko leti je izšel v nekem »rižanskem dnevniku sledeči oglas: Čemu bi še dalje živeli v tej dolini solz, ko vas naša tvrdka (sledi ime) pokop* lje uprav razkošno že za borih 40 do« larjev?! Še bolj čudno pot do trgovskega uspeha si je izbral pred vojno neki fa« brikant šivalnih strojev. Podkupil je ravnatelja nekega opernega gledališča, da je stopil pred začetkom Gounodo« vega »Fausta« pred zastor in naznanil občinstvu, da se bo Margareta nocoj namesto zastarelega kolovrata posluži« la najmodernejšega šivalnega stroja te in te tvrdke. Tako se je tudi zgodilo. In ko je pevka odpela znamenito ari« jo, je vzkliknila: »Ta šivalni stroj je res nedosežen in stane samo 60 do« larjev«. Takšna reklama v Evropi se« veda ne bi bila mogoča, o Američanih pa vemo, da se ne ženirajo agitirati za svoie izdelke celo v nagrobnih spo« menikih. Zadnja želja umirajoče Nam precej tuj način reklame si je izbralo tudi uredništvo nekega družinskega lista, da opozori javnost nase. Poslalo je raznim dnevnikom notico z gorenj im naslovom in slede« če vsebine: Uredništvo družinskega lista tega in tega je prejelo naslednje pismo: »Spo« ULra c&ništvo finančnih straž si nabavi sedaj lahko prav ugodno kroje iz originalnega angleškega kamgar-aa. Kompletni kroj samo Din 1100.—, blago meter Din 240. —-pri tvrdki 2 DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA ! štovano uredništvo! Kakor veste sem že dolgo naročnica Vašega lista in sem sledila Vašemu novemu romanu z ra* i itočim zanimanjem. Žal, da me je na« padla neozdravljiva bolezen in da mi ne bo dano čakati do objave zadnjega j nadaljevanja, kajti moji dnevi so šte« j ti. In vendar se ne bi hotela ločiti od [ tega sveta, ne da bi prej vedela o uso« 1 di junakov v tem skrajno napetem , umotvoru. Prosim Vas torej iz srca, da bi mi poslali krtačne odtise na« i daljnjih nadaljevanj ali pa prepis ro» i kopisa za čisto kratek čas. Do smrti j Vam bom hvaležna, če uslišite prošnjo Vaše vdane Natalije N.« Sir Robert Baden - Poweii, oče skavtizma, ie bil oh priliki velikega skavt-skega zborovanja v Arrovve-Partai pri Blrkeo-headu. kj se ga je udeležilo več nego SO.OOO mladih ljudi ln mnogo odličnih osebnosti od vseh strani sveta, povišan v barontski stan. Bombe je izvršil samomor Kakor poročajo iz Berlina, so našli ob obrežju Bico\vskega jezera v bliži* ni nemške prestolice truplo sodnika in ravnatelja dežel, sodišča dr. Maxa Bombe j a, ki je pred dnevi na tako ču» den način izginil. (Gl. včerajšnje »Ju« tro«.) Poleg trupla so našli samokres in pismo, v katerem sporoča, da hoče na svoj rojstni dan izvršiti samomor. Drugo pismo je bilo zaprto in so ga oddali uradni osebi, na katero je bilo naslovljeno. Doslej še ni znano, čemu je Bombe iskal smrti. Samomor velja le visoko nad zemljo V neki tovarni berlinskega vzhoda je izvršil neki delavec nenavaden sa« momor. Zvečer je splezal na vrh 90 m visokega dimnika in se tam obesil. Le z velikim naporom so spravili njegovo truplo na tla. Krišnamurti ne mara organizacij Indijec Krišnamurti, ki ga ie teozo« finja Annie Besantova proglasila za novega preroka in Mesijo, je razpustil društvo »Vzhodna zvezda«, ki je pro« pagiralo njegove nauke. Izjavil je, da resnice ni mogoče organizirati. Vsaka organizacija duševnosti ustvarja samo ovire okoli resnice. Samo nekateri raz« umejo resnico in ti ne potrebujejo organizacije. Red »Vzhodne zvezde« se je 18 let pripravljal na njegov pri« hod in vendar niso njegovi člani ver« jeli resnici. Resnica bi bila seveda v prvi vrsti ta da je Alah bog in Krišnamurti nje« gov prerok in še več — božanstvo za« se. V naših skeptičnih časih pa so ce« lo najbolj zagrizeni teozofi upraviče« ni o takšnih resnicah podvomiti. Edwin Wilson, glavni tajnik ameriškega poslaništva ▼ Partza, Je bil določen, da fungira kot oflcftozni ameriški opazovalec na reparacijski koniereoal v Haagu. Koliko je framazonov Italijanski listi navajajo, baje po za« nesljivih informacijah, število frama« zonov po posameznih državah. Frama* zonov je na vsem svetu 3,060.112. Raz« deljeni so na 26.789 »delavnic«. Največ framazonov je v Zedinjenih državah, to je 2,752.200, v Angliji jih je 312 ti« soč, v Nemčiji 80 tisoč, v Franciji 50 tisoč, na Švedskem 25 tisoč, na Ho« landskem 8164, v Španiji 4700, na Por« tugalskem 3000, v Turčiji 2600, v Av« striji okoli tisoč, v Grčiji 1200, v Bol« gariji 1100, v Jugoslaviji ?. V Italiji hoče vlada framazonstvo zatreti Fra* mazonov je v Italiji okoli 25 tisoč. Pasja železnica na Aljaski Najzanimivejšo železnico imajo na Aljaski, ki vozi iz Nome čez polotok Seward v daljavi 80 milj. Vlak vlečejo psi. Železnica je bila dograjena leta 1906. za zlatokopno službo. Parni pogon se ni izplačal, zato so prišli na misel, da porabijo za vlečenje vozov močne in trdne pse, katerih imajo v izobilicL Pasja zaprega, večja ali manjša po ob« ložitvi vozov, preteče po tej progi dnevno 40 do 50 milj. Proga je aktiv« na. Dnevno vozijo po trije vlaki 3500 let stara železna industrija V arheologičnem oddelku Britanske družbe v Pretoriji (Južna Afrika) se je vršil razgovor o nekaterih razkrit« jih v jugovzhodni Afriki, ki pričajo o obstoju visoko razvite kulture v pred« zgodovinskih časih. Nemški učenjak Frobenius je dokazal, da je cvetela že« lezna industrija v notranjosti Afrike 3500 let pred krščansko dobo, to je 2500 let prej, nego je bila poraba že« leza znana v Evropi. Edisonov katekizem Poročali smo že o neštevilnih prijavah na Edisonovo ponudbo in o 49 mladeničih, ki jih je izbral, da določi svojega »duševnega naslednikaIzpit je moral imeti nepričakovan zaključek! Edison še vedno ni objavil irrena zmagovalca ter je novinarjem priznal, da je res težko izbrati najbolj nadarjenega kandidata na temelju predloženih pismenih odgovorov. Za sedaj je dovolil objaviti onih 54 vprašanj, ki so tvorila vsebino izpita. Temelj so jim poglavja iz fizike, matematike, kemije, književnosti, zgodovine, glasbe in dr. Zadnji odstavek tvorijo praktična vprašanja, katera priobčujejo dnevniki pod naslovom »Edisonov katekizem«. Poizkusite na njih svojo genijalnost! 1.) Ali ste v stanja uspeha na ljubo žrtvovati ljubezen, neoporečnost, časti-hiepnost ali družabno stališče? 2.) Predočite si lastno življenje po 30 letih in opišite svoj edlavnik v starosti 50 let! 3.) Kako bi vi izdali milijon dolarjev? 4.) Kaj bi počeli, če bi vam po krivici podtikali sleparstvo? 5.) Ce bi vas vrglo morje popolnoma samega in brez vsakega orožja na tropski otok, kaj bi storili, da premostite 30 m daleč in 6 m visoko na tleh ležečo, tri tone težko skalo. 6.) Kdo je spisal »Otok zakladov«? 7.) Kdo je Jenny Lmde? 8.) Kateri fizijološki pojav omogoča uspehe kinematografa? 9.) V katerih slučajih sme Človek lagati? _ Pacifistični muzej Na Dunaju so ustanovili družbo, ki namerava zgraditi pacifistični muzej. Pobudo za to so dala razna dobrodel« na društva in socijolog Goldscheid. Kje bo stal ta muzej in kdaj ga otvo* rijo, še ni znano, pač pa priredijo usta« Raymond Poincare, bivši francoski ministrski predsednik, kj ie odlo žil to funkcijo rad! bolezni, se le umm'uI podati na operacijo v neko pariško kliniko. Kakor so poročali, Je prebil to operacijo izvrstno. Na sftkfc Sloviti državnik pred vhodom v kliniko. ^ Vsaka elegantna žena, ki neguje svojo lepoto, mora % uporabljati TAKY, lepa filmska zvezda D oris Kenyo«. ^ »Ni boijšega sredstva za odstranitev ^ odvisnih dlak m madežev na rokah, nogah ^ in vratu. Briitje povzroča rdečico in čroe pikice. Razlščoa ositaJa sredstva za od-^ stranilev dlak neprijetno diše in zada jejo ^ posla, kadar jih uporabljamo. Taiky pri-jetno diši io se more izkoristiti do zadnje Vg, mrvice^c Ko Taky prileze i® trabe, mg*eda baker ^ krema. V petih nriimtaJi odpra/v^ vse od» višne dllake in madeže. Taky je torec bres onih neprijetnosti običajnih sredstev za odpravo dlak. Takizirajte se, pa boste ^ odoiševljerai! ^ Opazika: Taky se pnMSata povsod. Vsaka . tmfoa mora imeti mak jamstva. Glavni zastopnik za Jugoslavijo* Henrik ^ H. Nemnaon, Zagreb, Boškovdčeva tri. 42. ^ Prednosti Taky-ja fc. v letu 1929: Drven vonj — nagel učinek —• se ne suša v tubi novitelji že v kratkem razne propa* gandne pacifistične razstave, med ka» terimi se bo imenovala prva n. pt »Kakšna se je dozdevala vojna moj* stru slikarju Goyi«, druga »Žene in otroci v svetovni vojni« itd. Podjetna ženska Bruseljska policija je aretirala neko Adrienneo Guvot, ki se bo morala za* govarjati radi bigamije. Aretiranka je nenavadno lepa blondinka in to ji jc menda najbolj pomagalo, da se je v zadnjih letih zaročila samo 652 krat, poročila pa 50 krat. Ali se lahko še kakšna ženska postavi s takšnim re« kordom? _ Vsak po svojem okusu Nos je Japoncem tisti del obraza, ki mu posvečajo največ zanimanja. Po japonskem okusu zavisi lepota obraza samo od tega, če je nos velik ali maj* hen. In sicer so na večje dimenzije razviti nosovi vedno lepi Ženska s takšnim nosom velja za lepotico. Ven* dar je dolgih nosov na Japonskem bolj malo in zato so njih imetnice nanje zelo ponosne. Kanada je prenapolnjena Železniška dmžba CanadiaruPacifio je sklenila, da ne bo nabirala novih priseljencev, ker je tamošnjih polje* delskih delavcev toliko, da jih ne bo mogoče vse zaposliti za časa letošnje žetve. Novo delavstvo bi torej samo povečalo število nezaposlenih x tej stroki ■^rosžm, oforijte tue.« Griša: Zlatnik Na lanjskem velesejmu sem ga ku« pil. Ne ugovarjajte, češ: »Z zlatnikom si kupil, a zlatnika nisi kupil.« Ampak bom že imel jaz prav. Pri tistem pa« viljonu, kjer se je gnetlo največ ljudi, (kljub temu, da je bila silna vročina) sem ga kupil od debelušastega, kriča« vega Milanca, ki mi je nametal za dvajset dinarjev deset zlatih stvaric: uhane, verižico, broško, dva prstana, lanec za ključe in ne vem, kaj še vse. Zato se je pa vse drlo in trlo okoli njega. Pomislite: za dvajset dinarjev deset zlatih predmetov! Kot dober gospodar sem zlato blago skrbno shranil; radi sigurnosti na dnu svoje košare. Čez leto dni pa. ko sem brskal po bisagi, se mi nenadoma za« leskeče pred očmi pozabljena zlata ve« rižica s privešenim zlatnikom. Baš čez leto dni. A zlatnikov se človek razve« seli makar po petdesetih letih. Spom« nite se le tistih zlatoliubov, ki so ko« pali nedavno skriti zaklad pri Sv. Ur« hu pri Trbovljah. O polnoči, ob svitu zvezd. Kakor ste čitali niso našli ni« česar. Ampak zlati zaklad čaka še v zemlji na podjetne roke. Drugi bodo prišli in bodo našli. — Z drhtečo roko sem potegnil blistavo verižico z zlat* nikom iz kupa šare na dnu košare. Srečno naključje: poleg mene se sme* je lepa kupovalka, a v moji roki ce« kin. Hipoma mi šine v glavo lepa mi« sel: odkrhnil sem zlatnik od verižice in mu izgladil ogrebino. Kako lepo se leskeče v moji Planil Kakor zlati zob v ustih radovednice. Na spodnji stra^ ni ima glavo angleškega kralja, na obratni sliko sv. Jurija na konju. Pra« vi angleški half«sovereign. »Danes imam srečo. Privoščim si iz« redno zabavo.« »Obilo uspeha,« je šinilo sladko mi« mo mojih ušes in ostal sem sam s ce« kinom v roki. Namenoma sem zakotalil zlatnik po tleh, ki se je vabljivo zalesketal v solncu: poberi me. Sedel sem-na stol in uprl oči v na« stavljeno vabo. Mimo mene drvijo ljudje. Resne, nreudarne gospodinie z nakupovalni« mi vrečicami in polnimi (ali suhimi) novčarkami. Brhke kuharice z veliko« noteznimi načrti v švigaiočih očeh. Kričavi razposajeni šolarii. B^de, za« mišlienp gospodične. Gobezdavi po« stopači. Strogi, brezizrazni uradniki in trgovci. Vse drvi in se vali mimo me« ne naprej, na vse strani, a moj zlatnik se smehlja neopažen v solncu: poberi me. Že sem pričel obupavati nad zasno« vanim načrtom. Kar se nekdo sklone v moji bližini. Hitro pobere in stisne v roki. Moj glas ga prestreže: »Kaj ste našli, gospod?« — O nič... Ne vem ... Nekaj svet« lega... »Pa da ni bil moj zlatnik? Že vse jutro ga pogrešam. Moral se mi je iz« muzniti iz žepa. Angleški cekin.« Najditelju zatrepeče roka. Sreča na njegovem obrazu se zruši v razvaline. Boječe pogleda v dlan in zine: »Saj bo m^nda res. Ali meni gre naj denina. Koliko mi daste?« Nisem se mogel vzdržati smeha. »Lahko ga obdržite. Taka pločevi« na ni vredna počenega groša.« Najditelju se nakremži obraz. Pre« meri me obupno od nog do glave, po« gleda še enkrat cekin v roki in ga za« rMa na tla. Pobriše io urnih krač ne vedoč, ali bi se smejal ali jezil. Cekin se prikupljivo nasmchlja: po« beri me. Mlida gospa se gracijozno pripog« ne. Obraz se ii zasveti od veselja. Ali kratka je njena sreča. ' »Oprostite, milostiva. Ali ni bil ce« kin?« »O seveda. Kako dolgo ga že nisem videla. Med vojno sem jih spravljala v žametno škatlico. Bilo jih je skoro do vrha. Potem so pa prišli klavrni časi. Moj mož je bil prestavljen v južno Srbijo in moja šatulja se je polagoma izpraznila. Še nikoli nisem ničesar na« šla, a danes leži naenkrat cekin pred menoj.« Zasmilila se mi je. »Zelo žal mi je, milostiva. Pravkar se je prijokala mimo gospa in mi z ihte« čim glasom pripovedovala, da je nje« na edinka izgubila cekin, ki ga je do« bila za vezilo od strica na Škotskem. Rotila me je, naj ji pomagam poiska« ti izgubljeni denar. V velikih stiskah mora biti, da je poslala hčerko v ban* ko menjat spominski dar.« Najditeljici je zaigralo lice od so« čut j a. »Zelo sem srečna, da ji morem po« magati. Vedno sem imela usmiljeno srce do ubožcev. Kako težko živimo v današnjih razmerah. Tu imate zlat« nik.« »Poljubljam roko milostiva.« Gospa je odbrzela čez most. Sedel sem nazaj na stol. Zasnovana igra mi je izborno uspevala. Vendar mi je bi« lo nekam čudno pri srcu, ko sem spu« stil cekin ponovno na tla. V meni se ' je oglasil glas vesti: »Ali ni greh, gre* niti srečnim najditeljem trenutke reci« ke blaženosti?« Gospejina opazka o ubožcih me je neprijetno zbodla v dušo. Ali otresel sem se brzo te misli« češ, zdaj ni časa za moralizovanje. Cekin vabi: poberi me. Sključena starka pridrsa mimo. Oči ima uprte v zemljo, kamor bodo kma* lu položili njene suhe, utrujene kosti V koščeni obraz je vtisnjena odpoved in vdanost. Hotela se je pripogniti in pobrati nastavljeno zlato. Tega nisem mogel dopustiti Prehitel sem jo z vzklikom: »Pustite, mamica. Navaden »pleh« je.« Ali starka je že stiskala cekin v drh* teči roki. »Kaj še. Pravi cekin je. Prav tak je, kakršne smo imeli pred svetovno voj* no. Dvajset kron je bil tedaj vreden. O saj mi ga ne prevzamete. Jaz sem ga prva zagledala in pobrala. Moj je.« Nisem ji hotel kratiti veselja. Mol* če sem sedel in gledal za ženico, ki je pospešila drsajoče stopinje proti do* mu. Mora mi je legla na dušo: ali ni* sem storil greha, zvabivši nič hudega sluteče ljudi v preračunjeno past? Bog i ve, kakašno žalost sem prizadel siro* 1 mašni ženski, ki bo osramočena iti Boj tuberkulozi V naši državi je nad 250.000 bolnikov in letno nad 80.000 smrtmh žrtev jetike — V Sloveniji trpi nad 20.000 oseb na pljučnih boleznih Slabe stanovanjske razmere, težak tmotni položaj, vedno bolj se razširjajoča Industrija, alkoholizem in pomanjkanje higi-hijenske izobrazbe povzročajo vedno večje Širjenje tuberkuloze. Tuberkuloza postaja splošna ljudska bolezen, ki vsako leto uniči na tisoče človeških življenj. Jetika vedno bolj razjeda zdravje naroda, širi se pred vsem med industrijskim delavstvom, ki živi v težkih socijalnih in neugodnih higijen-skih razmerah ter nima sredstev, da bi se ščitilo proti okužitvL Jetika je nalezljiva bolezen, ki se širi iz delavskih stanovanj na vse strani in ne prizanaša niti onim, ki žive v boljših gmotnih razmerah. Nad 250 tisoč ljudi v državi boleha stalno za jetiko, letno umre nad 80.000 prebivalcev za to boleznijo. Tudi v Sloveniji sami razmere niso boljše, nad 20.000 oseb stalno boleha na pljučnih boleznih. V vseh kulturnih državah so se združili vsi merodajni faktorji, katerih dolžnost je ščititi ljudsko zdravje, k skupni akciji za pobijanje te ljudske bolezni, ki je pod ugodnimi pogoji ne samo ozdravljiva, temveč je mogoče s primernimi odredbami uspešno omejiti njeno razširjenje. Uspehi takih smotrenih, na najširši podlagi izvedenih akcij so bili veliki. Po vseh državah, kjer se je vodil velikopotezen boj proti je-tiki, sta se združili v skupnem udejstvova-njn država s svojimi zdravstvenimi ustanovami ter privatna iniciativa potom zdravstvenih društev ln posebnih protituberku-loznih lig. Protituberkulozne lige so svoje delovanje razširile v najširše plasti ljudstva, mreža protituberkuloznega. boja se je razpletla do zadnje vasi m do vsakega posameznika. Tudi pri nas mora bol proti tuberkulozi "dobiti splošen ljudski značaj. Le takrat bo uspeh pobijanja te bolezni zasiguran, ako bo skupno z oblastmi, državo, zdravstveni- mi ustanovami, občinami sodelovala tudi najširša javnost Privatna iniciativa in volja morata postati odločilni; z moralno in materijalno pomočjo oblasti se mora izvesti vsesplošen ljudski pokret proti tej strašni bolezni. Zadnji čas je, da se po vzgledu v drugih državah tudi pri nas osnuje dobro organizirana vsenarodna protituberkulozna liga. V Mariboru posluje že dalj časa z lepimi uspehi in veliko požrtvovalnostjo protituberkulozna liga. Radi premalega zanimanja širših krogov ljudstva ter radi pomanjkanja materijelnih sredstev liga ne more dovoljno razširiti svojega delovanja. Za ustanovitev protituberkulozne lige v ljubljanski oblasti hoče dati pobudo Okrožni urad za zavarovanje delavcev. S sodelovanjem oblasti, društev, stanovskih korpora-cij, zdravstvenih zavodov ter posameznikov hoče organizirati protituberkulozno ligo, ki naj razširi svoje delovanje na vso Slovenijo. S posebnimi dopisi je pozval urad kor-poracije in društva, da sodelujejo pri ustanovitvi protituberkulozne lige. Odzvalo se je že veliko število društev in stanovskih zvez, vse one, ki se temu povabilu še niso odzvali, pa prosimo, da prijavijo uradu pripravljenost sodelovanja. Istotako pa vabi urad tudi vse posameznike, ki so pripravljeni sodelovati pri ustanovitvi protituberkulozne lige. da priglase svoj pristop. Slovenci smo gotovo sposobni in vredni, da po vzgledu drugih narodov organiziramo tako protituberkulozno ligo, ki bo z uspehom napovedala boj tej ljudski bolezni. Upamo, da se bo vsa javnost z razumevanjem in podporo pridružila tej akciji. Pričakujemo predvsem od gg. zdravnikov, da bodo podprli prizadevanje te delavske institucije, ki se ne bori le za delavske interese, temveč za splošne interese narodnega zdravja. — OUZD. (^adlo® Izvleček iz programov LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m), BERLIN (418 m), FRANKFURT (390 m), LANGENBERG (473 m), STUTTGART (360 m), BUS^VIPEŠTA (550 m), LONDON (Daventry 1533 m), RIM (441 m), STOCKHOLM (Motala 134S m).* Petek, 9. avgusta. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 18: Napoved časa, borzne vesti, reprodmoirana tfiasiba. — 13-30: Poročila še dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Gospodinjska nra. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročala. Sobota, 19. avgusta. LJUBLJANA 12JO: Reprodniciraina glasba. — 13: Napoved časa in reprodiucarama glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Delavska ura. — 20-30: Prenos programa iz Zagreba. — 22.30: Napoved faaa in poročila. ZAGREB ISjIS: Reproducirana glasba. — 19: Prenos Solnograida: Mozartova opera »Don J lian.«. — BEOGRAD 12.45: Koncert radio-kvar-teta- — 17.50: Popoldanski koncert. — 20.25: Koncert orkestra. — 31.25: Poročila. — 22-20: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Popoldanski fromceirt. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Koncert operne glasbe. — 21: Zabaven program. — 32.35: Lahka god"ba. — BRNO 16.30: Koncert b Prage. — 20: Prenos programa iz Pra^e. _ 22.25: Godba za ples. — VARŠAVA 16.30: Reprod-ucirama glasba. — 20.30: Orkestralen in ipevskS koncert. — 22.45: Godba za ipi,es. _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.45: Koncert orkestra. — 17.50: Pevski koncert. _ 10: Prenos iz Sofaograda: Mozartova opera »Don Jutam«. — Orkestrailem koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. _ 10- Gramofon. — 20: Koncert orkestra. — 22.30: Godba 7.a ples. — FRANKFURT 16.15: Koncert orkestra. — 20.15: Mešan večer. — Godba na ples. — LANGENBERG 17-35: Koncert orkestra. — 20.30: Zabaven večer. — Nočni koncert. — STUTTGART IS: Arije in dueiti. — 16.30: Popoldanski koncert. — 20,15: Program ir. Frarfcfar+a. — 20.15: Latttoa godba. — Godba k a ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. _ 17.50: Popoldanski koncert. — 20: Prenos bz Soluograda: Mozartova opera »Don Juan-c. — Ciganska godba. — LONDON 20: Orkestralen in pevski koncert. — 23.15: Godba M p!«. _ rim 17.30: Popoldanski koncert. — 31: Dramski večer in koncert solistov. — STOCKHOLM 18.30: Godba sa ples. — 31.45: Revija. — 23: Godba za ples. razočarana, sprevidela svojo zmoto? Vest mi je očitala: lagal si, varal si. Prevračal sem vest na vse strani. Po* klical sem na pomoč katekizem in dr« žavni zakonik. Ampak definicija laži in prevare se po kanonskem in zako« nikovem besedilu nista ujemali z mo« jo zadevo. Zagovornik v meni je izva« jal: »S tem da si si dovolil nedolžno burko za kratek čas, nisi imel zlobne* ga namena pripraviti ljudi v zmoto iz dobičkaželinih namenov. Obujajoč v ljudeh radost, žalost in razočaranje nisi zagrešil nikakega prestopka proti tujim interesom. Ego te absolvo.*. V moji duši pa je ležal tisti cekin dalje kot črni madež. Nepojmljivi so odtanki naših duš, premalo obsežni zakoniki, ki jih je napisala človeška roka. Družba ima na vesti vso silo pregreškov, ki jih na tem sv^tu nihče ne vidi in ne sodi, ali kljub temu so naša srca plaha in prosijo odpuščaš nja... Bele emajlirane ploščice za stensko oblogo, štedilnike 1. i d. dobavlja in polaga najcenejše KERAMIČNA ZADRUGA Ljubljana, Tesarska ulica štev. 3. Vsi na sokolsko prireditev v Grosuplje v nedeljo 11. VID. 1929. Sokol Rogaška Slatina. V nedeljo 11. t. m. nas bo obiskal celjski Sokol s svojo telovadno akademijo, na kar se opozarjajo vsi cenjeni gosti in domačini. Akademija bo v primeru lepega vremena na prostem, sicer v zdraviliški dvorani. Začetek ob 20. Vsaka posamezna točka bo po svoji lepoti in pestrosti zadovoljila vsakega gledalca. Na svidenje! Telovadna akademija celjskega Sokola na Dobrni je v sredo zvečer uspela sijajno. Pestrost in precizno izvajanje posameznih točk sta takoj v začetku navdušila prisotno publiko, ki ni štedila z aplavzom. Priznanje bodi v zadoščenje vsem bratom in sestram, ki se ne strašijo truda, da s svojim neumornim delom vršijo svoie naloge. Prihodnja akademija v Rogaški Slatini 11. t. m. bo zadnja v letošnji turneji. Upamo, da bo v posetu nadkrilila vse dosedanje. Zlet ljubljanske sokolske župe na Vičn fV> sikfopu glavne žiupne skupščine dne 24. februarja t. i. na Taboru se bo vršil II. župni zlet obeh v letu 1925 združenih Icubljamskiih so-kolsibih žuip na Viču dne 15. septembra t. !. v proslavo 204etnega obstoja tamošnu®ga Sokola. S proslavo viškega Sokola bo obenem združena tudi proslava 20-letnega obsioja »Sokolske župe Ljubljana« kot najstarejše v oeleim JSS. Do leta 14*25 sta obstojali v LjiibUjaiii drve sokolski župl in sicer »Sokolska župa Ljubljana I.« im »Ljubljanska sokolska župa.«. Prva je bila ustanovljena leta 1909. katere prvi starosta je bil brr. dr. Ripewbaoher in načelnik br. dr. Pestotnik, druga pa leta 1910 s starosto pokojnim br. dr. Tr »Merjeni in sedanjim načelnikom JSS br. dr. Murui-kom. Obe žiipi sta v vsakem pogledu vzorno delovali, kar naim pričajo neštevifoe tekme in župni zleti, ki so se vršili v območju obeh žup. To deljeno delovanje obeh žup je tTajalo do leta 19*25, v katerem sta se obe ž>upi po daljšem temeljitem ra.zmotrivanju zaradi boljšega admiinil-straitiivnega in tehničnega dela združili v enotno ljubljansko sokolsko župo, fei je danes tako po števita članstva, kakor po številu telovadečih ena prvih v JSS. Dne 2. avgusta 1925 se je vršH I. župni zlet obeh združenih žup na Taboru, ki je kijuib neugodnemu vremenu v tehničnem poglediu prav dobro uspel Od takrat je minilo skoro pet let in prepričani smo, da bo letošnji II. zlet visoko nadkriljeva'1 prejšnjega tako po številu telovadcev kakor po številu članstva v kraju. Vse priprave za ta pomembni dvojni jubilej vodi sporazumno z župnim starešinstvom in župnim TO jubilant viški Sokol. V apriiu so se ustanovili posamezni odseki, ki se marljivo priipravljaijo, da bosta obe proslavi kar natjsijaijnejše uspeli. Telovadišče bo na prostrane^ prostoru poleg osnovne šole na Glin-cali in bo imelo prostora za 250 telovadcev, ravno talko bo vesefični prostor primerno pr pravden in bodo gotovo vsi posetniki proslave odnesli ie Viča najugodnejše u-tise. Agfilrai viški Sokol se je v 20 letih svojega obstoja zavedal poslanstva nesmrtnega Tyrša, za.to je dolžnost vsega Sokolstva in njemu naklonjenega občinstva, da pohiti 15. septembra na prijazni Vič, ki bo ta dan z vso gostoljnbnositio sprejel v svoje okrilje drage goste iz vseh krajev Slovennje. Natančni spored im navodila, kakor tudi kratko zgodovino viškega Sokola bomo pravočasno objavili. Za polovično vožmjo po železnici je že preskrbfiemo. Bratska društva pozivamo, da se teme Sto pripravijo za naš n. zlet, da dostojno proslavimo dvojni fabiJej. Zdravo! KDOR OH ASUIF. TA NAPREDUJE! Dopisi SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Vaši ne* kdaj tako pridni dopisniki so zadremali in bi bilo dobro, podrezati jih, da ne pozabijo svojih dolžnosti. Spanje in dremanje ubija človeka. — Zadnje neurje se je zneslo tudi nad delom naše občine. Preko Sv. Miklavža pri Celju je toča vzela svojo pot na Slomnik in odtod na Smohor in v Zg. Rečico. Zlasti v Šmohorju je toča ne* katerim kmetom uničila vse pridelke in je nesreča tem hujša, ker je bilo na polju tu= di še žito. Mnogo bolje ni v Rečici. Ubogim kmetom z odpisom davka pač ni dovolj pomagano, tu je potrebno, da prisko* či na pomoč oblastni odbor. REČICA PRI LAŠKEM. Veselica našega Prostovoljnega gasilnega društva preteklo nedeljo pri g. Drakslerju se je pri dobrem razpoloženju obiskovalcev v najlepšem redu sijajno obnesla. Upamo, da bo tudi tovariš blagajnik zadovoljen. Na pomoč! SREDIŠČE OB DRAVI. Dravsko sokol* sko okrožje priredi na Veliko mašo 15. t. m. svoj telovadni dan. Ob 8. začetek dru« štvenih tekem v podbijanju. Ob 15. nastop članstva, naraščaja in dece s prostimi vajami in na orodju. Sledila bo običajna veselica s koncertom in bo v različnih šotorih dobilo občinstvo vsakovrstna okrepčila. So* delovala bosta domača sokolska godba in pevski zbor. Najširše občinstvo od blizu in daleč je vljudno vabljeno. PREVALJE. Sokolsko društvo PTevalje priredi dne 18. t. m. obsežno tombolo z lepimi dobitki. Sosednja društva prosimo, da ne prirede na ta dan nikakih prireditev ter jih vabimo, da se tombole polnoštevil-no udeleže. Ob slabem vremenu se tombola preloži na 25. t. m. TKALNI MOJSTER Id je vešč poslovanja z Northrop-statvami, dobi službo v novem podjetju pod sigurnim vodstvom, proti pogodbi in dobremu plačilu. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjega z^poslenja naj se pošljejo pod šifro »Nr. 455« na jugoslov. Rudolf Mosse d. d., Beograd. 00 li Dragoceni želodci To da požrejo noji vse, kar jim pri« de pred kljun, je že davno znano. Ne» verjetne stvari so že odkrili ▼ njiho« vih želodcih. Toda da postaneš od teh želodcev lahko bogat, to sta doživela dva lovca, ki sta ob robu Kalaharij« ske puščave ustrelila dva noja. V nji« ju želodcih sta odkrila 70 lepih dija« mantov, v enem 53, v drugem 17. No« ji, ki žive v teh, dijamantov bogatih krajih, se po vsej priliki radi poslad« kajo z bleščečimi kamni. Pravijo, da jih črni domačini lovijo samo radi draguljev, ki si jih obetajo v njihovih želodcih. Morala in zakoni Zločini veljajo Združene države vsako leto 13 milijard dolarjev. Vsako leto se izvrši tam povprečno 12.000 umorov, povprečno torej petdesetkrat več nego v Srednji in Zapadni Ev« ropi. In to »v deželi, kjer imamo naj« več bogastva, največ mogočnosti in največ zakonov«, kakor je ugotovil pred kratkim predsednik ameriškega odbora za raziskovanje zločinov. Da si pa ne bodo Evropci preveč domi« šljali, je ta gospod takoj pristavil, da izvršijo dve tretjini vseh zločinov ev« ropski priseljenci ali pa njih potomci prvega pokolenja. Jscettto elefctrettieharrifca Potrebujemo elektromehanika, ki se obenem razume na zračno železnico. Pogoji, udobno stanovanje in mesečna plača po pogodbi, nastop službe takoj. Reflektanti naj se pismeno obrnejo na Tupinolom »Meterize« društvo s. o. j.' Vranjic kod Splita* Dalmacija. 9947 Nabava ^ svinjske masti Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. avgusta 1929. 2.000 kg svinjske masti Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. Ponudbo je kolkovati s 5 Din in predložiti najkasneje do 16. avg. 1929. dopoldne. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 7507/11. Štev. 21.227. 10060 Razglas. Na podlagi čl. 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev, razpisujem 1. pismeno ofer-talno licitacijo za: zgradbo vodovoda v vasi Gorenje Jezero« L/citacija se bo vršila dne 24. avgusta 1929 ob 11. uri dopoldne v prostorih gradbenega oddelka oblastne samouprave, Gosposka ulica št. 5/1., kjer so razglašeni na oglasni deski vsi podatk' Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti: Dr. Marko Natlačen, s. r.__ Zahvala. Za številne izraze sočutja ob izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta, strica itd., gospoda ANTONA VOLKERJA posestnika in gostilničarja, se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo vsem, posebno prečastiti duhovščini gg. župniku Gašfrariču in k a teh« tu Raiteju za duševno tolažbo, ki sta jo nudila umirajočemu, gg. Medveščku in Boš teletu za zadnje spremstvo, zdravnikoma gg. dr. Cizlju in dr. Jenšterlu za veliko požrtvovalnost, s katero sta olajšala trpljenje blagopo-kojnemu, članom gostilniške zadruge, obrtnikom, gasilcem iz Trbovelj in Hrastnika ter končno vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja in vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji pofti. Trbovlje, 8. avgusta 1929. Žalujoči ostali. 1 flostiCničarji, po$ort Radi opustitve lokala razprodajam celo skladišče vina izpod nabavne oene! — Ne zamudite prilike, požurite se dokler še traia zaloga. MILAN PAŽIČ, veletrgov. z vinom, Ljubljana, Poljanska c. 17. Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naša iskreno ljubljena soproga in mati, gospa Terezija Kulovec rej. Reitmafer dne 7. avgusta v Radovljici po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, preminula. Pogreb pokojnic e se bo vršil v petek, dne 9. avgusta ob 5. uri popoldne na župno pokopališče v Radovljici. Radovljica, dne 8. avgusta 1929. 10055 Žalujoči ostali. V globoto žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena dobra mama, stara mama, svakinja in teta, gospa Marija Sovre zasebnica v četrtek ob 1. nri »jutraj po kratki mučni boleana, previdena s tolažili siv. veire, mirno v Gospodu zaspala- Poigreb neipotzabne poikojnice bo v soboto dne 10. avgusta ob 18. turi ia splošne bolnic« na. pokopališče k Sv. Krim. Ltublfana, dne 3. avgusta 1929. Globoko žalujoča rodbina Franko. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo preža-Iositno vest, da nas je po dotei mučni bolezni za vedno zap^ustfla naša preljuba, dobra soproga, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa Martina Hupert roj. Lindtner iproa polkovnika olanstega potka. Potožili smo našo predobro, nepozabno Martino om Josiip Kositrna. Loka pri Zosmu. 26539 Izučenega vrtnarja ki bi poleg vrtnarstva t-ud-i druga manjša dela opravljal, sprejmem. Zglasit-i se je pri tvrdki »Satornus«, d. d., Moste. 36765 Varuhinjo zdravo, zmožno nemščine ter vajeno otrok, sprejmem takoj k dvema otrokoma (2 in 6 let). Prednost imajo zmožne malo šivanja. Ponudbe z navedbo plače pod šifro »Pridna 20«. 96761 Natakarico iz bofljše hiše, po možnosti trgovsko naobraženo in z daljšo prakso, ne pod 20 let staro, sprejmem kot plačilno v prometnem kraju na deželi. — V ponudbi je navesti zadnjo službo. Re-flektira ee le na dobro moč. Ponudbe pod značk« »Natakarica« na oglas, oddelek »Jutrac. 26749 Za pisanje naslovov doma, iščem gospoda ali gospodično. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26795 ♦i« Natakarico račun, za dobro idočo podeželsko gostilno, čedne zunanjosti io kavcije zmož no, vajeno gospodinjstva, sprejmem takoj. Nas".ov ogla«, oddelka »Jutra« ali ponndbe pod šifro »Natakarica 3000«. 26809 Gateristom, cirkula-ristom In kurjaču ki . 26705 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Boljša šivilja se priporoča za delo oblek in perila. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26S06 Šivilja za oMeke in perilo gre na dom. Dnevno 25 Din. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »Urna 082«. 26S04 Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola čamernik, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični poulc in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254 Deklico z eeoletorm trg. tečajem oddam v dobro hišo za kakršnokoli pomoč. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod značko »Začetnica«. 26747 Zidarski polir išče nameščenje pri stavbnem podjetju. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Polir 67«. 36767 107. Od bolečin« tuleč je gospod Kozamurnik potegnil ist stojala dežnik ter jel t njim ndrihati po Srekovi butici. Ta je edaj kar podivjal; kakor besen je hlastal po dežniku in pognal gospoda Kozamnrnika vkljnb njegovi junaški obrambi nazaj skozi zadnja vrata na vrt. Siromak je tam plesal in poskakoval bosonog po trdem produ, neprestano se boree s psom. Mesto sospodinje pri sami^tojneui gospodu — tudi ftfcvcu z otroci želi ločenka srednjih let. — Ponudbe do 11. t. m. na ogl. oddeltfk »Jutrac pod šifro »Dobra gospodinja 33c. 36812 Kateri g. ključavničarski mojster bi vzel farepkega fanta z dežele v svrho izučitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod značko »K^m-čavaičar 05c. 36305 Deklica stara 18 let, ki je dovršila 6 ljudskih in 2 razreda meščanske šole, bi rada vstopila kot učenka v trgovino v meetu ali na deželi, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. Naslov v o?las. oddelka »Jutrac. 26825 Gostilničarji, Pozor! Pristne domače in ogrske salame, kakoi tudi najfinejši polemendolski s i r nudi delikatesna trgovina I. Buzzolini, Ljubljana Lingarjeva ul. (za škofijo). Na drobno! Na debelo! 173 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovid. ke-mička čistiona perja. Za greb. Ilica 82. 183 300 m popelina finega enobarvnega in 300 metrov križastega za srajce ali damske bluze, po 25 Din meter prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo 70«. 26770 Gugalrro mrežo (Hangematte) prodam. Naslov pove oglasni oddelek 0TL9S '»luinf« Hodi* Radio aparat in otroški voziček na peresih naprodaj na Taboru št. 5, pritličje, desno. 36768 Tovorni avto prikolicami takoj prodam Vprašati pri Ludbrežanki — Ludbreg. 25393 Motocikli BSA dobu malo rabljeni in novi vseh modelov 19i9 na zalogi po znižanih cenah pri zastopstvu BSA, Maribor, Trg Svobode 6. 25150 Motorno kolo »ArieU, 557 cem, dobro ohranjeno ugodno naprodaj Vprašati v pisarni Scher-baum, Maribor, Grajski trg 26624 Tovorni vozovi ia konjska oprema ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*-. 26580 Motor A. J. S. 350 cem, voženo 2000 km poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26791 Kupim Skladiščne sode velike od 40—50 hI kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 36778 Novo hišo en on a d str opno. 6 3 trisobnimi stanovanji, komfortno in z 1300 ma velikim lepim vrtom prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutrac. 26715 'jenom Starinska ura krasna, miza in druge anti-kvitete novodošle v Agen-turno in komisijsko trgovino v Študentovski ulici 7 — Ljubljana 26813 Garnitura zofa in 4 fotelji naprodaj v Florijansfci ulici 31/11 — med 12. in 14. aro. 26477 Pohištvo dobro ohranjeno naprodaj v Vošnjakovi ulici 7 — pritličje, desno. 06759 Posteljo z vtzmetno blazino proda Povše, Tavčarjeva ulica 4. 26788 Špecerijsko stelažo in pult, rabljeno, ca. 4 m dolgo kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26792 Trgovsko opremo kompletno, skoraj novo, pulte, stelaže in tehtnice poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 26808 Pohištvo spalnice vseh vrst lesa, tuli i nje in drugo pohištvo nudi najceneje Ivan Napast, Vižmarje 9 (čez železjiiško .progo pri Mariimi ka.peli — levo), pošta št. Vid nad Ljubljano. Delo solidno. — Ogled tudi 0b nedeljah. Av. to zveza. 26827 Plašč, kostim in svileno obleko, skoro novo prodam za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 26784 Hišo visokopritlič.no, še T5 let davka prosto, s petimi sobami, fcuhinjo in pritiklinami, podkleteno, s ca. 1800 m1 stavbnega zemljišča, ob glavni cesti v Šiški prodam za 290.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hiša 290.000« 266:® Hiša z mesarijo naprodaj. Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje 78. 26619 Hišo z vrtom trgovskim in mesar. lokalom takoj oddam v najem, event. :>rodam radi selitve. Mari-30T, Betnavska cesta št. 47. 26822 Trgovski lokal primeren tud-i za pisarno, skladišče »li delavnico, na Krakovskem nasipu št. 10 oddam. Ponudbe na naslov Navittšek, Šelenburgova al. 26690 Prodam zaradi bolezni prvovrstno pekarijo na najprometnei-sem kraja v Splita. Ponudbe na Anton Preskar pekarna, Split, Obrov 14. 25696 Manjši lokal oddam. Poizve se v Flori-janski ulici 10/UI. 36754 Pripraven prostor za lokal ali mirno obrt od-d.-im takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 2&511 Dve dijakinji fakad. in srednješol.) iščeta čedno sobo z vso oskrbo in klavirjem, v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36657 V Celja sprejme uradniška družina v popolno oskrbo dijaka ali dijakinjo — nižješolca. Pomoč pri učenja. Pismene ponudbe n3 oglas, oddelek »Jutra« pod »Strogo nadzorstvo 63«. 2676» Stanovanje 2 sob ia kabineta, po možnosti s kopalnico, v bližini kavarne »Evropa« išče starejši, ves dan odsotni zakonski par. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V bližini Evrope«. 26151 Sobo s kuhinjo lahko tudi saino prazno sobo išče mirna stranka brez otrok. — Naslov poslati na 0"la6. oddelek »Jutra« pod »Oistoet predpogoj 34«. 26134 Stanovanje dvosobno, s souporabo kuhinje oddam družini brez otrok. Best ar, Glinška nI. št. 5. 26758 Stanovanje 6obe, kuhinje in pritikfrn. po zmerni eeni, v eredini mesta, oZrr. na Mirju iščem za takoj. Plačam za pol leta naprej. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plača pol leta naprej«. 36737 Letoviščarfl! Pension Ražen Ivan, Boh. Jezero, razpolaga z 30 posteljami. Hrana s celodnevno oskrbo 70 Din. 36746 Veliko prazno sobo event. s souporabo kuhinje in elektriko oddam na Celovški cesti s 15. avgustom ali 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36684 Prazno sobo lepo, zračno, parketiran®, z elektriko in posebnim vhodom, v I. nadstropju v centru Ljubljane oddam dvema stalnima damama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26771 Opremljeno sobo lepo, separirano, za 2 osebi v bližini Krekovega trga iščem 6 1. septembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mir 76« 36776 2 opremljeni sobi v mirni lega oddam 1—2 gospodoma. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 36772 Sobo mhm» te solnčno e d d a m stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 36750 Opremljeno sobo svetlo, čisto, mirno rn s separiranim vhodom, g postrežbo ter elektriko oddam za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a«. 36775 Sobo s posebnim vhodom, ▼ sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 36752 Gospodična solidna. Išče preprosto sobico, event. gre tudi kot sostanovalka. — Ima svojo posteljnino. — Ponudbe na otrla«. oddelek »Jutra« pod »Tiha 35« 36736 1 aH 2 gospodični sprejmem po rmerni ceni na stanovanje v leipo opremljeno sobo s posebnim vhodom iz stopnišča in elektr. razsvetljavo. Gorupova 16, visoko pritličji. 36756 1—2 prazni sobi v sredini mesta iščem z ofikrbo. Naslor ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 26762 Opremljeno sobico majhno ali kabinet, snažno išče za takoj ali 8 15. avgustom uolidaa in mirna gospodična, ki ima svojo posteljnino. Plača do 200 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Majhna io snažno sobica«. 36787 2 opremljeni sobi zelo lepi oddam s 1. septembrom. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutra«. 26782 Prazno sobico č« mogoče s posebnim vhodom n elektriko išče gospod. Pismene ponadbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Tihota 31«. 36801 Opremljeno sobo z Ž poeteljama in separatnim vhodom, ▼ viii v centru mesta oddam s 15. avgustom. Knafljeva ul. 13,TT 96793 Opremljeno sobo lepo, z eflektriko in posebnim vhodom oddam blizi kolodvora. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 26794 Opremljeno sobo svetlo, če mogoče s separiranim vhodom in električno razsvetljavo išče soliden gospod v bližini glavnega ali gorenjskega kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalem«. 36800-a Lepo, prazno sobo veliko, s parketi, elektriko in prostim vhodom, v centru oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26800 Lepo sobo separirano, oddam starejši boljši gospodični Pod Tran-čo 2/H, desno. 26799 Prazno sobo s posebnim vhodom, od gostilne »Dalmacija« do gostilne KeiSič iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26815 Antlhaemoroidno sredstvo proti haemOTrrboi-dom. — ozdravi haemorrho-ide skorajšnje (akutne) za 7 dni zastarele (chronične) za 15 dni in to brez vseh posledic. Pisati: Aleksa Milu-tinovič, Kruševac, Srbija. 26518 Tridesetletni želi do 351etno finočutečo blondinko, srednje velikosti v svrho čimprejšnje ženitve Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Usoda«. Tajnost častno zajamčena. 36785 Dt^pifi Ni šala v soboto ob 8. uri. SraSnfk. »Gut gemeint«. 26783 Dva mladeniča stara 31 in 36 let, z osigu-rano drž. službo, želita znanja z gospodičnama enake staroeti. Prednost imajo šivilje z nekaj premoženja. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Slovenec« — »Srbin«. 26797 A. Z. E. gre drugam. Napravi rajši tako, da ne bo »družbe«. 36798 Spoznavanje Hvala za pismo. Brez osebnega znanja in obojestranske simpatije nesmiselno! 36101 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvigniti sledeča pisma: Avtomatično delo, Ani Iva_ Agilen in zanesljiv, Blag značaj, Brez posredovalca, Bukovo oglje. Blagor njim ki se ljubijo. Buga, Centrom 189, CHj idealizma, Cista 38, Čednost 76, Čedno 633, Ceha., Dve sestri, Dobra provizija. Dubied 8/60. Dober človek. Dobra kapljica. Dobra duša. Dobra plača 37. Dopoldan, Frizerska vajenka. F. M., Firgu. Fotonomočnica, F. K., Iskrenost 100. Idealist, F. n., J. M. 57, Jesen 333, Kavcija, Kolo 929, Kontrolna 79, Krasna vila. Kako živeti, Ljubljana 30, Lepa bodočnost, Lepa soba 42, Marljiv 530, Mladinski zavod, M. 262, Marljiva, Mesar. Mala družina, Miro-ljub 25. Marljiva 34, Marin-šek, Mprna 95. Mirna stranka 700—800. Manjše stanovanje CS, Mehka duša 999, Mara in Zora, Na obroke, Nočni čuvaj, New home, Nesebično prijateljstvo 342. Olajšana bol, Oddam takoj Opremljeno, Posestvo 65, Pridna in poštena, Pridnost, Pošten in priden, Pik as- Priložnostni nakup. Pisalni stroj. Po možnosti v mestu. Pošten 101, Pisarna 73, Plačilo takoj. Poletje 31, Prenovljenje 118. Prazna soba 98. Poštena in snažna, 2. september, Sportgirl. Sreča v nesreči, Stroj 26534 Stenotipistka. Samostojna gospodinja, Samostojen 33, Strogo nadzorstvo 26027. Samostojna in dobra moč. Strogo diskretno 1S38. Sreča, Snažen m pošten 219, Stalen 47, Tujina, Takoj 25 Tržačan, Takojšnje plačilo. Tovarna 16. Tehnik, Takoj 456. Trgovec 100, Takoj 20.000. Ugodna lega, Učenka 1929. Ugodna prilika 7906, Uradnica 039. Uradnica 107. Vesten 10. Vir ljubezni 29. Veselo dekle. Vesten družabnik 133, Vzajemno delo, Zanesljivo dekle 98, Za „vojo sorodnico, Zvesta prijateljica 24, Zvesta ljubezen 111, Zvezdica, Zvestoba 555. Zna-na špece. rijska trgov;na. Zakon bo srečen, Zmerna cena. Klavir za 8000 Din naprodaj na, Sv. Petra cesti 2,'II, de6no. Ogledati med 2. in 3. uro popoldne. 26738 Gramofon fkovčeg) z več ploščami po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36828 Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena. — A. Pre-mk, Ciglarjeva ulica št. 177. 26769 Izjava. Za doigove katere bi kdo napravil na moje ime, nisem plačnica. Jos. Grabri-jan, Krakovska ulica št. 10 26751 smsismsisi Stanko Ponlkvar Oliver Kipffer poročena 4. avg. 1929 Ljubljana - Beograd L. MIKUŠ Mestni trg št 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic —_ estje vseh uvoznih in izvoznih hi tranzitnih ■pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Zahtevajte cd svojega trgovca da prodaj a 4 ovi^iticutio lugobanal~patent~moho V pri kateri bo sicer nekoliko manje zajlafil pac pa boste vibd§ zadovoljni 5 $wjini kruhora in pecivom. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Z« inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.